Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. ae - LETO 55 - CELJE, 16.11. 2000 - CENA 300 SIT
Celjska regija bo letos
uspešno kljubovala
gripi. Proti tej nadležni
bolezni se je namreč
cepilo skoraj 25 tisoč
ljudi ali desetina vsega
prebivalstva.
PO PRAVICO
K POLITIKOM
Telekom (še) ne bo vračal denarja.
Potreben nov zakon. Stran 4.
' mmmmm^mmmmtmmimimmmmmmmmmmi^^
DEDIŠČINA
PODLOŽNIKOV
Remšakova kašča v Mačkinem kotu. Stran 25.
ŽENSKE, POTRPITE ŠE MALO
Gneča v ginekoloških ambulantah v Celju vse večja. Tema tedna na strani 5.
RAZDEJANJE NA SOLČAVSKEM
Podivjana Savinja odnesla dvajset občinskih proračunov, stran 10.
ČRNI GRADNJI V
OBČINSKEM NAČRTU
Zaradi asfaltne baze in ekološke kmetije Šentjurčani na
referendum? stran 3.
2
POOOPKI
Omehčan odločni odgovor
Največja vojaška vaja v zgodovini slovensl(e vojske
Dravsko polje se je v petek
zjutraj zaman treslo pred go-
senicami oklepnikov, ki naj
bi na slovenski vojaški vaji
Odločni odgovor 2000 orali
zemljo na poligonu v Apa-
čah. Poveljstvo je namreč
ugotovilo, da bi bila škoda
prevelika in na mesto njih v
napad poslalo oklepne
transporterje.
To je bilo sklepno dejanje
večdnevne taktične vaje, na
kateri se je usposabljalo kak-
šnih pet tisoč pripadnikov
stalnega in rezervnega sestava
Slovenske vojske (SV), artile-
rija in več deset oklepnih
transporterjev, poveljnik bri-
gadir Alojz Završnik pa je
umaknil 24. oklepnomehani-
zirani bataljon z vsemi tanki.
Zaradi razmočene zemlje bi d
namreč preveč razrili polja,
tako da je bil v nevarnosti tudi
tamkajšnji sistem namakalnih
cevi in jarkov. Njegovo odlo-
čitev je podprl tudi načelnik
generalštaba generalpodpol-
kovnik Iztok Podbregar, Id je
dejal, da bi bila »škoda, ki bi
jo na razmočeni zemlji pov-
zročili tanki, prevelika v pri-
merjavi s tem, kar bi pridobili
v procesu usposabljanja«. Za-
to so za nemoteno izvedbo
taktičnih postopkov vaje upo-
rabili kolesnike.
Cilj vaje je bilo preveriti
bojno delovanje brigade, pod
drobnogled pa so vzeli tudi
organiziranost, usposoblje-
nost in pripravljenost enot SV.
Pripravljena je bila po stan-
dardih zveze Nato, prvič do-
slej pa so uporabili tudi raču-
nalnike, na katerih so simuli-
rali različne možne scenarije
in dogodke na bojišču. Vsega
skupaj so tako preigrali deset
virtualnih različic spopada.
Priprave na veliki finale so
se začele že v ponedeljek, v
četrtek pa so vse enote zavzele
izhodiščne bojne položaje
pred odhodom v veliko bitko.
Enote so bile razdeljene na
modre, ki so napadali, in rde-
če, ki so se branili. Modri z
močjo taktične skupine briga-
de so po načrtu osvajali Drav-
sko polje s slovenjebistriške
strani proti ptujski, pri Apa-
čah pa nato dokončno potol-
kli rdeče. Čeprav so bili d že
vnaprej brez možnosti, saj je
načrt vaje predvidel njihov
»polom«, pa so se krčevito
branili in modrim z menda
nenačrtovano zasedo precej
sivih lase, tako da je bilo vods-
tvo vaje prijetno presenečeno
nad zavzetostjo rezervistov.
Modri so sicer po načrtu
opoldne osvojili prvi cilj,
predvideno linijo, s katere so
nato planili v dokončni obra-
čun z rdečimi, vendar pa se je
nadaljnje napredovanje pre-
cej zavleklo. Najbolj razoča-
rani so bili vojaki protioklep-
nih enot rdečih, ki so po ve-
čurnem ležanju v blatu name-
sto rohneče tankovske forma-
cije pi^d sabo ugledali oklep-
ne transporterje, pa še to je
vsak od njih predstavljal en
vod tankov.
Natančnejša analiza vaje bo
šele napravljena, saj je dogaja-
nje spremljala močna skupina
analitikov, ki se je razdelila in
spremljala delo v štabih obeh,
rdeče in modre strani. Podrob-
no so preučili vse postopke in
akcije, rezultati pa bodo pod-
laga za izboljšanje dela in us-
posabljanja v SV. Poveljnik va-
je brigadir Alojz Završnik je
vajo pohvalil in dejal, da je
tretje operativno poveljstvo
Slovenske vojske skupaj z vse-
mi poveljstvi in enotami dobro
usposobljeno za opravljanje
tako obsežnih aktivnosti. Po
njegovih besedah je bila vaja
uspešna, saj »so se v njenem
okviru bojne enote, v katere so
vključeni tudi pripadniki re-
zervnega sestava, usposobile
za konkretno nalogo«.
Dogajanje je spremljal tudi
vrhovni poveljnik SV, pred-
sednik države Milan Kučan,
ki je bil zadovoljen, da se vaja
kljub slabemu vremenu odvi-
ja po načrtu, »kar kaže na
visoko usposobljenost povelj-
stev, enot in vojakov ter na
dobro vzdrževano opremo«.
Po njegovem je bila vaja pri-
ložnost za razvoj in usposab-
ljanje Slovenske vojske in za
preverjanje njene sposobnosti
za prilagajanje vojaškim stan-
dardom in postopkom zveze
Nato. Obrambni minister Ja-
nez Janša ^e je zadržal v par-
lamentu in si vaje ni uspel
ogledati, zato pa je prišla pra-
vosodna. ministrica Barbara
Brezigar ter seveda vsi tuji
vojaški atašeji, ki so akrediti-
rani v Sloveniji. Prav zanimi-
vo bi bilo izvedeti, kaj so si o
predstavi na Dravskem polju
mislili slednji.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Prostorska stiska
v Mozirju
Po nastanku novih občin
je upravna zgradba bivše
skupne občine Mozirje po-
stala sedež nove občine in
Upravne enote Mozirje. Za-
radi prostorskih omejitev so
inšpekcijske službe in urad
sodnice za prekrške ter Cen-
ter za socialno delo na dru-
gih lokacijah, kar za medse-
bojno koordinacijo, še pose-
bej pa za občane predstavlja
dodatno težavo.
Zaradi vsega tega v Mozirju
že razmišljajo o gradnji objek-
ta, v katerem bi našli prostor
vsi državni organi, ki imajo
svoje enote ah izpostave v Mo-
zirju za območje Zgornje Sa-
vinjske dohne, vendar se zdi
takšna rešitev nerealna.
Mozirski svetniki so na zad-
nji seji precej pozornosti na-
menili pobudi Jakoba Preseč-
nika, s katero bi, po njego-
vem, rešili vse težave. Občina
Mozirje naj bi sedanje prosto-
re odstopila upravni enoti,
činska uprava pa naj bi j
preselila v sosednjo zgradb
kjer sta sedaj agencija za pl
čilni promet in policijska p
staja. Po zakonu se dejavno
agencije prenaša na banke, 2
potrebe policijske postaje p
po mnenju Presečnika, obst
ja možnost nakupa zemljiši
na zelo primerni lokaciji
Mozirju, na ta način pa bi h
prostorski problem policiste
zgornjesavinjskega obmoij
rešen.
V Mozirju se zavedajo, da h
potiebno problem rešiti celi
vito in v kratkem, sicer se lal
ko zgodi, da bo država upravD
enoto preprosto pripojila vi
lenjski ali žalski enoti.
EDI MAVR|
Nemške izkušnje z odpadki
Od 8. do 10. novembra se je na obisku v Nemčiji mudih
15-članska delegacija s Celjskega. Povabilo jih je nemšl^^
podjetje POE, ki se ukvarja ž inženiringom ter rekon,
strukcijo naprav za reciklažo in uničevanje posebnih tej
ostalih odpadkov.
Delegacija, ki jo je vodil župan MOC Bojan Šrot, v njej pj
so bili tudi župani občin Žalec, Laško, Mozirje, Štore ij,
Dobrna ter predstavniki JP Javne naprave Celje, si je ^
Nemčiji ogledala komunalno deponijo, kompostarno, sežj.
galnico ter sodobno, popolnoma avtomatizirano tovarno
ravnanja oz. sortiranja odpadkov Herhof v Asslarju. Članj
delegacije so se seznanili s trenutno veljavnimi pristopi
sistemi ravnanja z odpadki v Nemčiji ter možnimi alternativ,
nimi pristopi, ki temeljijo na ponovni uporabi odpadkov
njihovem energetskem izkoriščanju in varovanju naravni)]
virov.	BL
z občinskffl svetov
Preloženo preoblikovanfe
ŠTORE - Štorski svetniki so na zadnji seji
razpravljali o možnostih preoblikovanja Sta-
novanjskega sklada občine Celje, kot to zah-
teva Zakon o javnih skladih. Kot prva mož-
nost je bilo omenjeno preoblikovanje v druž-
bo z omejeno odgovornostjo, katere ustano-
vitelji bi bile Mestna občina Celje ter občine
Štore, Vojnik in Dobrna. Drugi način preob-
likovanja bi bil javni sklad, ki je hkrati tudi
posredni uporabnik občinskih proračunov.
Soglasje o prenosu lastništva dvajsetih stano-
vanj ter preoblikovanju sklada so svetniki ob
koncu razprave preložili na prihodnjo sejo.
(BoJ)
Zadnji del delitve premoženja
ŠTORE - Občinski svet Občine Štore je na
svoji drugi obravnavi sprejel odloka o spre-
membah v javnih podjetjih Javne naprave Celje
in Vodovod - kanalizacija Celje ter tako opravil
še zadnji korak v delitvi premoženja med
štirimi občinami, naslednicami Občine Celje.
Zaradi velikih razhajanj v razmerju med obči-
nami, ki izhaja iz lanske dehtvene bilance, bo
po mnenju nekaterih štorskih svetnikov po-
trebno lobiranje, vsekakor pa naj bi s tem
načinom povezovanja lažje prišli do potrebnih
finančnih sredstev za obsežne tovrstne nalož-
be.	(BoJ)
Obrtna cona Store Vzhod
ŠTORE - II. štorska obrtna cona se bo odslej
imenovala Štore Vzhod, so se odločili svetni-
ki in sprejeli Program priprave zazidalnega
načrta, kar je pogoj, ki ga mora izpolniti
občina pred izdelavo prostorsko izvedbenih
aktov. Gre za področje v bližini diskoteke v
Štorah, na katerem naj bi v prihodnje uvedli
tudi ulični sistem. Za prodajo nepremičnin je
štorski občinski svet pooblastil župana Fran-
ca Jazbeca, imajo pa že tudi resnega investi-
torja. To naj bi bilo podjetje Eho d.0.0. iz
Laškega.	(BoJ)
Delno priznana škoda
ŠTORE - Namesto dobrih 21 milijonov tolar-
jev, kolikor so znašale prve ocene škode zaradi
letošnje suše, je štorska .občina od države
prejela le okoli 16 milijonov tolarjev. Po oceni
Ministrstva za okolje in prostor do državne
pomoči oziroma sanacije niso upravičeni oš-
kodovanci za kulture, katerih stopnja poško-
dovanosti znaša manj kot 30 odstotkov. Do
sedaj so upravičencem že nakazali prvi predu-
jem, drugega v višini dobrih dveh milijonov
tolarjev pa bodo izplačali po prejemu sredstev,
kar naj bi bilo v kratkem.	(BoJ)
Brez velikih naložb
ZREČE - Proračun občine za prihodnje leto
bo zaradi manjših predvidenih prihodkov
skrajno racionalno naravnan, večjih novih in-
vesticij ni predvidenih. Župan je svetnikom
predlagal, da v prihodnjem letu poplačajo še
vse preostale obveznosti za investicije iz minu-
lih let in pripravijo projekte in dokumentacijo
za nova vlaganja. O predlogu proračuna bo v
občini Zreče do decembra potekala javna raz-
prava v krajevnih skupnostih in delovnih tele-
sih sveta.	(VM)
Vojna v Slomškovi ulici
Novi zapleti v zvezi s širitvijo šmarsicega vrtca - Strah pred bodočo obvoznico
v Šmarju pri Jelšah, kjer je
nujen prizidek vrtca, se v
zadnjem času spet zapleta.
Potem ko so našli za sosed-
nje prevozniško podjetje
Šmarjetrans primemo loka-
cijo v Zadržah ter dobili od
države denar za gradnjo vrt-
čevega prizidka, so zdaj na
vrsti drugačne pritožbe.
Šmarski vrtec deluje zaradi
prostorske stiske že dolgo na
dveh različnih lokacijah. Ta-
ko je začasni najemnik v pro-
storih centralne osnovne šole,
kjer pa nameravajo začeti pri-
hodnje šolsko leto z devetlet-
ko ter potrebujejo prostore
zase. Z gradnjo se torej mudi
zaradi različnih razlogov.
Problem širitve zgradbe
šmarskega vrtca obstaja že vr-
sto let, zato je občinski svet
pred tremi leti sklenil, da se je
treba lotiti rešitve prostorske
stiske čimprej. Tako je uspela
občina pridobiti od države 87
milijonov tolarjev za sofinan-
ciranje investicije, od tega za
letos 20 milijonov. Pogodbo o
zagotovitvi teh sredstev iz mi-
nistrstva za šolstvo in šport so
dobili v podpis v dru^i polovi-
ci oktobra, le dan po tem, ko
so prejeli od upravne enote
gradbeno dovoljenje za dozi-
davo in adaptacijo vrtca.
V zvezi z gradbenim dovolje-
njem je nato prišlo do pritožbe
sosedov iz bližnje okolice, ki
niso neposredni mejaši vrtca.
Pritožniki, ki zahtevajo izdela-
vo lokacijskega načrta povezo-
valne ceste med šmarsko želez-
niško postajo in cerkvijo, se
bojijo povečanega prometa,
hrupa in nepravilnega parkira-
nja. Pri tem je mogoče slišati,
da se pritožniki iz Slomškove
ulice bolj kot povezovalne ce-
ste bojijo bodoče šmarske ob-
voznice. Tako naj bi bila seda-
nja mirna soseska v bodoče
ujeta med dve cesti: z ene sti-a-
ni bi jo motil sicer neprimerno
manjši promet na povezovalni
cesti ter z druge stiani bodoča
šmarska obvoznica, ki bi bila
tik ob njihovih domovih (na
območju sedanje Kolodvorske
ulice). Sicer pa v pritožbi nava-
jajo, da se smejo po prostorsko
ureditvenem načrtu opravljati
na tem območju, dokler ne bo
izdelan lokacijski načrt, le
manjše adaptacije.
Pri vsem skupaj občina opo-
zarja, da je po prostorsko ure-
ditvenem načrtu nedvomno
predviden otroški vrtec na lo-
kaciji, kjer se ta že nahaja ter
ga želi povečati s prizidkom.
Občinski svet, ki se je sesti
prejšnji teden, je tako odloči
da je treba takoj odpre 1
Slomškovo ulico, ki jo je nel i
do že pred časom delno zap
za promet, saj trdijo, da soj
dolgo^uporabljah kot dovoli
no cesto do vrtca. Prav tako s
se odločih za določitev točn
meje med občinsko Slomšk®
vo ulico in zasebnimi zemlji^
či, ki naj bi bila zabrisana
občina pa naj bi se še pritožil
upravni enoti zaradi vodenj
postopka za izdajo gradbenf
ga dovoljenja. Svetniki nJ
mreč ne razumejo, čemu
povabili kot stranske udel^s
žence v postopku tudi tiste,j [
niso neposredni mejaši vrteli
Prav tako želijo vedeti, zaW
med izdajanjem dovoljen |
podjetju Šmarjetrans niso P"]
vabili kot stranke tudi vrtca. 1
Zato je šmarska občina v p^i
nedeljek že naročila točno d"
ločitev meje med zasebnii^;
zemljišči in občinsko cesto t® i
prometno signalizacijo, ki up*^ i
števa enosmerno cesto ter o#:
jitev prometa. Pa še to: nači^"!
vana gradnja prizidka vrtca ^
zavlačuje še zaradi ene pritok |
be, saj sta se v drugi polo^^";!
oktobra pritožili tudi podjet)*!
ki nista bili izbrani za izvajal*^
BRANE JERANK^
DOGODKI
3
Prvi
elektronsko
varovan
zelezniski
prehod
Ministrstvo za promet *
jfl zveze je podjetju Iskra
jistemi v oktobru odobri-
lo poskusno uvajanje pr-
^e elektronske signalno -
varnostne naprave za za-
varovanje nivojskega kri-
žišča ceste in železnice,
preizkus prve take napra-
ve v Sloveniji bodo v na-
slednjih štirih do šestih me-
secih opravili na križišču v
Lažah v bližini Loč pri Polj-
Čanah. V podjetju Iskra Si-
jstemi pričakujejo, da bodo
Iglede na visoko tehnološko
in tehnično izpopolnjenost
naprave po šestih mesecih
poskusnega obratovanja pri-
dobili dovoljenje za redno
obratovanje.
Tako bi dosedanjo relej-
no tehniko zamenjala elek-
tronika. Vgradnja elektron-
ske naprave za zavarovanje
nivojskih križanj ceste z že-
leznico bi prinesla enostav-
nejše vzdrževanje železniš-
kega sistema, zmanjšanje
napak med obratovanjem,
nenehen nadzor nad delo-
ranjem sistema in večjo pri-
lagodljivost prometnim re-
žimom.	SK
Nova vlada pred vrati
Žalcan Anton Delak je podpredsednik državnega zbora
Anton Delak, tokrat ze dru-
gič izvoljen za poslanca De-
mokratične stranke upoko-
jencev v DZ, je bil prejšnji
petek izvoljen za podpred-
sednika državnega zbora.
Skupaj s predsednikom Bo-
rutom Pahorjem (ZLSD) in
podpredsednico Irmo Pavli-
nič Krebs (LDS) se je zave-
zal, da bo odstopil, če ne bo
podpisana koalicijska pogod-
ba, kar pa ne velja za tretje-
ga podpredsednika DZ Miho
Brejca (SDS).
V začetku tega tedna so se
koalicijski dogovori, ki so jih
z najmočnejšo parlamentarno
stranko, Liberalno demokra-
cijo Slovenije, sklepale Zdru-
žena lista, združena Ljudska
stranka in DeSUS, zdeli trdni,
tako da naj bi Slovenija v krat-
kem dobila eno najmočnejših
(po številu glasov v DZ) vlad
doslej. Predsednik države Mi-
lan Kučan je v ponedeljek spre-
jel predstavnike vseh parla-
mentarnih strank na posvete,
po katerih je nato že v torek
državnemu zboru predlagal kan-
didata za predsednika vlade.
Po pričakovanjih je bil to pr-
vak LDS dr. Janez Drnovšek.
Po veljavni ureditvi je državni
zbor oziroma njegov predsed-
.nik Borut Pahor dolžan sklica-
ti parlamentarno sejo in voli-
tve opraviti najprej v 48 urah
in najkasneje v sedmih dneh.
Prve napovedi pa kažejo, da bi
lahko poslanci o novi vladi
odločali že jutri.
Tehnična funkcija '
Anton Delak, sicer tudi vodja
DeSUS-ove poslanske skupi-
ne, se je'na letošnjih volitvah
predstavljal z gesloma Noče-
mo milosti, hočemo zasluže-
no! in Veliko nas je, še več nas
bo!. Sam pravi, da »podpred-
sednik državnega zbora ne igra
pomembnejše politične vlo-
ge. So pač poslanci, ki vodijo
seje, ravno tako kot predsed-
nik«. Po Delakovih besedah v
tem kontekstu seveda ne pride
v poštev, da bi kakorkoli izra-
žali svoje strankarske intere-
se. »Res pa je, da so podpred-
sedniki člani kolegija držav-
nega zbora, ki odloča o dnev-
nih redih in nasploh delova-
nju te institucije, zaradi česar
imajo možnost, da lahko vpli-
vajo nanj. Ampak sama funk-
cija je popolnoma nestrankar-
ska, je bolj tehnična in čast-
na,« svojo vlogo opredeljuje
poslanec DeSUS.
Stranka upokojencev je že
takoj po volitvah izrazila zani-
manje za vstop v morebitno
Drnovškovo vlado. Delak je
na srečanju savinjsko-šaleških
poslancev v Velenju dejal, da
stranki nimata večjih program-
skih razhajanj, občutljiva te-
ma je bilo morda le vprašanje
upokojencev in izplačevanja
pokojnin. »Kot smo videli pri
volitvah, imajo vse stranke več
ali manj podobne programe.
Mi smo pač dali več poudarka
položaju starejše populacije,
zato smo si zelo prizadevali,
da bi v koalicijske dokumente
vključili način reševanja teh
nesrečnih pokojnin. Sedaj smo
več ali manj uskladili stališča
z našimi potencialnimi part-
nerji v novi vladi,« je Delak
dejal v začetku tedna, ko so
bila usklajevanja med stran-
kama več ali manj končana.
»Moram reči, da se glede po-
kojnin ne bo ničesar bistveno
spremenilo. Načela usklaje-
vanja bodo ostala še naprej,
zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev pa bo morda prišlo
do kakšnih manjših sprememb,
kot recimo izplačila v dveh
obrokih.«
.m SEBASTIJAN KOPUŠAR
Žalčan Anton Delak se je
rodil leta 1927, po izobrazbi
pa je univerzitetni diplomi-
rani pravnik. Preden je bil
leta 1996 prvič izvoljen v
državni zbor, je bil med dru-
gim direktor žalskega Ferali-
ta. Tudi v drugem mandatu
je vodja poslanske skupine
DeSUS.
t;
Letopis 2000
Podjetje Fit media je iz-
dalo obsežen Letopis 2000
za občine Celje, Dobrna,
Štore in Vojnik z vsemi do-
godki, ki so zaznamovali
leto. Promocija letopisa bo
v sredo, 22. novembra, v
Narodnem domu v Celju.
Priznanja
najbolj
urejenim
Občina Slovenske Konjice
je gostiteljica letošnje sveča-
ne podelitve priznanj naj-
bolj urejenim slovenskim
krajem. Slavnostna priredi-
tev bo v petek, 17. novembra,
ob 18. uri v Športni dvorani
Slovenske Konjice.
Največji slovenski turistično
ekološki projekt Moja dežela -
lepa in gostoljubna, ki ga vodi
Turistična zveza Slovenije, ta-
ko sklepa vsakoletne aktivno-
sti krajev, ki skrbijo za svojo
urejenost z oddajo, ki jo bo
predstavila TV Slovenija v svo-
jem programu. Svečani pro-
gram prireditve, ki jo bo vodila
Tajda Lekše, bodO popestrili
nastopajoči, med katerimi so:
otroški PZ Slovenske Konjice,
plesni pari Pingi, folklorna
skupina Slov. Konjice, Ines
Mohorko, Anja Legat, Vitezi
polk in Valčkov, Čuki, Karmen
Stavec, Natalija Verboten, Nu-
ša Derenda, Foxy teens, Vic-
tory, Karmen Kodrič, Slavko
Ivančič, Anika Horvat, ...
Slovenske Konjice ob tej pri-
ložnosti prejemajo nagrado za
najbolj urejen kraj petič zapo-
red. Konjičanom je priznanje
nagrada za trud vseh posamez-
nikov, podjetij in zavodov, ki
odgovorno skrbijo za izbolj-
šanje kakovosti bivanja. Tako
prebivalci urejajo kraj zase,
svoja prizadevanja radi pred-
stavijo tudi obiskovalcem. Teh
je vsako leto več, mnogi se
radi vračajo. Potrjuje se raz-
vojna možnost, turizem, v ka-
terem je prihodnost naše obči-
ne. Urejenost kraja pa je te-
melj turistične ponudbe.
»Sreča je, veseliti se uspehov
skupaj z ljudmi, ki so zanj
prispevali delček sebe,« je med
drugim zapisal v vabilu svojim
someščanom župan Janez Jaz-
bec in izrazil zadovoljstvo z
doseženim in željo po razvoju
kvalitete bivanja še naprej.
IŠK
posvetu
Zmaga
nacionalistov v
BiH?
SARAJEVO, 13. novembra
-	Organizacija za varnost in
sodelovanje v Evropi (OVSE)
je v ponedeljek objavila delne
neuradne izide sobotnih splo-
šnih volitev v BiH. Prvi izidi
kažejo na zmago treh nacio-
nalističnih strank (HDZ, SDA
in SDS) na vseh ravneh. Ti-
skovni predstavnik OVSE Lu-
ke Zahner je ob tem poudaril,
da izidi kažejo le gibanja in da
na njihovi podlagi ni mogoče
sklepati na končne izide, ki jih
bo OVSE objavila po 17. no-
vembru, ko se bo iztekel rok
za sprejem volilnih lističev iz
tujine.
Ameriška volilna
farsa
NEW YORK, 14. novembra
-	Sredi prejšnjega tedna je
teksaški guverner George Bush
mlajši že sprejemal čestitke
svetovnih voditeljev kot no-
voizvoljeni ameriški predsed-
nik, ko je vseskozi napeta in
izenačena tekma dobila nov
zasuk. Zaradi izredno tesnega
volilnega izida v zvezni državi
Florida (manj kot odstotek raz-
like) , ki odloča o novem pred-
sedniku, je bilo potrebno po-
novno štetje. To je prednost
Busha zmanjšalo le na nekaj
sto glasov. Skupaj z glasovi,
prispelimi po pošti (te morajo
prešteti do 17. novembra) in z
ročnim štetjem glasov v posa-
meznih okrožjih (v teh so bile
glasovnice tako nejasne, da
volivci niso znali glasovati) se
lahko zgodi, da bo zmaga pri-
padla demdkratskemu kandi-
datu Alu Goru. Ob tem obe
strani, demokrati in republi-
kanci, ves čas skušajo z različ-
nimi pravnimi posegi izničiti
poskuse nasprotnikov. Tako je
državna sekretarka Floride Kat-
herine Harris (republikanka)
zahtevala, da morajo biti vsa
preštevanja glasov v tej zvez-
ni državi končana do torka
popoldne (razen glasovnic po
pošti, ki jih je treba prešteti do
17. novembra), Gorova kam-
panja pa je takoj napovedala
tožbo na sekretarkino odloči-
tev.
Tragedija v
Kaprunu
SALZBURG, 14. novembra
-	Avstrijo in svet je v petek
pretresla tragedija smučarjev,
ki so umrli v predoru gorske
železnice pod ledenikom Kitz-
steinhorn blizu Kapruna. Po
torkovih podatkih naj bi v
nesreči lunrlo najmanj 156 ljudi,
med njimi štirje Slovenci. Prva
uradna poročila govorijo, da
naj bi požar povzročila teh-
nična napaka, do katere naj bi
prišlo še pred vstopom vlaka v
predor. Na tirnicah so odkrili
sledi snovi, za katero domne-
vajo, da je mazivno sredstvo,
ta pa so običajno vnetljiva.
Preživeli so v torkovi skupni
izjavi dejali, da naj bi po iz-
bruhu požara v predoru od-
jeknili dve močni eksploziji.
Opazili so tudi, da se je odtr-
gala ena od vlečnih jeklenih
vrvi, proti dolini pa so mimo
njih letele iskre. Svojcem žr-
tev je sožalje izrazil tudi pa-
pež Janez Pavel II.
Ogrevanfe z lesnimi odpadki
v občini Vitanje so že naredili nekaj
istvenih korakov h gradnji nove kot-
)vnice na lesno biomaso; pripravljeno
najo že vso potrebno projektno doku-
lentacijo, kupili so že zemljišče, in
icer 680 kvadratnih metrov na parceli
lekdanjega Lipa. Takoj ko bodo prido-
ili še gradbeno dovoljenje, se bodo
^Izvali na prvi objavljeni razpis za
Tidobivanje republiških sredstev.
Za kotlovnico z vsemi potrebnimi raz-
odi - do skorajda vseh uporabnikov v
entru Vitanja - bo treba zbrati kar dvesto
etdeset milijonov tolarjev. Računajo, da
odo pridobili nekaj nepovratnih sred-
tev ministrstva za gospodarske dejavno-
sti, preostali denar pa naj bi zagotovili z
ugodnimi dolgoročnimi krediti ekološ-
kega sklada (z dvajsetletnim rokom vra-
čila) ali drugih mednarodnih programov.
Le »podpostaje« oziroma individualne
priključke na odjemnih mestih naj bi
sofinancirali uporabniki, ki bodo morali
zanje odšteti predvidoma od 400 do 500
tisoč tolarjev. Poraba energije in s tem
njena vrednost se bo obračunala iz pod-
postaj, tako da bodo uporabniki plačali
le »čisto porabo«, ne pa tudi izgub energi-
je od kotlovnice do uporabnika.
In gorivo? »Po študiji, ki smo jo pridobi-
li, naj bi zagotovili dovolj lesne biomase za
kotlovnico v okoliških krajih v območju do
petnajst kilometrov oddaljenosti od Vita-
nja. Šele če se bo pokazalo za potrebno,
bomo dovažali lesno biomaso iz še bolj
oddaljenih krajev,« načrtuje vitanjski žu-
pan Slavko Krajnc. »Z malo sreče pri
razpisih bomo začeli graditi kotlovnico že
drugo leto, saj smo med prvimi petimi
občinami v Sloveniji, ki bodo že letos
imele vse pogoje in dokumentacijo za tako
investicijo. Pri gradnji pa se bomo seveda
ozirali tudi na zunanji videz stavbe, ki bo
sovpadala z ureditvijo celotnega Vitanja.«
V Vitanju načrtujejo, da naj bi kotlov-
nica začela prve uporabnike oskrbovati
vsaj v dveh letih, torej do leta 2002,
morda pa že prej. .	B.P.
Črni gradnji v občinskem načrtu
Zaradi asfaltne baze in ekološke kmetije na referendum? - Krojači prihodnosti Šentjurskega
šentjurski občinski svet,
' se je v ponedeljek lotil
prejemanja dolgoročnega
''činskega prostorskega do-
Umenta, je pri tem namenil
'Osebno pozornost odmev-
oma črnima gradnjama. Gre
^ asfahno bazo'v Planinski
^si in ekološka kmetijo pod
'^lobjem.
Priprave načrta so se začele
'^ed šestimi leti, pred dvema
^'oma pa so na javnem razpi-
J izbrali za izvajalca Regij-
razvojno družbo Domža-
Nato so letos potekale raz-
■fave v KS, po javni razpravi
je o načrtu razpravljal žu-
"^nov projektni svet. Pred ne-
dnevi je sprejel pozitivno
»nenje še pristojni odbor ob-
činskega sveta, vključno z ne-
katerimi pripombami.
Na ponedeljkovi seji občin-
skega sveta je največ polemike
vzbudila posredna vključitev
obeh velikih črnih gradenj v
občinski planski dokument.
Tako so sestavljavci zapisali,
da je dan »poseben poudarek
zasnovi novih proizvodnih ob-
močij v Planinski vasi, v Gori-
ci pri Slivnici in Hotunjah«.
Svetnica Tatjana Oset, ki je
znana nasprotnica črne grad-
nje asfaltne baze v Planinski
vasi, je zato menila, da niso
upoštevane pripombe najbliž-
jih sosedov gradnje, ki ji nas-
protujejo. Pri tem je menila,
da je baza sicer nujna, zato je
pozvala občino, naj pomaga
investitorju najti primernejšo
lokacijo.
Posamezni svetniki so prav
tako nasprotovali vključitvi čr-
ne gradnje Alojzije Erjavec, ki
gradi na Planinci pod Kalob-
jem poslopje za potrebe svoje
takoimenovane ekološke kme-
tije (gre za kmetijo, kjer se je
naselila sekta, ki se predstav-
lja kot Sai družina). Sicer pa
naj bi se v občini že pripravlja-
li, da bi v KS Planina in v KS
Kalobje o obeh spornih grad-
njah povprašali krajane na poi-
zvedovalnem referendumu (pri
tem je mogoče pričakovati, da
bi bili v KS Planina »za« ter v
KS Kalobje »proti«). Referen-
dumu je v ponedeljek ostro
nasprotoval svetnik Boris Zu-
pane ter dejal, da nista inve-
stitorja pred gradnjo nikogar
nič vprašala.
Različna svetniška mnenja
so se prav tako kresala zaradi
načrtovane gradnje obvoznice
sever-jug, od avtocestnega pri-
ključka v Dramljah ter skozi
mesto. Eni so trdili, da je grad-
nja nujna, drugi zopet, da strogi
center mesta takšne nove pro-
metne obremenitve ne bi pre-
nesel ter je zato treba razmiš-
ljati o drugi trasi.
Kij ub vsemu je večina svetni-
kov menila, da je plan primer-
na podlaga za nadaljnjo obrav-
navo. Obenem so odločili, da
bodo morebitne pisne pripom-
be sprejemali še do 25. novem-
bra. BRANE JERANKO
□i
DOGODKI
Po pravico ic politilcom
Telekom (še) ne bo vračal denarja za telefonijo - Potreben bo nov zakon
Občinska stavba v Taboru
je bila v ponedeljek popold-
ne obiskana kot že dolgo ne.
Prišli so ogorčeni ljudje z
vseh koncev Slovenije, prišli
novinarji, manjkali so le po-
slanci (s častno izjemo Vran-
skega župana Franca Sušni-
ka) in vabljeni predsednik
Telekoma Marjan Podobnik
(ki so ga opravičili zaradi
bolezni).
Javna tribuna, ki jo je orga-
niziral taborski Odbor za pri-
dobivanje pravic vlagateljev v
telefonsko omrežje, je zbrala
številne predstavnike lokalnih
skupnosti, ki so same gradile
telefonska omrežja in za tako
zgrajene telefonske priključ-
ke plačale zelo visoko ceno.
Te se v zadnjih letih trudijo,
da bi jim Telekom oziroma
njegov večinski lastnik država
vrnila razliko med ceno, ki so
jo plačali drugi državljani, in
njihovimi nadpovprečnimi
stroški.
Kislo jabollco
Javna tribuna je pokazala
predvsem dvoje. Da so pred-
stavniki omenjenih skupnosti
zaenkrat še med sabo premalo
povezani. Kar pa bo nujen na-
slednji korak, saj s pravnega
vidika ne Telekomu ne državi
ni treba vrniti niti tolarja in je
vračanje za sedaj izključno po-
litično kislo jabolko, v katere-
ga bosta morala ugrizniti (no-
va) vlada in parlament.
