St. 121. V Mariboru, vtorek 17. oktobru IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, tor velja po pošti prejeman, ali ▼ Mariboru a pošiljanjem na dom, za celo leto 10 £<>Id., za pol leta 5 polti.. za četrt leta 2 gotd, 60 kr. — Za oznanila sc plačuje od navadno četiristopne vrsto 6 kr. co so oznanilo enkrat tisku, 5 kr. čo bo dvakrat in 4 kr. en so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača atompelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvolo fraukirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški uliei hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne r,eči. je v tiskarniei: F, S kaza in dr., v koruški ulici hišn. št. 229. Adresa kranjskega dež. zbora na cesarja sc glasi: Vaše Veličanstvo! Presvitli CcBar in Gospod! V tem trenutku, ki odloči prihodnost vsej monarhiji in zlasti naši deželi, predrzne sc prepokorni zastop vojvodine Kranjske z največim spoštovanjem bližati se stopnjieam najvišega prestola Vašega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, da izreče svoja čutila in prepričanja. Pwđ vsem prepokorni deželni zbor ponavlja svojo podedovano neomahljivo zvestobo in udanost ter najsrčnejšo zahvalo izreka za vzvišeno cesar sko besedo, ktera je oznanila mir med vsemi na rodi v cesarstvu. S srčnim zadostilom vidimo prvo stopinjo do one sprave vseh kraljestev in dežel, ktera po našem v prepokornih pismih tega najzvestejšega deželnega zbora od 28. februarja 1H67. 1. in JK). avgusta 1H70. 1. izrečenem prepričanji more cesarstvu ohraniti edinost ter dati mu moč in pravi ustavni razvitek. V tem ozirn je naša vojvodina Vašega ccs. in kralj, apostolskega Veličanstva milostivi dopis do češkega deželnega zbora od 12. septembra t. 1., kakor tudi njegove postavue člene z veselo uado pozdravila kot poroštvo, da sc dovrši sprava. Prepokorni deželni zbor je prepričanja, da se doseže od vseh strani zaželena sprava, država uravna v notranjem in okrepi na zunaj le tedaj, ako se bodo vsi bratovski narodi veselili enacih pravic in z ozirom na svoje materijclnc moči nosili skupna bremena. Pri izvrševanji visoke te naloge sme V a šega Veličanstva vlada svesta biti si naše odkritosrčne in popolne podpore; na drugi strani pa imamo koristi naše dežele zastopati in braniti z ozirom na preobloženje z davki, ktero je Vaše ccs. kralj. Veličanstvo že večkrat milostivo pripoznalo. *** Mi hočemo za našo deželo ono samostojnost, ktero nam pripoznavata pragmatična sankcija in najviši diplom od 20. oktobra !X(iO. leta ozir po stavodavstva in uprave; vendar pa pripoznavamo potrebo, da nektere zadeve za vse neogerska kraljestva in dežele vzajemno obravnava shod delegatov iz deželnih zborov. Take naprave gotovo zadovole vse narode našega cesarstva. Kakor naj Nemci popolnoma nežaljeni ostanejo v narodnih svojih pravicah, tako mi želimo, da se tudi dru gim narodom enaka pravica ne le zagotovi, am pak tudi djansko podeli. V tem oziru se predrz nemo prositi, da se naš slovenski narod v onil deželah, v kterih je zedinjen z Nemci ali Italijani postavi pod varstvo takih deželnih postav kakoršno je Vašega Veličanstva vlada pred ložila češkemu deželnemu zboru. Tako bodo Slovenci, ki sc neomahljivo-zvesto drže Vašega Veličanstva prestola mogli ohraniti si vsaj svojo narodnost, dokler Vašega Veličanstva vladi ne bode m o g o če najti sredstva in pota, da, kakor smo željno prosili v prepokomem pismu od 80, avgusta 1870. I., zedini njihove zemljepisno stika joče se zemlje v eno upravno in kolikor mogoče v državnopravno telo. To preponižno prošnjo se predrznemo tem več ponoviti, ker je njena spol-nitev bistvena pogoja ne le obstanku in razvitku slovenskega naroda, ampak tudi varnosti jugozahodne meje vesoljnega cesarstva. Ko načela, ki jih izrekajo podstavni členi, zadohe djansko veljavo, posreči sc prepokorucmu zastopu vojvodine Kranjske s postavami, posebnim razmeram te dežele in značaju našega naroda primernimi in z versko-nravnim in pravim svobodnim duhom (edino trdno podlago vse prave Ijud-stvenc sreče) navdihnjenimi, pomiriti srca in pospešiti dušni in materijalni hlagostan v obrtnem in gospodarskem obziru. Nadejati se je, da se deželni vladi, ktero spremlja deželno zaupanje in ki bode ozir dežel nega postavodavstva odgovorna deželnemu zastopu, posreči, z natančnim poznanjem dežele in naroda ogniti sc napak, na vse strani spravljivo delati, nasprotja poravnati, drago