Taborski odbor je po bese-
dah njegovega predsednika Iva-
na Farčnika v minulih letih
sprožil vrsto akcij za povrnitev
stroškov nadpovprečnega vla-
ganja krajanov. Samo letos so
parlamentarnemu odboru za
infrastrukturo in okolje ob spre-
jemanju zakona o povračilu
vlaganj fizičnih in pravnih oseb
v razvoju javnega telekomuni-
kacijskega omrežja (predlog za-
kona je v državnem zboru)
poslali peticijo, z njo pa so
seznanili še številne druge dr-
žavne organe in posameznike
znotraj njih. hi prejeli le odgo-
vor dr. Mira Rozmana, držav-
nega sekretarja na ministrstvu
za promet in zveze.
Vrtoglave vsote
Taborska zgodba je podob-
na številnim drugim v območ-
jih z redkejšo poseljenostjo.
Leta 1987 so v takratni krajev-
ni skupnosti sprožili akcijo za
gradnjo telefonskega omrežja
za 117 naročnikov. Solidar-
nostno so se odločili, da bo
cena priključka (med njimi je
bilo tudi precej t. i. dvojčkov)
za vse enaka. In je bila. Kar
8.854 nemških mark. Menda
ena najvišjih v Sloveniji. »Ko
je bilo potrebno to plačati, so
ljudje prodajali živino, naje-
mali kredite... To je bila ta-
kratna letna delavska plača!«
je opozoril Farčnik. V času
pogovorov o morebitnem vra-
čilu so jim s Telekoma sporo-
čili, da so po njihovih eviden-
cah stroški za priključek zna-
šali le približno tisoč nemških
mark. Razlika je, podobno kot
drugod, nastala zato, ker so
večino dela opravili (in tudi
plačali) kar prek krajevne skup-
nosti. Tako so recimo sami v
Zagrebu kupili potreben ka-
bel za primarni telefonski vod.
Nemočni Mozirjani
Na tribuni so prišle na dan
številne podobne zgodbe. Ta-
ko je predstavnik z Ljubnega
povedal, da je pri njih vsak
naročnik za gradnjo omrežja
plačal 5.600 DEM, v to ceno
pa niso vštete številne ure udar-
niškega dela, niti drogovi, ki
so jih morali sami prispevati
za gradnjo zračnega omrežja.
Enako ceno so plačali v Skalah
pri Velenju,; V Cerkvenjaku
4.250 DEM in »za drogove
posekali številne hraste ter ko-
stanje«, v Ormožu 4.700
DEM... Vsi so takšne stroške
dokazovali z zbrano dokumen-
tacijo, shranjeno na krajevnih
skupnostih. Zato je skupina
občanov iz okolice Mozirja,
ki je na srečanje prišla, ker so
zanj slišali v medijih, izzvene-
la toliko bolj nebogljeno. Z
gradnjo svojega omrežja so
končali leta 1991, pa še sedaj
nimajo ustrezne pogodbe s Te-
lekomom. Priključek jih je
menda stal okoli 9.000 DEM
ali pa še več, denar so prinesli
na takratno krajevno skupnost,
ker pa je znotraj nje prišlo do
razkola zaradi vzporedne grad-
nje kabelske televizije, nima-
jo več odbora niti računov...
Predstavnica vodstva Tele-
koma Branka Mrak, ki je v
ponedeljek morala preslišati
marsikatero bridko na račun
podjetja, je vsem zbranim za-
trdila, da Telekom ni nikoli
zanikal številnih vloženih sred-
stev. Vendar je bila večina tako
zgrajenih omrežij z nepovrat-
nimi pogodbami brezplačno
prenesenih na takratno PTT.
Kar pomeni, da sedanji na-
slednik nima nikakršnih prav-
nih podlag niti rezerviranih
denarnih sredstev za takšno
vračilo. Enako velja tudi za
državo. Za mnenje so prosili
tudi Inštitut za javno upravo
pri pravni fakulteti, ki je potr-
dil, da pogodbe o prenosu
omrežja za Telekom niso za-
vezujoče, prav tako pa država
ne bi smela prevaliti svojih
obveznosti na parlament.
Moralna
odgovornost
države
•Direktor Občine Cerkvenjak
Darko Fras je ob tem pouda-
ril, da se reševanja zahtevkov
oškodovanih državljanov ne
sme jemati s čiste pravniške
plati. »Država ima moralno
odgovornost, tudi kot večin-
ska lastnica Telekoma, pri tem
gre za legitimnost in kredibil-
nost njegovega lastninjenja in
privatizacije.« Predlagal je, da
se predstavniki prizadetih
skupnosti poenotijo, zberejo
potrebne podatke ter nato sku-
paj pritisnejo na vlado in dr-
žavni zbor. »Pri tem se nam
ne sme muditi, ampak mora-
mo ravnati premišljeno. Po-
trebna je politična odločitev
(to je sprejem zakona, ki bo
omogočal tovjstno vračanje,
op. p.) in mi jo moramo spod-
buditi.« V duhu njegove misli
so se nato udeleženi predstav-
niki lokalnih skupnosti po jav-
ni tribuni zbrali na zaprtem
sestanku, na katerem so spre-
jeli osnutek peticije. Preden
jo bodo poslali, pa naj bi
zbrali podpise vseh prizade-
tih v Sloveniji.
: SEBASTUAN KOPUŠAR
Zbrani predstavniki prizadetih lokalnih skupnosti. Župan Vranskega Franc Sušnik (tretji z
leve) v dvojni vlogi, tudi kot poslanec državnega zbora, ki bo moral sprejeti ustrezno
zakonodajo.
po drža\^
te	■'-'^M
Vlada zadovolfiid
z oceno ^
UUBUANA, 9. novembra
- Slovenska vlada je menilgl
da je Evropska komisija v"
svojem poročilu o kandidati
Vah za širitev pozitivno ijn
realno ocenila priprave Slo.''
venije na članstvo v Evropski
uniji. Ob tem je poudarila^
da Slovenija ostaja pri za?
stavljenih ciljih - zaključiti
pogajanja z EU do konca leta
2001 in končati notranje pni
prave do konca leta 2002. J
Draz|a elektrika
UUBUANA, 11. novem
bra - Slovenska gospodinji
tva morajo od sobote plače-
vati za štiri odstotke dražjo
elektriko. Nova cena za gos^
podinjstva (brez 19-odstoN
nega DDV) je tako 17,32 to-^
larja za kilovatno uro v višji
(prej 16,66 tolarja) oz. 10,19
tolarja v nižji tarifi (prej 9,80
tolarja).	-
Častnik streljal
v strop 1
NOVO MESTO, 12. na
vembra - V vojašnici Nov^
mesto je v soboto zvečert
prišlo do konflikta med vojaj
ki na služenju vojaškega roj
ka in dežurnim podčastna
kom, pri čemer je podčastnik
v strop izstrelil naboj iz služj
bene pištole. Podčastnik je
bil do nadaljnjega razrišen
dolžnosti.	I
Policisti I
razmišljajo
ostaviki
UUBUANA, 13. novem-
bra - Člani izvršnega odbora
Policijskega sindikata Slove-
nije so v ponedeljek zaman
čakali, da jim predstavniki
vlade vročijo odgovor o ure-
sničitvi njihovih zahtev gle-
de enakopravnega vrednote-
nja dela delavcev v državnih
organih. Ker do sestanka ni
prišlo, v vodstvu policijskega
sindikata razmišljajo o stav-
ki policistov.
Sveta Barbara
na Trojanah
TROJANE, 14. novembra-
Graditelji predora Trojane so
v torek na vhodu v levo pre-
dorsko cev iz smeri Vranske-
ga postavili kip svete Barba-
re, po legendi zavetnice ru-
darjev. Skoraj trikilometrski
dvocevni predor Trojane so
po približno dveh mesecih
na vzhodni strani izkopali 50
metrov globoko, na zahodni
.pa 110 metrov.
SLS-^SKDgre
v vlado
UUBUANA, 14. novem
bra - Glavni odbor SLS +
SKD Slovenske ljudske stran;
ke je po dolgotrajni razpravi
odločil, da bo stranka, podpi'
sala koalicijsko pogodbo z3
vstop v vlado. V vladi naj bi ji
zaupali tri ministrstva in si-
cer za promet (namesto no-
tranjega), pravosodje if'
kmetijstvo, neuradni kandi-
dat za vodenje teh resorjev
pa naj bi bili Jakob PreseČ;
nik, Ivan Bizjak in Franci
But.
Cepiva ne bo zmanikalo
Medtem ko je v mnogih zdravstvenih domovih v večjih
slovenskih mestih že prejšnji teden pričelo zmanjkovati
cepiva proti gripi", marsikje pa so celo ostali brez njega, so
prebivalci celjske regije lahko brez skrbi. V Zavodu za
zdravstveno varstvo Celje zagotavljajo, da je cepiva še
dovolj.
Zavod je namreč glede na lansko povpraševanje naročil
letos kar 25 tisoč odmerkov cepiva, ki so jih sicer večino že
porabili, vendar tudi zamudniki ne bodo ostali brez zaščite
proti gripi. Direktor zavoda mag. Ivan Eržen, dr. med., je
povedal, da se sicer povpraševanje po cepljenju zadnje dni
zmanjšuje, vendar je pomembno, da so se tudi letos za
cepljenje odločili zlasti tisti ljudje, ki jim zaščito še posebej
priporočajo. To so kronični bolniki in starejši od 60 let.
Lani se je na širšem celjskem območju za cepljenje proti
gripi odločilo blizu 18 tisoč ljudi, glede na že porabljene
odmerke cepiva pa se je letos za cepljenje odločila skoraj
desetina prebivalstva, kar s'e doslej še ni zgodilo.	JI
Šentjur lioče čistilno napravo
Občina je gradnji zelo naklonjena - Polovica delavcev na cesto?
Vse kaže, da bo prišlo v bližnji pri-
hodnosti do gradnje šentjurske komu-
nalne čistilne naprave za odpadne vo-
de. Zanjo je posebej zainteresirana del-
niška družba' Mesarstvo Šentjur, za
gradnjo pa so se v ponedeljek navdušili
tudi občinski svetniki.
Občinski svet je namreč v ponedeljek
sprejel odločitev o občinskem partners-
tvu pri projektu Alternativne vrste mesa,
v katerega se je povezal skupaj s KZ
Jurček, Jurmesom, Mesarstvom Šentjur,
Regionalno razvojno agencijo Celje, TSM
Consulting Slovenija-Wien in Gallobom
Mežica.
V zvezi s tem so se odločili za pripravo
skupnega regionalnega programa in na-
ložb, za kar so za začetno raziskavo
prispevali iz občinskega proračuna 4 mi-
lijone tolarjev. Kot je v ponedeljek poja-
snil občinskemu svetu predsednik nad-
zornega sveta Mesarstva Šentjur Rado
Tržan, vidijo v združeni Evropi tržno
nišo in specializacijo predvsem v alterna-
tivnih vrstah mesa kot sta na primer
kunčje ali kozje.
Za velike načrte šentjurske klavnice pa
bo v bodoče nujna čistilna naprava. Gre
za odločitev slovenske veterinarske upra-
ve, po kateri mora šentjurski živilski
obrat do jeseni 2002 izpolniti pogoje
Evropske unije, med katerimi je potreba
po čistilni napravi. Kot je dejal Tržan,
bodo sicer morali postati namesto indu-
strijskega manjši obrtniški obrat, ki sme
prodajati predvsem v lastnih prodajal-
nah. Po njegovi trditvi pomeni to za
Mesarstvo Šentjur izgubo več kot polovi-
ce delovnih mest.
Pri vsem skupaj pravijo v klavnici, da
bila zanje najcenejša gradnja lastne biološ-
ke čistilne naprave, ki pa zaradi prostor-
skih ureditvenih pogojev zanje ni uresnič-
ljiva (potrebna je sprememba zazidalnega
načrta). Zato računajo na gradnjo skupne
komunalne čistilne naprave za mesto Šent-
jur, o kateri se je že večkrat govorilo.
Zato je na ponedeljkovi seji občinskega
sveta Tržana in občinsko vodstvo zanima-
lo, kaj menijo o gradnji centralne čistilne
naprave občinski svetniki, ki bodo o njej
pozneje tudi odločali. Podporo sta izrazili
dve svetniški strankarski skupini ter več
posameznikov, proti ni bil nihče, zato
kaže, da bo do gradnje tudi prišlo.
Sicer pa so si šentjurski svetniki pred
časom že ogledali podobno čistilno na-
pravo v Avstriji. Šentjurska, ki bi imela
15 tisoč enot (od tega slabo tretjino za
potrebe klavnice), bi po županovih bese-
dah stala od 500 do 600 milijonov tolar-
jev, zanjo pa bi namenili največ prora-
čunskega denarja leta 2002. Pri tem raču-
na občina seveda na državno in evropsko
finančno pomoč.
BRANEJERANKO
TEMA TEDNA
5
Ženske, potrpite še malo
Gneča v ginekoloških ambulantah v Celju vse večja - V zdravstvenem domu premalo zdravnikov, v bolnišnici preveč pacientk
fjemalo mladih deklet iz Ce-
jjje moralo v preteklih mese-
jjl), če so hotele opraviti prvi
rfgled v dispanzerju za žene',
pirati med obiskom zdravs-
K^nega doma v Laškem in pla-
jjlom storitve pri enem od za-
^nikov. Celjski ginekologi
jP namreč že zdavnaj izpolnili
ivote oziroma število pa-
jentk, ki ga s koncesijo dolo-
^ in tudi finančno pokriva
(jravstvena zavarovalnica.
m
V celjskem zdravstvenem
lomu so pred časom delale tri
jinekologinje, vendar sta se
Ive odločili za zasebno prakso,
japoslili so novo zdravnico, ki
a je kmalu odšla na speciali-
jadjo v Ljubljano. Ostala je to-
fj le ena, ki ji v ambulanti
ivakrat na teden pom^a že
ipokojeni ginekolog. Število
iensk v fertilni dobi pa se v
em času ni kaj dosti spremeni-
0, saj je približno tolikšno kot
)rej, to je blizu 27 tisoč.
»Smo v nekakšnem začara-
lein krogu, iz katerega, vsaj
renutno, ne vidimo izhoda,«
iravi Tatjana Benčič-Torbica,
It. med. »Problem je v tem, da
lastaja pri naročanju vse večja
ineča. Po normativih pripada
la enega ginekologa 4.000 pa-
ientk, na drugi strani pa je
eliko žensk, ki si še vedno
iso izbrale svojega zdravnika
1 pridejo k nam šele takrat, ko
as res potrebujejo. Še zlasti
udo je za mlada dekleta, ki
otrebujejo bodisi zaščito, pre-
led ali samo pogovor, pa jih
moramo zavrniti. Stališče
dravniške zbornice je sicer
akšno, da lahko ginekologi, če
mamo izpolnjeno kvoto, zavr-
lemo nove pacientke brez sla-
)e vesti, vendar vseeno ni pri-
etno pošiljati dekleta drugam,
/časih se zdim sama sebi zares
(ruta, a drugače ne gre. Že
iedaj je pri meni vpisanih več
(ot 4.500 žensk in le s težavo
ie izpolnjujem predpisani pro-
gram pregledov. Če bi spreje-
mala nove pacientke, svojega
dela ne bi več mogla opravljati
tako, kot je treba. Problema
vse daljših čakalnih dob in za-
vračanja novih pacientk se bo-
do torej morali lotiti tisti, ki
določajo normative za gineko-
loge in naše delo tudi finančno
pokrivajo, svoje pa bodo mo-
rala povedati tudi vodstva jav-
nih zavodov«
Junija bo že bolje
Povsem drugače kot dr. Ben-
čičeva, ki se z gnečo v dispan-
zerju srečuje vsak dan, gleda
na težave direktor celjskega
zdravstvenega doma mag.
Brane Mežnar, dr, med., saj je
prepričan, da se bodo že junija
prihodnje leto razmere v gine-
kološki ambulanti občutno
spremenile. Takrat se bo na-
mreč s specializacije vrnila dru-
ga ginekologinja, pri kateri se
bo na novo lahko vpisalo kar
nekaj žensk. »Glede na to, da
ima naš zdravstveni dom za
ginekološko dejavnost dve pri-
marni koncesiji, kar pomeni,
da nam zavarovalnica plačuje
dve ambulanti, bo že čez do-
brega pol leta >prostora< še za
dva tisoč žensk. Zavedamo se.
da so razmere sedaj težke in da
predolgo čakanje na pregled
povzroča pri ženskah kar ne-
kaj slabe volje, vendar žal ne
gre drugače. Še enega gineko-
loga, ki bi odsotno kolegico
nadomeščal vse dni v tednu, si
ne moremo privoščiti. Ker v
celoti sami nosimo finančno
breme specializacije, bi namreč
to pomenilo, da bi plačevali tri
ginekologe, zavarovalnica pa
nam priznava le dva.«
Dr. Mežnar meni, da se bodo
tudi sicer razmere v ambulan-
tah izboljšale najkasneje v
enem letu, ko se bo »vnesel«
tako imenovani sistem glava-
rin, ki ga je zdravstvena zava-
rovalnica uvedla lani in s kate-
rim so ginekologi dobili status
izbranega osebnega ginekolo-
ga. Ker lahko vsak zdravnik
sprejme največ štiri tisoč izbra-
nih pacientk, je zavarovalnica
glede na število žensk določila
tudi mrežo javnih in zasebnih
ginekoloških ambulant. »Žal so
ženske iz cele regije še iz prete-
klih let navajene hoditi na pre-
glede v Celje, čeprav si gineko-
loga lahko izberejo v domači
občini, « ugotavlja dr. Brane
Mežnar. »Zato se dogaja, da je
v našem zdravstvenem domu
velika gneča in moramo Ce-
Ijanke pošiljati drugam, v Laš-
kem in Šmarju, na primer, pa
imajo manj pacientk kot bi jih
lahko sprejeli. Ženskam od
drugod sicer že nekaj časa sve-
tujemo, naj si ginekologa raje
izberejo v katerem od drugih
zdravstvenih domov, vključe-
nih v mrežo, vendar bo, tako
kot za vse spremembe, tudi za
to moralo preteči nekaj časa,
da se bodo ljudje nanjo navadi-
li. Zato sem prepričan, da se
bodo razmere občutno izbolj-
šale že prihodnje leto.«
Poleg celjskega zdravstve-
nega doma, ki ima za osnovno
ginekološko dejavnost dve
koncesiji, in bolnišnice, ki ji
zavarovalnica priznava 1,2
koncesije, imajo v javni
zdravstveni mreži polno kon-
cesijo samo v zdravstvenem
domu v ^Icu. V Laškem, Šent-
jurju in Šmarju imajo le »pol«
ginekologa, v Radečah pa le
0,3 koncesije. V regiji imajo
polno koncesijo tudi štirje za-
sebniki.
Dr. Brane Mežnar še pojas-
njuje, da se je pritisk na gineko-
loški dispanzer v celjskem
zdravstvenem domu povečal
tudi zato, ker nov sistem ne
dopušča več imeti izbranega gi-
nekologa v bolnišnici. V pre-
hodnem obdobju stvari sicer še
niso postavljene tako strogo, saj
v ginekološko-porodniškem
oddelku še vedno opravljajo tu-
di osnovne ambulantne pregle-
de, vendar je razlika več kot
očitna. Včasih je namreč zava-
rovalnica za preventivne pregle-
de plačevala bolnišnici dva do
tri ginekologe, danes pa ji priz-
nava le 1,2 koncesije. To pome-
ni, da lahko sprejmejo največ
4.800 pacientk. Pa je res tako?
»Že podatek, da imamo pri
nas za preventivne ginekološke
preglede vpisanih nekaj več kot
9.200 žensk, pove vse,« pravi
predstojnik oddelka primarij
Vladimir Weber, dr. med.
»Vem, da se mnoge ženske, ki
jih ne moremo sprejeti, jezijo na
nas, vendar smo pri tem še
najmanj krivi zdravniki. Raz-
mere bi se lahko izboljšale, če bi
bolnišnica dobila več koncesij,
vendar ne verjamem, da bi se
kaj takšnega lahko tudi zares
zgodilo. Ob tem moram pouda-
riti, da je osnovna dejavnost
našega oddelka bolnišnična in
specialistična oskrba žensk in
da pri nas ni ginekologa, ki bi
opravljal izključno preventivne
preglede. To pomeni, da se vsi
specialisti poleg rednega dela
na oddelku izmenjujemo še v
ambulanti. Na vsakega pride
preko 1200 žensk. Obsega dela
ne smemo povečati, saj že sedaj
na račun preventivnih pregle-
dov naredimo več stroškov, kot
jih bolnišnici za opravljanje pri-
marne dejavnosti v ginekologiji
priznava zavarovalnica.«
Ženskam v Celju torej ne
preostane drugega, kot da se
nehajo jeziti na hudo gnečo
pred vrati ginekoloških ambu-
lant v zdravstvenem domu in
bolnišnici ter potrpežljivo po-
čakajo na prihodnji junij. Tiste,
ki so iz drugih krajev regije, pa
naj pozabijo, da zdravstveni si-
stem v Sloveniji omogoča svo-
bodno izbiro ginekologa.
JANJA INTIHAR
Aprila ginekološka ambulanta
Po mnenju šestih zgornjesavinjskih občin je širitev mre-
že dispanzerskih ginekologov na tem območju nujna, saj
honorarna ginekološka ambulanta v nazarskem zdravstve-
nem domu nikakor ne zadovoljuje potreb.
Na območju Zgornje Savinjske doline živi več kot osem tisoč
žensk, normativ enega dispanzerskega ginekologa pa je pre-
cej manjši. Zaradi tega so te prisiljene iskati tovrstno zdravs-
tveno varstvo v Celju, Velenju, Slovenj Gradcu in Kamniku.
Ministrstvo za zdravstvo je na podlagi pozitivnega mnenja
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravljeno
podeliti koncesijo za opravljanje zasebne zdravstvene dejav-
nosti s področja ginekologije in porodništva Editi Arh. Sedež
zasebne ginekološke ambulante bo na Ljubnem ob Savinji,
geografskem središču Zgornje Savinjske doline, z dejavnostjo
naj bi konce sionarka začela po sklenitvi pogodbe z Zavodom
za zdravstveno zavarovanje. To naj bi se po zagotovilih
generalnega direktorja Franca Koširja zgodilo do prvega aprila
prihodnje leto.	EDI MAVRIČ
Rogla in Terme Zreče že četrtič zlati
Minuli četrtek je bilo v
Srečah spet slovesno. Ob
kulturnem programu so
'odelili nagrade Delov zla-
' in zelene liste, večer pa
končali z večerjo in druže-
njem.
Turistična porota bralcev
'^ela je letos že devetič zapo-
'^d ocenjevala urejenost, po-
nudbo in cene v slovenskih
iirističnih krajih. Večino gla-
sov in s tem Delov zlati list je
'odelila rekreacijskemu cen-
fu na Rogli in Termam Zreče,
-druženima v podjetju Unior
'^^rizem. Priznanje je direk-
^nu Maksu Brečku podelil
'^elov odgovorni urednik Mit-
Meršol, za dobitnike Delo-
''•h zelenih listov pa razglasil
J'omske toplice iz Podčetrt-
Moravske Toplice in Ter-
Čatež. Podelitve se je ude-
ležil tudi predsednik države
"^ilan Kučan, ki je med dru-
p^n dejal, da je Slovenija
^)ub mnogim promocijskim
^•^cijam v tujini še premalo
''^Znana država in da bo tre-
ba na področju promocije še
mnogo narediti.
Direktorica Slovenske turi-
stične organizacije pa je izro-
čila priznanja najturističnim
osebnostim letošnjega leta:
direktorju Zdravilišča Laško
Romanu Matku, direktorju
Unior Turizma Maksu Brečku
in vodji gostinstva v hotelu
Terme Čatež in na Mokricah
Mirku Rožmanu.
»Letos smo še posebej ve-
seli priznanja, saj nas je med
zmagovalce uvrstila strokov-
na javnost in tudi v telefonski
anketi Dela smo se zelo do-
bro odrezali,« je nagradi ko-
mentiral Maks Brečko in na-
daljeval: »Vse to potrjuje, da
je naša ponudba dobro za-
stavljena in privlačna za naše
obiskovalce. Letos smo Zlati
Delov list prejeli že četrtič,
kar nas obvezuje, da se bomo
trudili še naprej - to velja tudi
zame kot prejemnika prizna-
nja nagrade za naj turistično
osebnost.«
A.Mr.
Mitja Meršol ni skoparil s pohvalnimi besedami za Unior
Turizem, ki se je letos pozlatil že četrtič zapored. Direktor
Unior Turizma Maks Brečko je bil zadovoljen in je nagradi
sprejel s širokim nasmehom.
□
GOSPODARSTVO
Comet povečal konkurenčnost
Najsodobnejša izdelava brusnih trakov v Sloveniji in Evropi - Poslovni rezultati podjetja letos še boljši od lanskih
v zreškem Cometu so za-
dovoljni z letošnjim poslo-
vanjem, saj vsi kazalci ka-
žejo, da bodo lanske rezulta-
te, ki so bili zelo dobri, celo
presegli. Podjetje je pred ča-
som spustilo v pogon najso-
dobnejšo linijo za izdelavo
brusnih trakov in s tem
krepko povečalo svojo kon-
kurenčnost na tujih trgih, v
kratkem pa naj bi pridobili
tudi certifikat o usklajenosti
z okoljskimi standardi ISO
14000.
i-^-1
V Cometu so novo proizvod-
no linijo, ki po besedah direk-
torja sektorja proizvodnje Al-
bina Matavža zagotavlja vr-
hunsko kakovost brusnih tra-
kov in pomeni velik tehnološ-
ki preskok, načrtovali kar ne-
kaj let. K posodobitvi te proi-
zvodnje, ki je pred osmimi
leti predstavljala le dva od-
stotka letne realizacije, danes
pa z njo ustvarijo že preko 8
odstotkov prometa, s tem da
se je v tem času celotna reali-
zacija podjetja potrojila, so
Comet primorale zahteve slo-
venskih in tudi tujih podjetij
po vse višji kakovosti. Celotna
naložba je stala dobrih 100
milijonov tolarjev, z novo li-
nijo pa lahko zagotavljajo tudi
kratke dobavne roke, in sicer
največ tri dni od potrditve na-
ročila.
Nova proizvodna linija naj
bi prispevala tudi k višjemu
donosu prodaje, ki pa je, kot
je povedal finančni direktor
Dušan Zazijal, že ob devetih
mesecih dokaj ugoden. V Co-
metu so namreč v tem času
iztržili s prodajo preko 4,7
milijarde tolarjev, kar pomeni
21-odstotno rast glede na ena-
ko lansko obdobje, dobiček
pa kljub nenehnemu višanju
stroškov znaša blizu 260 mili-
jonov tolarjev. Letos se je v
primerjavi z lani zvišal tudi
donos na kapital, ki je 6-od-
stoten, zvečala se je tudi doda-
na vrednost ha zaposlenega, in
sicer za 10 odstotkov.
Comet je pretežni izvoznik,
saj proda na tuje preko 85
odstotkov celotne proizvod-
nje. Kupce imajo kar v 56
državah po vsem svetu, k še
večji internacionalizaciji po-
slovanja pa bo po besedah
predsednika uprave Marjana
Lorgerja pripomoglo utrjeva-
nje poslovnih vezi na Madžar-
skem in v Iranu. Zreško pod-
jetje je namreč z dolgoletnim
poslovnim partnerjem v Iranu
podpisalo pogodbo o nameri
o ustanovitvi mešanega proi-
zvodno prodajnega podjetja,
na Madžarskem pa bodo v
podjetju, ki na tem tržišču
prodaja njihove izdelke, od-
kupili lastniški delež.
■ JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Avto Celje
na Ravnah
Najstarejše in tudi eno
najbolj uspešnih celjskih
podjetij za prodajo avtomo-
bilov Avto Celje je prejšnji
teden odprlo na Ravnah
poslovni center. Objekt, v
katerem so na 700 kvadrat-
nih metrih uredili servis
vozil, prodajni salon za av-
tomobile Peugeot in trgovi-
no z nadomestnimi deli, so
kupili od podjetja Avto mo-
tor.
Za postavitev novega cen-
tra, ki je prvi izven širše
celjske regije, so v Avtu Celje
plačali 50 milijonov tolar-
jev. Računajo, da bodo na
Ravnah oziroma na Koroš-
kem, kjer so bili doslej pri-
sotni le s prodajo nadomest-
nih delov za avtomobile in s
franšizno trgovino v Dravo-
gradu, prodah na leto 100 do
120 novih vozil in še nekaj
rabljenih.
Čeprav v Sloveniji letos
prodajo manj novih vozil
kot lani, so v Avtu Celje za-
dovoljni z dosedanjimi po-
slovnimi rezultati. V prvih
devetih mesecih so prodali
celo več avtomobilov kot la-
ni, za petino pa je padla
prodaja rabljenih vozil. Di-
rektor družbe Anton Guzej
pravi, da bodo poslovno leto
zagotovo zaključili z dobič-
kov, saj so ga že ob devetme-
sečju imeli okrog 55 milijo-
nov tolarjev. Letos so za na-
ložbe namenili 400 milijo-
nov tolarjev, od tega je bilo
70 odstotkov lastnih sred-
stev. Poleg prodajnega cen-
tra na Ravnah so zgradili še
nove prostore ob Ipavčevi
ulici, kamor naj bi prihod-
nje leto preselili še upravo
družbe.	JI
Gorenje čalcali dve leti
Delnice velenjskega podjetja v družbi najboljših - Letos visoka rast prodaje in prihodkov
v kotaciji A Ljubljanske borze so v petek pričeli trgovati z
delnicami Gorenja. Kot je na novinarski konferenci dan
pred tem poudaril predsednik uprave družbe Jože Stanič, v
Gorenju razmišljajo tudi o vstopu na tuje borze. Na katere,
za zdaj še ne vedo, bo pa pot njihovih delnic odvisna tudi od
vstopa ljubljanske borze na tuje trge.
Gorenje je UTielo doslej svo-
je delnice na prostem trgu, za
uvrstitev v kotacijo A, ki velja
za elitno, pa so se tako pozno
odločili tudi zato, ker so se po
razpadu jugoslovanskega trga
hoteli najprej konsolidirati in
prestrukturirati. Eden od dol-
goročnih ciljev družbe je tudi
možnost povečanja kapitala z
izdajo novih delnic za kapital-
ska povezovanja. Priložnosti
za prevzeme vidijo zlasti na
območju vzhodne in jugovz-
hodne Evrope. Jože Stanič je
napovedal, da bo Gorenje že
letos odkupilo večinski delež
v enem od slovenskih podje-
tij, vendar imena za zdaj ne
želi razkriti.
Kljub težavam zaradi uniče-
nja galvane in višji rasti stroš-
kov zaradi dražjih surovin so v
Gorenju zadovoljni z letoš-
njim poslovanjem. V celotni
skupini so v prvih letošnjih
devetih mesecih ustvarili za
95,4 milijarde tolarjev čistih
prihodkov, kar je za 18 odstot-
kov več kot v enakem lanskem
obdobju in 5 odstotkov več
kot so načrtovali. Kot velik
uspeh štejejo povečanje pro-
daje gospodinjskih aparatov.
Do konca septembra so jih
namreč prodali že preko 1,7
milijona, kar pomeni 10-od-
stotno rast glede na enako lan-
sko obdobje.
V matični družbi so v prvih
devetih mesecih ustvarili s
prodajo za 64,1 milijarde to-
larjev prihodkov, kar je v pri-
merjavi z lani več za skoraj 19
odstotkov. K tako dobrim re-
zultatom je gotovo pripomo-
gla konjuktura na nekaterih
evropskih trgih, še zlasti v dr-
žavah severne in centralne
Evrope, ugodna pa je bila tudi
prodaja v jugo-vzhodnih drža-
vah, na višjo vrednostno rast
prodaje v primerjavi s količin-
sko pa so vplivala tudi velika
vlaganja v proizvode.
Čeprav je v prvih devetih
mesecih poslovanje Gorenja
pomembno zaznamoval po-
žar, ki je v celoti uničil obrat
galvane, bosta tako skupina
kot delniška družba letos v
celoti dosegli načrtovane po-
slovne rezultate. Kot so pove-
dali v upravi družbe, bo nov
objekt galvane postavljen še
letos, proizvodnja v njem pa
bo stekla aprila prihodnje le-
to.
■■■■■■■ JANJA INTIHAR
V Evropi imajo takšno linijo za izdelavo brusnih trakov le še v dveh državah. Njena zmogljivost
je okrog 60 tisoč trakov različnih velikosti na mesec, roki dobave pa so največ tri dni.
Savinjska regija hudo zaostaja
številni kazalci dokazujejo, da statistična
Savinjska regija vse bolj zaostaja za najbolj
razvito osrednjo slovensko regijo, vse večje
pa so tudi razlike v razvoju znotraj same
regije. Bo rešitev prinesel regionalni razvoj-
ni program, ali pa bodo več kot doslej za
razvoj tega območja storili novi poslanci
državnega zbora?
Na ta in podobna vprašanja so v ponedeljek
skušali odgovoriti na strokovnem srečanju
celjskega kluba podjetnikov Zlatorog, na kate-
rega so poleg direktorja Centra za mednarodno
konkurenčnost dr. Vlada Dimovskega, ki s
sodelavci pripravlja razvojni projekt Savinjske
regije, povabili še vseh enajst parlamentarcev
iz celjskega in velenjskega območja. Dr. Di-
movski je povedal, da bo razvojni program
dokončan že februarja prihodnje leto, na osno-
vi dosedanjih analiz pa so že ugotovili, da so
prednosti te regije predvsem v njeni legi,
zdraviliškem turizmu, naravnih virih ter pre-
cejšnji gospodarski moči. Slabosti so velike
notranje oddaljenosti, visoka stopnja brezpo-
selnosti, nizka produktivnost in enostranska
turistična ponudba. Med grožnjami, ki »visijo«
nad regijo, je dr. Dimovski navedel nezadostno
izdelan državni koncept regionalnega razvoja
in še zlasti šibko povezovanje v regiji okoli
skupnih projektov.
Občine bi zato morale čimprej določiti,
kateri so njihovi skupni razvojni interesi, kaj
ima pri tem prednost, ter nato na osnovi tega
izdelati konkretne programe. Morda bi bilo
potem tudi poslancem v Ljubljani lažje nasto-
pati kot regijska koalicija.
JI, Foto: GK
Pogovor o razvojnih priložnostih Savinjske regije so vodili Slavko Gaber. Jože Volfand in
Vlado Dimovski.
baromet^
Svetin zamenjal
Urbancia
Toplice Dobrna, ki so v
večinski lasti celjskega
podjetja Alea in Krekov^
družbe, imajo od prejšnje^
ga tedna novo upravo''
Nadzorni svet je namreč
na hitro (sporazumno) 0(i.
stavil dosedanjega predJ
sednika uprave Darka Ur^^
bancla in na njegovo mesto'
imenoval Iztoka Svetino,
Svetina je bil nazadnje
član uprave tržiškega Pe.'
■ ka, ki je septembra letos'
odstopila, pred tem pa je'
bil član Slovenske razvoj-i
ne družbe. Ob prihodu na
Dobrno je povedal le, da
mora družba letos pošlo-,
vati s pozitivno ničlo, last-j
niki pa zahtevajo, da mora
zdravilišče spet pridobiti
nekdanji sloves. Neuradno
je slišati, da naj bi v topli-
cah kmalu občutno zmanj-
šali tudi število zaposle-
nih. -
Certifikat
za Interdent
Družinsko podjetje In-
terdent iz Celja, ki sta ga
pred 22 leti ustanovila Iz-
tok in Barbara Zagožen, bo
prihodnji teden dobilo cer-
tifikat kakovosti ISO 9001.
Podjetje se ukvarja s proi-
zvodnjo in prodajo medi-
cinskih pripomočkov in
drugih materialov za zo-|
bozdravstvo, v njem pa je
danes zaposlenih 27 ljudi.
Okrog 65 odstotkov proi-
zvodnje izvozijo, večino-
ma na Češko, Slovaško,
Hrvaško, Makedonijo,
Nemčijo, Bosno in Herce-
govino ter Grčijo, njihove
izdelke pa kupujejo celo v
Maroku in Avstraliji.
Mont V težavah
Zaradi požara, ki je pov-
zročil za najmanj 30 mili-
jonov tolarjev škode, so se
razmere v Konfekciji Mont
še poslabšale. Podjetje ima
namreč že nekaj časa izgu-
bo, ki po zadnjih podatkih
znaša okrog 100 milijonov
tolarjev. Potrebni bodo od-
ločilni ukrepi, ki naj bi jih
nadzorni svet družbe spre-
jel decembra, že sedaj pa
vodstvo Monta napoveduje
kadrovske presežke.
Zlato za
Hydronic
Slovenski inovatorji so
na mednarodni razstavi
inovacij v Nurnbergu do-
bili tri zlate ter po šest
srebrnih in bronastih na-
grad. Na razstavi je sodelo-
valo 400 inovatorjev ozi-
roma inovacijskih skupin
iz 29 držav. Slovenski ino-
vatorji so predstavili dvaj-
set invencij in inovacij-
Med dobitniki zlatega od-
ličja je tudi raziskovalna
skupina Hydronic, ki je bi-
" la nagrajena za tehnologijo
Hydronic, po kateri izde-
lujejo informirane kozar-
ce in vitalizatorje vode.
Avtor inovacije je Vili Poz-
nik iz Celja.	JI
GOSPODARSTVO
^^Br^ •	••■.'•'//V'-'/*	'j-,
Trgovina v Zrečah
bo spet odprta
Irgovska družba Era iz Velenja je novi najemnik Maximarketove blagovnice v Zrečah
Delovna mesta tudi za »čakajoče« delavce Emone Merkurja
predsednik uprave velenj-
1(6 Ere Gvido Omladič in
jjrektor konjiškega Dravinj-
Itega doma Franc Verdel sta
linuli petek s predsednikom
^prave ljubljanskega Maxi-
^arketa Darkom Podreberš-
lom podpisala pogodbo o pet-
^nem najemu največjega tr-
govskega centra v Zrečah.
fvido Omladič je napovedal,
labodo vrata trgovine odprli
le ta mesec, ali bodo v njej
laposleni vsi dosedanji de-
lavci, pa bo odvisno pred-
isem od njih samih.
Kot je znano, je objekt, ki je
f lasti Maximarketa, zadnjih
jest let imela v najemu Emona.
Merkur. Vodstvo tega podjet-
% ki ga je letos prevzel Mer-
tator, pa je sredi oktobra spo-
[očilo, da bo prekinilo sicer
lesetletno najemno pogodbo,
aj naj bi jim zreška trgovina
adnje čase prinašala precejš-
ijo izgubo. Konec oktobra se
eto tudi zares zgodilo. Trgo-
ino so zaprli, vseh 26 delav-
fv pa poslali na čakanje. Ker
je za največji trgovski objekt
Zrečah, v katerem so poleg
3mačinov in okoličanov na-
ipovali tudi številni turisti,
'vodstvo zreške občine takoj
iopilo v akcijo in prav njim,
e zlasti pa županu Jožetu Ko-
irju, gre najbrž veliko zaslug
a to, da je trgovina že dobila
ovega najemnika.
Vse se je odvijalo zelo hitro.
Gvido Omladič in Darko Po-
dreberšek sta šele tik prek
podpisom dokončno uskladi-
la vsebino pogodbe, ki med
drugim določa, da ima Era
predkupno pravico do objek-
ta. Koliko znaša najemnina,
podpisnika nista želela razkri-
ti, predsednik uprave Maxi-
marketa pa je poudaril samo
to, da je za slovenske razmere-
zelo nizka in da bodo z njo
komaj pokrili amortizacijo ob-
jekta, katerega vrednost je si-
cer ocenjena na okrog 250
milijonov tolarjev.
Era bo v zreški trgovini, ki
naj bi jo, če bo hitro dobila vsa
potrebna dovoljenja, odprla
morda že prihodnji teden, ure-
dila živilski in neživilski del.
Delovnih mest naj bi bilo prav
toliko kot doslej, vendar je pri
tem Gvido Omladič pojasnil,
da s formalno-pravne plati do
delavcev Emone Merkurja ni-
majo prav nobenih obvezno-
sti. Čeprav so dobili odločbe o
trajnem presežku, so še vedno
zaposleni v tem podjetju ozi-
roma v Mercatorju, in od njih
samih bo odvisno, ali se bodo
prijavili na Erin razpis za pro-
sta delovna mesta. »V Zrečah
bomo sestavili kombinirano
ekipo, kar pomeni, da prav
vseh ljudi, ki so doslej delali v
trgovskem centru, ne bomo
zaposlili,« je povedal Omla-
dič. Vendar pa je bojazen, da
bi Mercatorjeve trgovke ostale
brez službe, povsem odveč.
Direktor Dravinjskega doma
Franc Verdel je namreč napo-
vedal, da bodo na Konjiškem
zaradi načrtovane gradnje no-
vega nakupovalnega središča v
naslednjih šestih mesecih po-
trebovali še kakšnih dvajset
hudi
JANJA INTIHAR
- Foto: GREGOR KATIČ
Za najem Maximarketovega objekta v Zrečah so se potegovali Era, Tuš in Pluton. Predsednik
uprave ljubljanskega podjetja Darko Podreberšek (prvi z desne) je pogodbo podpisal z
direktorjem Dravinjskega doma Francem Verdelom in predsednikom uprave Ere Gvidom
Omladičem. Zreški župan Jože Košir je novemu najemniku obljubil pomoč občine pri
zagotavljanju vseh potrebnih dovoljenj.
Za dve leti kmečkih jabolk
Prodaja pijač iz Vitala letos višja za četrtino - Zaradi povezav Pivovarne Laško prihodnje leto višji tudi izvoz
Podjetje Vital iz Mestinja
«včeraj zaključilo z odku-
'om kmečkih jabolk. Letina
ebila letos na Kozjanskem
iko dobra, da so namesto
lačrtovanih 2.000 do 2.500
»n odkupili kar 3.300 ton
3bolk, iz katerih bodo lah-
'0 naredili zalogo jabolčne-
koncentrata kar za dve
fti. S tem bodo zagotovili
^kovost nektarja iz koz-
^nskih jabolk, ki je njihov
lijbolj znan izdelek na slo-
'^nskem trgu, tudi za pri-
l^nje leto.
»Letošnji pridelek je bil res
^jemen, kar je za nas zelo
Jobro, saj kmečkajabolka obi-
^jno rodijo le vsako drugo
je povedal direktor Vita-,
^ Zvonko Murgelj. Pretekli
^^seci pa so bili za mestinj-
podjetje uspešni tudi v
Novnem smislu, saj so že
wec oktobra izpolnili letoš-
"ii načrt prodaje. V desetih
"Mesecih
so namreč prodali 7,5
^'lijona litrov pijač, kar je za
r odstotkov več kot v ena-
lanskem obdobju. Naj-
^Ij se je povečala prodaja
sadnih sokov in drugih sadnih
pijač, in sicer kar za 62 odstot-
kov, povpraševanje po sirupih
in ledenih čajih pa je letos
nekoliko manjše. Prodaja si-
rupov je bila v primerjavi z
lanskimi desetimi meseci niž-
ja za desetino, ledenih čajev
pa za devet odstotkov.
Zvonko Murgelj je prepri-
čan, da je 10 do 12 odstotkov
rasti prodaje treba pripisati
zelo vročemu poletju, zato v
načrtih za prihodnje leto ne
predvidevajo kakšnih poseb-
nih rasti. Želijo pa ohraniti
letošnji obseg, to je okrog 8
milijonov litrov pijač. Si pa v
prihodnjem letu obetajo večji
izvoz, zlasti na Hrvaško ter v
Bosno in Hercegovino. Letos
so na tuje trge prodali 8 od-
stotkov celotne proizvodnje,
kar je sicer več kot lani, ven-
dar v Vitalu s tem niso zado-
voljni. Računajo, da jim bodo
poti v tujino odprle nove. po-
vezave Pivovarne Laško, ki je
njihov večinski lastnik. Tu mi-
slijo predvsem na prevzem Ra-
denske, s katero imajo v Vita-
lu dopolnjujoč proizvodni pro-
gram in sta si doslej konkuri-
rala le z ledenimi čaji, ter na
nakup splitskega podjetja Pre-
rada.
Kakšni bodo finančni rezul-
tati po desetih mesecih, v Vita-
lu še ne vedo natančno pove-
dati, vendar bodo, kot pravi
Murgelj, poslovno leto zago-
tovo sklenili z dobičkom, ki
pa zaradi precejšnjih vlaganj v
trg ne bo visok. Letos je pod-
jetje zaključilo tudi dve po-
membni naložbi, vredni pre-
ko 100 milijonov tolarjev. Zgra-
dili so skladišče gotovih izdel-
kov in postavili novo linijo za
polnjenje 2-litrske embalaže,
JANJA INTIHAR
Ljubljanska borza pomaga makedonski
Predstavniki Ljubljanske
borze so pred dnevi tudi urad-
no predstavili pogodbo o so-
delovanju, ki jo je že okto-
bra direktor dr. Draško Vese-
linovič podpisal z izvršilnim
direktorjem Makedonske bor-
ze dr. Evgenijem Zografskim.
Cilj sodelovanja je prenos
tehnologij in znanja na po-
dročju elektronskega trgova-
nja z vrednostnimi papirji.
Ljubljanska borza bo na ma-
kedonsko borzo, ki deluje že
od leta 1995 in igra pomem-
bno vlogo pri privatizaciji ma-
kedonskega gospodarstva, še
letos prenesla tehnologijo tr-
govalnega sistema BTS, v pr-
vem četrtletju 2001 bodo sle-
dile aktivnosti prehoda na elek-
tronsko poslovanje, tretji sklop
pa vsebuje triletni dogovor o
sodelovanju pri razvoju in pod-
pori elektronskega sistema BTS
v Makedoniji. Kot so še sporo-
čili iz Ljubljanske borze, se z
Makedonci dogovarjajo še o
nekaterih drugih oblikah dol-
goročnega sodelovanja.
Sodelovanje med borzama
je nadaljevanje strategije Ljub-
ljanske borze, ki zajema širje-
nje njenega sodelovanja na ob-
močja jugovzhodne Evrope. Do
sedaj je v okviru projekta Pakt
stabilnosti skupaj z ministrs-
tvom za ekonomske odnose in
razvoj že pomagala vzpostavi-
ti borze v Banja Luki in Saraje-
vu, vendar poteka sodelovanje
z Makedonsko borzo na višji
ravni.	JI
KULTURA
Med salonskim in iconcertnim
Na drugem abonmajskem koncertu klavirski recital pianista Evgena Indjica
v ponedeljek, 13. novem-
bra, je v dvorani Narodnega
doma v okviru abonmajskega
ciklusa Zavoda za kulturne
prireditve Celje nastopil pia-
nist Evgen Indjic. Umetnik, ki
živi in ustvarja v Franciji, je za
svoj celovečerni recital v Celju
izbral dela skladateljev Iva Pe-
triča, Fredericha Chopina, Ro-
berta Schumanna in Franza
Liszta.
Listi iz albuma za Tatjano se
glasi ciklus petih skladbic za
klavir, ki jih je za pianistko Tat-
jano Kaučič napisal 1999 leta
slovenski skladatelj Ivo Petrič.
Pianist je za svoj celjski nastop
izbral tri (Mimo in srečno polet-
je, Sončni dan v Salzburgu in
Neodposlano pismo z Vrbskega
jezera), v katerih se zrcalijo raz-
položenja, ki so prevevala skla-
datelja ob pisanju teh skladbic.
Sledile so tri znane in priljub-
ljene skladbe - Balada št. 1 v g-
moln, Noktumo v E-dum op.62
in Scherzo št. 2 u b-molu velikega
poljskega glasbenika Frederica
Chopina. Pridih rahle otožnosti
zaradi nesrečne ljubezni, ki je v
času nastanka Balade prežema-
la skladatelja, je pianist združil z
dobro kakovostjo izpeljave
glasbenih misli ter tako ustvaril
prepoznaven značaj glasbene
pripovedi, skozi katero je bilo
moč čutiti skladateljevo trplje-
nje. Globoka izrazna moč, kan-
tabilnost bogatih glasbenih mi-
sli in prepoznavna pesniška do-
mišljija Noktunia, se je v tretji
skladbi - Scherzii prelila v bravu-
rozni izraznosti bogatih melo-
dičnih linij in tehnični brezhib-
nosti.
Po literarni predlogi E.T.A.
Hoffmanna - pisatelja, skladate-
lja, slikarja (književna dela so
bila navdih med drugimi tudi J.
Offenbachu, L. Delibesu, G.
Mahlerju) in kritika je Schu-
mann ustvaril glasbeno delo,
niz skladb, ki v glasbeni jezik
prenašajo misli občutij in so
intimna izpoved skladatelja, ki
je iskal globlji pomen umetniš-
kega čreda. Kreisleriano, op. 16,
niz osmih skladb, v kateri je
skladatelj romantik, na roman-
tičen način izpostavil svoje
umetniške vizije, in le-te kot
rahla sapa prefinjeno in skoraj
neotipljivo zvenijo skozi celot-
no delo, je Indjic odigral tehnič-
no brezhibno in virtuozno. In
tako je izzvenelo tudi drugo -
zadnje delo celovečernega kon-
certa Mefistov valček št. 1 (Der
Tanz in der Dorfschenke), kjer je
prišla do izraza tehnična bri-
Ijantnost in virtuoznost idej
Liszta v izvedbi Evgena Indjica,
ki je tako dokazal, da je izvrsten
poznavalec in poustvarjalec
skladb romantičnih in sodobnih
skladateljev. Petričeve skladbe
so izzvenele lahkotno, transpa-
rentno in občuteno. V njih je bila
prepoznavna skladateljeva
umetniška vizija, ki jo je pianist
razvil do potankosti. Chopino-
ve skladbe so izzvenele eno-
stavno, občuteno, tehnično
brezhibno, virtuozno in nena-
zadnje salonsko. Percipirali smo
jih laliko kot osebne izpovedi
skladatelja, ki je raje nastopal v
majhnih in intimnih ambientih
salonov, kjer je vzpostavil ose-
ben stik s poslušalci, kakor v
koncertnih dvoranah. Ključ in-
terpretacije Chopina najde vsak
izvajalec v samih delih, in nivo
sugestivnosti izvedbe je enak
nivoju pronicljivosti umetniške-
ga instinkta talenta izvajalca, ki
pa je pri Indjicu zelo izrazit.
Tako je v nadaljevanju z pravil-
no izbranim miselnim in izvajal-
skim pristopom ne samo izpo-
stavil intimni notranji svet ro-
mantičnega umetnika v Kreisle-
riani op. 16 na eni strani in
bravuroznost, tehnično izpo-
polnjenost ter briljantno kon-
certantnost v Mefistovem valč-
ku št. 1 na drugi strani, temveč z
izvedbo posredno prikazal tudi
vlogo in položaj umetnikov v
19. stoletju.
KATJA KRAŠEVAC
Pesnišica zbirka
Darovanje
Danes ob 19. uri bo v pro-
storih knjigarne in antikva-
riata Antika v Celju mlada
pesnica Alma M. Sedlar
predstavila svojo pesniško
zbirko Darovanje. Avtorica
bo predstavila svoja popot-
na, duhovna in ljubezenska
doživetja, ki jih izraža skozi
poezijo. Prvič jo bo predsta-
vila v pesniški zbirki. SK
Jubileja radeške in laške
glasbene šole
Glasbena šola Radeče in nje-
na podružnična glasbena šola
v Laškem praznujeta v tem
letu svojo 50- oziroma 25-Iet-
nico delovanja, ki ju bosta
obeležili na dveh slavnostnih
koncertih, in sicer v torek, 28.
novembra, ob 18. uri v Kultur-
nem centru Laško in v petek,
L decembra, prav tako ob 18.
uri v Domu pihalnega orke-
stra v Radečah.
Radeška glasbena šola je bila
prvotno podružnica Glasbene
šole Trbovlje, poučevalo pa se
je v stanovanju Vide Krisper,
prve učiteljice in upraviteljice
šole do leta 1963. Iz taki-atnih
tridesetih učencev, ki so obisko-
vali ure violine in klavirja, je
njihovo število v občinali Rade-
če in Laško sedaj naraslo na 345
otrok, ki se učijo vseh vrst in-
štrumentov. Na šoli je 15 oddel-
kov, skupaj s predšolsko glas-
beno vzgojo in poukom plesa in
baleta. Podružnična glasbena
šola Laško je bila ustanovljena
leta 1926 kot podružnica Glas-
bene matice v Celju. Šola je
delovala le štiri leta, nato pa od
leta 1953 še dodatna štiri leta.
Ponovno je zaživela pred pe-
tindvajsetimi leti, sedaj pa imajo
ločena oddelka v Rimskih To-
plicah in Zidanem Mostu.
Na plesnih oddelkih se otroci
učijo osnove plesa, vanje pa
vključujejo tudi predšolske
otroke. Med njihovimi številni-
mi predstavami bo tudi priredi-
tev ob 50-letnici radeške glasbe-
ne šole, ki bo aprila prihodnje
leto, na njej pa bodo mladi ple-
salci nastopili z Mozartovo Ča-
robno piščaljo. Redni nastopi in
tekmovanja so seveda sestavni
del pouka inštrumentov. Med
uspešnimi tekmovalci, ki jih v
zadnjih letih ne manjka, sta bili
tudi flavtistka Tatjana Brinovec
iz Laškega in hornistka Katarina
Lipovšek iz Radeč, ki sta nasto-
pili na zaključni prireditvi držav-
nega tekmovanja v Slovenski
filharmoniji.
»V prihodnje bi si zelo želeli
oddelke še nekoliko razširiti,
čeprav nam prostora v radeški
glasbeni šoli že počasi zmanj-
kuje,« je povedala ravnateljica
Rosana Ja^šič in dodala, da v
Laškem težav s prostorom
zaenkrat še nimajo. Pri tem
imata po besedah Jakšičeve
precej zaslug tudi radeška in
laška Občina, uspešno pa sode-
lujejo tudi z vrtcem. Pihalnim
orkestrom radeških papirničar-
jev in Železničarsko godbo Zi-
dani Most ter Pihalnim orke-
strom Pivovarne Laško, katerih
člani so pravzaprav tudi nekda-
nji učenci glasbene šole.
BOJANA JANČIČ
Foto: CIRIL JAGRIČ
Razigrani plesalci iz Rimskih Toplic, kjer glasbena šola
deluje šele eno leto.
Priprave mladih plesalcev baletnega oddelka Radeče za baletno predstavo Čarobna piščal.
zapisovanja J
Fotografija kontinuitete
Kdor ga ne pozna, bi ga
utegnil vzeti zelo zares. Kdor
ne bere njegovih kohimen, bi
oh prvi taki prebrani kolumni
utegnil pomisliti, da gre za
človeka, kije skrajno in izrazi-
to protislovensko nastrojen. In
kdor je prebiral njegovo ko-
lumno v predzadnji številki
zagrebškega tednika Globus,
se je lahko od srca nasmejal.
In zabaval. Seveda pod pogo-
jem oziroma predpogojem, da
je kolumne Borisa Dežuloviča
prebiral že kdajkoli poprej.
Da ni to prva izmed njegovih
prebranih kolumen. Hja, saj
veste, če bi Tanjo Torbarino
jemali dobesedno, jo brali od
vrstice do vrstice in spuščali
vse tisto, kar je zapisano tako-
rekoč med vrsticami, bi si mi-
slili, da se je ženski popolno-
ma utrgalo. Podobno je z De-
žulovičem, ki se je razpisal o
večni temi razpada bivše Ju-
goslavije. In bil pri tem zelo
duhovit. Seveda na račun
vseh nekdanjih republik bivše
Jugoslavije. Še več, še posebej
na račun Hrvatov. Prav. Nas
pa zanimajo Slovenci. Ja, slo-
venski prispevek k razpadu
nekdanje skupne domovine.
Kar utegne biti ob sestavi no-
ve slovenske vlade spet zelo
aktualno. In zanimivo.
Po vrsti. Če si vzamete neko-
liko časa in pobrskate po spo-
minu, če imate možnost, da se
poženete v kakšno dokumen-
tacijo ali knjižnico, kar ima
vsakdo možnost, in tam izbe-
zate stare fotografije izpred
deset let, potem boste med ti-
stimi fotografijami našli tudi
take, na katerih so skupaj vsi
nekdanji predsedniki nekda-
^njih jugoslovanskih republik.
Enkrat na Brdu pri Kranju.
Drugič nekje v Splitu. Pa v
Beogradu, Skopju, Sarajevu...
Pač. Povsod tam, kjer so oziro-
ma so bile locirane nekdanje
Titove vile in rezidence. Ozrač-
je na teh fotografijah je zelo
prijateljsko. Zelo prešerno. In
hkrati zelo resno. Jasno. Vodi-
telji so reševali skupno domo-
vino. Se pogovarjali o njeni
prihodnosti. In reševali ter
branili čast svojih republik.
Nekateri manj, nekateri bolj
uspešni. Ni pomembno. Bolj
pomembno oziroma bolj zani-
mivo je naslednje; taisto foto-
grafijo skušajte sestaviti (j
nes. Hmmm, nemogoče. Af,
kedonskega voditelja Kira g
gorova ni več med aktivnirii
Bosanski šef Alija Izetbego^
je prav tako politično pasive
Srbskega vožda so z oblm
preprosto sneli, hrvaški ue
kan Franjo Tudjman pa je o
šel med zveličane. Kdo torej
ostane? Samo slovenski pn
stavnik. Samo še Milan K
čan. In nihče drug. Kar ute^i
zveneti nekoliko paradoksa
no, če vemo, da so se vsi i
med naštetih voditeljev biu
države, bivšega sistem
umaknili. Ali prostovoljno j
kako drugače. Med tistimi, I
bi bili politično aktivni, ji
enostavno ni več. Konec! ^
zen slovenskega predstava
ka. In to taistega predstavi
ka taistega naroda, ki je h
prvi in kot najbolj prodon
zagovarjal razpad nekdan
države. Še več, razpad bivk
ga sistema, ki je hkrati nap
vedoval tudi odhod z oblm
vseh nekdanjih oblastnika
In kaj se je zgodilo? Prepros '
to, da smo Slovenci še edi
povezani s popkovnico z m'
materjo Jugoslavijo. Parado
slano, mar ne, če vemo, «
smo bili prvi za to, da i
socialističnemu sistemu in t'
munizmu odločne reče ne i
postavi po robu. Pri čemer vi •
stvar izgleda tudi nekako ti.
kole; Slovenci smo Jugoslavi]'
opeharili. Ji prodajali megt
Ji prodajali sistem in no>
obraze, smo pa še edini, kip'
teh starih obrazih ostajami^
Še posebej, če vemo, da se je'
aktivno politično življenje, n'
ja, saj ga nikoli ni zares zap'
stil, vrnil še nekdo, ki prihal i
iz samega vrha nekdanj i
skupne države - dr. Janez |
novšek. Ja, da bo merica m
koliko bolj polna. In da bo vs
skupaj še bolj zabavno. Ki
hočem povedati? Nič drugem
kot to, da smo se Slovenci pi
tako odločili. In, da si q te^
lahko mislimo in mislijo ki,
hočejo. Zelo nepomembnih
Zamenjali smo sistem, ne p
tudi obrazov. Kar so konČi^ ^
ugotovili tudi drugi. Ki zno^
brskajo po arhivih in fotog^l
fijah in tam iščejo in prepol
navajo obraze, ki bi utegn''
biti znova aktivni. Hrvati, ^
cimo. In Srbi. Pobrskajte P
spominu ali po fotografijah''
verjemite, ne bo dolgo trajal«'
ko boste iz mapice izvlekli
di dosje Koštunicd. Pa Mesi[
Račan. Itd. Ampak to ni
stvar nas, marveč tistih, ki ^
se za Koštunico odločili. ^^
tudi Milan Kučan in dr. Jan^
Drnovšek nista stvar naših
govzhodnih sosedov, anW
izključno nas samih. In p^^^
zato je zelo zabavno gledm
tiste fotografije. Pa kakorko'^
se to že razume.
Piše: TADEJ ČATER
8
KULTURA
□
Muc Mehlcošapek -
I godba našega časa
jina Štampe Žmavc je dobitnica literarne nagrade Janusza Korczaka - Z Mehkošapkom
ob bok priznanim svetovnim avtorjem
fjebeške kočije, Popravljalnica sanj. Ure
jalja Mina, Tri zvezde za celjske kneze itd.
o le del avtoričinega opusa del, ki obsega
idi otroške pesmi, dramatiko in radijske
|re. Njena izvirnost in odličnost pisanja se
draža v vsakem stavku, besedi, črki, ki jo
apiše. Da sodi v sam svetovni vrh umetniš-
jga ustvarjanja, je dokazala že mnogo-
jat, svoj pečat k temu pa je dodala še
itošnja mednarodna literarna nagrada, ki
lavi spomin na velikega poljskega pisatelja
] otroškega zdravnika, Janusza Korczaka.
led dobitniki te prestižne nagrade, ki ima
e dvajsetletno tradicijo, sta tudi Astrid
indgren in Michael Ende, v letošnjem letu
a sta jo v različnih kategorijah poleg Žmav-
eve prejela tudi švedska pisateljica Annika
hor in Andri Snaer Magnason iz .Islandije.
O slikanici, njeni vsebmi in nastajanju smo
E pogovarjali tudi s pisateljico, ki pravi, da
agrada pravzaprav ne spremeni ničesar.
Kako dobivajo ustvarjalci ideje?
To so vprašanja, ki jih postavljajo vsakemu
isatelju. In prav vsak pisatelj se jih že vnaprej
oji. Če bi bili ljudje kot računalniki, bi
sakdo lahko pritisnil na gumb in pisal o
rareh, ki si jih sam predstavlja. Če hodiš z
iprtimi očmi po svetu in raz-
lišljaš, prideš do tega. Tako
inastala tudi zgodba o mucu
tehkošapku kot ena od mno-
hzgodb.
Kdaj je bila slikanica izda-
1?
Izdana je bila leta 1998 in
točasno je bila prevedena tu-
IV hrvaščino. V Sloveniji je
ikanica »šla mimo« bolj neo-
azno, na Hrvaškem pa je
nela lep odmev.
O čem slikanica pravza-
rav govori?
To je zgodba o času in ni
ekaj novega zame. Kdor poz-
amoje delo, ve, da se precej
kvarjam s časom in da so vse
loje zgodbe na temo časa. Ta
godba tudi ni samo za otro-
e, ampak tudi za starejše,
lorda zanje še bolj kot za
ilade. To je pač eno od raz-
mišljanj tega mojega dolgega
ukvarjanja s problemi časa,
minevanja, predvsem pa je ze-
lo aktualna za ta čas. Današnji
čas dejansko sploh ni več rea-
len, ampak je čas, ki ga nare-
kujejo mediji. To velja tudi za
vrednote, ki so virtualne vred-
note, na ta način pa vse bolj
izgubljamo človeške avtentič-
ne. To so nezaželjene vredno-
te. Iz tega razloga je verjetno v
podzavesti nastala ta moja sli-
kanica, pa tudi iz praktičnih
izkušenj. Doma imamo na-
mreč mačka, ki je prav zares
tako mehak in na nek način
počenja čudežne stvari.
Kako gledate osebno na
medije?
Menim, da mediji obvla-
dujejo ta prostor in ustvarja-
jo popolnoma virtualen svet
realnosti. Če te v medijih ni,
te ni. Zato si ljudje obupano
prizadevajo priti vanje. Svet
je postal tako neusmiljen in
v tem' virtualnem svetu po-
staja čas virtualna kategori-
ja. Ljudje so se primorani
boriti za svoj minimalen ob-
stoj, tako da se s temi stvar-
mi niti ne morejo več po-
globljeno ukvarjati ali se jim
upreti. Civilizacija samo dr-
vi naprej in nima časa niti
pogledati, kam drvi, kaj še-
le, da bi se ustavila in premi-
slila, kaj je narobe. Kot je
vzdihnil nek stari Indijanec,
se svet nima časa ustaviti, da
ga dohiti duša.
O tem govori tudi zgodba,
kajne?
Tako je.. V njej pride celo
tako daleč, da iz slaščičarne
odnesejo vse st©le, češ, da bi
bilo posedanje in uživanje ob
slaščicah preprosto izguba ča-
sa. Tortico je potrebno kar
stoje pojesti in leteti na letalo.
Tako se zgodba o mucu Meh-
košapku začne. Ljudje so vse
bolj zbegani, imajo vse manj
časa, so vse bolj utrujeni. Že
naši otroci se vsak dan sreču-
jejo s tem problemom. So
strahotno preplašeni, živijo
zelo stresno, prav tako njihovi
starši. Cele družine doživljajo
prave travme zaradi prezah-
tevnih učnih načrtov ipd. Ni-
majo časa, da bi se ustavili in
počakali. Tukaj nastopi zgod-
ba o mucu, ki nenadoma zau-
stavi čas. Najprej dečku Maju,
ki živi v Drvečem mestu, po-
časi pa tudi vsem drugim, in to
Torej gre za zgodbo naše-
ga časa.
Tisti, ki razmišljajo, ve-
do, da je današnji čas prib-
ližno podoben temu, ki na-
stopa v zgodbi, zlasti zaradi
kapitalističnega načina živ-
ljenja, ki vdira v ta naš pro-
stor. Institucije postajajo
vse bolj neusmiljene, in na
nek način pravi tatovi časa,
ki ga kradejo ljudem in us-
tvarjajo virtualno resnič-
nost, v katero smo ujeti, kot
bi rekel pisatelj Michael En-
de.
Ali bomo iz tega vrtiljaka
izstopili, pa je verjetno odvi-
sno od vsakega posameznika
posebej. Življenje ima pač
dobre in slabe strani. Bina
Štampe Žmavc pravi, da je
bila tudi njena pot mnogo-
krat prekrita s trnjem, a niko-
li ni obupala. Če gledaš na
svet s kančkom humorja, je
vse veliko lažje. Tako bi lah-
ko dejali tudi ob pogledu na
grafit pod nekim ljubljan-
skim mostom, ki pravi: »Če
se ti mudi, si vzemi za eno
muco časa.«
" BOJANA JANČIČ
'l,::\vFoto: GREGOR KATIČ
Model za zgodbo o Mucu Mehkošapku v
^ objemu pisateljice.
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG - Markiza De Sade 19.
11. ob 17. uri za abonma po
posebnem razporedu in za iz-
ven, na Odru pod odrom.
Kulturni dom Šentjur 21.
11.	Sen kresne noči. Sloven-
skega mladinskega gledališča
Ljubljana.
KONCERTI
Narodni dom Celje 18. 11.
ob 19.30 koncert prijateljstva:
Mešani pevski zbor iz Izole,
Moški pevski zbor iz Pliberka
in Mešani komorni pevski
zbor iz Celja.
Celjski dom 20. 11. ob 20.
uri drugi koncert kvarteta
Akord iz Celja s solisti: har-
monikašem Alešem Prazni-
kom, violinistom Vasilijem
Centrihom, kitaristom Mat-
jažem Brežnikom in kontra-
basistom Marjanom Šeš-
kom.
Koncertna dvorana Glas-
bene šole Celje 16. 11. ob
19.30 literarno-glasbeni večer
z naslovom »Prešeren in nje-
govi slovanski pesniški sodob-
niki«.
Zdraviliški dom Dobrna
17. 11. ob 20. uri koncert Žen-
skega pevskega zbora z Lju-
bečne.
Farna cerkev Zreče 19. 11.
ob 18. uri osmi orgelski kon-
cert.
RUD Underground 17. 11.
ob 22. uri večer afriške glas-
be, črnske skupine Langroo-
ve s pevko. 18. 11. ob 22. uri
rockovski koncert Barni
banda iz Rogaške Slatine.
RAZSTAVE
Likovni salon Celje prodaj-
na razstava »Češnje v decem-
bru«, otvoritev 16. 11. ob 19.
uri, razstava bo odprta do 23.
12.
Razstavišče Rulturnega
centra Laško Dane Hrovat,
otvoritev 17. 11. ob 17. uri,
razstava bo na ogled do 10. 1.
2001.
Galerija Velenje Anja Jere-
je, otvoritev pregledne slikar-
ske razstave 17. 11. ob 19. uri,
na ogled bo do 13. 12.
Razstavni prostor Rafe fo-
rum Rok Sieberer - Kuri, raz-
Stava stripa, literature in vi-
dea, do 25. 11.
Galerija Velenje razstava
Projekti arhitekturne delavni-
ce.
Kulturni dom Šentjur raz-
stava slikarskih del Borivoja
Wudlerja.
Rnjižnica Šentjur likovna
razstava Petra Vernika.
Špitalska kapelica na
Slomškovem trgu razstava o
vlogi in pomenu izdelkov do-
mače in umetnostne obrti v
procesu obdarovanja, etnoga-
lerije Celeana. 16. 11. ob 18.
uri »slovenska ljudska glasbila
- naše življenje je kot pesem...
tudi za to priložnost vino dar
zemlje in sonca«.
Celjski Stari grad - galerija
likovnih del mladih - stalna
razstava iz arhiva revije Likov-
ni svet. Razstava je odprta ob
sobotah in nedeljah od 11. do
17. ure, do 1. 3. 2001.
Avla hotela Dobrna Božena
Gobec - Boža, do 24. 11.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
17.	11. od 16. do 18., 18. 11. od
9.	do 12. in 19. 11. od 15. do
18.	ure demonstracija zlatarja
v muzejski Ulici obrtnikov.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Borovo Ljuban Še-
ga in Zoran Jošič, do 28. 11.;
Galerija Otto Zlatko Prah, do
29. 11.; Merx Boris Ščetina,
do 6. ll.;_ Galerija Volk Bojan
Pestivšek, do 30. 11.; Galerija
Mozaik likovna dela doma-
čih in tujih avtorjev, do 30.