upravo in zamotano opravilstvo s priprosto uravnavo nadomestiti ter s pravičnimi davki zadovoliti deželo. In kakor je Vaše Veličanstvo z najviš jim diplomom milostivo obljubilo, pripoznanje dr žavopravnosti češkemu kraljestvu ponoviti s pri šego o krončanji, tako tudi vojvodina Kranjska preponižno prosi, naj bode Vašemu Veličan stvu všeč, njeu slovesni poklon sprejeti ter z njim staro neposrednjo razmero naše dežele do krone ponoviti, kakor so tudi presvitli predniki Vašega Veličanstva od starodavnih časov vselej o nastopu vlade s tem slovesnim djanjem krepili zvezo zvestobe naše dežele do kneza in knezovo milost do dežele ter potrjevali svobodo in samostojnost dežele v starodavnih njenih pravicah. Vsled te izpovesti toraj prepokorni deželni zbor v pospeševanje in v namen take zaželene in potrebne sprave, ktero Vaše Veličanstvo namerava na podlagi osnovne postave o državnem zastopn od 21. decembra 1867. 1. dovršiti, svoje poslance pošlje v poslanske* hišo državnega zbora. Vašemu cesarskemu k ralje ve mu Veličanstvu oh enem preponižno izrekamo svojo zahvalo za potrjeno predlogo o premembi v mnogih ohzirih krivičnega volilnega reda. Če zarad nena-zočnosti nekterih deželnih poslancev na svojo žalost tudi nismo mogli to predlogo po vsem njenem obsegu obravnavati, vendar smo na njeni podlagi sknšali bistvene napake našega volilnega reda odpravit z nekterimi načrti postav, ktere nam, preponižno prosimo, blagovoli potrditi Vaše V e-1 i č a n s t v o. Bog blagoslovi, varuj in ohvari Vaše cesarsko in kraljevo apstolsko Veličanstvo ! Iz deželnega zbora v Ljubljani, 14. oktobra 1871. leta. Coriski Slovenci in vlada. Mi Slovenci smo gotovo med onimi, ki smo toplo pozdravili ministerstvo že pri njegovem nastopu Energična akcija, ktero je zdaj na Ceskem počelo, pozdravljamo tudi z odkritim veseljem. Izrekli smo in izrekamo, da hočemo in bodemo podpirali na vso moč ministerstvo in vlado, ktera ima avstrijsko misel in resuo voljo vsem narodom pravična biti Ali za to pa tirjamo vladno pravičnost tudi nam nasproti. Te pa od vlade ne najdemo. Nij dovolj, da se enemu zastopnikov kranjskih Slovencev nekaj obeta; kranjski Slovenci sami ne morejo zadovoljni biti, ako se dve tretjini d nizih Slovencev iz računa pustite. lu to sejedozdaj godilo. T ežko, prav težko nam je, to v tem trenutku izrekati, ko naši nemški protivniki ua ministerstvo divje vikajo. Ali oznaniti moramo vendar, tudi v tem času, da smo tudi mi tukaj. Mi vemo, da ne more vse na enkrat biti. ali vsaj videli bi radi da enkrat hode. Kar nerazumljivo nam je, zakaj vlada /. našimi goriškimi sorojaki tako dela. Dve tretjini Slovencev so eni tretjini Lahov prodani že dnzdaj, i u zdaj se jim je rinila še postava, s ktero hi se bile še bolj italijanstvu — temu uajlojaluemu avstrijskemu narodu ! — pod noge vrgli! In prišlo je tako daleč, da goriški Slovenci, odkar vlada v Avstriji konstitueijonalizcm, zdaj v prvič v centralnem parlamentu niti zastoj) a ni ne bodo!*) Piše sc nam namreč iz Gorice o tamošnjem položji 12. t. m. „Pri nas se godijo čuduc reči: sl<.venski poslanci so prisiljeni vladi oponirati zarad nepravičnih njenih predlogov. Včeraj je bila razprava vladnih predlogov na dnevnem redu, toda izmed Slovencev so prišli le \Vinkler, Gorjup, Čeme in Polaj k seji: škofa ni in tedaj je bilo izmed 22 poslancev le 15 na-zočih; ker treba za prenaredbo deželnega reda in volivnika, da se vsaj tri četrtine poslancev nazoče, je cesarski komisar to konstatira] in opazil , da se zbor ue more spuščati v razpravo. Na to se je pristopilo k drugim točkam dnevnega reda. — Posebno zanimiv je bil pa začetek te seje. Ker je bil med izostalimi tudi poslanec in tajnik Dr. Abrain, je glavar povabil Winkler-ja, naj zapisnik poprejšnje seje prebere in za denes zapisnikar-stvo prevzame. Winkler začne brati, toda Dcttorre mu prestriže besedo, ter vpraša, zakaj ni deželnega tajnika pri seji. Po kratkem besedovanji mora glavar povabiti tajnika k seji. Ta ne pride-; Det-torre pa stavi predlog, naj mu deželni odbor za zdaj službo ustavi ter napoti proti njemu disciplinarno preiskavanjc. Na to živahna debata, pri kateri je posebno ostro govoril Gorjup proti predlogu. Na vse zadnje sc sklene, da ima odbor začeti dis-cipl. preiskavanjc proti tajniku. Denes zjutraj je bila odborova seja, h kateri so poklicali tudi dr. Abrama na odgovor. Ta se je kaj uiožko in dostojno