11.; Galerija Zavoda za
zdravst. varstvo Allan Leit-
ner, do 30. 11.; Avla Splošne
bolnišnice Celje »Reformaci-
ja«, do 19. 11..
OSTALO
Mladinski center Celje 16.
11. od 10. do 11. ure aerobi-
ka, od 16. do 18. angleška
delavnica, ob 18. uri potopi-
sno predavanje o Kurdistanu
in Turčiji, Nikole Klašnja, od
18.	do 20. ure računalniška,
od 18.30 do 20. ure francoska
delavnica in ob 20. uri šport-
ni gost Roman Pungartnik;
17. 11. od 16. do 19. ure likov-
na delavnica, ob 21. uri pre-
miera kratkometražnega slo-
venskega filma Lora in njeni
moški ter ob 22. uri psiho
dub; 18. 11. od 14.30 do 16:
plesne vaje folkloristov, od
16.30 do 18. druženje mladi-
ne, od 18. do 20. ure Kud
Alme Karlin in ob 21. uri
koncert alter geto ročk skupi-
ne; 20. 11. od 17.30 do 19. ure
nemška delavnica; 21. 11. od
10.	do 11. aerobika, od 18.30
do 20. francoska in od 18. do
20. ure računalniška delavni-
ca; 22. 11. od 17.30 do 19.
nemška, od 18. do 20. ure pa
računalniška delavnica.
Društvo Forum 22. 11. ob
19.	uri predavanje s potovanja
po Avstraliji in Maleziji, Igor-
ja Topoleta z družino.
Gostišče Montparis na
Planini pri Sevnici 18. 11. ob
19. uri večer poezije Ivanke
Uduč.
Rnjižnica Šentjur 16. 11.
ob 18. uri literarni večer Nika
Grafenauerja in Igorja Grdine.
Rnjižnica Velenje 16. 11.
ob 19. uri pogovor z Majdo in
Mojmirjem Šepetom »Med is-
krenimi ljudmi«.
Mladi pritrkovalci
Sklad ljubiteljske kultur-
ne dejavnosti, Območna iz-
postava Šmarje pri Jelšah in
Rulturno društvo Bistrica
ob Sotli že nekaj let organi-
zirata poletno šolo pritrka-
vanja. Mladi pritrkovalci so
se s svojim programom
predstavili na Martinovo
nedeljo, 12. novembra, v
cerkvi na Svetih gorah v
Obsotelju.
Poletna šola pritrkavanja
poteka že tretje leto in se je
vsako leto udeleži od petnajst
do trideset mladih. Pobudnik
za ustanovitev šole je bil vodja
Sklada ljubiteljske kulturne
dejavnosti v šmarski občini
Tone Rampuš: »Včasih se je v
cerkvah klenkalo oziroma
pritrkavalo ob vseh večjih
praznikih, vendar je ta navada
začela počasi izumirati. Z na-
menom, da bi oživili pozab-
ljeno tradicijo in ohranili kul-
turno dediščino, smo ustano-
vili poletno šolo pritrkava-
nja.«
Na prireditvi Zvonovi klen-
kajo 2000 na Svetih gorah so
se predstavili mladi iz Rogat-
ca, Šmarja pri Jelšah, Lesič-
nega, Dobja pri Planini, Bi-
strice ob Sotli in z Vrhnike.
Vsaka skupina je odigrala ne-
kaj zanimivih melodij, seve-
da po notah. Osnovne udarce
ritmičnega obrazca je pred-
stavljalo navadno zvonjenje z
vrvjo, dodatne okraševalske
tone pa so pritrkovalci izvaja-
li ročno. V cerkvi so bili po-
stavljeni televizijski ekrani,
tako da so navzoči lahko
spremljali dogajanje v zvoni-
ku.
SABINA KRANJEC
Jubilejne Tri. Sestre v Celju
Te dni mineva dvajset let od prvega nastopa Plesnega teatra
>en - Studia za ples iz Celja. OI3 jubileju so pripravili posebno
redstavo plesne uspešnice z naslovom Tri. Sestre. Ta bo v
edeljo, 19. novembra, ob 20. uri, v veliki dvorani Narodnega
orna v Celju. Po nedavnih uspešnih nastopih v slovenskih
lestih, v Seulu in Beogradu, se bodo po nedeljski predstavi v
«lju Igenovi plesalci odpravili na gostovanja v Pariz, Tokio,
loskvo in Bratislavo.	M.A.
Gledališki seminarji v Celju
Vsako soboto od 2L okto-
fa se v dvoranici Zveze kul-
^rnih društev na Gregorčiče-
zberejo udeleženci gleda-
'^kih seminarjev v organi-
^ciji celjske Območne izpo-
•ave Sklada RS za Ijubitelj-
kulturne dejavnosti.
Pričeli so udeleženci semi-
^rja za režiserje, mentorje in
^Uge soustvarjalce šolskih in
'foških gledališč, seminar je
^dil mladi režiser Miha Alu-
^ič, zatem so dvoranico na-
polnili udeleženci igralskega
seminarja, ki je zelo aktivno
potekal pod mentorskim
vodstvom gledališke igralke
Maje Gal-Štromar. Seminar za
režiserje in druge soustvarjal-
ce odraslih gledaliških skupin
je vodil dramaturg in režiser
mlajše slovenske generacije
Alen Jelen. Kostumografski
seminar pa je potekal pod
mentorskim vodstvom aka-
demske slikarke - kostumo-
grafinje Vide Zupan-Bekčič.
Seminarji se bodo nadalje-
vali, in sicer to soboto bo
lutkovni seminar za režiserje
in druge soustvarjalce s preda-
vateljico Bredo Vari, prihod-
njo soboto pa lutkovna delav-
nica s predavateljem Tinetom
Varlom. Letošnje gledališko
izobraževanje bodo zaključili
2. decembra z maskerskim se-
minarjem, ki ga bo vodil gle-
dališki masker in lasničar Vin-
ko Tajnšek.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
10
NASI KRAJI IN UUDJE

Po razdejanju
na Solčavskem
Podivjana Savinja odnesla dvajset občinskih proračunov
Okoli pol milijona kubičnih
metrov naplavljenih skal, ka-
menja in lesa, ki so jih narasla
Savinja in pobesneli hudour-
niki nanesli s predela Matko-
vega kota, Podolševe in bog ve
od kod še, sedem porušenih
mostov, na večih mestih spod-
jedena regionalna cesta, po-
vsem zbrisane cestne poveza-
ve do okoliških kmetov, to je le
groba ocena stanja, ki ga je
vztrajno deževje povzročilo
na Solčavskem in Lučah.
Zadnja vodna ujma in nastala
škoda, ki po nepreverjenih oce-
nah znaša okoli milijardo tolar-
jev, sta krepko zavrla počasen,
vendar vztrajen in dolgoročen
razvoj turizma, na katerega v
Solčavi in Logarski dolini še ka-
ko stavijo. Še enkrat več se je
izkazalo, da je narava nepredvi-
dljiva in neobvladljiva. S priho-
dom delovnih strojev Podjetja
za urejanje hudournikov in
Podjetja za urejanje voda se je
povrnilo tudi upanje Solčava-
nov. Od jutra do mraka, tudi v
nedeljo, so stroji čistili skoraj
polno strugo Savinje in uspo-
sabljali tudi dober kilometer
makadamske ceste do Zgornje-
ga Icmanka.
»Potrebujemo
dolgoročne
rešitve!«
Opustošenje si je kmalu po
vodni ujmi ogledal minister za
obrambo Janez Janša, takoj se
je odzvala tudi Sonja Beseničar
z ministrstva za okolje in pro-
stor ter predstavniki Direkcije
za ceste. Predstavniki ministrs-
tva za obrambo so že prvi dan
naredili zračne posnetke, po za-
slugi vojske in delavcev podjetja
Ceste mostovi iz Celja so kar
nekaj dni pred napovedmi v
soboto že odprli kompaktni
most čez Savinjo pri Rogovilcu.
»Hvaležni smo za hiter odziv,
vendar potrebujemo dolgoroč-
ne rešitv^« je vidno utrujen pri-
povedoval solčavski župan Voj-
teh Klemenšek. Skupaj s tajni-
kom občine Janezom Čerč-
kom je v teh dneh na občini in
terenu dežural praktično nepre-
kinjeno.
V soboto je bila v Solčavi
velika očiščevalna akcija. Na te-
renu je bilo okoli sto ljudi, od
solčavskih, gornjegrajskih, mo-
zirsjdh, šmarčkih, nazarskih in
ljubenskih gasilcev ter članov
domače lovske družine, ki so
namesto načrtovanega skupne-
ga lova poprijeli za lopate.
Franc Podbrežnik, poveljnik
civilne zaščite, nam je povedal,
da je založenost s hrano in osta-
limi življenjskimi potrebščinami
zadovoljiva. »Ljudje so se od-
zvali na opozorila in si pravi čas
preskrbeli zadostne količine
hfane, da s preskrbo v primeru
daljše odrezanosti od sveta ne
bi imeli težav.«
Solčavska
solidarnost
Primež muhaste narave ni
omajal Solčavanov. Brez izjeme
so priskočili na pomoč, najprej
tam, kjer je bilo najbolj potreb-
no. Okoli hiše Ignaca Štebeta je
hudournik nanesel obilo kame-
nja in vejevja, voda je v celoti
zalila klet in uničila nekaj ozim-
ponesrečil pri delu v gozdu.
Vdova s tremi otroki upa na
nadaljnjo pomoč občine. V hle-
vu ima pet krav in šest telet,
njihova skorja kruha je odvisna
od kmetije, paša pa na teh trav-
nikih prihodnje leto še ne bo
mogoča.
Firštovi, ki poleg gostilne skr-
bijo tudi za muzej Potočke zijal-
ke, na problem ureditve struge
Savinje opozarjajo že nekaj let.
V neposredni bližini hiše se zli-
va v Savinjo hudourniški potok
Lašek. V reko priteče na isti
ravni kot je reka, zato ob vsa-
kem deževju tu poplavlja. To-
krat so hudourniške vode s Po-
dolševe prinesle s sabo okoli
1.500 kubičnih metrov kamenja
in lesa. Ribnik z okoli 50 kilogra-
mi ameriških postrvi je uničen,
tovornjaki pa so še v soboto
odvažali kamenje in vejevje.
Čudež je, da voda ni odnesla
sosedove male elektrarne,
kljub opozorilom, da so ves čas
ogroženi, pa se na pristojnih
mestih nič ne premakne.
Poleg vode so Solčavo precej
prizadeli tudi zemeljski plazovi.
Najbolj nevaren in živ je Mace-
snikov plaz. Samo na področju
Zgornjega Icmanka naj bi v treh
letih posekali kar enajst tisoč
kubikov lesa. Ena bukev porabi
v času polne vegetacije petsto
Kompaktni most pri Rogovilcu začasno rešuje cestno povezavo Solčave z Zgornjo Savinjsko
dolino.
Z MOJEGA OKNA
Mi bi pa šli na plin,
ampak.«.
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, katera toplota je
vam najljubša, ampak meni
je za vsak dan najbolj priro-
čen gumb na termostatu, za
posebne priložnosti pa naj-
lepše odprto ognjišče in dr-
va. No, ker pri nas doma
nimamo kamina, je poseb-
nih priložnosti malo, z gum-
bom na termostatu pa
upravljamo meni prav nič
razumljiv sistem, ki deluje
na kurilno olje. Mimo hiše
sicer pelje plinski vod, am-
pak v hiši pa blagodati te
opevane energije (še) ne
uporabljamo. Zakaj? I, zato,
ker je drago.
No, ker je in še bo zdaj tudi
kurilno olje vse dražje, smo
že pred časom spet začeli
proučevati blagodati zemelj-
skega plina. Pa se ni izšlo - ne
pri napeljavi, ne pri končni
ceni, pa če to energijo vrli
celjski odločevalci še tako
propagirajo. Rahlo razočara-
na sem številke prelagala ob
toplem čajčku, ki ga je preki-
nil prijatelj Mirko. Njemu so
se številke izšle za las - pa ne
zato, ker je njegova domača
občina plinskim spreobrnjen-
cem obljubila 20 tisočakov
subvencije, čeprav se jih ne bi
branil. »Ni bog ve kaj, ampak
za dodatno voljo do spreobr-
nitve pa zaleže,« je rekel Mir-
ko, čeprav sva se strinjala, da
je znesek ob pogledu na tiste
moje številke naravnost sme-
šen. Pri Mirku je odločitev
skratka že padla, občinske
subvencije se ne bo branil,
volje je bil pa vseeno peklen-
ske. Zakaj? 1, ne zato, ker je
drago - to je tako ali tako
vedel, ampak zato, ker je
komplicirano.
Ker še ni preveč zapufan, se
je odločil, da bo sebi in okolju
prijaznejšo energijo domov
uvedel s pomočjo bančnega
kredita. Pa jo je mahnil na
žalsko občino - prav tisto, ki
plinifikacijo spodbuja - po
obvezno dovoljenje za prigla-
sitev del. Da bi ga dobil, je
moral urediti goro papirčkov.
Med njimi bi moralo biti tudi
soglasje dimnikarjev, pa jo je
mahnil še k možem v črnem.
Ti so ugotovili, da je treba
dimnik obnoviti, napisali pre-
dračun za obnovo in izdali
predhodno soglasje. Ves sre-
čen je z njim pomahal pred
očmi občinske gospe, ki so pa
rekli, da to ni to. In ni bilo nič
z dovoljenjem za priglasit)
del. Brez dovoljenja pa ni kri
dita. Brez kredita pa tudi din
nika ni. Brez dimnika ni plii
ske napeljave. Brez plinsk
napeljave ni subvencije. In!
številke lepo podrejo. Čepra
je jasno, da plinarji niti p(
razno ne bi priklopih pei
dokler ne bo dimnik obnoi
Ijen. Čeprav je logično, da pi
trebuje dovoljenje za to, i
sploh začne. Nič se ni dal
urediti. Mirko se je po privai
nih kanalih zadolžil, da je ob
novil dimnik. Zdaj bi lahk
dobil nesrečno dovoljenje i
začel cel krog znova. Ampa
je malce obupal in bo mali
počakal, ker so se opisaii
peripetije zavlekle v mrzl
dni, ko ga ravno ne mika n
prej obnavljati... In se bo nj
gova družina, tako kot nai;
to zimo še grela na olje.
Hja, kaj češ, pravila pač vi
Ijajo za vse, sem vzdihniL
Mirko se je pa pridušal, daj
ravno v tem največja grdob
ja. Da namreč ne veljajo i
vse in da so lahko nekatei
žalska podjetja gradila, či
prav po črki zakona še nis
izpolnila vseh obveznosti. B
rokracija pač ne sme ustavi
investicij, razvoja. Doma
gospodinjstva bodo pa že 1
ko, a ne? Do naslednje poml
di s plinom še ne...
P.S.: V nekem celjskem p
ročilu piše: »Občina je z
nimi sredstvi in republiškii
krediti pospešeno gradj
plinsko omrežje. Na ta nači
je zagotovljena podjetjem
občanom možnost za upor
bo plina.« Ja, ampak ta moq
nost stane. Mi smo naračj
nali več kot 600 tisočakov!
osnovno naložbo, Mirko i
dimnikom vred malce manlj
Ampak, če bo za vsakih M
tisočakov opravil toliko poji
kot jih je že doslej...
modri telefon
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
na sprejemala novinarka
Ivana Stamejčič. Na telefon-
sko številko 031/569-581 jo
lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro, svoja
vprašanja za Modri telefon
pa lahko med ponedeljkom
in petkom do 17. ure zastavi-
te tudi po telefonu 42-25-
000.
Označba parkirišč
Bralka iz Celja sprašuje,
kdo je pristojen za obnovo
označb parkirnih prostorov.
Pravi namreč, da so označbe
le-teh pri blokih v Novi vasi
povsem zbrisane.
Iztok Uranjek, strokovni
sodelavec za promet v Mestni
občini Celje, pravi, da je ob-
nova označb parkirnih pro-
storov naloga upravnika sta-
novanjskega bloka, čeprav je
pravno formalno zemljišče še
v lasti občine. Stanovalci bi
morali torej sami zbrati denar
za obnovo. Upravnik dobi od
lastnika pravno formalno do-
voljenje, za poseg na zemljiš-
če, ki je v lasti Mestne občine
Celje. Iztok Uranjek pravi, da
isto velja za postavitev zapor-
nic.
Jože Smodila iz Komunalne
direkcije se zaveda, da zaradi
zabrisanih oznak parkirnih
prostorov prihaja do gneče pri
parkiranju, zato bodo v Ko-
munalni direkciji v prihod-
njem letu skušali povečati pro-
račun in nekaj denarja name-
niti za obnovo označb parkir-
nih prostorov po celem me-
stu. Ker lastništvo funkcional-
nih površin še ni povsem do-
rečeno, tudi mnenja glede po-
krivanja stroškov niso enotna.
niče. Gasilci in sosedje so mu
priskočili na pomoč. »Še vedel,
nisem kako hudo je bilo v resni-
ci, saj je zmanjkalo elektrike.
Nič nisem videl, samo bobnenje
vode se je slišalo. Pome so prišli
sosedje, ki so videli, kako voda
vdira proti hiši. Preostanek noči
sem prespal pri njih,« pripove-
duje osemdesetletni Naci, ki je
skusil že prenekatero bridko
uro, kaj podobnega pa ne pom-
ni.
Renati Gregorc je hudour-
niška voda odnesla del travni-
ka. Z možem sta začela graditi
hišo za kmečki turizem, pred
dvema mesecema se je smrtno
litrov vode dnevno, to pa je
podatek, ki ob obilnejšem de-
ževju govori sam zase.
V Solčavi upajo, da jim bo
država priskočila na pomoč
dolgoročno. 5cenjena škoda
poplave namreč presega njiho-
vih dvajset letnih proračunov.
Prej slabe kot dobre izkušnje
sosednjih krajev so dovolj zgo-
voren dokaz, da po velikih be-
sedah niso sledila tako izdatna
dejanja. Po takojšnjih odzivih in
prvih konkretnih korakih pri-
stojnih bo morebiti na Solčav-
skem vendarie drugače.
EDI MAVRIČ
. ; Foto: JOŽE MIKLAVC
planinski kotiček
Po Kočevski planinski poti
Planinski društvi Celje in Zabukovica pripravljata v nede-
ljo, 19. novembra, izlet po trasi Kočevske planinske poti in
na Fridrihštajn.
Po tej trasi je za približno sedem ur hoda, po trasi Kočevske
trimčkove poti pa štiri ure. Odhod posebnega avtobusa bo ob
iz Žalca ob 6.10. Prijavite se lahko pri Franciju Ježovniku,
telefon 571-70-78.
Planinci, ki boste na izlet odšli s Planinskim društvom Celje,
se boste iz Celja - s postaje na Glaziji, odpeljali ob 6. uri.
Prijavite se lahko v društveni pisarni PD Celje. M. MAROT
NAŠI KRAJI m UUPJE
11
f
tdomec povezuje sovaščane
Po Švedskih izkušnjah za varnejše, lepše in bogatejše življenje v Parižljah
od začetka tega leta v Pa-
^jah deluje Združenje
^ikov hiš, ki je nastalo
^ pobudo nekdanjega
^mca Milana Starca. Ta je
k zgledu s Švedske, kjer je
Ll in dela dolga leta, orga-
^al sovaščane, najprej
Uo se lotili varovanja Icra-
ipred poplavami.
Letos 1. novembra je minilo
fset let od katastrofalne po-
lave, ki je močno prizadela
gornjo in Spodnjo Savinjsko
dlino. Prebivalci Zgornjih
iriželj so tudi predlansko le-
i,ko je Savinja znova grozi-
, spet s strahom čakali na
jjhujše. Do tega k sreči ni
[išlo, bilo pa je opozorilo, da
potrebno nekaj ukreniti.
Stvari je v svoje roke vzel
Slan Stare, ki je Parižljan
)Stal leta 1995, ko se je po 31
tih bivanja na Švedskem vr-
iv Slovenijo. Po vzoru šved-
lega organiziranja naselij se
lotil organiziranja združe-
a lastnikov hiš. Parižljani so
vi tako organizirani v naši
iavi in so lahko vzorčni pri-
er za ustanovitev podobnih
Iruženj tudi v drugih krajih
ovenije. Ob ustanovitvi so si
dali pet osnovnih ciljev de-
vanja. Najvažnejši je zava-
vanje prebivalcev pred po-
ivami, lotili pa se bodo še
munalne ureditve naselja,
)oljšanja cestne varnosti v
selju, večje skrbi za otroke
vse tiste, ki so pomoči po-
;bni, ter varstva okolja. »Vsi
osnovni cilji so v našem
ogramu še natančno razčle-
eni, saj se zavedamo, da lah-
) le z dovolj veliko strokov-
)stjo in profesionalnostjo
istopimo z našimi zahteva-
mi pred državo in njeno po-
daljšano roko na lokalni rav-
ni,« pravi Stare.
Če ne bo prišlo do kakšnih
zapletov, naj bi kmalu začeli
urejati križišča Parižlje-Bra-
slovče-Šentrupert, kjer je bilo
po besedah krajanov že več
kot tisoč nesreč. »Nekaj pre-
mikov smo dosegli tudi pri
urejanju brežin Savinje, če-
prav so se sedaj dela ustavila.
V prihodnjih mesecih bomo
kot združenje poskušali zbrati
vse župane občin, ki gravitira-
jo na porečje Savinje, ter ljudi
iz države in podjetij, ki skrbi-
jo za vodotoke^, da bi dorekU
problematiko Savinje ter jih
pozvali, naj se čim prej skup-
no, strokovno in profesional-
no lotijo tega vprašanja. To je
tudi njihova politična in mo-
ralna obveza,« razmišlja
Stare, ki ima kot zdomec- po-
vratnik bogate izkušnje iz
okolja, ki je sicer^ težko pri-
merljivo s Slovenijo, a si želi
da bi tudi njegova domovina
bila takšna.
Milan Stare, ki je sicer tudi
podjetnik in direktor podjetja
Lindab, je večni aktivist. Slo-
venski javnosti je poznan kot
eden glavnih in največjih or-
ganizatorjev demonstracij v
podporo slovenski samostoj-
nosti leta 1991 na Švedskem,
ko je prišlo do razpada Jugo-
slavije. Marsikdo pa se ga bo
spomnil tudi po tem, da je v
katastrofalni poplavi leta
1990 lastnoročno izročil ček
za 15 tisoč nemških mark Bol-
nišnici Celje. Pomembna pa je
njegova vloga tudi pri sloven-
sko-švedskih stikih na po-
dročju prestrukturiranja slo-
venskega gospodarstva.
»V življenju sem se vedno
boril za pravice, ki nam jih
zagotavlja ustava. Tudi v tem
primeru ne gre za nič drugega
kot za to, da nam država in
njena oblastna struktura zago-
tovi varno in človeka dostojno
življenje. Deset let se praktič-
no ni ničesar naredilo na reše-
vanju problema izlitja Savi-
nje, ki grozi Parižlj'anom ob
poplavah. Hiša, v kateri sedaj
živim s svojo družino, je bila
leta 1990 meter in pol pod
vodo. Predlani bi se zgodba
skoraj ponovila. K §reči je za-
čelo snežiti, kar nas je tudi
rešilo pred vnovično katastro-
fo. Tisti večer sem si dejal, da
je dovolj prestanega strahu
pred vodo in da je skrajni čas,
da vzamemo zadevo bolj od-
ločno v svoje roke. Rešitev te
in mnogih drugih težav sem
videl v ustanovitvi nekega ci-
vilnega združenja, ki naj bi
vključevalo vse lastnike hiš v
Parižljah. S posebno anketo
sem se s somišljeniki obrnil
na krajane in ugotovil, da
praktično vsi podpirajo usta-
novitev takšnega združenja.
Prvi rezultati so že vidni, kar
nam kaže, da prizadevanja ni-
so bila zastonj.«
Združenje lastnikov hiš Pa-
rižlje vabi v svoje vrste tudi
krajane, ki bi bili pripravljeni
pomagati pri organizaciji pre-
življanja prostega časa vaške
mladine ter tudi tako narediti
sobivanje v njihovem kraju
lepše in prijetnejše.
D. NARAGLAV
Milan Stare je velik rodo-
ljub, predvsem pa človek, ki
z ustanovitvijo Združenja
lastnikov hiš postavlja v slo-
venski prostor novo obliko
interesnega organiziranja
prebivalstva.
Dnevi zdravja
2000
Projektna pisarna Celje -
zdravo mesto že deveto leto
zapored organizira dneve
zdravja, v okviru teh pa se
bodo od 20. novembra do 1.
decembra zvrstile številne
prireditve.
Ker je mesec november me-
sec odvisnosti, skušajo spod-
buditi pogovor o različnih ob-
likah odvisnosti oziroma o
zdravju malo drugače. V po-
nedeljek od 11. do 13. ure bo
ob stojnici v centru Celja pote-
kala predstavitev slovenskega
ekološkega gibanja, ob 15. uri
bo pogovor z Radovanom Zu-
pančičem v stranski dvorani
celjskega Narodnega doma,
istočasno pa bodo organizirali
sprehod po Srčni poti. Ob 17.
uri bo v stranski dvorani Na-
rodnega doma moč prisluhni-
ti predavanjema Surova hrana
in post vam lahko rešita življe-
nje ter Nevarni strupi v hrani
in pijači.
V	torek ob 12. uri bo v
Mladinskem Centru Celje pre-
davanje z naslovom Vplivi
onesnaženosti okolja na
zdravje ljudi, pogled nevlad-
nih okoljskih organizacij, ob
13. uri pa se bo pričela mla-
dinska delavnica »Sem
zdrav?«, ki jo pripravljajo
učenci Osnovne šole Hudinja.
V	sredo bodo v dvorani Golo-
vec kegljali paraplegiki, s pri-
četkom ob 12. uri, ob 15. uri
pa se bo v Mladinskem Centru
Celje moč udeležiti predavanja
Komplementarno in naravno
zdravljenje in ekologija. Plesni
forum Celje v svojih prostorih
organizira potopisni večer z
društvom Mati zemlja, ki bo
ob 19. uri.	SK
Salonski večer v Laškem
Jutri ob 20. uri bo v Zdravilišču Laško salonski večer z*
naslovom Martinovanje, ria katerem bodo gostom predstavili
kulinarične dobrote Prekmurja, pripravljene pod vodstvom
kuharskih mojstrov Marije in Ludvika Kiralyja, ter vina iz
Radgonskih goric. Med nastopajočimi bosta tudi najboljša
evropska plesalca romske folklore Adriana Ciota in Martin
Turku, rektor baleta SNG Maribor ter t.i. vinski svetnik
Evropskega reda vitezov vina Drago Medved.	Bo.J.
Brcunov mlin bo zopet mlel
V Rovtu pod Menino je še
po drugi svetovni vojni žive-
lo okoli tristo ljudi, danes bi
jih lahko našteli samo še
kakšnih sto. Tudi sicer je
bilo to demografsko ogrože-
no pobočje na savinjski stra-
ni Menine v zadnjih letih in
desetletjih deležno nemile
usode.
Številne, za njega dni trdne
domačije so povsem opustele
ali pa jih to še čaka. Mladi so
odšli s trebuhom za kruhom,
preveč je primerov, ko so os-
tareli zaman bili bitko za pre-
živetje. Kako bo v bodoče
Ivan Krivec, gospodar na Br-
čunovi kmetiji, ne ve odgovo-
riti. V starih papirjih piše, da
se je nekdaj pri njih reklo
Vrenčun. Brčun je z ženo
Ančko in dvema sinovoma
med tistimi, ki vztrajajo in
bodo tudi ostali na. zemlji
očetov in dedov. Pregloboke
so njihove korenine.
V teh dneh je gospodar pre-
cej zaposlen z obnovo starega
mlina v grapi pod hišo. Enajst
mlinov je bilo včasih na poto-
ku Voložnica, pravzaprav je
skoraj vsaka hiša v Rovtu ime-
la svojega. Mlin je pomenil
nekakšen simbol blagostanja.
očitno pa bo preživel samo
Brčunov - tudi po zaslugi Atla-
ristovega Sreča, soseda, ki je
tesarsko žilico podedoval po
očetu Francu in ta po svojem
očetu Antonu. Še to jesen bo
mlin prenovljen, ne samo za
oči, tudi mleli bomo v njem, z
vso resnostjo zagotovi Srečo
Štrukelj.
Prihodnje leto bo Brčun za-
sejal njivo pšenice, vzgled, ki
bo morebiti pritegnil še koga.
Brčunov mlin je zadnjikrat
mlel leta 1978, takrat je meh-
ko mleta moka božala hrapa-
ve dlani še Ivanovemu 87-let-
nemu očetu Janezu. Sedaj do-
življa 170 let star mlin po
zaslugi Brčunovih in Atlari-
stovih, del sredstev je primak-
nil tudi Zavod za varovanje
naravne in kulturne dediščine
iz Celja, renesanso. Ganjen je
bil gospodar Ivan, ko je bistra
Voložnica ponovno zagnala
mlinsko kolo, toliko spomi-
nov je vezanih na grapo in
staro zidovje.
Srečo je tretji iz Atlaristo-
vega rodu, ki je naredil mlin-
sko kolo, voda ga poganja,
vendar kri ni voda. Ob mlinu
želijo postaviti klopi, toliko,
da si mimoidoči spočije in se
spomni na čas, ki je žal že
preteklost. V .celi Zgornji Sa-
vinjski dolini je moč na prste
ene roke prešteti še delujoče
mline - koliko kulturne de-
diščine je za vedno prekrila
patina časa! In morebiti bodo
v Rovtu imeli sčasoma celo
mlinarjev dan ali kaj podob-
nega - priložnost pač, da se
zberejo domačini, kolikor
jih je še ostalo in pomožuje-
jo, tako kot v dobrih starih
časih.
EDI MAVRIČ
Za člane izlet na Slom
Nedavno so se na enodnevno ekskurzijo
Wavili člani Krajevne organizacije RK iz
"arija Gradca pri Laškem.	«
Organizatorji - tamkajšnji odbor Rdečega
tiža - je pripravil prvo tovrstno obliko druže-
^ svojih članov, ki so kljub plačilu vseh
koškov preživeli lep in zanimiv dan.
^ot jih je vodila najprej na Slom, kjer ima
"Ujetje Meja Šentjur enega od svojih profitnih
^trov. Univerzitetna dipl. ing. Alenka Fer-
^ vodja profitnega centra Sadjarstvo, je pri-
'^vila za vse prisrčen sprejem, predstavila
njihovo dejavnost in vrsto zanimivih strokov-
nih korakov za uspešno vzgojo sadnega drevja
ter kvalitetno pridelavo sadja. Ob zaključku je
vsem ponudila v pokušino nekaj vrst njihovih
jabolk (na sliki).
Tudi ostale točke, od Slomškove domačije,
cerkve na Ponikvi, do galerije Trebnik v Slo-
venskih Konjicah in Zlatega griča, so bile
deležne pozornosti in zadovoljstva udeležen-
cev, na poti pa jih je spremljal tudi harmonikar
Franc Ulaga.
VLADO MAROT
Brčunov mlin te dni obnavljajo, da bo spet mlel.
12
NASI KRAJI IN UUDJE

Bukovniki med smrekami
Meter in pol debela snežna odeja ni nobena posebnost - pred leti ga je v dnevu natreslo dva metra
Kateremu peklenščku so
odstopili življenjski prostor
v nekoliko lažje obvladljivi
dolini in se umestili na sam
rob možnega, v dušo Groho-
ta in med rebra trmaste Ra-
duhe? Na skrajni meji Sol-
čavskega, samo nekaj sto-
pinj in korak se ustavi na
koroški strani slovenske de-
žele - na 1.327 metrov nad
morjem, nihče drug v Slove-
niji nima tako visoko stalne-
ga bivališča, so osmislili svoj
življenjski prostor kdo ve ka-
teri predniki Vilija Ošepa,
sedanjega gospodarja pri Bu-
kovniku.
Sleherni korak, ena sama
težava in spopad za danes in
jutri in vendar ni živelj dva-
najst kilometrov nad najbližjo
Solčavo nikoli podvomil o po-
trebnosti bivanja skoraj med
nebom in zemljo. Upam si
domišljati, da je komaj kdo,
tj še ni slišal za Bukovnika,
najvišje ležečega kmeta v dr-
žavi, še manj je morebiti onih,
ki bi se zavedali težav, ki jih
namenja življenje v nedrju pla-
nin. Dejstvo, da je najvišji v
državi, ne pomeni nič. Jekl,
sosed s koroške strani, je dol-
go trdil, da je za tri metre višji,
pa so strokovnjaki iz Ljublja-
ne povedali zadnjo besedo.
Štirideset hektarjev gozda je
pri hiši, nekaj je macesna, v
pretežni meri pa prevladuje
smreka. Čudno, nekdaj in tudi
še sedaj so dajali ljudje doma-
čijam domača imena po kak-
šni naravni ali rokodelski po-
sebnosti. Bukovnik brez buk-
ve pa je izjema in posebnost.
Pred dobrimi tridesetimi le-
ti so do preddverja nebeškega
stvarstva speljali cesto - sedaj
je nekoliko lažje, pripoveduje
gospodar Vili Ošep. Njegova
beseda je preudarna, kdo ve,
kako bi se obrnilo, če očeta
pred leti ne bi pokopala nesre-
ča, moral je prevzeti vajeti v
roke in sanje o dolini in pokli-
cu so se razblinile. Uro in pol
hoje po znanih bližnjicah je
do Solčave, v obratno smer
grizeš kolena skoraj tri ure.
Najstarejši sin Vlado že drgne
gimnazijske klopi v Celju, le-
to mlajša Karmen se je usme-
rila v medicino, samo naj-
mlajši Vilko še osvaja učenost
v lučki osnovni šoli. Morebiti
se bo tako obrnilo, da bo kdo
od otrok ostal doma, razmiš-
lja ViU.
Naprezajo se, kolikor mo-
rejo, toliko, da dostojno pre-
živijo. Z mlekom ni nič, preu-
daren gospodar ve, da bi ga
stroški prevoza in vse, kar še
sodi zraven, pokopali. Gozd
preživlja kmetijo, država pa
obljublja olajšave za gorskega
kmeta. Celo po časopisih se
hvalijo visoki uradniki, po-
ložnice pa prihajajo enako kot
tistim na ravnini. Celo na Dr-
novškovo vlado se je pred ča-
som obrnil Bukovnik. Posoji-
lo potrebuje za posodobitev
hiše, rad bi ponovno oživel
turizem - veliko pohodnikov
in visokogorskih osvajalcev se
ustavi v hiši.
Na Grohot in Raduho pelje
lepo markirana steza mimo
Bukovnika. Vsakemu je na-
menjena prijazna beseda in
sleherni je deležen, kar hiša
premore. Mestnim pač naj-
bolj teknejo kislo mleko in
žganci. V soseščini skalnih pre-
visov in neba ni mestnega vr-
veža, zato je sleherni prišlek
toliko topleje sprejet. Še bo
poskušal prepričati državo, če
nič drugega, bi rad kot visoko-
gorski kmet druge olajšave.
Letos je zima nekoliko za-
mudila, vendar so jesenske bar-
ve nad Osojnikom že davno
naznanile odhod poletja. Ko-
maj se začne, pa ga je že ko-
nec, poletja v solčavskih viša-
vah. Zima pa gospodari več
kot pol leta. Vse do Solčave je
potrebno orati sneg, vsak dan,
celo zimo. A^ vsaj ti stroški so
sedaj povrnjeni - za to poskr-
bijo v občini Solčava.
Legenda pravi, da sta si nek-
daj solčavski in koroški sosed
želela razdeliti Bukovnikovo
domačijo. Nič takega se ni
zgodilo, ovce se še vedno pa-
sejo na domači planini, goveje
živine pa imajo nekaj glav za
lastne potrebe. In postaja gor-
ske reševalne službe je pri hi-
ši. Opojna mamljivost sosed-
nje Raduhe prevečkrat terja
davek od neizkušenih planin-
skih kozličev, ki precenijo last-
ne moči in izigrajo dobrotlji-
vost narave. Takrat je Bukov-
nik pomembna vez s svetom -
najvišji, domač tako z nebom
kot zemljo.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Vili Ošep - Bukovnik z družino na pragu najvišje ležeče kmetije v Sloveniji.
Bukovniki so se pred stoletji ujeli v pogorje Grohota in Raduhe.
Ohcet po stari navadi
Šranganje je star ženitni
običaj, po katerem naj bi že-
nin plačal določeno vsoto za
odkup neveste od njenih svoj-
cev, sosedov in prijateljev. Z
barantanjem, pri čemer mu
pomaga tudi priča, poskuša
zahtevano ceno karseda zni-
žati.
Celoten postopek so za obi-
skovalce prireditve v okviru
krajevnega praznika Šmartna v
Rožni dolini v nedeljo prikaza-
li člani Mladinske sekcije, ki
so poskrbeli tudi za prevoz
neveste in ženina s kočijo do
prireditvenega prostora. Prire-
ditev so popestrili ljudski pev-
ci iz Jezerc, seveda pa ni g
tudi brez muzikantov. Krajan
ki so se praznovanja udeležil
velikem številu, so si lahi
medtem v Kulturnem dom
Šmartno ogledali razstavo roi
nih del, slik in fotografij, kis
jih predstavniki Krajevne org
nizacije Rdečega križa zbrali
mesecu oktobru. S tem pa pra
novanja še ni konec. Zaključn
prireditev bo to soboto ob 1
uri v Kulturnem domu Šmai
no, na njej pa bodo sodelov;
številni pevci in pevke, folki
risti in člani dramske skupini
B. JANG
Foto: D.(
Grenka roža
Vinka Šmajsa
človek izjemne energije,
priljubljeni profesor v poko-
ju, ki še vedno ustvarja brez
predaha, tenkočutni pisec,
lektor in literarni mentor Vin-
ko Šmajs je zapisan v slo-
venskem literarnem prosto-
ru. Pri 76 letih, pripisali bi
mu jih vsaj deset manj, je še
poln načrtov in ustvarjalne-
ga nemira. Zato ni čudno, da
bodo v soboto v Velenju pred-
stavili njegovo drugo proz-
no delo Grenka roža.
Vinko Šmajs si vsak teden
popestri s predavanji ter dopi-
sovanjem v slovenske medije.
Velenjčani ga-poznaj o tudi kot
nepogrešljivega popotnika s ko-
lesom in na njem obešeno ak-
tovko. »Šarmer« v tretjem živ-
ljenjskem obdobju se je že
pred led zapisal, med sloven-
ske lirične avtorje z izborom
črtic Krik iz mladosti.
Predstavitev njegove druge
knjige Grenka roža bo v sobo-
to ob 18. uri v Knjižnici KC
Ivana Napotnika v Velenju.
Grenka roža je prozno delo,
izjemen dosežek avtorja, ki
drobne sUke iz življenja pre-
prostih ljudi strne v zgodbo i
priokusom po trpkem, a vse«
no lepem življenju nekdanji'
obiralcev zelenega zlata. Ob'
ralci hmelja v Savinjski doif
ni, ki so bili prisiljeni v sezoij
ska dela, so doživljali izkori^
čanje delodajalcev, uspehe
razočaranja. Iz Šmajsove Grei[
ke rože veje tudi poseben
nos do dekleta, ženske in IF
bežen do matere.
Srečanje ob izidu knji^'
Grenka roža bo tudi v piš^^
vem rojstnem kraju Braslo^
če, v petek, 24. novembra. .
JOŽE MIKLAV^
Profesor Vinko Šmajs.
Vse bi rade dobro kuhale
v Domu Svetega Jožefa je s kuharskimi tečaji zopet pričela Majda Klanšek. Zanimanje za tečaje
je vehko, zato bosta decembra še dva. Zadnja skupina tečajnic je s tečajem zaključila ta teden. Na
tečajih se udeleženke naučijo dobro kuhati, poleg tega pa je vzdušje zelo prijetno.	NGL
NAŠI KRAJI IN UUPJE
13
Urejena kanalizacija,
vodovod, cesta...
v KS Vrbje so letošnjo ju-
Ijilejno praznovanje krajev-
nega praznika, ta je vsakega
ll. novembra v spomin na
leto 1979, ko so se krajani
odločili za ustanovitev sa-
piostojne krajevne skupno-
sti, zaključili s slavnostno
jejo, na kateri so podelili
priznanja, nato pa so se po-
veselili na martinovanju.
Slavnostni govor na seji je
iinel predsednik sveta KS
Vrbje Jože Meh, Med drugim
je dejal, da se za zadnjih dvaj-
set let lahko pohvalijo z mno-
gimi dosežki in precejšnjim
napredkom. Krajani Vrbja so
se odločili za izgradnjo pri-
marnega in sekundarnih ka-
nalizacijskih vodov oziroma
pnključitve vsakega gospo-
dinjstva na primarni vod. S
tem so prevzeli tudi eno tret-
jino stroškov izgradnje. Do
sedaj še niso priključili vseh
gospodinjstev, to pa naj bi
jim uspelo do pomladi pri-
hodnje leto.
Poleg izgradnje kanalizacije
so potekala še druga vzpored-
na dela, kot je preplastitev
cest, urejanje pločnikov in vo-
dovoda. Iz rednega dela pro-
grama krajevne skupnosti so
dodali še obnovo avtobusnega
postajališča in dokončaU del
razširitve ceste Vrbje - Roje -
Šempeter. K omenjenim pri-
dobitvam sodi tudi plinifika-
cija, izgradnja TV kabelskega
sistema, urejena telefonija,
nova mostova prek potoka
Struga in nenazadnje obnova
zunanjega dela gasilskega do-
ma.
V nadaljevanju je zbranim
spregovoril predsednik KS Ža-
lec Janez Meglič in predstav-
niki društev in organizacij KS
Vrbje, nato pa so podelili le-
tošnja priznanja KS. Plakete
so prejeli: Lojze Posedel, Pod-
jetje za urejanje voda Celje in
Lea Meh, priznanja pa Milan
Vogrinc, Tomaž Žagar, Nada
Šertl in Matija Kožar. V kultur-
nem programu je nastopil Sa-
vinjski oktet pod vodstvom
Milana Lesjaka.
T. TAVČAR
Predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh podeljuje priznanje
Nadi Šertl
Kako do uspešne turistične kmetije
Oddelek za kmetijsko svetovanje Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje je pripravil za
nosilce turistične dejavnosti na kmetijah celjske regije in na Koroškem dvodnevno učno
delavnico z naslovom Naša kakovostna komunikacija - pot do uspešnosti turistične kmetije.
Delavnica je bila v ponedeljek in torek na turistični kmetiji Pri mlinarju v Gotovljah. Na njej je Nada
Mulej iz Andragoškega centra Slovenije predstavila udeležencem, kako vzpostaviti prvi stik z gosti in
kako se predstaviti, kako ugotoviti prednosti in posebnosti kmetije in kako do zamisli o čimbolj
smiselni uporabi naravnih in kulturnih danosti. Poučila jih je, kako prepoznati potrebe in želje
različnih gostov in kako zbirati ideje za njihovo animacijo. Govorila je o vsakdanji komunikaciji z
gosti in skrbi zanje, načinu obveščanja gostov o zanimivostih in posebnostih kmetije in okolja, o
predstavitvi kulinaričnih posebnosti ter krajevnih in regionalnih zanimivosti.	T. TAVČAR
Pojoč odmev zvonov
Zadnjo nedeljo v oktobru sta se 8S0-kilo-
gramskemu zvonu v zvoniku podružnične
cerkve Marijinega darovanja v Dolu pridru-
žila še dva. 600-kilogramski, posvečen Ma-
rijinemu darovanju, in 1300-kilogramski,
ki poje na čast svetnikov Petra in Pavla.
Blagoslov je opravil in daroval mašo župnik
domače fare Lojze Ternar (na fotografiji).
Marijina cerkev na hribčku pred Novo Štifto
je bila zgrajena že leta 1431, obnovljena in
ponovno posvečena pa je bila leta 1873. Nova
Štifta sodi po številu krajanov in tudi sicer med
manjše skupnosti. Za marljive ljudi to ni ovira,
s prihodom sedanjega župnika pa se zdi, kot da
je kraj zadihal s polnimi pljuči. Pred letom dni
so se skupaj veselili novih zvonov pri podruž-
nici sv. Miklavža in farni cerkvi, tokrat so
ponovno s skupnimi močmi zbrali sredstva in
kupili zvonova v Vogljah na Gorenjskem. Praz-
nično vzdušje so dopolnila dekleta in žene z
dobrotami, katere so po bogoslužju radodarno
delile številnim častilcem pesmi, ki ob sleher-
nipriložnosti, zadoni iz temačnih lin zvonika.
EDI MAVRIČ
Maša v latinskem jeziku, pridiga s prižnice...
Letošnja slovesnost za zahvalno nedeljo župnije Polzela je bila v cerkvi Sv. Križa na Gori
Oljki nekaj posebnega, posebej za mlajše rodove. Mariborski škof dr. Jože Smej je namreč
maševal v latinskem jeziku in pridigal s prižnice, kot je bilo to običajno nekdaj.
Polzelski župnik Jože Kovačec je povabil na srečanje vse polzelske ministrante, ki so
ministrirali pri latinskih mašah (na posnetku v prvih vrstah). Seveda so to danes že starejši in
Spoštovani možje. Z veseljem se jih je povabilu odzvalo več kot dvajset, ki so ob koncu maše
prejeli spominska darila - kelihe.
Ob slovesnosti zahvalne nedelje je mariborski škof dr. Jože Smej blagoslovil začetek
obnovitvenih del znamenitega glavnega oltarja v cerkvi Sv. Križa na Gori Oljki, ki ga je pred 239
'eti izdelal znani baročni kipar Ferdinand Gallo iz Celja. Po mašni slovesnosti so bili romarji
povabljeni na že tradicionalni pečeni kostanj in kozarček mošta.	T. TAVČAR

Celjsko podjetje Javne naprave bo ko-
nec novembra in v začetku decembra iz-
vedlo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov
iz gospodinjstev, ki predstavljajo veliko
nevarnost za okolje in s tem tudi za
človeka.
V ta namen so kupili posebno opremo in
atestirani zbiralni kontejner, ki ga bodo na-
mestili na tovornjak. Ta bo v omenjenem
Času zbiral nevarne odpadke na območju
Mestne občine Celje in občin Vojnik, Štore,
Dobrna ter Šentjur.
Gospodinjstva bodo tako lahko na varen
način odložila tiste odpadke, ki vsebujejo
večje koncentracije nevarnih snovi in ogroža-
jo okolje, zato jih ni mogoče odlagati skupaj s
komunalnimi odpadki. To so akumulatorji in
odpadne baterije, razna zdravila, ampule,
injekcijske igle, kozmetika, pršila, barve,
laki, odpadna olja in masti, ostanki škropiv,
kislin, lugov, čistil ter neonska in halogenska
svetila.
Odpadki morajo biti pred oddajo v zbiralni
kontejner spravljeni v zaprto embalažo. SK
nakratko
Krvodajalske akcije
Krvodajalske akcije Rdečega križa Sloveni-
je, ki potekajo pod geslom Človek človeku - kri
za življenje, bodo 9. in 16. novembra v Koz-
jem, 21., 22., 23. in 24. novembra v Velenju,
23. novembra v Šempetru v Savinjski dolini in
30. novembra v Preboldu.	SK
Seminar za turistične vodnike
Kompas Celje, Turistično društvo Celje in
Društvo turističnih vodnikov Slovenije, sekci-
ja Celje, organizirajo začetni seminar za turi-
stične vodnike in pripravo za izpit za pridobi-
tev državne licence, ki bo potekal od 30.
novembra do 2. decembra v prostorih Srednje
šole za gostinstvo in turizem.	Bo.J.
Prva »mlada« bolšja tržnica
Mladinska sekcija Turističnega društva
Celje pripravlja danes med 12. in 16. uro
prvo Mladinsko bolšjo tržnico pred pisarno
turističnega društva, na kateri bo mogoče
kupiti različne- učne pripomočke, igrače,
kasete, plošče, zgoščenke, postre, nakit in
drugo.	Bo.J.
Vse O srcu
Društvo za Zdravje srca in ožilja pripravlja v
sodelovanju z bolnišnico Celje pregledno raz-
stavo Vse o srcu, ki bo na ogled v veliki avli
Bolnišnice Celje od 20. novembra do 1. decem-
bra. V času razstave bodo pripravili več preda-
vanj. Za skupinski ogled pa bodo organizirali
strokovno vodenje.	TC
Razglasitev naj ravnatelja
Osnovna šola Vransko in uredništvo revi-
je Otrok in družina pripravljata slovesno
razglasitev naj ravnatelja za šolsko leto
1999/2000, ki bo danes ob 16. uri na OŠ
Vransko.	T. TAVČAR
Martin V Šentvidu
v Šentvidu pri Grobelnem bo v soboto, 18.
novembra, 11. Martinovo srečanje. V kulturno-
gasilskem domu bodo nastopili Štefanski fant-
je s Svetega Štefana, Obsoteljske slavčice in
slavčki, folklorna skupina KUD Trta Dolga
Gora, Rajske strune ter domači moški pevski
zbor in mlajša gledališka skupina KD. Začetek
bo ob 19. uri.	BJ
14
ZANIMIVOSTI
Martinova goba
Na Svetini je zrasel tale velikan z več kot 22 centimetri
premera čez klobuk in težak 1,20 kilograma. Na Martinovo
soboto ga je našla Erika Fridl z Vrh pri Teharju, ki z možem
Francem rada gobari. Martinova goba, ob kateri so rasli še trije
manjši jurčki, bo nasitila še prijatelje in sosede.
Foto: GD
Gobja dvojčka
Letošnja gobarska sezona je bila ne samo obilna, temveč tudi
zanimiva, saj so številni gobarji našli nenavadno zrasle plodove
narave. Med njimi je tudi Žiga Lesjak iz Gorice, ki je skupaj z
dedkom na Lomu nad Topolščico našel gobana dvojčka. Gobi
sta zrasU ena na drugi v enakem razmerju, kar je precej redko.
LOJZE OJSTERŠEK
Gobji šeslorcki
Družinica jurčkov z očetom, mamo in štirimi otroki je zašla v
roke Silva Plevčaka s Polzele. Letošnja gobja bera je zadnje
tedrie obilna, zato niso tako redki zanimivi primerki, ki očarajo
s svojo veUkostjo, obliko ali rastjo, kot družinica na sliki.
T. TAVČAR
Ponosni Matej
Matej Černjul, učenec četrtega razreda osnovne šole, je
ponosni najditelj krasnega gobana.
Našel ga je v neposredni bližini Celja, na Gričku, in ga tudi
skrbno izmeril. Premer klobuka je 23 centimetrov, visok je 20
cendmetrov, bet pa je širok 6 centimetrov. Da se ve.	AB
Jurcek za Urško
Po fotografiji sodeč so gobarski tereni očitno tudi na Svetini,
kjer je pred dnevi našla 11-letna Urška Pesjak pravega gobana
orjaka. Pa še nič kaj pretirano se ji ni bilo treba truditi, saj je
gobji lepotec iz tal pognal na samem robu gozda.
IS, Foto: GK
Krmna pesa debelinka j
Za kmete in druge pridelovalce je gotovo največje zadošče
nje, če jeseni pobirajo obilno ledno. Letošnje leto je bilo
kujavo, tako da je nečesa v izobilju, drugega pa dosti manj.
Vsekakor je krmna pesa pri Centrihovih v Šeščah letos uspela,
saj je bilo veliko obilnih primerkov. Na fotografiji se Štefan
Centrih postavlja s peso, ki je med največjimi in z 12,5
kilogrami med najtežjimi.	T. TAVČAR
Pujski se bodo mastiii kot še nikoli
Tale korenja družina je živela na njivi pri materi Alojzije
Knešak v Debrem pri Laškem. Dvojčki, trojčki, četvorčki -
nekateri med njimi tehtajo kar kilogram.
Tako obilen koren je pri Knešakovih zrasel prvič v štiridesetih
letih. Njegove rasti niso spodbudili s kakšnim posebnim gnoje-
njem, kot ponavadi so uporabljali le hlevski gnoj. Mati je seme
tokrat izjemoma kupila na tržnici in seme za rdeče in rumeno
korenje premešala. S korenjo poslastico se bodo mastiii prašiči.
N. P., Foto: G.K.
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Pomoč tudi osamljenim otrokom
f
v Centru za socialno delo
glje že štirinajsto leto orga-
j^irajo učno pomoč učen-
ki imajo učne težave,
fostovoljci delajo po po-
^bnih programih.
'učencem od 1. do 4. razre-
pomagajo v malih skupi-
pjh, z otroki delata po dva
ifostovoijca. Bistvo tega pro-
gama sloni na krepitvi otro-
ove samopodobe, hkrati pa
e otrok še uri na področjih,
Ijer ni uspešen [predvsem na
govornem področju, v branju
in pisanju). Analiza, ki so jo
jpravili pred leti, je pokazala,
ja imajo otroci na razredni
,-topnji največ težav pri slo-
lenskem jeziku.
Drugi program obsega nu-
jenje individualne učne po-
moči učencem od 5. do 8.
razreda. Tu gre za učenje os-
nov učenja - »kako se učiti«,
hkrati pa otrok dobiva kon-
kretno pomoč za predmet, ki
mu dela v šoli težave.
Tretji, novejši program pa
je namenjen osamljenim
otrokom, prepuščenim sa-
mim sebi in brez prijateljev. V
tem programu se otrok sreču-
je s prostovoljcem enkrat ali
dvakrat tedensko po dve uri
in gresta skupaj v kino, na
sprehod ali pa se pogovarjata.
Letos se je na vabilo odzva-
lo veliko srednješolcev, ki so
pripravljeni' nuditi pomoč
otrokom, ki so malce »drugač-
ni« oziroma imajo razne teža-
ve, ki pa se v glavnem kažejo
na učnem področju. »Vesela
sem, da smo v Celju na dobri
poti, saj lahko rečemo, da že
štirinajsto leto uspešno orga-
niziramo pomoč otrokom z
učnimi težavami preko pro-
stovoljcev, hkrati pa smo vese-
li, da se vsako leto na naše
povabilo odzove Vedno več
srednješolcev, ki jim poleg nji-
hovih šolskih obveznosti do-
brodelno prostovoljno delo ne
predstavlja ovire, temveč jih
osebnostno dodatno krepi,
hkrati pa dobivajo bogate iz-
kušnje za svojo nadaljnjo živ-
ljenjsko usmeritev,« poudarja
Marjanca Djokovič, prof. def.
AB
DomaČe dobrote
Na celjski tržnici je že po
ladiciji največ obiska in
Iranjevk ob koncu tedna, še
josebej seveda ob sobotah.
Ob sprehodu med branj ev-
iami, ki ponujajo domače do-
)rote vseh vrst, smo tokrat
laleteli tudi na precejšnjo be-
ogob. Gobja letina je dobra,
e prodajalke rade hvalijo
sevprek, cene pa so kajpak
ar visoke. Za tiste, ki gob »ne
idijo«, tudi če gredo čezenj,
i torej obisk tržnice lahko
spešen, saj bodo domov pri-
esli polno košaro jurčkov,
idovk, štorovk..., zanje pa
odo odšteli od 2.500 do
.000 tolarjev, za kilogram se-
eda. Tudi vložene jurčke
mo opazili. Za liter v kozarcu
loste odšteli 2.000 tolarjev.
Seveda ne gre prezreti obi-
0 motovilca, cene za kilo-
gram se gibljejo od 1.200 do
2.000 tolarjev. Pa tudi radiča
je precej, od belega od rdeče-
ga, cena je od 200 do 350
tolarjev za kilogram.
Za sladkosnede bo obisk
najboljši konec tedna, ko
marsikatera od branjevk po-
leg drugih pridelkov ponuja
tudi domače pecivo. Izbirate
lahko med orehovimi, lešni-
kovimi in sirovimi poticami,
breskvicami, domači prijate-
ljem, rumenjakovimi rezina-
mi, skutinimi blazinicami,
orehovimi rogljički itd. Cene
so zelo različne od prodajalke
do prodajalke, o tem, da je
vse dobro in drago, pa tudi ne
gre izgubljati besed. Da je le
domače in rumeno, pa četudi
ne vedno le od kvalitetnih do-
mačih jajc, ampak s kančkom
rumenina. MOJCA MAROT
Vložili vec kot deset ton rib
Celjski ribiči so tudi letos po končani ribolovni sezoni
bogato poribili Šmartinsko jezero.
V ribogojnici Berleg iz Vidma pri Ptuju so kupili šest ton
krapov, težkih od 1.8 do 2 kilogramov. Pretekli teden so jih
vložili v jezero tri tone in včeraj, v sredo, še tri tone.
Iz svojih gojitvenih ribnikov na Blagovni pa so vložili več kot
tri tone krapov, 4.200 kosov linja, 1.035 smučev in 100 ščuk.
Foto: SHERPA
Zmagovalec iz Ajdovščine
Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini je na ribniku
Preserje pripravila tradicionalno tekmovanje v ulovu rib.
Tekmovanja se je udeležilo 51 ribičev iz vseh koncev
Slovenije. Najuspešnejši je bil Boro Zenilovič iz Ajdovščine, ki
je ujel na trnek kar deset kilogramov rib, sledi mu Franc Potisk
iz Dravograda s 6,450 kg, Marko Tutin iz Barja pri Ljubljani s
6,000, Andrej Ceglec iz Laškega s 5,800, Janko Ambrožič iz
Ljubljane s 4,800 kilograma rib. Najboljši iz domače ribiške
družine je bil Srečko Lah z 2,700 kilograma rib. T. TAVČAR
Za dobro vino
Te dni smo se naposlušali
raznih rekov in domislic o
Martinu in vinu, zato ne bi
bilo slabo, če pokukamo, ali
se lahko o vinu kaj naučimo
tudi na spletu. Na njem na-
mreč obstaja kar nekaj ta-
koimenovanih vinskih por-
talov, pred kratkim pa se je
tujerodnim portalskih sor-
tam pridružila še ena iz na-
ših logov oziroma gričev.
Gre za portal Slovino
(www.slovino.com), na kate-
rem je zbranih dovolj informa-
cij o vinu, slovenskih proizva-
jalcih in združenjih, da si za-
služi naziv portal. Nenazadnje
je tako tudi zasnovan - infor-
macije so razvrščene po rubri-
kah, na voljo so novice iz vi-
narskega sveta, vse skupaj pa
je organizirano na informati-
ven in uporabniku prijazen
način. Nekaj je tudi reklam,
toda brez njih si specializira-
nega portala pravzaprav ne
moremo predstavljati.
V	rubriki, posvečeni som-
melierstvu, lahko izvemo
nekaj osnovnih podatkov o
tem poklicu, ki mu lahko
rečemo tudi veščina. Stvar
namreč ni tako preprosta,
kot se zdi na prvi pogled.
Sommelier namreč ni le vin-
ski svetovalec, kot izvemo v
spremnem besedilu, saj se
področje dela razteza od
svetovanja v gostinskih lo-
kalih, preko strokovnega
dela v vinskih kleteh in vino-
tekah, do prodaje vin.
V	rubriki Vinarji so, kot po-
ve že ime, zbrani podatki o
nekaterih slovenskih proizva-
jalcih vin, enako pa velja za
rubriko Trsničarji. Predvide-
vam, da se bosta ti rubriki s
časom širili in upam, da se bo
na tem naslovu sčasoma dalo
dobiti vse podatke o sloven-
skih proizvajalcih vina.
Tu je še kratek seznam
društev, vinotočev, povezave
do tujih vinskih portalov, ru-
brika s publikacijami o vinu, v
pripravi pa je še spletna vino-
teka in forum. Svoje mesto je
našel tudi Klub ljubiteljev vi-
na, v katerega se lahko včlani-
te s pomočjo elektronske po-
šte ali telefona. Tudi na pre-
govore o vinu niso pozabili.
Med brskanjem sem pogre-
šil le kakšen interaktivni pri-
pomoček za pomoč pri izbo-
ru različnih vin k različnim
jedem ter rubriko, ki bi pove-
dala kaj več o snovalcu in
upravljalen portala. Po elek-
tronskem naslovu zato skle-
pam, da je to podjetje DxA, ki
bi morda lahko svojo vizitko
predstavilo malce manj
skromno in nam prihranilo
nepotrebno iskanje. Končno
si na Internetu vedno želimo
najprej izvedeti, kdo nam po-
nuja informacije. Vendar dvo-
mim, da bo slednje odvrnilo
koga od obiska tega zanimi-
vega spletnega mesta.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Z gibanjem do zdravja
Projektna pisarna Celje - zdravo mesto in Športno društvo
Gaberje prirejata testiranje telesne pripravljenosti s hojo na
dva kilometra, ki bo v soboto, 18. novembra, na Savinjskem
nabrežju, s pričetkom ob 9. uri. Testiranje je namenjeno
predvsem odrasli populaciji med 20. in 65. letom starosti. SK
Državno sledarsko tekmovanje
Kinološko društvo Pluton Polzela je v okolici Polzele organi-
ziralo državno sledarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 28
psov z vodniki iz raznih krajev Slovenije.
Tekmovali so v treh kategorijah. Vrstni red: skupina A svetovno
prvenstvo: 1. Janez Emeršič, pes Odina Postolska (KD Žirovnica) 94
točk, 2. Daniel Lipič, pes Nera (KD Beltinci) 85 točk, 3. Franc Žibert,
Oma Blejska (KD Grosuplje) 84 točk; skupina B IPO III: 1. Miro
Flere, John (KD Ljubljana) 99 točk, 2. Nuška Sego, Riva Polluyova
(KD Maribor) 98 točk, 3. Stane Malnar, Toby (KD Kočevje) 97,5
točk; skupina 6 IPO I: 1. Branko Telmin, Dali (KD Goričko) 98 točk,
2. Andrej Tomšič, Urna Krivobroska (KD Ribnica) 97 točk, 3.
Zdravko Jež, Laso (KD Ljubljana) 95 točk itd.	T TAVČAR
16
ŠPORT
Samo boljši kljub porazu
Pivovarniški košarkarski derbi tudi dvoboj bratov Udrih
Nedeljski dvoboj obeh pi-
vovarn ni bil zanimiv le za-
radi boja za točke državnega
prvenstva in prestiža, pač pa
tudi zaradi dvoboja bratov
Udrih, ki sta še v lanski se-
zoni znojila isti dres Savinj-
skih Hopsov. V soboto sta se
znašla na parketu drug proti
drugemu. Kot pravita sama,
je bilo to prvič, ko je šlo za
tekme klubov.
Tokratni dvoboj je dobil
mlajši Beno, ki ob tem ni
skrival zadovoljstva. »Sedaj
sva si enaka, jaz vodim v tek-
mah klubov, medtem ko je
Samo še vedno boljši, ko v
prostem času igrava ena na
ena«. Oba je za košarko nav-
dušil njun oče, ki je svoj čas
igral v Laškem, v ta šport pa
sta se zaljubila v osnovni šoli.
Oba sta se v klubsko delo na
Polzeli vključila pri enajstih
letih, kjer sta šla skozi vse
selekcije do članske, ko jima
je prvo priložnost ponudil Bo-
ris Zrinski, ki je prepričan,
da je pred njima še lepa pri-
hodnost, če ju bodo obšle poš-
kodbe. Prvi je priložnost seve-
da dobil Samo, ki je pred
letošnjim prestopom v Laško
v članski ekipi Polzele igral tri
leta. V zadnji sezoni je zaradi
poškodbe sicer igral zelo ma-
lo, toda zanimivo, da je usoda
hotela, da je ob nesreči starej-
šega brata največ pridobil
mlajši Beno. »Njuni karieri se
razlikujeta v tem, da je Samo
svojo potrditev gradil nekoli-
ko dlje in postopoma, med-
tem ko je Beno vse skupaj
napravil tako rekoč čez noč,
ko sem ga skupaj z Ručigajem
zelo zgodaj vključil v delo s
prvim moštvom. Menim, da
sta storila dobri potezi s tem,
ko sta zamenjala okolje,« je
dejal Boris Zrinski, od katere-
ga sta se do sedaj brata Udrih
naučila največ.
Kmalu skupaj?
Kljub temu, da sta vseskozi
igrala v istem klubu, zaradi
poškodbe Sama pravzaprav na
parketu nista prebila veliko
skupnega časa, imata pa veli-
ko željo in sta prepričana, da
bosta vse skupaj nadoknadila
v prihodnosti, ko naj bi ju
usoda ponovno zbližala v is-
tem klubu. Kljub omenjeni
želji po skupnem igranju
zaenkrat oba opravičujeta za-
menjavo kluba in sta v njih
zadovoljna. Beno se ni prav
nič ustrašil strogega režima in
trdih treningov Zmaga Sagadi-
na v Unionu Olimpiji, saj se
zaveda, da lahko le s takšnim
delom postane še boljši košar-
kar. »Zagotovo v tem trenut-
ku, ko se moram še veliko
naučiti, potrebujem trenerja,
ki me nadira na vsakem kora-
ku, a skozi vse to so šli prav vsi
igralci, ki jih je izšolal Zma-
go,« zelo zrelo za svoja leta
razmišlja Beno. Pri Samu se je
spremenilo le moštvo, trener
pa ostaja isti, zato kakšne bis-
tvene spremembe v samem
delu ni. Beno tudi priznava,
da je imel v nedeljo vseskozi v
glavi, da igra prod bratu, kar
mu je bila le še dodatna spod-
buda. »Mimo tega enostavno
nisem mogel, toda vedel sem,
da ne smem izgubid za nobe-
no ceno. Popuščanja na parke-
tu ni in ga tudi nikoh ne bo,
popuščam mu lahko le do-
ma,« je z nasmeškom na obra-
zu dodal Beno, medtem ko je
bil Samo le malce previdnejši:
»Tudi jaz si iz glave nisem
mogel izbrisati, da sva prvič
drug proti drugemu. Čeprav
sem si pred tekmo dejal, da ga
ne bom >šparal<, v določenih
trenutkih, ko je šel mimo me-
ne, vseeno nisem šel na pol-
no,« se je nekoliko branil Sa-
mo, ki je na nedeljskem derbi-
ju odigral tri minute več od
Bena in dosegel tudi dve točki
več.
Doma se o košarki ne pogo-
varjata veliko, Beno je izpo-
stavil skupno igranje računal-
niških igric. Samo pa dekleta!
DEJAN OBREZ
■ Foto: GREGOR KATIČ
Poraženec v obračunu bratov - Samo Udrih (Pivovarna
Laško).
Padel Chalon!
v 5. krogu evropskega pokala Raimonda Saporte je Pivovar-
na Laško presenetljivo ugnala favoriziranega Chalona s 75:58
(65:44, 40:32, 16:16). Presenečeni Francozi so pričakovali
vse kaj drugega kot visok poraz. Z Laščani so se enakovredno
kosali le v prvi četrtini, potem pa popustili in domačini so
dokazali, da se lahko hitro poberejo po dveh zaporednih
porazih s Pameso in Unionom Olimpijo, Strelci za Pivovarno
Laško: Duščak 18 točk, Jurak, Dragšič 16, Lisica 10, Ovčina 7,
Udrih 6, Miletič 2.	D.O.
panorama
KOŠARKA
UGAKOUNSKA
8. krog: Pivovarna Laško -
Union Olimpija 78:82
(57:60, 39:48, 23:24); Jurak
22, Lisica 19, Duščak 12,
Udrih 11, Dragšič 10, Eržen,
Ovčina 2. Zagorja Banka Za-
savje - Savinjski Hopsi 75:87
(57:64, 42:36, 18:23); Koba-
le 21, Simič 20, Ručigaj 16,
Cizej 8, Čmer 7, Newton 6,
Mason 5, Belina 4.,Rogla -
Helios 90:82 (71:62, 48:36,
27:20); Petranovič 19, Sivka
18, Temnik 11, Zinrajh, Zarič
10, Starovasnik 9, Šporar 6,
Benič 5, Dundovič 2. Krka
Telekom - Kemoplast Alpos
94:79 (74:56, 52:36, 20:24);
Tomažin 20, Kahvedžič, P.
Maček 12, Čovič 10, Misirača
8, Novakovič 7, Kočar, Petro-
vič 4, Rovšnik 2. Vrstni red:
Krka Telekom 16, Union
Ohmpija 15, Pivovarna Laš-
ko , Geoplin Slovan, Kraški
zidar 13, Savinjski Hopsi 12,
Helios, Rogla 11, Kemoplast
Alpos, Triglav, Zagorje, Loka
kava 10.
1.BSKL
7. krog: GD Hrastnik -
Elektra 68:79 (59:62, 46:41,
20:22); Rizman 24, Milič
20, Vugdahč 11, Tajnik 8,
Brinovšek, Karlo 6, Zupane
2, Kovačevič, Gorišek 1. Ba-
nex - Ilirija 107:96 (80:71,
56:46, 28:26); Tomašič 29,
Strnad, Ravnihar 15, Jesenek
13, Lušenc, Pavlin 12, T.
Keblič, Pučnik 4, M. Keblič
2, Goleš 1. Vrstni red: Ba-
nex, Elektra, Yurij PL 13,
Koper, GD Hrastnik 12, Iliri-
ja 11, G. Radovljica 10, Ra-
denska 9, ZM Maribor, Nova
Gorica 8, Union Olimpija
ml., Bežigrad 7.