odrezal. Rekel je, da se pri njem križajo dolžnosti kot poslanec in kot tajnik; da je prva večja in da je on spoznal, da se ne more udeležiti seje, da bi s tem ne škodoval interesov svojih volileev. Da se je enaka tudi že drugim svojim kolegom godila —r pa brez tacih hrupnih nasledkov: dasi ou v desetletni deželni službini šc nikdar kake graje zaslužil in da ima tudi sedaj zastran svojega postopanja popolnoma mirno vest. Ko mu je odbor pri vsem tem grajo izrekel, je zahteval, naj se prevzame pri tej priči brezpogojna njegov odpoved tajniški službi. Pozneje je glavar v zborovi seji naznanil, da je odbor, držeč *) Ta članek jt* bil le stavljen, ko sinu dobili telegram, dri sta izvoljena Italijana mandat pnstila. ter daje potem voljen vendar Slovenec Črne in Italijan Coronini. Ured. 80 deželnega opravilnika. odpoved, rcon malin-cuore" s težkim sereem sprejel. Mi pa pravimo „živio dr. Abram!u in živeli vsi taki ljudski zastopniki, kateri neustraženo žrtvujejo svoje osebne interese, ako morejo s tem braniti pravice in koristi zastopanega ljudstva! Pri dcnašuji volitvi dr/.avnih poslancev je zmagal grof Strftssoldo v 10 izmed 15 glasov. Pri ožji volitvi med (Vrnetom in namestnikom bar. Pretis-om pa Pretiš; tedaj oba Italijana. Namesto Lavrič-a je voljen v odbor od voliveev cnoglasno dr. Abram, za njegovega namestnika poslance Faganel in namesto dr. Žigon-a za namestnika Italijan dr. Maurovieh. Slovenskih poslancev so zmirom 4 pri seji in sicer Gorjup, VVmkler in Černe. Oni pa se vrstijo: kdor ima referat pride v dvorano, kadar je končal, odstopi , pa pride drugi notri tako se bo zadržalo , da ne pridejo nam zelo neugodni in krivični vladni predlogi v obravnavo. — Tako čudne sesije Še ni bilo! Poslanec tn 068. namestnik baron Pretiš si je na vse kriplje prizadeval, da bi nalili (i slovenskih korenjakov prekanil. Toda ko skala stoje trdno in tudi žrtvujejo raji za silo kaj materijalnih interesov slov. strani naše dežele, da le pravice in dostojnost naroda obranijo. Tu se je zopet jasno pokazalo, kako je neobhodno, da so ljudski zastopniki neodvisni." Starce vicjaiiski ..piint** v granici. Iz Zagreba. 16. okt. |Izv. dop.) Ustaja v Ogulinskem regimentu je pri kraji. Krajiški regimenti sami, zlasti Slunjani in Otočani ao ustajnike ukrotili. Prej nego so se ustajniki še dobro ogledali, bili so vseh strani obkoljeni in na-nagloma premagani. Kn del njih je orožje od sebe vrgel, ter se podal, drugi so v bližnje gore pobegnili , od koder pa gotovo ne bo eden utekel, ker jim je baje cesarska vojska že vsa pota zaprla, in ker tudi živeža nemajo. Koliko jih je v boji padlo, to se še ne ve; ve se pa za gotovo da so glavni kolovodje: advokat Evgen Kvatcrnik, Bach iu neki Raki jas med mrtvimi. Fabiani, bivši pod Kauchom zloglasni kapetan v Karlovcu je baje z begunci v gore pobegnil. Gorje mu, če ga ulove. Kar se ustaje same tiče je zdaj gotovo, daje delo Starčevičjanske stranke. Nesramno je tedaj da naše službene rNarodne Novine" in „Agramcrica" narodno stranko dolžijo, ka je tudi ona če že ne ueposredna, pa vsaj posredna deležnica in sokrivuica ogulinske ustaje! Kaj takega more le magjaronska nesramna brez-obraznost pisati. Nasproti takim lažnjivini in zlobnim ovajam je samo eno sredstvo: korobač! — Glava Starčevičjanske stranke dr. Ante Star-čevič ni bil pri ustajnikih ampak čakal je mirno v Zagrebu na poročila o ustajuiških zmagah, brž ko ne tudi srca ni imel, ka bi se bil v ustajniški tabor podal. Po noči od petka na saboto so njega in sedanjega urednika „Hcrvatske" nekega Mate-šiča v zapor potegnili, stan padlega Evgena Kvaternika, bivšega zagrebškega odvetnika pod sodni pečat deli ter pri raznih Kvaternikih in StarčeviČih, kteri je enih in drugih precej velikih, preiskavah Rakovažka ustaja je nasledek Rauchovega vladuhovanja. On je Starčevičjance celo z denar jem podupiral, ter jih gojil, kakor se samo razpo sajenost odgojeva. Znano je , da je „Zvekan" na vladne stroške izhajal, ter da je njegov urednik Manesteriotti za vsak Zvekanov list po 50 goldinarjev nagrade dobival. Rauchu so bili Starčcvič janci dragi zavezniki in mila brača v borbi proti narodnej stranki. In res, od nobene strani niso tako strupene pusice na njo letele, kakor iz Star čevičjanskega tabora. V svojih napadih na Stros majerja , Mrazoviča, Miškatoviča, Vončino, Šuško viČa in druge narodne velmože jim ni bilo nobeno predstvo