NOGOMET
I.SNL
16. krog: CM Celje Publi-
kum - Maribor Pivovarna Laš-
ko 3:3 (2:0); Pekič (22.), Siv-
ko (42.), Radosavljevič (85.)^
HIT Gorica - Rudar 1:0 (1:0).
Vrstni red: Olimpija 35, HIT
Gorica, Maribor Pivovarna
Laško 27, Rudar 25, Dravo-
grad 24, Korotan 21, Primorje
20, CM Celje Publikum 19,
Tabor 18, Mura 17, Koper,
Domžale 16.
ILSNL
15. krog: Dravinja - Esotech
Šmartno 1:2 (1:1), Kocjančič
(35.); ArUč (9., 69.). Živila
Triglav - Šentjur 4:1 (2:1); Bau-
man (28.). Vrstni red: Živila
Triglav 32, Jadran Šepič, Elan
29, Esotech Šmartno 28, Ivanč-
na Gorica, Nafta 26, Zagorje
25, Aluminij 24, Dravinja 23,
Šentjur 21, Vitor&Vektor, Že-
lezničar, Feroterm Pohorje 16,
Beltinci 13, Brda 6, Renkovci 5.
ROKOMET
l.ADRLH
5. krog: Celje Pivovarna
Laško - Pivka Perutninarstvo
41:21 (22:9); Pungartnik 9,
Kulinčenko 5, Šand, Tomšič,
Bedekovič, Praznik, Žvižej 4,
Pajovič 3, Stefanovič 2, Vugri-
nec, Šerbec 1. Gorenje Velenje
- Slovan 33:23 (16:9); Ruten-
ko 9, Sovič 7, M. Oštir, Kavtič-
nik 6, Rozman 4, B. Oštir 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško, Mobitel Prule 10, Pre-
vent 9, Avtomokolič Rudar 8,
Gorenje 7, Velika Nedelja,
Trimo Trebnje 4, Slovan, Ter-
mo 3, Pivka Perutninarstvo,
Dobova 1, Inles Riko 0.
Ligapffvakov
1. krog: ASKI Ankara - Celje
Pivovarna Laško 25:32 (9:14);
Pungartnik 11, Šerbec 8, Kok-
šarov 6, Pajovič 4, Koulinčen-
ko, Stefanovič, Tomšič 1.
I.ADRL(ž)
8. krog: Žalec - Sava Kranj
27:20. Vrstni red: Krim NR (-
1), Ohmpija (-1) 14, M Degro
Piran 12, Izola, Žalec (-1),
Sava 8, Jelovica (-1) 6, Vegrad
4, Gramiz 2, Burja 0.
ODBOJKA
I.DOLH
6. krog: SIP Šempeter - Fuži-
nar 1:3 (-21, -16,19, -23). Vrst-
ni red: Merkur Bled (-1) 15,
Kamnik (-1), Fužinar 12, Salo-
nit Anhovo, Maribor 11, Po-
murje 9, Olimpija 7, Granit 5,
Brezovica 3, SIP Šempeter 2.
I.DOL(ž)
6. krog: Elektrologistika
Ptuj - B&L Utrip Šempeter 1:3
(18, -22, -17, -15). Vrstni red:
NKBM Meltal (+1) 21, Kemi-
plas 15, Ljubljana, B&L Utrip
Šempeter 13, HIT Nova Gori-
ca 11, Ljutomer 6, Novo me-
sto, Miklavž (-1) 5, Venus
ŠOU 3, Elektrologistika 1.
Vrnili se bodo!
Preko 250 mladih umet-
nostnih drsalk in drsalcev iz
36 držav je konec prejšnjega
tedna popestrilo dogajanje v
Ledeni dvorani v celjskem
Mestnem parku. Mladi tek-
movalci, stari od 7 do 17 let,
so nastopili v trinajstih kate-
gorijah prvega izmed šestih
klubskih tekmovanj za
evropski kriterij.
Gre za edino tovrstno tek-
movanje umetnostnih drsal-
cev, ki združuje vse najmlajše
kategorije in je zato revija
mladih talentov iz skoraj vse
Evrope. »Naša zveza, posebej
pa Drsalni klub Celje, sta si
prislužila številne pohvale vo-
dij vseh 36 klubov. Odlična
organizacija je že sedmič za-
pored potrdila, da postaja Ce-
lje eno izmed središč drsalne-
ga športa za mlajše selekcije.
Vsi radi prihajajo v mesto ob
Savinji in zagotovo se bodo z
veseljem spet vrnili,« je ob
koncu šdridnevne prireditve
povedala predsednica Zveze
za drsalne športe Slovenije
Tjaša Andree - Prosenc.
V tridnevnem tekmovalnem
programu so imeli največ us-
peha drsalci Marymonta iz
Varšave, ki so zbrali 128 točk,
avstrijska ekipa Elgalman je
zaostala za 26 točk, Verenin-
gung z Dunaja pa za 61. Če bi
za celjsko ekipo nastopila naj-
boljša predstavnica Anja Bra-
tec, bi domačini verjetno os-
vojili 3. mesto, tako pa je
Bratčeva nabirala izkušnje na
tradicionalni zagrebški Zlati
pirueti. Bratčeva je prvič na-
stopila med članicami in do-
bro prestala »krst«. Med 28
tekmovalkami je namreč
kljub napaki v kratkem pro-
gramu zasedla 19. mesto, vse
pa kaže, da bo v prihodnjih
dneh odpotovala na posebne
priprave v Moskvo, k tamkajš-
njemu strokovnjaku Igorju Ja-
kuškinu. Njen trener Boris
Uspenski po težki bolezni še
ni povsem okreval, Bratčevo
pa prihodnji mesec čaka Po-
kal Slovenije, kjer bodo na-
stopi odločali o udeležencih
na mladinskem in članskei
svetovnem prvenstvu. '
Odsotnost najboljše slova
ske umetnostne drsalke je izk
ristil ljubljanski Stanko Blo«
dek, ki je bil najuspešnejši di
mači kolektiv, Celjani pa so i
morali zadovoljiti z 9. mestor
Edino slovensko zmago si j
priborila mladinka Darja Škei
2. mesta so dodali Katjuša Rac
novič, Anja Otovič in Damja
Ostovič, med Celjani pa so
uvrstitvijo med deseterico a
dovoljili Gabrijel, Uspenska
Grm, Kališek in Šolinc. Sicer p
so najboljši vtis zapustili Rusi
Avstrijci in Nemci.	'
JOŽE KUZM
Foto: GREGOR KATli
Anja Bratec je uspešno debitirala v članski mednarodni j
konkurenci.	j
nakratkd
Polzela: rezultati 2. krogJ
Savinjske košarkarske lige
Prebold - Mozirje 58:54, Ga !
rant Polzela - Parižlje 85:64
Velenje - Laško 52:48, Dafflp,
Polzela - Gornji Grad 50:77 it |
Štore - Nazarje 35:77. (T.T) '
Celje: judoisti Iva Reye so^
tretjem krogu državnega pr-
venstva prišh še do dveh
zmag. Doma so premagali
Branik Broker s 4:3 (40:23 iJ
Triglav s 5:2 (47:17). S tem s^
ohranili vodilni položaj na p'
venstveni lestvici, v 4. krogu
pa se bodo v Slovenski Bistrici
pomerili z Impolom in Ko*
prom. (J.K.)	'
Novo mesto: rokometašic^
PUV Nivoja iz Celja so v 3.
krogu v l.B državni Ugi v gO"
steh premagale Novomešča®
ke z 31:23. Za gostje je največ
zadetkov dosegla Kikanoviče"
va (7). V naslednjem krog>i
bodo Celjanke gostile ekip"
Zagorja. (J.K.)
Celje: karate klub ShotokaH
je konec tedna pripravil senii;
nar mednarodnega karateja, I''
ga je vodil uveljavljen stroko^'"
njak, Britanec Sensei Geni
Breez. Izpit za mojstra 1.
je opravil Boris Kunšt, za 3
Dan pa Branko Gabrovec.
ŠPORT
17
Po turškem slavju peklenski ritem
p Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v ligi prvakov štartali z zanesljivo zmago - Pojutrišnjem z Redbergslidsom, nato s Prulcani, prihodnjo nedeljo še z Zagrebom
[celjski rokometaši so v še-
Lni startu v ligi prvakov
[jsli do druge najvišje zma-
Lvgosteh v tem tekmovanju
pjo edini »papirnati« favori-
| so brez težav preskočili
oviro. Kljub temu, da so
jjvovarji prepričljivo ugnali
pke tekmece, igra še ni
lila na najvišji ravni, vendar
jga od naših prvakov še ni
jlo moč pričakovati.
m
Začetek je namreč vselej te-
^ in verjetno bi se pojavili
adci tudi proti kakšnemu še
labšemu nasprotniku kot je
iSKI. Celje Pivovarna Laško
>po hitrem in visokem vods-
/u na samem začetku začelo
opuščati, a vseskozi nadzo-
jvalo razvoj dogodkov na igriš-
I Zapletlo se je le sredi dru-
ega polčasa, ko so se domači-
i približali na vsega 2 gola
aostanka, potem pa je celjski
iroj spet začel mleti in je
leklasiral najboljše turško
joštvo ter prišel do zmage z
2:25 (14:9). »Mi smo bili
labi, Slovenci pa so igrali
)liko, kolikor so potrebovali
a brezskrben zaključek tek-
le. Naš cilj smo izpolnili že z
vrstitvijo v LP, kjer bomo
(ušali koga presenetiti,« je
J(oj po obračunu povedal bo-
Jiski vratar v turških vratih
ehmedalija Mulabdič. Tur-
res niso pričakovali zmage,
egnejo pa biti izjemno ne-
mi, če jim tekmec dovoli,
ise razmahnejo ali celo »zdiv-
jo«. Njihov prvi zvezdnik
engiz Hatirnaz je kar sedem-
rat zgrešil, kar je pri njem
ovsem normalno in čeprav je
eugoden, za moštvo kova Ce-
a PL ne more biti usoden,
atajila je predvsem turška
unanja linija, ki se je precej-
rat zamenjala, pravega učin-
apa ni bilo.
Led je prebit
Pri rumeno-zelenih so to-
rat blesteli kapetan Uroš Šer-
vratar Dejan Peric in de-
lo krilo Roman Pungart-
'k. Slednji je bil prvo ime
fečanja, saj je zabil kar 11
olov, njegovi protinapadi so
bili nerešljiva uganka za ASKI,
nekoliko je popuščal le v
obrambi: »Res, da v zadnjih
sezonah nisem bil na parketu,
ko smo se branili, vendar časi
se spreminjajo. Želim si igrati
tudi obrambo, zato se bom
trudil, da jo bom še izboljšal.
Sicer pa je najpomembneje,
da smo ugnali Turke in s tem
poskrbeli za mirno pričakova-
nje naslednjih obračunov,« je
razmišljal popularni »Pungi.«
Peričevih 22 obramb in obča-
sne Šerbčeve simultanke z
ASKl-jevo obrambo so bile ob
pomoči soigralcev dovolj za
visoko zmago. »Moramo biti
zadovoljni, kajti na začetku
>igrajo< tudi živci. Seveda naša
igra še ni bila takšna, kakršno
sem si zamislil, smo pa na
trenutke odigrali res vrhunsko
in zato povsem onemogočili
Turke. Pomembno je, da je
led prebit, da sem dobil potr-
ditev naše dobre forme, ki bi
morala prinesti pričakovane
rezultate,« je pripovedoval tre-
ner Josip Šojat.
Ostali rezultati L kroga -
Skupina A: Redbergslids -
Zagreb 23:25. B: Monpellier
- Barcelona 25:25, Wybrzeze
Gdansk - Dunaferr 12:25. C:
Principe Trst - Kiel 28:28,
Sraga - Gudme 26:25. D: Kar-
vina - Portland San Antonio
30:33, Lovčen - Runar 25:22.
Slovenska odprava v Ankari
na srečo neprijetnih izkušenj
ni doživljala. Ob prvem sreča-
nju s športno dvorano se je
morda res kdo ustrašil peklen-
skega vzdušja, toda med sre-
čanjem ga ni bilo čutiti, saj so
navijali zvečine otroci, ki so
zapolnili vsega slabo tretjino
dvorane komunalnega kluba,
v kateri je 6 tisoč sedišč. Ro-
komet v Turčiji pač ni niti
približno tako popularen kot
nogomet ali košarka. O tem
nas je podučil tudi košarkar
Goran Jagodnik, ki je že drugo
leto v Ankari, kjer se je priva-
dil na slog življenja in menta-
liteto someščanov. Moteče je
le ozračje, polno smoga in
izpušnih plinov, kar je tako ali
tako zaščitni znak turških ve-
lemest. Tujci se bolj navdušu-
jejo nad obiski značilnih go-
stišč. V enem izmed številnih
je svoj 60. rojstni dan na pred-
večer tekme proslavil pred-
sednik Celja PL Tone Turnšek
s sodelavci in novinarji. Dari-
lo (zmago) so mu igralci pri-
skrbeli naslednji večer.
Sedmič S Švedi
Ankara je bila v celjskem
taboru kmalu pozabljena, kaj-
ti nadaljuje se naporen tekmo-
valni ciklus. Včeraj so se prva-
ki v domačem prvenstvu sre-
čali z Dobovo, že pojutriš-
njem jih čaka Redbergslids.
Švedski prvak je stari znanec
Celjanov, saj se jim je že šest-
krat skušal postaviti po robu,
a je bil vselej neuspešen. Prvič
pred dobrimi sedmimi leti, ko
so pivovarji sicer klonili v Goe-
teborgu, pred polnim Golov-
cem pa so v velikem slogu
izločili neugodne Skandinav-
ce. Odtlej naši prvaki s šved-
skimi niso več izgubili, zabe-
ležili so le dva remija. Kaj
podobnega tokrat ne pride v
poštev, čeprav prvak dežele
svetovnih in evropskih prva-
kov ni naiven nasprotnik, kar
je dokazal že v 1. krogu proti
Zagrebu, ko je vodil že za 6
golov, potem pa nerazumljivo
popustil. Največji zvezdnik 14-
kratnih švedskih prvakov je
levi zunanji igralec Martin
Boqvist, 60-kratni reprezen-
tant. V izbrani vrsti so mu
družbo občasno delali še Mag-
nus Linden, ki sicer igra na
njegovem mestu, krožni Yerry
Hallback in nevarno levo kri-
lo Mathias Franzen. Na dru-
gi strani je nevaren še Fredik
Pettersson, s 182 centimetri
najnižji v moštvu Redbergslid-
sa. Magnus Johansson je tre-
ner moštva že tretjo sezono, v
LP pa je svoje varovance letos
pripeljal prek izraelskega Ha-
poela Rishona le Ziona (26:23,
24:19). Klub je bil ustanovljen
leta 1916 in je najuspešnejši
švedski rokometni kolektiv, ki
je dal doslej kar 55 reprezen-
tantov, med katerimi so naj-
bolj znani Carlsson, Jilsen,
Lindblom, Wislander, Lovgren,
Gentzel in Vranješ. Njihove
ambicije se s celjskimi niti
primerjati ne morejo, zato bo-
do naši prvaki v Golovcu abso-
lutni favoriti. »Ne glede na to,
da prihaja tekmec iz rokomet-
ne velesile, sem prepričan v
naš uspeh. Igrali bodo toliko,
kolikor jim bomo dovohli.
Potrebno se je dobro pripravi-
ti na vsako tekmo posebej in-,
obračun s Švedi ni nobena
izjema,« napoveduje drugo za-
poredno zmago Dejan Peric.
Podobnega mnenja so tudi vsi
soigralci, čeprav nekateri spet
tožijo zaradi poškodb. Stefa-
novič namreč.še ni povsem
okreval, lažje je poškodovan
tudi Šerbec, vendar trener Jo-
sip Šojat o tovrstnih težavah
noče izgubljati besed: »Kak-
šne poškodbe neki, posamez-
niki čutijo rahle bolečine, ki
bodo do soboto izginile,« pra-
vi in analizira nasprotnika:
»Redbergslids je ekipa, ki vsa-
ko leto menja fizionomijo. Po-
dobno kot pri večini skandi-
navskih ekip je tudi pri njih
poudarek na obrambi 6-0, če-
prav se včasih odločijo tudi za
inačico 5-1. S tremi dvometra-
ši znajo biti kar nevarni. Zani-
mivo je, da na mestu desnega
zunanjega igralca sploh nima-
jo levičarja, kar pa nikakor ni
hendikep. Zelo pogosto in hi-
tro menjajo mesta, s čimer
bodo skušali zmesti našo
obrambo 3-2-1, vendar me-
nim, da bomo tudi proti njim
lahko uveljavili svojo igro in
izpeljali dovolj protinapadov
za pričakovano zmago,« je op-
timist Šojat, ki napoveduje po-
dobno zasedbo kot v Turčiji,
igra pa bo morda še nekoliko
boljša. »Igrali smo že približ-
no tako, kot sem si zamislil,
nekaj rezerv pa seveda še ima-
mo. V Ankari nismo nenehno
držali enakega ritma, Švedi so
ga denimo proti Zagrebu, pa
so izgubili. Pajoviču, ki mu še
ne gre, bom zaupal, saj je
velik talent, zato moramo iz
njega narediti velikega roko-
metaša,« napoveduje hrvaški
strateg, ki ne skriva rahle bo-
jazni pred napornim ritmom,
ki je pred njegovim moštvom.
OPrulahšenič
Po Redbergslidsu se bodo
njegovi varovanci namreč že v
sredo v derbiju domačega pr-
venstva pomerili z Mobitelom
Prulami 67, potem prihaja Za-
greb... »Ne sprašujte me o Ljub-
ljančanih in Zagrebčanih. Njim
se bomo posvetili kasneje.
Spremljam jih, toda trenutno
razmišljam le o Švedih. Napo-
ren ritem, ki je pTed nami,
nam jo lahko zagode, zato se
ukvarjam z vprašanjem, kako
ohraniti dobro pripravljenost
in svežino skozi vso sezono.
Olimpijske igre in svetovno
prvenstvo pač poskrbita za do-
ločene spremembe,« svari »Šoj-
ka«. Naporen ritem je pri ne-
katerih najboljših igralcih že
pustil posledice. Kiei je tako
le remiziral v Trstu, Barcelona
se je opekla pri francoskem
Montpellierju, Zagreb se je
namučil in komaj izvlekel v
Goeteborgu, San Antonio pa
pri Karvini. Učinek največjih
celjskih tekmecev je bil torej
na štartu LP presenetljivo skro-
men, pivovarji pa so delovali
homogeno in na trenutke celo
zastrašujoče. Nedvomno bo-
do imeli s Prulčani kar težko
delo, saj se bodo morali pred
tem truditi v LP, pred njimi pa
bo »večni« derbi s hrvaškim
prvakom. Prihodnje tekme bo-
do tako odgovorile vsaj na eno
vprašanje: ali so Celjani re-
snično zreli za sam vrh? Naj-
boljša španska in nemška moš-
tva namreč že več let zapored
igrajo v zelo hudem tempu,
letos so tudi naši prvaki v
podobnem položaju, saj se je
domača konkurenca še neko-
liko zaostrila, tekme najelit-
nejšega tekmovanja pa so na
sporedu vsak teden. Vseeno
zaenkrat ostaja v ospredju po-
jutrišnji obračun z Redberg-
slidsom, ki ga bosta sodila Rus
Juri Litvinov in Valeri Khu-
doerko, delegat pa bo Litva-
nec Grigorij Guterman. »Vrata
dvorane se bodo odprla uro
pred srečanjem, ki se bo zače-
lo ob 19.15 uri. Upamo, da bo
Golovec poln,« računa na po-
moč navijačev direktor Vlado
Privšek. Vstopnice bodo ves
teden na voljo na blagajni celj-
skega sejmišča od 16. do 19.
ure. Za rumene sedeže bo po-
trebno odšteti 2 tisoč tolarjev,
za modre 200 manj, za stojiš-
če pa tisočaka. Cene vstopnic
ostajajo enake kot v prejšnji
sezoni, upamo pa lahko, da
igra celjskega moštva ne bo
tako nihala kot lani. Ponovi-
tev predstave iz Ankare bi brž-
čas zadoščala za novo preprič-
ljivo zmago, če ne prej, pa bo
proti Zagrebu potrebno še kaj
dodati.
TOMAŽ LUKAČ
' Foto: GREGOR KATIČ
Roman Pungartnik...
...in Dejan Peric sta bila junaka v Turčiji.
S».46.-16.november2000
NT^C
18
ŠPORT
Esotech Šmartno celo za vrh?
Nogometaši Esotecha bodo v II. SNL prezimili na 4. mestu, Dravinja in Šentjur sredi lestvice
Minulo nedeljo so sloven-
ski nogometni drugoligaši
zaključili z jesenskim de-
lom sezone. V zadnjem, 15.
krogu prve polovice prvens-
tva, so Šentjurčani kljub ob-
ljubam o presenečenju ostali
praznih rok pri vodilnih Ži-
vilih Triglavu, lokalni derbi
v Slovenskih Konjicah pa so
zasluženo dobili Šmarčani.
Kot so pri Dravinji predvi-
devali, je forma padala bolj
kot se je jesenski del sezone
bližal koncu. »Naš visok polo-
žaj na lestvici ni realen. Zave-
damo se, da nas čaka še trd boj
skozi prvenstvo za uvrstitev v
sredino,« je že pred dobrim
mesecem dni, v »zlatih časih«
napovedaHtonjiški trener Bo-
jan Hrovat in njegove besede
so se uresničile. Vseeno je
prav Dravinja eno izmed naj-
prijetnejših presenečenj v
drugoligaški konkurenci.
Njen zaščitni znak je zlasti
čvrsta obramba in homoge-
nost moštva, ki težko prejema
zadetke, a jih tudi le stežka
dosega. Konjičani so dolgo ča-
kali na povratek med drugoli-
gaše, že v prvi sezoni »nove
zgodovine« pa so opozorili, da
prihodnja pomlad zanesljivo
ne bo zadnja, v kateri bodo
plesali.
Preporoditelj
»Simke«
Prej se utegne zaplesti pri
Šentjurju. Verjetno bodo. ob
tej trditvi mnogi Šentjurčani
le zmajevali z glavo, toda po-
ložaj v klubu spet ni rožnat.
Številne težave nenehno
spremlja slab finančni polo-
žaj, nekateri neuradno nami-
gujejo na razprtije znotraj eki-
pe, posamezniki so se dokaza-
li, zato so zanimivi za konku-
renco. Športni direktor Stane
Emeršič in predsednik Drago
■Mackošek sta se sicer trudila
po svojih najboljših močeh, a
sama vsega očitno ne bosta
zmogla. Trener Josip Vugri-
nec, presenetljiv naslednik
uspešnega Gorana Saviča, je
osvojil 14 točk v desetih tek-
mah, kar je zadovoljilo njego-
ve apetite, čeprav so bile klub-
ske ambicije pred začetkom
prvenstva bistveno višje. »Še
vedno menim, da bi se bili
sposobni zavihteli na mesta
okrog 5. ali celo višje. A žal
nam ne gre vse po načrtih.
Želel bi si nadaljnjega sodelo-
vanja s Šentjurjem, vendar se
bomo morali marsikaj pogo-
voriti,« pravi Polzelan Robert
Pevnik, letos najboljši posa-
meznik Šentjurja, ki je z leti
opustil nekaj slabih navad in
je med boljšimi nogometaši v
11. SNL. V njegovi igri je bilo
najmanj nihanj in če bi mu z
borbenostjo sledili vsi ostali,
bi bilo v Šentjurju drugače.
Zgodba zase pa je Esotech
Šmartno. Simpatični Šmarča-
ni so letos dodobra okrepili
vodstveno ekipo, spremenili
igralski kader in se že po štirih
krogih razšli z že omenjenim
Vugrincem, ki je zbral eno
samo točko. Esotechov vzpon
se je začel na lokalnem derbi-
ju v Šentjurju, kjer je na klop
prvič sedel Vojislav Simeu-
novič in zmagal ter kasneje
zbral še 24 točk v 10 tekmah.
»Skrivnost uspeha je v dobrem
vzdušju v moštvu. Igralci so
dali vse od sebe in so zaslužni
za dvig forme, tudi moji sode-
lavci so navdušili,« je skro-
men trener »vijoličastih«, ki
mu je kar žal, da je jesenskega
dela že konec, saj je prepri-
čan, da njegovi varovanci še
nekaj krogov ne bi popuščali.
Esotech Šmartno je tako spet v
položaju, v kakršnem se je v
zadnjih letih znašel že nekaj-
krat - tik pod vrhom. V prete-
klih sezonah so vedno koleba-
li med zelo ambicioznimi in
nekoliko nižjimi cilji, tudi to-
krat še ni povsem jasno, ali bi
se bili pripravljeni spopasti za
sam vrh, najbrž se bodo o tem
odločali šele spomladi: »Tež-
ko je oceniti, kakšno je urad-
no stališče kluba. Po slabem
štartu nihče ni pričakoval tak-
šnega izboljšanja položaja,
zato o napadu na elitno druš-
čino še nismo govorili,« je
previden »Simke«.
Vsekakor se obeta zanimivo
nadaljevanje drugoligaškega
prvenstva, prvi del je bil na-
mreč zanimiv kot že dolgo ne.
V izenačeni konkurenci tre-
nutno izstopajo le Živila Tri-
glav, izmed moštev s Celjske-
ga pa ima realne možnosti za
vidnejšo vlogo le Esotech
Šmartno, Dravinja in Šentjur
se bosta najbrž morala zado-
voljiti z uvrstitvijo v sredino
prvenstvene lestvice.
TOMAŽ LUKAČ
Cankar in Langerholceva
najboljša
V hotelu Dobrava v Zrečah so prejšnji teden razglasi
najboljše atlete pri nas. Po okusu Atletske zveze Slovenij
sta si najbolj laskavi priznanji prislužila Gregor Cankar i
Brigita Langerholc.
Izbor je povsem pričakovan, saj »Atleta leta« nista imel
resnejše konkurence, za njima pa sta različni izkušnji na 01;
Sydneyju. Tam je namreč Langerholčeva zablestela v polnei
sijaju in navduševala v tekih na 800 metrov, Celjan pa ni uje
prave forme in je izpadel že v predtekmovanju. Toda člani
celjskega Kladivarja zaradi tega ni zmanjkalo volje do dela, zati
si že v času zimske sezone lahko obetamo njegovih dobril
rezultatov.	T.L., Foto: MATEJ NAREK
Podkrajšek do cetrtfinala
V Sun Cityju v Južnoafriški republiki se je konča
zaključni teniški masters Nike junior tour za mladince,
stare od 12 do 14 let, ki se ga je udeležil tudi Žalčan Nejc
Podkrajšek. Izmed vseh Slovencev je z uvrstitvijo v četrtfi-
nale dosegel najvidnejši rezultat.
Član teniške akademije Tomaža Volka je kot 21. postavljeni
igralec najprej izločil Nemca Marca-Andreja Straeltinga v
treh nizih s 6:3, 3:6 in 6:2, v osmini finala pa še 5. nosilca
Belgijca Nilsa Deseina prepričljivo s 6:4 in 6:1. V četrtinalu je
v napornem in negotovem dvoboju moral priznati premoč
tretjega nosilca Poljakom Przenystawom Stecom z 2:6, 6:2 in
5:7. Podkrajšek je bil zadovoljen s prikazanim v Južnoafriški
republiki, saj je iztisnil maksimum, kljub kratkotrajnim
pripravam. Po dobrem tednu počitka pa ga čaka že nov ciklus
priprav, saj bo v državnem prvenstvu prvič nastopil v kategori'
ji do 16 let, kjer si želi uvrstitve v finale pri posameznikih ir
med dvojicami skupaj s klubskim kolegom Gregorjem Štor
manom.	TONE TAVČAR
športni
koledar
S0B0TM8.11.
PLAVANJE
Celje: mednarodni miting
za Pokal mesta Celje (tudi v
nedeljo ob 10. uri)
KEGUANJE
Celje: Dan slovenskega keg-
ljanja (13)
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog - Ce-
lje: Celje Pivovarna Laško -
Redbergslids (19.15).
1. DRL (m), 6. krog - Ribni-
ca: Inles Riko - Gorenje (19).
1. DRL (ž), 9. krog - Škofja
Loka: Jelovica - Vegrad (17),
Škofije: Burja - Žalec (18).
KOŠARKA
Liga Kolinska, 9. krog -
Šentjur: Kemoplast Alpos -
Loka kava (19), Polzela: Sa-
vinjski Hopsi - Geoplin Slovan
(19.30), Sežana: Kraški zidar
- Pivovarna Laško (20),
Kranj: Triglav - Rogla
(20.15).
1. B SKL, 8. krog - Nova
Gorica: Nova Gorica - Banex
(16.30), Šoštanj: Elektra - Ju-
rij Plava laguna (17.30).
ODBOJKA
1. DOL (m), 7. krog - Bled:
Merkur Bled - SIP Šempeter.
1. DOL (ž), 7. krog - Šempe-
ter: B&L Utrip - Kemiplas Ko-
per (obe 19).
NEDEUA, 19.11.
NOGOMET
I. SNL, 17. krog - Celje: CM
Celje Publikum - HIT Gorica,
Ljubljana: Olimpija - Rudar
(obe 14).
SREDA, 22.11.
ROKOMET
1. DRL, 7. krog-Celje: Celje
Pivovarna Laško - Mobitel
Prule 67 fl8.30L
Upravičen strah
v 16. krogu I. SNL se je na
štajerskem derbiju na Skal-
ni kleti zbralo blizu dvatisoč
gledalcev, ki so lahko uživa-
li v najlepši predstavi kroga,
celjski navijači pa so ob
koncu negodovali zaradi
nove zapravljene priložno-
sti svojih ljubljencev.
Celjani so dvakrat vodili, a
vedno znova popustili, neiz-
kušenost je spet prišla na pia-
no in več kot očitno je, da
moštvo že sedaj potrebuje
vsaj dve kakovostni okrepi-
tvi, ki bosta pomagali ustvar-
jati igro, kakršna naj bi izgle-
dala v prihodnjih letih. CM
Celje Publikum je proti prva-
kom v prvem polčasu odigral
morda celo najbolje doslej:
izjemno pametno, s precej
borbenosti in taktične disci-
pline, obenem pa so nenehno
pretili nasprotnikovim vra-
tom. Namesto da bi nadalje-
vali začeto, pa so se v drugem
polčasu nepričakovano po-
vlekli, kar je izkušeni tekmec
spretno izkoristil, vmes je
posegel še sodnik Robert
Kranjc s Ptuja, ki je vsaj dva-
krat grobo oškodoval doma-
čine. Domači strateg Mari-
jan Pušnik je bil nad delom
arbitrov razočaran, izkazalo
pa se je, da je bil strah pred
sodniki povsem upravičen.
»Če bi mi pred tekmo ponudi-
li remi, bi ga sprejel, toda...
Vseeno iskrene čestitke mo-
jim varovancem za borbenost
in za igro sploh,« je z mešani-
mi občutki bolj žalostno pri-
povedoval celjski strateg. V
mariborskem taboru so lahko
bili s točko bolj zadovoljni,
svojih privilegijev pa itak ne
opazijo.
Boljši opazovalci so v Vele-
nju, kjer v zadnjem času ben-
tijo nad sodniško srenjo. Tre-
ner Toni Tomažič jo je spet
skupil, tokrat v Novi Gorici,
kjer ga je izključil Radenko
Mijatovič. Za nameček je Ru-
dar še izgubil in s tem počasi
prihaja na pričakovano mesto
na prvenstveni lestvici. Nami-
gi, da naj bi bil Rudar namer-
no že večkrat oškodovan, ker
pač naj ne bi sodil med »veli-
ke«, najbrž niso zviti iz trte...
Tega se zaveda tudi strateg, ki
bo moral spet začeti »sodelo-
vanje« z NZS. Čaka ga kazen
za izključitev na Goriškem.
T.L.
Foto: GREGOR KATIČ
Celjani so se že veselili zmage v štajerskem derbiju...
Plavalci slavijo
Plavalni klub Marines
Neptun bo letos že petnajstič
zapovrstjo pripravil medna-
rodni miting za »Pokal me-
sta Celje«. V soboto in nede-
ljo se bo na bazenu na Go-
lovcu pomerilo okrog 300
tekmovalcev iz petnajstih
držav, jutri pa bo svečana
akademija ob 50-letnici de-
lovanja kluba.
Začetki plavanja v Celju
segajo v leto 1949, ko so bile
v Savinji organizirane prve
plavalne tekme, ta šport pa
je privabljal precej mladi-
ne, zlasti študentov. Neptun
je dobil svoj prvi bazen 7 let
po ustanovitvi, zatem pa so
se začeli prvi večji uspehi.
Po daljši krizi se je začel
razcvet v osemdesetih letih,
ko se je lahko celjski plaval-
ni klub pohvalil z odličnim
podmladkom, ki je precej
pomenil tudi v nekdanji Ju-
goslaviji. Tešovič, Vračun,
Drezgičeva in Goran Jurak
so bili udeleženci največjil
tekmovanj, slednji je cel«'
osvojil odličje na evrop|
skem mladinskem prvens-
tvu. Trenutno je vodilni
predstavnica celjskega pl^;
Vanja Urška Roš, ki bi si
želela predvsem boljših po-
gojev dela,.za kar pa so nuj-
no potrebna finančna sreds-,
tva, ki niso najbolj zvesto
spremljala Neptuna.	'
Predsednik organizacijski' i
ga odbora tradicionalnega iti''
tinga Mijo Tešovič je s sode-
lavci uspel zagotoviti zelo ka-
kovostno udeležbo. Predstavi-
lo se bo namreč kar 60 udelf
žencev letošnjih olimpijskil'
iger v Sydneyju, saj tudi na-
grade ža najboljše niso zaii^
marljive. V najvišji kategori)'
bo namreč zmaga vredna ve^
kot 100 tisočakov, 30 manj
bodo prejeli drugouvrščen''
za tretja mesta pa so organiz^'
torji namenili 50 tisoč tolaf
jev.	T.L'


MALI OGLASI - INFORMACIJE
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
21
00
INFORMACIJE
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
3.11. Kornelija SMREČNIK
iz Šentjurja - deklico, Evelin
URANKAR iz Žalca - dečka,
Mihaela BELAK iz Celja -. de-
klico, Suzana PODKRIŽNIK s
Polzele - deklico.
4.11.: Tatjana BUDNA iz
Ljubnega - dečka, Bojana
GLUHAH iz Petrovč - dečka,
Suzana ČAS iz Velenja - dekli-
co, Nataša JAKLIN iz Šoštanja
- dečka.
_ 6.11.: Erna KUMPERGER iz
Šempetra - deklico, Monika
JAJČEVIČ iz Šentjurja - dekli-
co, Simona STOJNŠEK iz Ro-
gaške Slatine - dečka, Petra
ORTL s Polzele - dečka, Sonja
ISKRAČ s Frankolovega - deč-
ka.