prenemoraličuo, ka ga ne bi bili upotre bili, kar je vse Rauhu neizmerno dopadlo. S tem je pa liauch v StarČevičjancik, odgojeval kačo na prsih hrvatskega naroda, ki je naglo rastla na dolžino in debelino, ter — in to je naj žalostneje znamenje — zlasti med hrvatsko mladežjo se zelo širila. Tudi naša sedanja vlada je bila za Starčevičjance zaštitnica in pokroviteljica tudi ona jim je mersičesa skoz prste pregledala, kar sicer v uobenej uredjenej državi ne hi smelo hiti, pa kaj se hoče, saj so Starčevičjanci tudi njeni zavezniki v iffji proti narodnej stranki bili! Bolj ko so Starčevičjanci narodnjake grdili, v večej milosti so bili pri vladi. Razen ;Raucha pada tedaj en del odgovornosti za Rakovaško ustajo tudi na našo sedanjo vlado Medekovič-Šuhajevo. Vladina protekcija za Starčevičjance je bila celo tolika, da je ona Starčevičjanske kandidate pri zadnjih saborskih volitvah nasprot uarodnjaškim kandidatom javno podpirala. Bralcem „Slov. Nar." so namere Starčevičjanske iz mojih prejšnjih dopisov dovolj poznane, zato dcucs ne bom o njih govoril. Samo toliko konstatujem, da je Rakovaška ustaja za naš narod neizmerno velike škode. Celi svet denes na nas kriči. Vse kar jc grdega, vse kar je nepoštenega, vse se nam očituje. Zlasti nemški in uia-gjarski časopisi nas na vse pretege križajo in vendar je naš narod celo nedolžen na tem pripetku, ki jc, kar smo že večkrat naglasili, le delo nekolikih prenapetnežev in nekoliko hinavski zaslepljeni zapeljanih. Za Magjare naše gospodare hode pa Rakovaška ustaja povod in sicer zaželen povod da nas bodo še huje v svoje kremplje vzeli, kakor do seli mat. Nastali bodo pri nas taki časi, ka-koršni so bili nekdaj v starem rimskem cesarstvu, ko jc bil vsak sumuičcn : ali je bil preveč debel, ali preveč suh , ali jc bil v lice preveč rudeč ali preveč bled, ali je bil preveč bogat ali preveč siromašen, ali je bil preveč zgovoren ali jc pa premalo govoril itd. „Obzor" se že zdaj več kakor treba kontiskuje, če bo to še dolgo tako, bo moralo uaše narodnjaško časnikarstvo zopet iz Za greha pobeči, ravno kakor je pod Rauchom po beglo. Naš narod čakajo še hude ure in trdi hoji, pa z božjo in svojo pomočjo bodemo vse prebili! \aMk stališče in ii«lržiiist> o. Zgodoviua svcdoei, skušnje jasno iu razložno govore, ka kterikoli narod hote se zdiči na blagostanje, na pravo omiko, na boljšo bodočnost, no more ničesar vrednega in stalnega dognati brez svobodomiselnih načel, in narod zapustivši zastavo umne svobode prepade. Zrušiti se tedaj mora na blagost narodom samosiljc, samovoljstvo, tudi crkvenih oblastnikov, dokler ti proti blagim nazorom Kristovim absolutno vladajo; gorje ljudstvu, ktero jc morano nositi od kakih samovoljnikov naprčeno igro. Take bire mogoeniki ne popuste , dokler je količkaj uade vajeti samovoljno držati, tedaj udržje, in rabe k temu razne pomočke, vsaj sežejo tudi po narodnosti, videči njeni krepek navor in črstvo ter zdravo gibanje , toda ne iskreno nego samic na uuanje lice in zaslon, v notranjih opravkih še so vedno stari nemškutarski volkovje in se nikakor ne popravljajo. Glede na to prikazen in na zgodo vinski čin , ka hierarkija v pomenu absolutne crkvene vlade nikdar ni bila niti svobodi niti ni jenemu narodu prijateljica, in ka vsaka taka hierarkija ima ta kan, da bi vso srečo in blaženost tega sveta ona sama uživala , a svojim vernikom samo na on svet odkazovala, ne maramo za konservativna društva podpirajoča take naravi oblast, ter očivestno navzoči tlačenega slovenskega naroda javljamo, ka je tak posel pogibelcu vsaj poguben Slovencem, takisto vsakemu narodu in narodnosti; tisočletje daj a žalostno svedoštvo za nas. Rimska vlada slovanstvu malo prijazna blagoslovila nas se feudalizmom in latiuizmom; krščanstvo od nemške strani k nam se sileče pograbilo nam jo svobodo, pomorilo narodno plemstvo, podjarmilo narod in ponemčevanje preneslo na slovenska tla Hcl m o 1 d trdi, ka so Slovanom veleli naboženstvo plačevati z gubitkom jezika in narodnosti; H e r d e r naročito uči, ka je naboženstvo bilo le zaslon po litiškim namenom; vladika Oton bamberžki krš-čanil je ne blagovestjo nego mamonom, vozeči za sebo sukno, zrnje in drug živež. Upiramo se konservatizmu, ker pomaga vleči za ojnice, omenjenim pojavom ugodne. Kazalo bi, da slavno uredništvo „Slovenskega gospodarja" dovršivše sestavek r20. septembra 1870" prestopi na nepristransko zakladanje