7.11.: Alenka ŠTINGL iz
Laškega - deklico, Albina
MLAKAR iz Nove Cerkve -
dečka, Jožefa BERGANT iz
Tabora - dečka.
8.11.: Manica OCVIRK iz
Prebolda - deklico, Sandra
STAJNKO iz Celja - deklico,
Leja ČADEJ iz Žalca - dečka.
Barbara ZAGOŽEN iz Ljubne-
ga - deklico, Ana RUMPF iz
Podplata - dečka, Manica
CEHNER iz Nove Cerkve -
deklico.
9.11.: Anita MAJCEN iz Ce-
lja - deklico, Andreja CVEL-
FER iz Celja - deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se Dragutin
MARKOVIČ iz Splita in Emilija
PELIVAN iz Kaštela.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Janez VE-
HOVAR iz Kamene in Renata
FIŠER iz Rogatca.
Žalec
Poročili so se: Marko KUŽ-
NIK iz Andraža nad Polzelo in
Petra KOVČE iz Loke ter Ja-
kob KOTLEN in Damijana
ZUPANC iz Pariželj.
SMRTI
Celje
Umrli so: Alojzija BOŽIČEK
iz Virštanja, 78 let, Franc ROR
iz Senovice, 80 let, Stojan
PREDIČ iz Celja, 82 let, Karoli-
na LEDNIK iz Celja, 92 let,
Jakob MASTNAK iz Štor, 78
let. Ljubica KUKOVIČIČ iz
Kozja, 55 let, Marija Cecilija
ŠARLAH iz Virštanja, 57 let,
Matilda OVČAR iz Skomarja,
89 let, Ivan BLATNIK iz Celja,
66 let, Albina ZORKO iz Pe-
čovnika, 44 let, Konrad KLI-
NAR iz Laškega, 75 let, Mar-
tin KAČNIK iz Žalca, 92 let,
Marijan POTOČIN iz Matk, 68
let, Jožefa JAKOB iz Solčave,
76 let, Julijan BIZJAK iz Celja,
66	let, Frančiška ŠTANTE iz
Verpet, 80 let, Martin GOR-
ŠEK iz Velenja, 75 let, Neža
NOVAK iz Ložnice pri Žalcu,
88	let, Stanko GROFEKNIK iz
Drage, 59 let, Frančišek BA-
LANT iz Šoštanja, 66 let, Sa-
dik BRKIČ iz Celja, 75 let, Ana
BREZNIKAR iz Marija Grad-
ca, 76 let, Duro BETI iz Celja,
64 let, Milka KRIZMANIČ iz
Hrastja ob Bistrici, 72 let, Mar-
jan GORIČAN iz Celja, 52 let.
Dragica LESNIK iz Celja, 88
let, Jožef KROFL iz Žalca, 80
let, Ivan PRAŽNIKAR iz Žalca,
67	let, Pavel ARTIČ iz Rogat-
ca, 56 let, Leopoldina VEGEL
iz Košnice, 73 let, Antonija
VRBOVŠEK iz Male Breze, 73
let, Ivan JANŽEK iz Topol, 48
let, Ljudmila DEUČMAN iz
Slatine v Rožni dolini, 71 let,
Lucija ROMIH iz Celja, 85 let,
Alojzija GREGORIČ iz Celja,
66 let. Milica FEUHRER iz
Zbelova, 50 let, Jožef MAR-
TUN iz Laškega, 73 let, Dami-
jan MEDVED iz Prožinske va-
si, 30 let, Ludvik FIDLER iz
Platinovca, 70 let, Petar
KONŠČANSKI iz Celja, 56 let,
Milan ZEC iz Celja, 61 let, Ana
OBERŽAN iz Lopate, 72 let,
Franc LAMPE iz Celja, 67 let,
Aljoša KLAMPFER iz Prista-
ve, 10 let, Terezija ČANDER iz
Celja, 92 let, Marija Terezija
GOLOB iz Vojnika, 55 let, Ana
KOŠEC iz Dobrove, 74 let, Pa-
vlina GRMIČ iz Celja, 84 let,
Pavel KAVŠEK iz Zagrada, 67
let, Marija KOROŠEC iz Loč,
72 let, Matilda PAVŠEK iz
Šmartnega ob Dreti, 78 let,
Franc KOŠAR iz Metleč, 79 let,
Antonija KRAŠOVEC iz Celja,
89	let, Marija MLAKAR iz Ma-
le Breze, 75 let, Tanja KUKU-
RIČ iz Celja, 53 let, Janez ČAS
iz Velenja, 48 let, Terezija ŽEL
iz Bistrice ob Dravi, 88 let.
Angela ŠTAMPE iz Gorice pri
Šmartnem, 69 let, Uroš DA-
KIČ iz Celja, 84 let in Olga
ČERNETIČ iz Celja, 82 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Rudolf DEČMAN
iz Laz pri Dramljah, 76 let,
Martin KOŽAR iz Šentjurja, 70
let, Roza TEPEŠ iz Golobinje-
ka ob Sotli, 87 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Paulina HOJNIK
iz Laz pri Dramljah, 88 let.
Angela ČEPEK iz Zgornjih Ne-
gonj, 80 let, Franc BERVAR iz
Rogaške Slatine, 58 let, Oj^
SOCHOR iz Rogaške SlatiJ
56 let, Ivanka PODKRIŽNik
Loga, 47 let, Janez KUBALg
Loga, 84 let, Jožef KOLah
Sv. Florijana, 81 let in Man
DROFENIK iz Kristan Vrha i
let.
Velenje
Umrli so: Franc POCAJf
Velikega" Vrha, 73 let, Emii
KUMER iz Velenja, 70 let, y
rija OŽEG iz Velenja, 81 j,
Anton SKORNŠEK iz Rave
47	let, Frančiška ŠPEH iz Vel
nja, 79 let, Laci GROCL iz)
lenja, 50 let, Ana Frančišl
SUBOTIČ iz Celja, 91 let, Di
go HANŽEKOVIČ iz Velenj
48	let in Anton ES iz Velenja
Žalec
Umrli so: Marija ŽUPANI
iz Latkove vasi, 59 let, Lei
poldina ZAVERLA iz Liboj,|
let, Anton POTOČNIK iz Mai
ja Reke, 79 let, Franc LEVI
iz Ljubljane, 71 let. Ljudmi
DOBRAVC z Brega pri Polže
76 let.
; ~ ~ \ -
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Branko Stamejčič.
Poslovni sekretar: Suzana Reber
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko
tržno dejavnost. Naslov:,.; |
' Prešernova 19,3000 Celje,; ,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek. i
Mesečna naročnina je 1000 tolarjev
Za tujino je letna naročnina 24.00(
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-60M06900,;
Nenaročenih rokopisov ^
in fotografij ne vračamo. 3
Tisk: Delo, Tisk časopisov in S
revij d.d., Ljubljana, DunajskaS,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek .
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: '
Milena BreČko-PokliČ. '
Urednica Novega tednika: i
Tatjana Cvirn.	i
Uredništvo: MarjelaAgrež.Gašperj (
Domjan,Janja Intihar, Bojana Jančif |
Brane Jeranko, Gregor Katic,
Setjastijan Kopušar, Urška SeliŠnik,
Ivana Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot. '
Tehnični urednik: Franjo Bogadi |
Računalniški prelom: i
Robert Kojterer, Igor Šarlah. j
Oblikovanje: MinjaBajagiČ. r^
E-mail uredništva: j
tednik@nt-rc.si; E-inail tehničnega
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si I
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Nataša Leskovšek,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
ToneVrabl.	.
Glasbeni urednik: Stane Špegel,'
Vodja tehnike: Bojan Pišek. '
Telefon studia (za oddaje v živo): i
on Rsn ^03) 49 00 881 \
E-mail: radio@nt-rc.si ^
IMMfl:
»AJAitolAJAlP Q
Opravlja trženje oglasnega prostof''
v Novem tedniku in Radiu Celje tf' ^
nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček Pungeri'^ 5
Propaganda: VaherLeben, Vojko i
Grabar, Zlatko Bobinac, Carnien	^
Koprivica, Vesna Matjašič;	t
Telefon: (03) 42 25 000	^
fax: (03) 54 41 032. (03) 54 43 SH	^
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si	:
mam
KRONIKA
23
Roparska celverica za zapahi
^eljski kriminalisti in ko-
jjki policisti so pred krat-
jjn sklenili akcijo, v kateri
I prijeli štiri Konjičane,
^niljene več hudih kazni-
mi dejanj premoženjske na-
med njimi tudi ropa na
^cinskem servisu v Zre-
ib-
j>rostost so odvzeli 21-letne-
^ D.V., 22-letnemu S.M.,
Uetnemu M.L. in 20-letne-
U P.K., neuradno pa smo
jedeli, da je zadevo že prev-
ja skupina državnih tožilcev
I pregon kaznivih dejanj, ki
liajajo iz organiziranega kri-
inala.
Po podatkih PU Celje je D.V.
osumljen, da je sam (ali s
katerim od ostalih treh) sode-
loval v kar petih kaznivih de-
janjih. Tako naj bi 22. avgusta
lani, skupaj z M.L., z uporabo
fizične sile odvzel osebni av-
tomobil BMW, last D.A. iz
Domžal. Storilca naj bi vozilo
odpeljala čez zeleno mejo v
Hrvaško.
V noči na 28. julij naj bi
D.V. vlomil v prodajalno Me-
sič, lepotilni salon Klajne in
pisarno zreških Term v hotelu
Dobrava v Zrečah. Ukradel je
menjalni denar, telefonske
kartice, trenirke, športno tor-
bo in večjo količino cigaret.
Obstaja utemeljen sum, da je
D.V. 7. septembra lani vlomil
tudi v Petrolov bencinski ser-
vis, kjer ni ničesar odnesel, z
vlamljanjem pa je povzročil
za okoli 100 tisoč tolarjev ško-
de. Skupaj z M.L. in P.K. pa
naj bi D.V. 22. septembra oro-
pal bencinski servis v Zrečah.
Trojica naj bi s fizično silo in s
pištolo prestrašila tamkajšnje
uslužbence, odnesla pa štiri
mobilne telefone in več mobi
kartic.
D.V. naj bi nazadnje, skupaj
s S.M., deloval v stanovanj-
skem bloku na Cesti na Roglo
v Zrečah. Pri vlomu v stanova-
nje naj bi osumljenca napadla
lastnika T. K. in mu odvzela 60
tisoč tolarjev gotovine, tri mo-
bilne telefone, nahrbtnik in
bančno knjižico.
Policisti in kriminalisti so
med akcijo opravili več hišnih
preiskav, v katerih so našli in
zasegli nekatere ukradene
predmete, sicer pa se zbiranje
obvestil nadaljuje. Vse štiri
osumljence so prejšnji četrtek
s kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku celj-
skega okrožnega sodišča, ta pa
je zanje odredil pripor.
M. AGREŽ
nočne
cvetke
•	v sredo, 8. novembra zju-
traj, je na policijsko postajo
poklicala razhudena Boža, ki
je povedala, da ji je na poti v
službo sledil, jo lovil in jo, ko
jo je ujel, udaril Leon B.
•	Na policijsko postajo je 8.
novembra zvečer klicala tudi
Petra Č. Povedala je, da jo je
napadel pijani sosed Ivan in ji
grozil. Policisti so potem za-
devo preučili in ugotovili, da
je Petra pretiravala in da sta se
sosed in soseda le sporekla.
To, da je Petra stresala smeti s
preproge naravnost na Ivanov
balkon, je Ivan sprejel z neo-
dobravanjem, pa najbrž je so-
sedi povedal tudi kakšno
krepko na ta račun.
•	V Ivenci sta se 9. novembra
zvečer stepla Anton O. in Jo-
sip B. Slednji je Antona obi-
skal v njegovem hlevu, beseda
je dala besedo, to pa je bilo
dovolj za fizični obračun, o
katerem bo zadnjo besedo re-
kel sodnik za prekrške.
•	Prejšnji četrtek je Levin K.
prijavil, da ga je znanec nekaj-
krat udaril v obraz in ga lahko
telesno poškodoval. Policisti
so našli osumljenca Ernesta
P, ki se bo moral zagovarjati
na sodišču.
•	Klavdija je 10. novembra
prijavila, da je vanjo s pištolo
nameril moški, ki se je na
mestni ulici pripeljal vzpo-
redno do njenega avtomobila.
V situaciji, ko se voznika nika-
kor nista mogla sporazumeti,
je Klavdija dvakrat jezno za-
trobila, to pa je bilo dovolj, da
je (prav tako jezni) Marko v
Klavdijo uperil pištolo. Pišto-
la je bila plastična.
•	V stanovanju na Zoisovi se
je v petek zvečer zgodilo
nedopustno in neopravičlji-
vo dejanje. Matjaž je fizično
napadel in grozil lastni ma-
teri.	M.A.
Smrtni delovni nezgodi
Delovni nezgodi s tragičnimi posledicami sta se zgodili
koncem minulega tedna v gozdu na Planini na Mozirskem
in na poljski poti v Žegru na Šentjurskem.
V petek, 10. novembra zjutraj, se je v gozdu »Penturjevo« na
Planini smrtno ponesrečil 50-letni S.Š. iz okolice Ptuja.
Ugotovili so, da je S.Š. na hudi strmini sprostil večji hlod, ta
pa ga je povlekel s seboj v globino okoli 7 metrov. Na ležečega
delavca je kasneje padel še en hlod. Poškodbe so bile tako
hude, da je umrl na kraju nesreče.
Smrtna delovna nezgoda v Žegru pa se je pripetila 12.
novembra okoli poldneva, ko je 25-letna M.V. iz Lopace
vozila neregistriran kmetijski traktor po klancu navzdol ter
nenadoma izgubila oblast nad vozilom, pri čemer je motor
traktorja deloval v prostem teku. Po približno 170 metrih
vožnje je traktor trčil v veČ dreves, nazadnje pa se je ustavil, ko
je silovito in usodno trčil v češnjo. Pri tem je voznica umrla,
sopotnica v kabini, 39-letna A.P. iz Spodnjega Mestinja, je
utrpela posebno hude telesne poškodbe, potnik na nakladalki,
64-letni A.V. iz Lopace, pa je bil lažje ranjen.	M.A.
prometne nezgode
Čelno trčenje
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Bukovžlak se je v to-
rek, 7. novembra popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri
sta bili poškodovani dve ose-
bi, ena huje. Gmotna škoda
znaša okoli 600 tisoč tolar-
jev.
M.S. (42) iz Celja je vozil
osebni avtomobil po lokalni
cesti iz smeri Trnovelj proti
Bukovžlaku. V bližini odcepa
za podjetji Linde in Gradiš je
zapeljal na nasprotno smerno
vozišče in čelno trčil v osebni
avtomobil, s katerim mu je
nasproti pripeljal voznik T.S.
iz Celja. Pri trčenju se je voz-
nik T.S. hudo telesno poško-
doval, voznik M.S. pa je bil
lažje ranjen.
Pred prehodom
za pešce
v križišču Gregorčičeve
in Ljubljanske ceste v Ce-
lju se je v sredo, 8. novem-
bra zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri se je ena
oseba hudo telesno poško-
dovala.
^R.W. (32) iz Vojnika je vo-
zil osebni avtomobil po Gre-
gorčičevi ulici proti Ljub-
ljanski cesti. Pred njim voze-
ča voznica osebnega avtomo-
bila, 45-letna T.F.K. iz Šmar-
ja pri Jelšah, se je ustavila
pred prehodom za pešce, po-
tem pa sta vozili trčili. Voz-
nik in voznica sta se na kraju
nezgode sama sporazumela
glede posledic, kasneje pa je
voznica iskala zdravniško
pomoč. Ugotovili s6, da je
utrpela hudo telesno poš-
kodbo.
Trčenje V
podvozu
Na regionalni cesti zunaj
naselja Zbelovo se je v četr-
tek, 9. novembra zjutraj.
pripetila nezgoda, v kateri
se je ena o§eba hudo telesno
poškodovala. Nastala gmot-
na škoda znaša približno
600 tisoč tolarjev.
B.V. (21) iz Poljčan je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Poljčan proti Zbelovem. Za-
peljal je v železniški podvoz
in to v trenutku, ko mu je
nasproti pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 45-let-
na B.K. iz Žalca. V trčenju se
je voznica hudo telesno poš-
kodovala.
Neprevidno na
prednostno cesto
Na Mariborski cesti v Ce-
lju se je v petek, 10. novem-
bra zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri sta se poškodo-
vali dve osebi, ena hudo.
Na vozilih je škode za okoli
pol milijona tolarjev.
Z.B. (50) iz Velenja je na
dovozni cesti (k prodajnemu
centru Kovinotehne) z oseb-
nim avtomobilom zavijal le-
vo na Mariborsko cesto. Ta-
krat je po Mariborski cesti
pripeljal voznik motornega
kolesa, 16-letni U.F. iz Celja,
vozili pa sta trčili. Voznik
motornega kolesa se je hudo
"telesno poškodoval, njegov
sopotnik, 15-letni D.Ž. iz
Celja, pa lažje.
Nezgoda
na Stranicah
Na regionalni cesti zunaj
naselja Stranice se je v ne-
deljo, 12. novembra zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo tele-
sno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša približno
150 tisoč tolarjev.
M.M. (23) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Frankolovega proti Zečam.
V Stranicah, pri gostišču Ja-
na, mu je z leve strani preč-
kala vozišče peška, 40-letna
S.D. iz Maribora. Da bi pre-
prečil trčenje, je voznik za-
viral in se umikal desno, a je
kljub temu trčil v peško in jo
"zbil na nasprotno vozišče, po
katerem se je takrat iz smeri
Zeč pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 48-letni J.S.
iz Vitanja. Ko je le-ta pripe-
ljal tik do peške, je zavil
levo, pri tem jo je zapel za
oblačila in jo povlekel pod
vozilo. V nezgodi je peška
utrpela hude telesne poškod-
be.	M.A.
mini krimici
Kradel na
gradbišču
v noči na 7. november je
iznani storilec vlomil v ko-
nski kontejner na gradbišču
i stanovanjski hiši v Gaber-
ih pri Šoštanju. Ukradel je
otorno žago, vrtalno kladi-
),. kotno brusilko, vrtalni
roj, delovni vibrator in 50
etrov električnega kabla.
)djetje Cigrad je oškodoval
I okoli pol milijona tolarjev.
Nakita ni vec
Prejšnji teden je A.V. (33) iz
3tovelj ugotovila, da je osta-
brez nakita, ki ga je hranila
itanovanju. Očitno je nekdo
del zanj in ga v pravih oko-
činah ukradel. Ukradeni
kit je vreden približno 500
oč tolarjev.
Ranil policista
v sredo, 8. novembra zvečer,
1 policista PP Šmarje pri Jel-
h, na lokalni cesti Tinsko -
'eta Ema ustavljala voznika
ebnega avtomobila, 19-letne-
domačina l.Š. Ker se ni hotel
itaviti, sta zapeljala za njim in
ito nameravala pred stano-
uijsko hišo, kjer se je voznik
itavil, opraviti postopek. Ta-
at pa se je vmešal voznikov
potnik, 20-letni domačin
S., ki je enega od policistov
ipadel in ga lažje telesno poš-
idoval. Na koncu sta policista
1 obvladala, ga vklenila in
ipeljala na policijsko postajo.
Jper njega bodo podali kazen-
0 ovadbo, zoper ostale potni-
' v vozilu, ki so policista žalili,
' bodo predlagali uvedbo po-
opka pri sodniku za prekrške.
Z ukradenim
kombijem
v četrtek, 9. novembra zgo-
lj zjutraj, so policisti PU Ljub-
ina ustavili voznika kombini-
nega vozila, 41-letnega R.M.
Lesc, ki je med daljšo vožnjo
^vzročil več prometnih ne-
eč. Pri preverjanju lastništva
'žila je R.M. policistom pove-
>1. da je kombi ukradel na
^lavski ulici v Celju. Celjski
%isti so tam ugotovili, da je
orilec prerezal ograjo pri
'3dbenem podjetju Urankar in
(Ivorišča zlahka odpeljal vozi-
li saj so bili v njem kontaktni
luči. Ko je lastnik prijavil ta-
iiio svojega vozila, so mu celj-
^ policisti že iahko sporočili,
se nahaja in kaj se je z njim
Ugajalo.
Grozila sta mu
s pipcem
v sredo, 8. novembra okrog
poldneva, sta mlajša fant in
dekle blizu gostinskega lokala
Zamorc v Celju ustavila 14-
letnega G.F. iz okolice Zida-
nega Mosta. S fizično silo sta
mu vzela 100 tolarjev, potem
pa ga prisilila, da je na banko-
matu dvignil 5 tisoč tolarjev.
Pod težo grožnje z žepnim
nožem sta mu vzela tudi ta
denar.
Rop
v četrtek, 9. novembra
zvečer, je bil na Jenkovi cesti
v Velenju oropan 14-letni Ve-
lenjčan U.V. Dejanja je
osumljen 22-letni E.M. iz Ve-
lenja, ki je oškodovanca fi-
zično napadel in mu vzel
mobilni telefon, hkrati pa
zahteval dokumente za to na-
pravo.
Podivjana
telica
v četrtek, 9. novembra do-
poldne, je dveinpolletna po-
divjana telica, ki je prejšnji
dan pobegnila lastniku, na ce-
sti v Topolšici napadla in hudo
telesno poškodovala 62-letno
L.K.
Vlom V vikend
v dneh od 6. do 13. no-
vembra je neznani storilec
vlomil v vikend v Skomarju.
Ukradel je televizijski spre-
jemnik Sony, iz ute za orod-
je pa je odnesel vrtalni stroj
in akumulatorski izvijač.
Lastnica M.K. je oškodova-
na za okoli 100 tisoč tolar-
jev.	M.A.
gorelo je
PožarV
transformatorju
v četrtek, 9. novembra do-
poldne, je v CMC Celje, As-
faltna baza v Veliki Pirešici,
nastal požar v elektro omari-
ci v transformatorju.
V požaru, ki so ga pogasili
gasilci iz Žalca, je nastalo za
okoli milijon tolarjev gmotne
škode. Policisti so ugotovili,
da je do požara prišlo zaradi
preobremenitve ter segreva-
nja in taljenja izolacije elek-
tričnih vodov.
Gorelo V Montu
v četrtek, 9. novembra
okoli 16.30 ure, je zagorelo v
pisarniških prostorih v pod-
jetju Mont v Kozjem.
Ogenj je popolnoma uničil
dve pisarni, v katerih je bila
tudi računalniška oprema,
dim pa se je razširil in onesna-
žil vse prostore v zgornji etaži
ter povzročil škodo na nedo-
končanih izdelkih. Požar so
pogasili gasilci iz Kozjega in
Podsrede, nastal pa je zaradi
napake na kaloriferju. Gmot-
na škoda (vključno z uničeni-
mi tekstilnimi izdelki) znaša
več kot 20 milijonov tolarjev.
Odvrženi ogorek
v petek, 10. novembra ne-
kaj minut po 2. uri, je nastal
požar v stanovanjski hiši v
Skalah, last A.Č.
Lastnik je do prihoda gasil-
cev pred ognjenimi zublji re-
šil ženo in otroka, ognja pa
ni mogel pogasiti. Ogenj, ki
je zajel notranjost hiše, je
najbolj poškodoval kuhinjo,
od koder se je razširil na
zgornjo etažo. Gasili so ga-
silci iz Škal, gmotna škoda
pa znaša približno poltretji
milijon tolarjev. Preiskoval-
ci so ugotovili, da je požar
povzročil odvrženi cigaretni
ogorek.
Samovžig sena
v nedeljo, 12. novembra
zgodaj zjutraj, je izbruhnil
požar na gospodarskem po-
slopju, last M.L., na Lopati v
Celju.
Zgorelo je ostrešje objekta
ter 15 nakladalk sena, prizi-
dek za listje, puhalnik, poško-
dovana pa sta traktor in kolo z
motorjem. Gmotna škoda
znaša okoli 4 milijone tolar-
jev, požar, ki ga je povzročil
samovžig sena, pa so pogasili
gasilci iz Lopate in poklicni
gasilci iz Celja.'
Zgorele klobase
Minulo nedeljo okrog 23.
ure je zagorelo na starejši
nenaseljeni stanovanjski
hiši, last S.Č., v Kristan Vr-
hu.
Zgorelo je ostrešje hiše, "Star
traktor ter 15 kilogramov klo-
bas. Ogenj so pogasili okoliški
gasilci, gmotna škoda pa znaša
okoli milijon tolarjev. Do po-
žara je najverjetneje prišlo
med dimljenjem mesa. M.A.
Radarsice kontrole bodo...
•	v petek, 17. novembra dopoldne, na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Mozirja,
•	v soboto, 18. novembra dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Celja,
•	v nedeljo, 19. novembra dopoldne, na območju Velenja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine,
•	v ponedeljek, 20. novembra dopoldne, na območju Mozir-
ja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah,
•	v torek, 21. novembra dopoldne, na območju Laškega,
popoldne pa na cestnem križu (poostren nadzor),
•	v sredo, 22. novembra dopoldne, na območju Žalca, v
popoldanskem času pa na območju Velenja in
•	v četrtek, 23. novembra dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju.
24
ZANIMIVOSTI
iiiiMMii
H k I i k	J^tA^fi ^
Največja kraja na Slovenskem
Najprej nekaj Celjanom
za uho prijetnega. Med naj-
bolj priljubljenimi pevci, ki
se pojavljajo na gorenjskih
radijskih lestvicah, je zad-
nje čase Damian. Njegova
skladba Vedno rad imel
vztrajno leze po lestvici us-
peha Radia Kranj, še več, na
lestvico se je uvrstila celo
njegova druga pesem Si kot
poletje.
Pesmi sta morda zato segli
v srce poslušalcev, saj Da-
mian da vedeti, da mu celita
rane po nesrečniJjubezni, ki
jo je doživel v Celju, še pre-
den se je za stalno preselil v
gorenjsko prestolnico Kranj.
Tisti, ki ga poznajo, pravijo,
da je Damian nežna duša, ti-
sti, ki pa ga poznajo bolje,
pravijo, da je celjsko ljubezen
uspešno prebolel, še več,
morda je zaradi tega postal
pravi gorenjski lomilec žen-
skih src.
Strokovnjaki napovedujejo
temu 26-letnemu pevcu veli-
ko kariero, resda ne bo, vsaj
tako pravijo, nikoli prva hga,
nikoU najboljši, bo pa na vrhu
popularnosti, saj so njegove
melodije predvsem prijetne
za uho in za širšo publiko.
Pred dnevi se je vrnil iz Prage,
kjer so posneli njegov drugi
spot.
Tako, največji slovenski
veseljaški praznik je za nami
in tudi tisti so ga že pozabih,
ki so prišli v taka leta, da
lahko samo en dan pošteno
pijejo, potem pa morajo te-
den dni počivati in zdraviti
mačka. Se pa je celotna Mar-
tinova zadeva začela v Novi
Gorici v tamkajšnji igralnici
Perla, ko je trojica vinskih
vitezov kronala dva dni pred
praznikom novo slovensko
vinsko kraljico. Začela tako,
kot se to spodobi za Sloveni-
jo, ki je majhna, vendar vseh
zvijač polna deželica. Najprej
so komaj izbrali vinsko kra-
ljico. Pa ne zato, ker prejšnja,
Martina Stegovnik iz Svete-
ga Martina na Vipavskem, ne
bi hotela dati krone iz rok,
pač pa zato, ker so komaj
izbrali primerno, saj je tudi ta
naslov postal mikaven za
marsikatero dekle, ki pa ni-
ma pojma o vinu. Tako je ena
izmed dvajsetih kandidatk, v
ožji izbor jih je potem prišlo
devet, povedala umno dejs-
tvo, da pridelujejo cviček v
Brdih. No, res je, da so tam
mojstri kletarji in pol, cvička
pa še ne delajo, imajo že
Dolenjci in zadnje čase tudi
Štajerci preveč preglavic z
njim. Potem ko so se vinski
velmožje odločili, da bo nova
vinska kraljica Jerneja Bra-
tuš iz Ljutomera, zasebno si-
cer hčerka nekdanjega ljuto-
merskega župana Ludvika
Bratuše, poklicno enega od
največjih strokovnjakov za
sir, so ugotovili, da nimajo
»banke«, ki bi plačala krona-
nje, kajti podjetje Akademija
Veritas, kateri je direktoroval
nekdanji novinar Branko Vo-
dušek, je šla rakom žvižgat.
No, pa so dobili prijazno Per-
lo in v njeni novi Areni so
potern kronali novo kraljico.
Na kronanje bi morali priti,
vsaj tako sta obljubili, avstrij-
ska in nemška vinska kralji-
ca, pa sta poslali pisemce s
prisrčnimi željami za uspeh
nove kraljice, istočasno pa
povedali, da se dva dni pred
Martinovim ne spodobi pri-
rejati kronanja, ker imata oni
obilo in preveč dela.
Trije spoštovani vinski vi-
tezi so, vsaj po priimkih so-
deč, živi dokaz, da je naše
vinarstvo tesno povezano z
vodo, pa čeprav se tega birti
na vse kriplje branijo. Na
kronanju so bili Miran Vodo-
pivec, Anton Vodovnik in
Jani Cone. Ta zadnji vsaj na
prvi pogled nima nič z vodo,
vendar pa pomeni priimek
Gonc v madžarskem jeziku
sod in to ne vsak sod, ampak
tak za vodo. Gospod Jani
Gonc je častitljivi vinski vitez
in nekdanji direktor Haloških
goric.
Prejšnja vinska kraljica
Martina se je takoj vrnila na
delo,, saj so na domači kmeti-
ji odprli Kraljičin hram, nova
pa je, vsaj po odmevih sodeč,'
veliko delala že prve dni svo-
jega vladanja, kljub temu, da
njeni biriči še zdaj niso našh
tistega, ki je povzročil naj-
večjo krajo na Slovenskem.
Na svetega Martina dan je iz
slovenskih vinskih kleti izgi-
nilo nekaj milijonov litrov
vinskega mošta.
■■ NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Gol jalska zelenjava
Luka in Primož sta na vrtu svojega pradedka oziroma dedi
Martina Lilija z Lave imela kaj videti. Za vsakega je namreč zra^
sončnica velikanka, za nameček pa sta ju lahko naslonila na ni
kaj manjšo bučo, ki je obilno razpasla svoje obline.	SK
V zgradbi Hotela Štorman je bila minuU četrtek otvoritev novega country puba, na kateri je
nastopil znani slovenski kavboj Milan Pečovnik - Pidži s svojim ansamblom. Številno občinstvo
je uživalo ob klasični country glasbi, ki so jo nastopajoči dopolnili s Pidžijevimi avtorskimi
skladbami v tem slogu. Za dober obisk in temu primerno vzdušje obljubljajo v puhu še več
zanimivih dogodkov in presenečenj.	Bo.J., Foto: G. K.
Prvi celjski country pub
vitezi belega mesta
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Dediščina podložnikov
zemljiške gospode
Remšakova kašča v Mackinem kotu, ohranjeni kulturni biser
^pis o Remšakovi doma-
I v Mačkinem kotu, kakor
mačini pravijo temu delu
^avškega zaselka v Novi
gd, je najti že v urbarju
^iktinskih menihov iz
k 1426. Povsem verjetno
Ida se je trdoživi kmečki
^Ij naselil v povirje poto-
iMačkovca že veliko prej.
bšakova domačija leži ob
kkajočem ravninskem de-
[številna gospodarska po-
bja poleg hiše pa izpriču-
b trdnost kmeta in njego-
j zgodovinsko poslanstvo
jd gornjegrajskimi bene-
ktinci in njihovimi nasled-
U, ljubljanskimi škofi.
Sedanji gospodar Bojan
^čnik je z ženo Maricd
?vzel kmetijo pred deveti-
ileti. Ni bila lahka odločitev,
iložiti delo v tovarni in zavi-
iti rokave na domačiji ženi-
h prednikov. Z dobršnjo
ero poguma sta zaorala v
aečko ledino, vzporedno s
netijo sta prevzela v varo-
nje tudi reprezentativno
ščo, ki poudarja mojstrsko
ruževanje tesarstva in sli-
rije. Gre za edinstven kul-
ni spomenik, ki predstav-
posebnost in izjemnost ta-
' v gradnji s polkrožnimi
uni, ki so na območju Zgor-
E Savinjske dohne redkost.
It v posameznih podrobno-
h, kot so zamreženo okno
vogelna vezava.
Še večjo pozornost priteg-
ne poslikava na vhodnih vra-
tih v klet, kjer je upodobljena
figura sv. Florjana, na vhod-
nih vratih v kaščo pa je poleg
letnice upodobljena Marija z
detetom. Poslikave na lesenih
•gospodarskih , poslopjih so
prava redkost in'je to zaen-
krat edina doslej znana kašča
na območju celjskega zavoda
za varovanje naravne in kul-
turne dediščine. Domnevno
je bila enkratna zgradba po-
stavljena leta 1790, čeprav ne-
kateri menijo, da so jo takrat-
ni podložniki cerkvene gos-
pode zgradili že leta 1720. Po
obliki številk bi lahko bila let-
nica nastanka tudi 1620, ven-
dar bodo zadnjo besedo po-
vedali strokovnjaki po oprav-
ljenem restavratorskem son-
diranju.
Gospodar se še kako zave-
da, kakšen zaklad kulturne
dediščine varuje na svoji do-
mačiji - kljub številnim potre-
bam na kmetiji, se je odločil
in kaščo, ob strokovni pomo-
či spomeniškega varstva iz
Celja in neutrudne konserva-
torke Tanje Hobnec, temelji-
to in v celoti obnovil. Obnova
je zahtevala natančnost, ko-
rak za korakom je zunanja
podoba kašče dobivala svojo
nekdanjo podobo. »Če bi de-
nar vložil v hlev, bi lahko od-
dajal več mleka,« razmišlja
Bojan Poličnik in v isti sapi
dodaja, da je ohranjanje po-
vezanosti s prejšnjimi rodovi
njegova dolžnost. In velika
mera veselja.
Obnova takšnega objekta,
po navodilih spomeniškega
varstva, finančno nikakor ni
mačji kašelj. Občina Gornji
Grad je primaknila 800 tisoč
tolarjev, kar naj bi znašalo
polovico predračunske vred-
nosti, ostalo je še breme gos-
podarja. Še sreča, da so tod
okoh še ljudje, ki znajo »cim-
prati« po starem. Ženin stric
Gregor Enci se je rodil pri
Remšakovih. Njegova zaslu-
ga je, da se kašča ponaša z
novo streho iz ržene škopna-
te slame, pred njim je zahtev-
na tesarska dela opravil Ivan
Petek. V največji meri pa se-
veda gospodar sam. Tri tedne
je »zabil« v izdelavo lesenih
cvekov, nekakšne prednike
žebljev.