zgodovine o pokršče-vanji slovenskega naroda od nemške strani, kar bi jako poučno čitalo bilo tudi za menj izurjeno občinstvo. Pristaviti še je, ka vladištva na Slovenskem, ne iznemši nikogar, nikdar niso bila sklona ljudstvu, nikoli niso se prigibala rodoljubju, Ljubljanskega vladiko VVolfa je konci na konci poze-meljskih dni počela dušna vest šipati škrtati in zhadati, ker bil je inači mož bistrega razuma, vredne naobraženosti in prece častnega srca, da je pred odhodom odtod vrgel darič na narodni žrtvenik, drug pa nijeden uiti v poslednjih zdihajih ni se smislil na narod. Živa resnica tudi je, ka prosto kaplaustvo v zakrpani suknji več polaga narodu na darilnik, nego bogato nadarjeni vladiški stolovi, dasi ti malo skrbi ovajajo za uredbo ka-planskcga p I ari! a , dokler že vsak kurač dobiva določeno plačo in mu ni treba beračiti. Za potrdilo svojih nazorov o udržništvu drznem se navesti uektere stavke iz prijateljskega pisma trdno in grenko preskušanega velcučenega narodnjaka duhovnika, kteri piše neke dni pred vo-litvijo tako-le: Moj predragi stari prijatelj! Bridke skušnje v življenji napravile so me celo apatičnega, a čuti do domoljubja ne morem izkoreniniti. Ko tako mirno gledam i opazujem, kako našo narodno stvar podkapajo lastni sini, sami črni sebičneži, zelotični fanatikarji, zgrabi me sveta jeza in zaklel bi, da bi se slišal kletve bruni od Mure do Save. In kdo je našemu razdoru političnemu podal prvi udarec ? On isti mož, ki jc za politično veljavo Slovencev toliko doprinašal. On ki je podkuril slavohlepne strastne .... da delajo zmešnjavo in motijo ljudstvo, katero že je imelo čiste pojmove o svoji nalogi......Narod naš — vsaj odvažniši iu intclligcntniši rodoljubi vsi previdijo, da .... stranka je kvar slovenstvu, in mrzi se jim nenaravni zakon, kterega so taliter qualitcr sklenili moži napredka — s klerikalci, to sedaj agitirajo po svojih . . . kušu, Vošnjaku in Srncu .... Ves vaš Tako preskušan rodoljub. Ravnokar je bilo čitati, ka se slovenski poslanci razve g. Hermana ogibljcjo shodišču konservativnih, tudi uam pravičnih Nemcev (7 postavimo zastran zjedinjenja vseh Slovencev v združeno Slovensko) *) ker naši bistoumni odbranci previdevajo, ka to ne vodi k blagi svrbi in sreči slovenskega naroda, čemur pritrjuje ta okolnost, ka vsa nemška konservativna stranka na Htirskem nima enega Človeka izvrstnjaka na glasu med svojci in njihovo glasilo ovaja v sestavkih nenavadno ubož-tvo. Masen vide in čute, ob čem je med njimi, mah-nol je in jegovo ime čitamo — celo med 500 „katoliš-kimi" učenjaki sešedšimi se v Monakovu na posvetovanje črteža „starokatoljške" stranke! Tudi med Slovenci se napredno razumuištvo nič preveč ne rokuje s konservatizmom, kteri sc za prosto ljudstvo lovi, nego mu je menje priklonjen vsakteruik želeči uarodu resnično blagost. Navesčam čin, ka med vsemi konservativci duhovniki, sicer nimam jihovega imenika, jaz doslc nisem doletel na nije-nega, kteri bi v svojem uredu započetno**) spi- V zahvalo za proti Domin* I. L *) V tem nam bodi dovoljeno povedati to-le: K enemu nadih narodnih poslancev je prišel odličen poslanec konservativno stranko in mu rekel: „to pa sto m onda že vondar spoznali, da vam zedinjonjo Slovencev ne moremo privoliti," Uredn. **) No jemlje so tu ozir na odgovarjajočo dopise, vsaj v tem nam streio tudi prestavno c. k. uamestnidtvo, c. k. okrajno sodniđtvo, glavarstvo, celo daštvo, nego na to, je li kdo konservativcev sam v svoji .pisarnici iz pravico-in rodoljubnoga nagona uroduje .ilovč un ki. Opoaaialo ae je od nekoga nomšku- sav al listine ali matice naški, dokler t tem ni popravka in zboljška, imenujemo vsakterega konservativca, na obravu slovensko ličino, narodnega skazljivca, iu glasno kličemo zastran teh šemarjev: Slovenski narod! varuj se jih, ker ne iščejo tebe osrečiti, nego pomagajo nemštvu in podpirajo samo-voljstvo crkvene vlade Zbog tega ne moremo se priklanjati konservatizmu. Sedaj nekoliko pojasnila ,.Slov. gospodarju" zastran sestavka: ,,Odgovor g. K. B.u na str. 109 in 1TO. Predhodno mi je opaziti, ka bi se rad z Vami gospod rKdeu v imenu drugih slov. konser vativcev, ki no lovijo sebičnih koristi" razgovarjal kot svoboden državljan z državljanom na podstatku tiskovnega zakona, boril enakim orožjem, kar vendar kolikor mi vestna dolžnost veleva, poskusim v sedanjih razmerah na popravek in za govor povedati. (Dalje prih.) Šolnina. Štajerski deželni zbor je v seji 13. t. m. po živahni debati, ki jc več ur trajala, sklenil šol nino v ljudskih šolah odpraviti. Vsaj ta namen ima ta dan storjeni sklep, po kterem se deželnemu odboru naloži, na to delati, da se šolnina do 1. januarja 1873 odpravi in predložiti prihodnjemu deželuemn zboru, nasvet, po kterem potu bi se poravnali stroški za ljudske šole in učitelje. Da pa tudi za 1. 1872 se povsod šolnina lehko 'odpravi, jc deželni zbor sprejel, postavo, da imajo, kakor d o zdaj občine, za naprej tudi okraji pravico, celo šolnino ali del šolnine na okrajno denarnico prevzeti , kolikor bodo ti stroški presegali 10% okrajne šolske prikladc, se bo plačalo iz deželnega zaklade. S to postavo jc tudi za 1. 1872 šolnina odpravljena, ker bodo gotovo vsi okraji prevzeli šolnino, sicer bi ostali v veliki škodi proti drugim, ki jo prevzamejo. Mnenja o tej stvari se bila jako različna in pri glasovanji, pri kterem je zmagal gori omenjeni predlog z 31 proti 28 glasovi so bile zvezane take stranke, ki so si navadno v najhujšem nasprotji. Za odpravljenje šolnine je glasovala nemška levica pod vodstvom dr, "vVanisch-a in slovenski poslanci, kteri so s svojimi glasovi odločili večino za ta predlog; proti so glasovali! konservativci z g. Herman-om in nemški centrum pod vodstvom g. dr. Schrciner-ja. Naj tu navedemo razloge, kteri so slovenske poslance vodili pri tem glasovanji. Ze 1. 1809, ko se jc posvetovalo v šolski postavi, jc g. Lcuček predložil, naj se uc upelje šolnina ker jo ljudstvo ne more plačati in bodo potem stariši šolo zaceli sovražiti in nič ne marali za poduk svojih otrok. Tačas so za Lcnček-ov predlog glasovali le slovenski poslanci. Letos se jc vpeljala nova šolska postava in hitro se je pokazalo, da je visoka Sol nina največa zavira vpeljavi te postave. Kjer sc je šolnina stirati začela, jc ljudstvo tako razkačeno postalo proti šoli, da ni bilo mogoče vspešnega poduka. Zato so mnogi okraji sklenili, učitelje plačati iz okrajne kase in šolnina so skoro nikjer ni redno plačala. Ta nered hi se tudi zanuprej ne dal odpraviti in na škodi hi le bili tisti okraji v kterih hi se šolnina redno plačala. Dozdaj se jc jako različno ravnalo zarad šolnine. V nokterih krajih so jo prevzele občine malokje sc je plačala od starišev, na mnogih krajih pa so okrajni zastopi prevzeli plačo učiteljev in se nič ne brigali, ali se šolnina vplača ali nc Po novi postavi prevzamejo okr. zastopi sol nino za celi okraj na okrajno kaso iu naložijo 10% šolske prikladc: zato pa občinam ni treba šolnine plačati. Ker pa bo šolnina v vseh okrajih znašala veči znesek, kakor 10°/,) okr. priklade, bo tarskega odvetnika stranki prinessi mu Blovonsko uredno listino, ta pri nas ne volja, pri nas jo vs nemški; od završkega dekana, markovskega žup nika, glejte to, dobivamo vse dopise nemški, zakaj pa bi vi oni sosodje posebke imeli? No konserva ovci ! Pia. deielna kasa, kolikor šolnina znaša čez 10%, poravnala okrajem. Deželni zborje v ta namen privolil 260.000 gold. Kakšni so praktičui nasledki to nove naprave za nas Slovence? Da zdaj lehko toliko ljudskih Šol ustanovimo, koliko jih nam gre po šolski postavi in da zdaj lehko povsod tir jamo, da dobimo toliko učiteljev, koliko jih nam gre po postavi, to je, na SO učencev enega učitelja. Stroški okrajev ostanejo zdaj za šolo zinirom enaki, to je 10%, kar je več stroškov, jih plača deželna kasa. Kes je, da tudi deželno pri klado plačajo vsi plačniki davkov, in da se je deželna priklada povikšala za 11% — to pa ne samo zavoljo šole, ampak tudi zavoljo drugih velikih stroškov, posebno za ceste — pa deželno priklado plačajo tudi veča mesta, (iradec, Maribor itd. ki imajo velike davke in ki bodo od zdaj tudi morali plačati za ljudske šole, kar jim dosihinal ni treba bilo. Edino, kar se tej novi vravnavi da očitati, je to, da po šolski postavi tisti imenuje učitelja, kdor ga plača; da bo torej pravico učitelje ime novati imelo, ali okrajno ali deželno šolsko s vetovalst v o. Ker so okrajni zastopi ua slov. Stajarji večidel nasprotni naši narodnosti (izmed teh jih Je samo 5 narodnih) bi se bilo bati, da ne bi potem imenovali samo protinarodnih, Kar se tega tiče, moramo pomisliti, da nadzorništvo nad judsko šolo še zinirom ostaja krajnim šolskin svetom in da ho narodno ali protinaroduo mišljenje učiteljev najbolj odvisno od njihove odgoje v uči teljski pripravnici. Dostaviti še moramo, da le tačas veljavna. kader jo vlada to stori, še ni gotovo. ta postava bo še vlada potrdi. Al ■t»si o Avstriji. Uuske novine se dalje marljivo pečajo z našimi avstrijskimi razmerami. Da je vsa gren kost proti Avstriji, dokler je ta Slovane na zid pritiskala, zdaj umcknila se veliki prijaznosti v krogih, ki imajo veliko 'vpliva, kaže zopet na sledni članek iz ,.Birž. Vjcdoniosti," prinesen 25. sept. kot dopis iz Dunaja: preprečiti energično postopanje sedanjega mini-sterstva. Nemcem sledovateljno, v tem obziru ni stalo drugega, nego posnemati primer Čehov, ki so osustvovali od reiehsrata in deloma tudi od deželnega zbora, sklicanega na podlagi nepravičnih Smerlingovih zakonov. Toda to sc je našim Nemcem premalo zdelo. Nckteri poslanci dunajskega n silezkega zbora so stopili v razgovore z Berlinom, ter tu za i v č t vprašali, kaj jim je storiti, da pri drže nadvladan je nad Slavja ni. Pa sc kaže, da iz tega posvetovanja ni nič praktičnega izkuhalo sc. Na to so se podali v posvetovanje z grofom Beustom. ki je nedavno dobil veliki križ pruskega reda črnega orla. Toda tudi posvetovanje s kanclcrom carstva ni imelo nikakega resultata. Čeravno je on svetoval, l Magjari v razgovore stopiti , vendar on ni hotel udeležiti sc tega novega svojega zamisla. V poslednji čas on že sam več nc ve kaj dela. Vsak se že, spominja, kako jc Beust pred enim letom sodil češko državno pravo v znanem pismu k dr. Riegerju. Ako bi Beust delal, kakor sc spodobi, bil hi pri sedanjih okolnostih moral svoji službi odpovedati se precej po tem, ko je bilo obnarodovano kraljesko poslanje k zboru Češkega kraljestva, kterim je car — kralj priznal češko krono. Pa on je vse eno ostal na svojem mestu. Njegovo stanje jc zdaj, ko sc ne da, ni iz Salzburga, ni iz Rcrolina, ni od opozicije nek-terih mikroskopičnih zborov kaj pričakovati, brez tal. Nemški centralisti so poslali bivšega ministra Iskro v Pest k Magjarom, da bi z zedinjinimi močmi vrgli ministerstvo Hohenvvart-Ircček-IIabic-tinek-Schiift'levo, uništili kraljevsko poslanje k Čehom, in da hi sestavili novo ministerstvo Potocko-Lasscr-lskre. . . . Andrassv ni z ničem mogel potolažiti bivšega cislajtanskega ministra, zato ker nema pravice v zadeve cislajtanskega ruinistra-prcdscdnika mešati sc. Vse, kar je mogel Iskri obljubiti, je, da on marljivo pazi na to, kar se v Gislajtaniji godi, boje sc, da bi sc sprava leta 1807 v čem ne prelomila. Ravno tako so odgovarjali Deakisti najčistejše krvi. Iz tega sc vidi, da je ves trud nemških centralistov'na Ogerskem brez nasledkov ostal. Toda zdaj je vsaj jasno z vsemi podrobno- „ Časniki ustavovrnežev tukaj strašen krik že uejo, pa ves spor in vsa polemika nemških časni-1 stimi> . febr. vsacih 14 dni HO miljonovv gotovini ali v kupčij-stvu veljavnih papirjih. Prusi bodo svojo posadno vojsko iz f> okrajev vzeli proč, tako da bode samo še 6 okrajev (departementov) posedonih. Na Bavvarskcm se širi gibanje onih nemških katolikov ki nečejo priznati papeževe ne-zmotnosti. Tudi vlada se jc tej stranki približala, ker je minister uka odgovarjajo na dotično inter-pclacijp izrekel v imenn celega ministerstva mnenje, „da sc jc učbi pojem kat. cerkve z dogmo o nc-zmotnosti spremenil in da so sklepi koncila državi neverni." V tem zmislu je minister govoril dve uri ter rekel: da bode vlada „starcu katolike t. j. neverce v papeževo nezmotljivost kot katolike priznala in jim hrambo dajala, tor da bode državna vlada vsako poseganje cerkve v pravice državine krepko odbijala, ob enem pa delala za neodvisnost države in cerkve. pak vsakdo ne bode predstavljal javnemu mnenja v obliki, ktere je vreden. V ta namen bodo prinašal list tndi primerne podobe, ktere bodo izdelovala priznane spretne roke. Prosim tedaj vse osobne prijatelje in znance, in vse rodoljube sploh da me blagovolijo duševno in materijalno podpirati, da bode list zadovolil bralce in v zrcala kazal napake in smešnosti iz vseh slovenskih pokrajin. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta 1 „ 50 „ n četrt leta — „ 80 „ Naročnina naj se blagovoljno skoro pošlje, da se more določiti število potrebnih iztisov in sicer podnaslovom : „Opravništvo „Srseuov" v Ljubljani", najprikladneje po poštnih nakaznicah. Dopisi pa naj se pošiljajo uredništvu. Ljubljana, 12. oktobra 1871. Ivan Že I c/.nikar. Razne stvari. * (Duhovske spremembe v lavantin-ski škofiji.) G. Tomaž liožanc jc postal župnik pri sv. Magdaleni v Mariboru ; g. Janez Sribar postavljen je za provizorja v Paracču; g. Jože Turkuš za kateketa na fant. mestni šoli v Mariboru; g. Haimund Uepotočnik za I. kaplana pri sv. Jurju pod Hifnikom; g. Janez Lenart za prvega in gosp. novomešnik Adolf Srabotnik za 11. kaplana v Šmarjem. Župnija sv. Antona na Pohorji in kuracija sv. Uoka v Selili ste do 1M. t. m. in kuracija sv. Antona v Stopercih do H. novembra t. 1. razpisane. Fara sv. Jakoba v Pamečah in kuracija sv. Petra v Zavoducm ste do 21. novcmhera razpisane. Vabilo na naročbo. Koncem tekočega meseca začnem izdavati humoristično-satiričen, illustrovan list z imenom .,Nr*OIli", ki bode izhajal dvakrat na mesec. Politična mer tega lista bode, kolikor le mogoče, radikalna, ,svobodna na vse strani. Prizana-šcvalo sc ne bode niti osobani niti strakam, ani- Dnnajska borna 10. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž, dolg v srebrn C. k. cekin...... Napol......... 51 gld. i>5 kr. *>8 „ 30 „ 5 , 68 . 9 . 44 „ naj bode reumatično nature ali naj izvira iz otlih KOD, si* trotovo utolaži ako sc upotrebljujo ina-thrrlnova voda w.m hm t a od dr. «#. €m. c. k. dvornega zobnega zdravnika na Du-naji, mesto, Bognergasso, št. 2. Med tem ko dosti hvaljenih pomočkov dostikrat nič no pomaga, ali so potrebovati ne da. ali pa zavoljo nespretnosti v rab-Ijenji druge bolečino in vnetja napravi, druge zopet, kakor opiati, lahko onesvestijo — odpravi anathe-rinova voda bolest lebko, hitro in gotovo, kor razdraženi živec, potolaži, njegovo občutljivost zmanjša, in harmonijo med vnanjiini in notranjimi organi zopet naredi. V flašah po 1 gld. 40 kr. MHmtUm za zobr. Ta plomba obstoji iz onega prahu in iz tekočine, ki so potrebujeta za uapoluenjo otlih zob, da so zopet taki ko prej in se no drobe še dalje, ter da no ostajajo v njih ostanki jedil, sline in druge tekočine, ki razjedo zob iu tako bolezen narede. Cena enega ettit-a je 8 gld. 10 kr. Zalogo te povsod tudi v Nemškem, v Svajci, na Turškem, v Ameriki, Holandiji, Belgiji. Italiji, na Ruskem, v zapadni Indii znamk- in hvaljenih artiklov so v pravi in frišni kvaliteti v M ari boru v Bankalarjevi leknrniri, pri g. A. W. Kimiga, lek. Marija pomočnica, pri g. F. Kollotnigu in v Tauehmann-ovi bukvarnici; vColji pri Crisperju iti v Bauinbachovi lekarni; v nemškem Lands-bergii pri A. E. Mlillorju, lokarju; v Gleichon-bergu pri F. pl. Feldbaebu, lek.; v Konjicah pri C. Fischerju, lek.; Eeibnitz, lek. vdove Krctzig; Ljutomeru lok. F. Pessiak; M u rok lok. Iv. pl. .Stcinberg; v Ptuju lek. E. Iteithammer; Radgoni lok. F. Schtilz in J. Weitzinger ; v Brežcah J.Schni-dorsebitseh; Rogatec lok. Krišper; v Kislivodi v lekarni; Stalni V. Tinionsehek, lek.; SI. Bi s tre i J. Dienes, lek.; Slov. Gradcu J. Kaligarič; Podčetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. Halter, lek. _ (24—8) Konkurz. „8 L AVI J A", vzajemno zavarovalna praska banka sprejme nekoliko potovalcev s stalno mesečno plačo in dobro provizijo takoj v službo Polog se zahteva bodisi v hipoteki ali v gotovini. (40—1) Več v tem se izve pismeno ali ustmeno pri Glavnem zastopu banke „Slavije" t Ljubljani. V gospodarstvu, posebno v vinstvu, sadjereji in živinoreji (s hlevno poklajo) izveden, slovenskega jezika zmožen mož, se s prav dobrimi pogoji pri večjem posestvu v službo vzame. Več ee izve pri administraciji „Slov. Naroda.u (2) Kovane, uradno preiskane fti'cimatH4* 9*ni0V četirivoglate oblike : NoBiteljna moč: 1 2 3 o 10 lf> cent. Cena, gld.-. 18 21 25 85 4$~~557~ Nositeljna moč: "JO 25 30 40 50 cent. Cena, gld.: 70 80~ŠO 100 110. ' ltal4lii*ifM94> V444J4': Nositeljna močj^ 1 _ 2 4 10 JO 80 fnt. Cena, gld.: 5 G 7.50 12 Hi W. Nositeljna inu<; : 4o ,"iO 60 70 80 fnt. Cena, gld.Y 2<) 22 25 '27.50 30] • xu ~irit*4i> z železnim obroč- jem in utegi (gcvihti): Nositeljna moč: 15 20 25 HO 40 50 cont. Cena, gld.: 150 170 200 230 300 350. fK 44 S1994' 4'44 4/4': Nositeljna moč; 50 60 70 80 100 cent. Cena, gld.: 350 400 450 500 5O0. Nositeljna moč: 120 150 200 300 cent, Cena, gld.*: 600 650 750 90O ' 11—18) JPntJe v»e sorte drugje vagre i it Htecjt. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: 1j. II11 pililiy Jb < oiii|»*. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Singcrstmssc ±tfr. 10. Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: P. Skaza in drugi. 2057