V sklopu stare Remšakove
domačije je še več kulturnih
spomenikov. Najpomembnej-
ši in obnove potreben je mUn v
grapi ob Mačkovcu. Gospodar
razmišlja tudi o tem, še prej pa
želi preuredili hlev in napeljali
mlekovod. Mleko je realnost,
od tega mlada družina v veliki
meri živi. Mali koštruni Fran-
ček, Boštjan in Matej so bo-
dočnost kmetije, kot živo sre-
bro se vrtijo in poskušajo po-
magati. Klenost je v njih, brez
kančka meščanske razvajeno-
sti. Rastejo in njihove roke so
vsak dan močnejše in glave
bistrejše - oče Bojan skrbi za
vse kot dober gospodar. Ko bo
potiebno, bo pred dovozno
domačijsko potjo postavil in-
formativno tablo z osnovnimi
podatki. Ohranjeni kulturni
spomenik bo odslej služil tudi
javnosti - vsem, ki se hočejo
zavedati svojih lastnih kore-
nin.
1 edi mavrič
Bojan Poličnik je z ženo Mari-
co ostal na njeni kmetiji v
Mačkinem kotu in dokazal,
da zna ceniti dediščino, ki so
mu jo zaupali.
Obnovljena Remšakova kašča s ponosnim gospodarjem in njegovimi tremi »koštruni«.
Zlati olimpijec v
Laškem
Minuli teden je učence
Osnovne šole Primoža Tru-
barja Laško obiskal dobitnik
zlate medalje na olimpijskih
igrah v Sydneyju, strelec
Rajmond Debevec. Čestitke
za tako lep uspeh mu je v
uvodnem pozdravu izrekel
Vinko Lavrinc, predsednik
Občinske strelske zveze Laš-
ko in najuspešnejše strelske
družine Dušan Poženel Re-
čica.
Na številna vprašanja šolar-
jev je na videz nekoliko zadr-
žan športnik, ki je tudi sam oče
dveh otiok, z veseljem odgo-
varjal in prisotnim predstavil
orožje in položaj pri stieljanju.
Da tudi ta šport nikakor ni
enostaven, dokazujejo šestur-
ni tieningi, ki jih Debevec do-
polnjuje s tekom in hojo v hri-
be. Učenci so si z navdušenjem
ogledali tudi olimpijsko meda-
ljo, ki jo stielec, shranjeno v
mošnjičku, vselej nosi s seboj.
Takšnega dosežka na tako pre-
stižnem tekmovanju, kot je de-
jal, se nikakor ni nadejal, seve-
da pa je na to skrivaj upal. Pri
svojih osmih letih, ko je stric
kupil zračno puško, na kateri
se je začel uriti, niti najmanj ni
računal na uspehe in slavo, ki
ju uživa sedaj in si ju tudi zaslu-
ži. To so dokazali tudi učenci
laške osnovne šole, ki so ga po
koncu pogovora zasuli s proš-
njami za avtogram.
B. JANČIČ
Foto: G. DOMJAN
Uspešni celjski ribiči
V nedeljo, 12. novembra, je bilo v Rovinju veliko medna-
rodno pokalno tekmovanje Zlati arbun, ki ga vsako leto
pripravlja tamkajšnje Športno ribiško društvo Meduza Ro-
vinj in šteje med najbolj uveljavljena ribiška tekmovanja v
jadranskem prostoru.
Letošnjega 34. tekmovanja se je udeležilo 40 dvočlanskih ekip
društev za športni ribolov na morju iz Hrvaške, Italije in
Slovenije, med njimi tudi Športno ribiško društvo za morski
ribolov Aero Celje. V celjski ekipi sta bila Bojan Šalamon in Alojz
Jagrič, ki sta z doseženimi 5.695 točkami (tolikšen je tudi njun
ulov v gramih) dosegla odUčno 3. mesto. Prvi so bili tekmovalci
iz Kopra, drugi pa domačini iz Pule.	ŽIVKO BEŠKOVNIK
26
NASI KRAJI IN UUDJE
Ko si iaiilco izbiraš službo
; J > Celjska študenta sta na Nizozemskem uspešno diplomirala iz strojništva
Matjaž Ciglar in Mihael
Kolar sta na Nizozemskem
študirala strojništvo, uspe-.
šno diplomirala in se specia-
lizirala za razvoj izdelka ter
uporabo računalniških apli-
kacij. Priložnost nadaljeva-
nja študija na Nizozemskem
se jima je ponudila v Višji
strokovni šoli v Celju, kjer
sta dve leti študirala stroj-
ništvo.
Matjaž Ciglar z Vranskega je
v Celju končal strojno šolo in
si nato nekaj let nabiral delov-
ne izkušnje po raznih podjet-
jih. Po sedemletnem premoru
se je odločil za študij v Višji
strokovni šoh v Celju. Lani je
šola na Nizozemskem uvedla
mednarodni program za tuj-
ce, ki je Matjaža pritegnil. Za
študij strojništva na Nizozem-
skem se je prav tako navdušil
Mihael Kolar iz Zreč, ki je v
Celju najprej končal strojno
poklicno šolo, nato pa se je
izobrazil še za tehnika in se
vpisal v Višjo strokovno šolo.
Na Nizozemskem so jima
priznali tri leta in tako sta iz
drugega letnika vstopila v nji-
hov četrti letnik. Študij je tra-
jal eno leto: »Tamkajšnja šola
nam je šla toliko na roko, da je
ukinila vpisnino, v Višji stro-
kovni šoli Celje pa so nama
priskrbeli štipendijo, da sva
lahko pokrila vse stroške, ki
so nastali s študijem v tujini.«
Na začetku sta Matjaž in
Mihael imela kar nekaj težav z
jezikom, saj so predavanja po-
tekala v angleščini, vendar sta
se hitro vklopila v okolje in
način dela. Sama zahtevnost
študija se je stopnjevala vzpo-
redno z zahtevnostjo jezika.
»Največ dela je bilo potrebno
vložiti ravno v jezik, v same
predmetnike in snov ne toli-
ko, ker je bilo najino osnovno
znanje na zelo visoki ravni,«
pravi Matjaž. Mihael se strinja
z njim: »Kmalu začneš razmiš-
ljati v angleščini, na koncu se
mi je že celo sanjalo v tem
jeziku.«	»
Brez kolesa ne gre
Njuni sošolci in sošolke so
prihajah iz Španije, Grčije,
Indonezije, Češke, Finske, ne-
kaj pa je bilo tudi Nizozem-
cev. Stkale so se prijateljske
vezi, ki še vedno trajajo. Oba
mladeniča sta prepričana, da
se bosta še vrnila na Nizozem-
sko.
»Študentsko življenje je bilo
zelo pestro. S prijatelji smo se
zelo lepo razumeli in smo po-
gosto šli skupaj kam ven.
Utrecht, kjer sva študirala, je
študentsko mesto, zato je tudi
študentsko življenje zelo raz-
vito,« pravi Mihael.
Matjaž pa ne more mimo
tega, da je kolo na Nizozem-
skem nuja: »Brez kolesa tam
ne moreš živeti. Dobro imajo
urejene kolesarske steze, tako
da si v mestu zelo mobilen.
Kolesa lahko po kosih nabereš
kar na ulici, saj velja zakon:
kar ni priklenjeno, lahko od-
neseš. Nama tega ni bilo tre-
ba, saj sva kolesi dobila od
lastnika stanovanja, kjer sva
živela.«
Na Nizozemskem so ju zelo
lepo sprejeh. Oba menita, da
so Nizozemci neprimerno
bolj prijazni in odprti do tuj-
cev kot Slovenci. Ni jima žal,
da sta sprejela ta izziv. Matjaž:
»Na začetku so bili postavljeni
zahtevni pogoji in dvomil
sem, da bom lahko študiral na
Nizozemskem. Ko sem se vr-
nil s poročnega potovanja, mi
je ravnatelj Višje strokovne
šole povedal, da so umaknili
zahtevo po končani diplomi
in izpitu iz angleškega jezika.
Čez tri tedne sem že bil na
Nizozemskem.« Mihael: »Že
ko se je začelo govorih, da
bosta dva študenta imela mož-
nost študirati na Nizozem-
skem, me je to zelo zanimalo.
Možnost sem sprejel kot izziv
in vztrajal do konca. Zame je
to velika življenjska izkušnja,
za katero sem prepričan, da
mi bo še velikokrat prav priš-
la.«
Ponudbe za službo
so deževale
Matjaž in Mihael sta enotna,
da na Nizozemskem bolj pou-
darjajo skupinsko delo, pro-
jektno delo, sodelovanje in
izmenjavo znanj kot pri nas.
Čeprav sta oba diplomirana
inženirja strojništva dobila
ponudbo za službo na Nizo-
zemskem, sta se vsak zaradi
svojih razlogov vrnila do-
mov. »Pri nas je bilo veliko
odziva. Dobil sem kar šest
ponudb za službo, odločil pa
sem se za orodjarno v Emu
Celje, kjer konstruiram orod-
ja na nov način - s tridimen-
zionalnim programom. Mi-
slim, da je tuja diploma pri
nas zelo cenjena in da sem
zaradi tega imel manj težav
pri iskanju službe,« je zado-
voljen Mihael.
Tudi Matjaž meni, da je tuja
diploma pri nas bolj cenjena:
»Verjetno zaradi razlik v poda-
janju znanja. Pomagaš si lah-
ko z zaključeno celoto, ne le s
posameznimi znanji. Sprva
sem resno razmišljal, da bi
ostal na Nizozemskem, saj so
pogoji dela malce boljši kot
pri nas. Vendar sem se vrnil
domov in se zaposlil v KIV
Vransko.«
SABINA KRANJEC
^^■ poto: GAŠPER DOMJAN
Matjaž Ciglar
Mihael Kolar
Dobrodelna prireditev
za Malega viteza
Milan Gombač iz Celja pripravlja s sodelavci dob^
delno prireditev za fundacijo Mali vitez, za poitio
mladim, ozdravljenim od raka. Koncert bo v Narodnei
domu v Celju v četrtek, 23. novembra ob 19.30 u,
Vstopnine ni, vsak obiskovalec pa bo pred vstopomj
dvorano dobil pisno obvestilo o republiški akciji jj
položnico, s katero bo lahko kasneje fundaciji nakazi
svoj prispevek.
Vsako leto v Sloveniji zboli za rakom okoli 50 otrok
vsako leto se skupina ozdravljenih otrok poveča za 30 do 4(
otrok. V programu dobrodelne prireditve za pomoč tem
' otrokom bodo nastopili oče in sin Ašič, skupina kitar glasbeiK
šole Rista Savina iz Žalca, Kvintet Dori, Damjana GolavšeJ
Majda Petan, Vesna in Vlasta, oktet Studenček, Fantje izpo
Rogle in Alja Omladič iz Mozirja, ki je uspešno prepevala
televizijski oddaji Orion. Milanu Gombaču pri organizaci
dobrodelnega koncerta pomaga več posameznikov in podj
tij, pričakuje pa tudi dober obisk. Dobrodelnega koncerta
Celju se bodo udeležili tudi vodilni predstavniki fundaci
Mali vitez s predsednico prof. dr. Berto Jereb.	Ti
Nova stanovanja v Šoštanju
Gradbeno podjetje' Vegrad iz Velenja je v Šoštanju hm
Aškerčevo cesto in cesto Ive Lola Ribarja zgradilo drugi d
stanovanjsko poslovnega kareja.
V tem delu je trideset stanovanj, v pritličje se bo s Trj
svobode preselila pošta, poleg nje bo še manjši lokal. Mt
večjimi kupci stanovanj je Premogovnik Velenje, Vegrad pa ji
je ponudil tudi Občini Šoštanj in Termoelektrarni, na voljo s
tudi zasebnim kupcem.	M.I
Nemška jezikovna diploma
V Srednji ekonomski šoli v Celju so
letos prvič začeli izvajati priprave na
nemško jezikovno diplomo, ki jo bo
opravljalo šestnajst dijakov iz eko-
nomske gimnazije. Ta šola je ena iz-
med sedmih v Sloveniji, ki pripravljajo
dijake na jezikovno diplomo.
Priprave vodijo tako imenovani pro-
gramski učitelji. To so nemški učitelji, ki so
zaposleni v Sloveniji. Celje henutno tak-
šnega učitelja še nima, zato dijake priprav-
lja dr, Helmut Sauermaim, koordinator in
strokovni svetovalec za nemščino.
Imetnik jezikovne diplome ima v rokah
dokaz, da dovolj obvlada nemški jezik,
da bi lahko študiral na katerikoli univerzi
v nemškogovorečih državah. Pridobitev
diplome je brezplačna. V primerjal z
mednarodno maturo je nekoliko težja,
saj ima zelo zahteven ustni izpit. Izvaja se
po celem svetu in vsako leto se je udeleži
več kot 11 tisoč dijakov. Njen namen je,
da dijak obvlada tehniko reševanja prob-
lemov v ustreznem jeziku.
»Šola bi lahko sama pripravila dijake
na ta izpit, vendar je na začetku dobro-
došla pomoč od zunaj in kot koordinator
in strokovni svetovalec za nemščino ču-
tim dolžnost, da pomagam, še posebej
dstim šolam, ki se prvič lotevajo tega
izpita,« pravi dr. Sauermann.
Nemško jezikovno diplomo so v Slove-
niji začeli izvajati pred enim letom. Us-
peh je jDil stoodstoten. Tisti, ki jim slučaj-
no ne bi uspelo, imajo možnost ponoviti
izpit leto kasneje. Ministrstvo daje vso
podporo, zanimanje pa je vedno večje.
Zaenkrat se jezikovna diploma izvaja
samo v nemškem jeziku. Glavni pogoj, da
dijak lahko pristopi k opravljanju izpita,
je pedetno predznanje nemščine.
Marija Sodin Tihle, profesorica nemš-
kega jezika in pomočnica ravnatelja v
Srednji ekonomski šoli Celje, s Helmu-
tom Sauermannom sodeluje že šest let:
»Beseda je tako nanesla in dr. Sauermann
je ponudil možnost, da se tudi v naši šoh
začnejo izvajati priprave na nemško jezi-
kovno diplomo. Seveda smo jo sprejeli,
ker menimo, da so na ekonomski gimna-
ziji dijaki, ki imajo interes za nemški
jezik in so tudi dovolj dobri. Tudi profe-
sorji so motivirani, vodstvo šole z ravna-
teljem Jankom Pokličem pa nam daje
vso podporo. Izpit bo opravljalo šestnajst
dijakov, za katere mislim, da bodo uspe-
šni. Do konca januarja, ko bodo opravlj^
h izpite, bodo imeli poseben status.
prej jih je bilo osemnajst, ko pa so videli
da gre za resno delo, sta dva odnehala.«j
Dr. Helmut Sauermann je Nemec, ki)'
v Slovenijo prišel pred sedmimi leti. !
tem času je obiskoval različne šole P^
Sloveniji, sedaj pa je svoje obiske osred"",
točil na tiste, ki pripravljajo dijake r
nemško jezikovno diplomo. Preseneča
svojim znanjem slovenskega jezika, ki ^^
govori popolnoma tekoče in pravi, da ^
ga je naučil v pičlem letu dni.	.
SABINA KRANJ^J
Foto: GAŠPER DOMJA'^
Helmut Sauennann in Marija Sodin Tihle.
IZ OTROŠKEGA SVETA
27
Norijo za Harryjem
Verjetno založniki prve
ajige o Harryju Potterju še
laleč niso pričakovali tak-
jega uspeha, lahko bi rekli
rave evforije med mladimi
ralci, ki so dobesedno poži-
ili strani in se vključevali
eIo v združenja oziroma gi-
anja za Harryja. Njegovih
rivržencev ne manjka tudi
Sloveniji, kjer se je mrzlica
ravzaprav šele dobro zače-
L Vrstijo se številna dru-
ibna srečanja, med kateri-
li je bilo tudi tisto v pravljič-
isobi Knjižnice pri Mišku
njižku.
Pisateljica J.K.Rowling je
i sedaj napisala že štiri knji-
, od teh so pri nas na voljo
o Harryju Potterju: Kamen
odrosti, Dvorana skrivnosti
Jetnik iz Azkabana. Po sve-
je prodanih že na milijone
izvodov v različnih jezikih,
berejo pa ga otroci in odrasli.
Za bralce Harryja Potterja je
založba EPTA razpisala tudi
neobičajno nagradno igro, o
njem pa najdemo nekaj podat-
kov tudi na internetnih stra-
neh..
Gostje zabave v celjski
knjižnici so bile plesalke ple-
sne šole Mali Harlekin, ki so s
svojim čarobnim plesom ter
izvedenimi čarovniškimi triki
pričarale čarovniško vzdušje,
predstavile himno čarovniške
akademije Bradavičarke in
pesem Klobuka Izbiruha. Tu
so bili še nori profesorji z
Bradavičarke, celotno dogaja-
nje pa so še dodatno popestri-
le bakle in drobne svečke pred
knjižnico, ki so goste (ki se jih
je zbralo preko petdeset) vabi-
le iz sveta bunkeljnov - v knji-
gi predstavljeni kot dolgoča-
sneži - v svet čarobnega, skriv-
nostnega in pravljičnega, tudi
dobrega, ki ga predstavlja
Harry Potter s svojimi prijate-
lji in nekaterimi profesorji.
Pretežno mladi bralci so se
lahko ob tej priložnosti tudi
posladkali s posebnimi slašči-
cami - poprovimi vetrci, kača-
mi ledenjačami, eksplozivni-
mi ruladami, ščetinastimi zo-
bominti, karameliziranimi
ščurki in drugim. Otroci so
bili videti zadovoljni, s čimer
so organizatorji pravzaprav
tudi dosegli svoj namen. Knji-
ga pa bi se tudi brez tega še
naprej odlično prodajala.
Malce humorja, dobrih idej in
pravljičnih utrinkov je očitno
recept za uspeh.
B. JANČIČ
Foto: G. DOMJAN
S kolesi na Boc
Letos je bila tema šolskega parlamenta: Hočem, torej zmorem. Učenci 5. razreda smo
ugotovili, da je s tem včasih resen problem. Ne gre vse tako gladko, kot bi si človek zamislil.
Zato smo se odločili, da bomo to geslo preverili v praksi. In smo šli s kolesi na Boč.
Na Boč smo prikolesarili, pardon, smo se privlekli šele v večernih urah. Poiskali smo sobe in
se po napornem kartanju spravili spat. Naslednje jutro smo se nekateri povzpeli na stolp, drugi
pa so še lovili ravnotežje med sanjskim in realnim svetom. S krajšimi postanki smo se do
zgodnjega popoldneva vrnili domov. Vsi smo bili veseli in zadovoljni, ker smo dosegli tisto, kar
se nam je zdelo nemogoče.	MATEJ GORENŠEK, 5.r, OŠ Dramlje
Nadobudni najdihojcarji
Lepo jesensko vreme je na izlet zvabilo tudi najmlajše,
'etne varovance otroškega vrtca Najdihojca iz Velenja. Malč-
so kar tekmovali med sabo, kdo bo čim več povedal in se čim
Pše postavil pred objektiv.	LOJZE OJSTERŠEK
Mladina in gore v Braslovcah
^ soboto bo v Braslovčah 12. državno tekmovanje Mladi-
J in gore, ki ga organizira Mladinska komisija pri Planin-
^ zvezi Slovenije v sodelovanju z OŠ Braslovče in PD
*^brovlje, Braslovče.
Učenci OŠ Braslovče so lani zmagali in tako prislužili Braslov-
•iii, da lahko gostijo to tekmovanje, ki ima že dolgoletno
^dicijo. Na njem se s svojim znanjem druži več kot 350 mladih
fVseh Slovenije in je med najbolj množičnimi tovrstnimi
kovanji pri nas. Glavni cilj je čimveč mladih seznaniti s
^riinsko vzgojo ter jih vzpodbuditi, da bi zanje postalo gorniš-
način življenja. Tekmovanje bo 18. novembra v OŠ Braslovče,
^^ se bo finalni del začel ob 10. uri.	T. TAVČAR
Literarni večer
Pred časom smo se v knjiž-
nici Dijaškega doma imeli
priložnost seznaniti s pesni-
kom Tonetom Pavčkom. Pri-
prave na ta večer so bile pol-
ne vznemirljivega pričako-
vanja, kako stopiti v stik s
tako pomembnim možem
slovenske poezije. Vendar,
ko smo se srečali z njim,
smo spoznali, da je pristen
in prisrčen sogovornik, ki
kar iz rokava stresa verze in
rimo in jo nato spretno pove-
že v pesem.
Iz pesnikovih pesmi ni mož-
no prezreti njegove posebne
ljubezni do vinogradov - tudi
sam ga ima nekje na Primor-
skem, ki mu je še posebej v
veselje in kratek čas in mu
predstavlja njegov najljubši
konjiček.
Seveda brez spominov na
otroške dni ne gre. Razkril in
zaupal nam je marsikatero
»cvetko« otroške razposajeno-
sti, ki jo je ušpičil v Mirni
Peči. Pogovor je nanesel tudi
na njegovo pestro in plodno
pesniško ustvarjanje.
Ob glasbi Jureta in Alenke,
ob interpretaciji Pavčkovih
pesmi Darje, Alme, Dragice in
Davida je bilo moč začutiti
lepoto slovenske besede. Po-
govor z gostom večera sta vo-
dila dijaka Veronika in Alen,
čeprav voden pogovor ob tako
zgovornem sogovorniku sko-
raj ne bi bil potreben.
ALEN SALIHOVIČ,
Dijaški dom Celje
Zarjini planinci
Planinska sezona za pred-
šolske otroke planinskega
krožka »Zarjin planinec«
Vrtca Zarja Celje v tem šol-
skem letu se je že pričela.. V
krožek je vključenih petin-
trideset predšolskih otrok,
ki se bodo tekom šolskega
leta sedemkrat podali na ce-
lodnevni pohod.
Za cilj prvega pohoda, ki so
ga opravili zadnjo soboto v
oktobru, so si izbrali Bezovec
na Dobrovljah. Iz Letuša so se
skozi gozd odpravili proti lov-
ski koči na Bezovcu. Po poti
so nabirali užitne gobe. Otro-
kom, ki so letos prvič v pla-
ninskem krožku, so bili pode-
ljeni dnevniki mladega pla-
ninca, v katerega na vsakem
izletu odtisnejo žige planin-
skih točk.
Z Bezovca so se spustili do
Doma na Dobrovljah, kjer so
imeli kosilo. Za povratek so si
izbrali Braslovško jezero, pri
sestopu pa je pogled objel del
Savinjske doline in hribovje
okrog nje.
Poleg Bezovca se bodo otro-
ci v tem šolskem letu podali še
na Govce, Goro Oljko, Mrzli-
co, Šmohor, Boč in Grohat,
vsi pohodi pa bodo prepleteni
z vsebinami planinske vzgoje.
Ob zaključku planinske sezo-
ne pa bo ŠGS Davo Karničar
organiziral petdnevni planin-
ski tabor na Jezerskem.
MANJA RAJH
Male sive celice
Začenja se nova, osma se-
zona televizijskega kviza
Male sive celice in učenci
šestih razredov osnovne šo-
le že merijo svoje znanje na
predtekmovanjih. Na IV. os-
novni šoli Celje se je v sredo,
8. novembra, v znanju po-
merilo 43 ekip iz štiriindvaj-
setih osnovnih šol.
Televizija Slovenija je orga-
nizacijo enega od predtekmo-
vanj zaupala celjski IV. osnov-
ni šoli, kajti ekipa te šole je v
pretekli sezoni premagala vse
nasprotnike in zmagala tudi
junija v finalni oddaji.
Tekmovalci so najprej pri-
sluhnili uvodni dobrodošlici,
ki so jo pripravili lanski zma-
govalci, nato pa so se lotili
reševanja pisnih nalog. Ko se
je tekmovalna komisija
umaknila popravljat naloge,
so šestošolci in njihovi men-
torji ter spremljevalci pri-
sluhnili koncertu Adija Smo-
larja.
Štiri najboljše ekipe, Os-
novna šola neznanih talcev
Dravograd, OŠ Mozirje, OŠ
Štore in OŠ Franja Malgaja
Šentjur, so se pomerile še v
ustnem delu predtekmovanja.
Najbolje so se odrezali učenci
iz Štor in Dravograda ter si
tako pridobili pravico nastopa
v televizijski oddaji. SK
28
PISMA BRALCEV
odmevi
Delničarji brez
pojasnil
Prebrala sem članek, ki je
bil v Novem tedniku, kako je
Darko Zupane zapravil naše
delnice. Jaz sem večkrat kli-
cala po telefonu, vendar za-
man. Oglasila se je žena, ki pa
me je enkrat nadrla, ko sem
spraševala, kaj je z našimi
delnicami. Žalostno je to, da v
naši državi čakajo tako dolgo,
da taki krvosesi vse pokrade-
jo in uničijo že tako reveža.
Isto je bila s tajnico Trdnjave.
Vsi so bili pošteni in se mučili,
da nam čim prej ugodijo in
predajo naše delnice, denar
pa spravijo v svoje globoke
žepe. Pravično bi bilo, da se
jim odvzame vse premože-
nje, ki je na tak način pridob-
ljeno, denar pa se razdeli med
delničarje. Njih pa, ki kradejo,
da se jih kaznuje. Na moj
članek v Delu in Novem ted-
niku se ni nihče zganil in mi
kar koli odgovoril. Tisti pa, ki
so plačani, se izgovarjajo, da
imajo preveč dela. Zakaj je
naša lepa Slovenija tako obu-
božala? Zaradi malomarnosti.
Preveč jih je v vladi, eni so
tam, da samo prikimavajo in
prejemajo visoke plače. Zakaj
so zopet župani v vladi? Pre-
jemajo visoke plače, doma pa
imajo donosna posestva. So
pa ljudje, ki so visoko izobra-
ženi, pošteni in razgledani, pa
ne dobijo službe. Tudi otroci
delavcev, ki imajo srednjo
izobrazbo, ne dobijo službe,
medtem ko so otroci gospo-
dov vsi zaposleni. Pri volitvah
pa niste pozabili na lačne, tu-
di tem ste poslali vabila za
volitve. Obljubljali ste vse naj-
boljše in najlepše. Kje so zdaj
obljube poslancev, morda v
DDV-ju in višjih cenah? Zdaj
se bo revni sloj lačen grel pri
mrzlih pečeh.
Pozivam vse tiste, ki so vlo-
žili delnice v Trdnjavo, da s
skupnimi močmi zahtevamo
in dosežemo, da dobimo, kar
je našega.
SILVA GLOJNARIČ,
Šentj ur
(Pre)draga pot
v šolo
v časopisu Novi tednik je
bila v št. 42 z dne 19. oktobra
2000 objavljena »vroča tema«,
prispevek Sebastjana Kopu-
šarja z naslovom (Pre)draga
pot v šolo. Rada bi vas opozo-
rila, da navedbe v tem članku
niso pravilne, saj se objavlje-
ne cene prevozov ne ujemajo
z dejanskim zneskom, ki ga
plačajo starši.
V podnaslovu »Stroški kro-
jijo visoke cene« je po bese-
dah gospoda Bojana Čokla
oblikovana cena za prevoz di-
jaka na relaciji Mozirje - Celje
- Mozirje po naslednjih krite-
rijih: Mesečna vozovnica iz
Mozirja stane 14.300 tolarjev,
izračunana je na osnovi cene
redne avtobusne vozovnice v
eno smer, ki stane 510 tolar-
jev. V obe smeri za dvajset
šolskih dni to znese 20.400
tolarjev. Od tega odštejejo 17-
odstotno subvencijo države
in cena se zniža na 16.900
tolarjev, nato pa Izletnik
vsem prizna še 2.600 tolarjev
lastnega popusta, »kar znese
končnih 14.300 tolarjev, koli-
kor plačajo šolarji oziroma
njihovi starši« (besedilo v na-
vednicah je dobesedni prepis
iz članka).
Navedena cena je prava laž
in zavajanje bralcev ter meta-
nje peska v oči staršem, ki
plačujemo karte. Nesporno
je, da so bile cene karte v
letošnjem šolskem letu za re-
lacijo Mozirje - Celje - Mozir-
je naslednje: za september je
bila cena 18.900 SIT, za okto-
ber 19.600 SIT in za novem-
ber 16.800 SIT
Navedeni zneski niti prib-
ližno niso podobni ceni, s ka-
tero se Izletnik »hvali«. V ilu-
stracijo naj navedem, da smo
starši dijakov, ki se vozijo iz
Rečice ob Savinji, plačali za
mesec november 19.300 SIT
ob upoštevanju dejstva, da je
razdalja od avtobusne posta-
je Mozirje do krožnega pro-
meta (kjer dijaki vstopajo in
izstopajo) 5 km in 700 m.
Prosim da preverite, ali ste
zapisali prave številke, ki vam
jih je posredoval gospod Bo-
jan Čok, ali pa se je gospod
»zmotil«.
Rada pa bi tudi odgovor na
vprašanje, kdaj je bila nazadnje
merjena cestna razdalja (števi-
lo prevoženih kilometrov)
med npr Mozirjem in Celjem,
ob upoštevanju dejstva, da se
avtobusi vključujejo na avtoce-
sto. Morda je tudi tu kakšna
rezerva, ki bi staršem olajšala
plačevanje voznih kart.
STANISLAVA ROZENSTEIN-
ŽNIDAR,
Rečica ob Savinji
prejeli
smo
O odnosu med
človekom in
Živaljo
Kaj je človek živalim in kaj
so živali človeku? Temeljni
človekov odnos do živali je še
vedno materialno-pridobit-
niški, zato je naša dolžnost,
da se vsaj enkrat na leto, 4.
oktobra ob svetovnem dnevu
živali, spomnimo na njihovo
trpljenje, ki jim ga povzroča
človek.
Svojo nemoč in počasnost
človek nadomešča s pomočjo
konj, volov, slonov, tako pri
gradnji kot za prevoz ljudi in
materiala, zlasti v nerazvitih
državah. Volna, svila usnje itd.
še vedno krasijo človekovo te-
lo in njegov dom, da ne govo-
rim o kulinariki, saj je malokje
na mizi kosilo brez mesa. Pre-
hodno obdobje desetih let za
odpravo intenzivnih in baterij-
skih farm je nesprejemljivo.
Vendar lastnike agrobiznisa
ne briga trpljenje živali v tovar-
nah mesa. Živina, od rojstva
do zakola negibna in zaprta v
ogradah, ne vidi zelene paše in
sončnih žarkov, vmes pa jo
neprestano prebadajo z anti-
biotiki, hormoni za hitro rast,
s kortizonskimi preparati, be-
tablokatorji in pomirjevali. Je
to potem še »naša domača
žival«? Milijoni kokoši-brojler-
ji trpijo v baterijskih farmah
pod umetno svetlobo, v visoki
temperaturi, z nezmožnostjo
gibanja in v smradu amoniaka
zaradi lastnih iztrebkov. Sra-
mota civilizacije je, da še ved-
no dovolimo ritualno »košer«
klanje! Seveda, tudi pri nas,
četudi smo decembra 1999
sprejeli zakon o zaščiti živali.
Določeni bodo temu oporeka-
li, češ, saj tudi predpisi v EU to
dovoljujejo. Vprašujem: Kaj ne
bi mogla Slovenija stopiti ko-
rak naprej in prepovedati to
grozljivo klanje na islamski
način, ko živi živali pri zavesti
režejo vrat! Še vedno se mno-
žice zabavajo v cirkusih, biko-
borbah, konjskih in pasjih dir-
kah, dirkah kamel in vpreže-
nih nojev... Vse več živali se
uporablja v znanstveno medi-
cinskih laboratorijih (herme-
tično zaprte poizkusne živali)
za odkrivanje kontrole toksič-
nosti proizvodov, ki prihajajo
v stik s človekom, v farmacev-
tiki fiziologiji, kirurgiji, bakte-
riologiji in ne nazadnje v gen-
ski tehnologiji. Celo v vojnah
se človek poslužuje živali, s
katerimi napada in uničuje
svoje žrtve. Znane so žrtve in
borbe na konjih in s konjeni-
cami (Arabci, Huni, Mongoli,
Tatari), kjer je v borbah in
mlakah krvi umrlo na stotiso-
če konj. Izčrpani sloni tovorijo
skozi pragozdove težko bojno
opremo. Krvoločno dresirani
psi napadajo vojne ujetnike -
sploh psi: vlečna moč na sne-
gu, nosilci eksploziva, pomoč-
niki v saniteti, iskalci min in
celo žrtve testiranja bojnih
strupov. Znani so psi »kamika-
ze«. Opice uporabljajo za
preizkušanje bakteriološkega
orožja, večje živali pa nastav-
ljajo za preizkušanje atom-
skih bomb. Zaradi vojne (tudi
v BiH) v še vedno opustoše-
nih vaseh bega na tisoče za-
puščenih, žejnih, lačnih in ra-
njenih psov in mačk, govedi,
svinj in perutnine, drobnice
ter drugih, od človeka odvi-
snih živali. Stari znanosti
zdravljenja živali, veterini
(zoonoza: človek), dalje zoo-
logiji, kinologiji, felinologiji,
intiologiji itd. se je v zadnjem
času pridružila nova smer,
etologija, ki preučuje zavest
in vedenje živali. Srečnejše vr-
ste živali mnogim prihajajo v
njihove domove za družbo,
za uteho, nadomestek za
neuspeh v življenju ali pa jih
imajo kot statusni simbol.
Slovenija je v decembru 1999
dobila svoj prvi zakon o zaš-
čiti živali; ne smemo' pa si
delati utvar, da je bil sprejet iz
kulturoloških ali etoloških
nagibov. Država Slovenija ga
je morala sprejeti na pritisk
Evropske luiije, WSPA in
RSPCA, pa čeprav smo se vars-
tveniki zanj trudili štiri deset-
letja. S sprejetjem tega zakona
smo priznali, da je žival živo
bitje in ne več stvar ali poljski
pridelek, zato smo vsi z njo
dolžni tudi humano ravnati.
WSPA London - Svetovna zve-
za za zaščito živali že leta in
leta zahteva od mednarodnih
ustanov in državnih oblasti, naj
po črki zakona preprečijo zlo-
rabo živali za vojne namene.
Žal pa ^ tako. da čim bolj je
svet pridobitniški, tem bolj je
krut - zato naj vsakdo vsaj ob
4. oktobru - svetovnem dnevu
varstva živali, stori nekaj do-
brega za njih počutje.
EVA LEA MUELLER,
svetovalna direktorica v
Svetovni zvezi za varstvo
živali, London
Nicse ne dogaja
mimogrede
v torek, 7. novembra, se je
uresničila redka priložnost,
da bi se v Celju zbrali vsi tisti,
ki v sebi čutijo in slutijo pridih
umetniške besede. Osrednja
knjižnica v Celju, ki je z Mar-
janom Pušavcem skrbno pri-
pravila projekt predstavitve
celjskih avtorjev devetdesetih
let, je izdala katalog z deve-
tintridesetimi literati. Žal so
dobra hotenja, tako kot mno-
ge stvari v Celju, pristala v
»primežu« slaboumja, namer-
nega ali nenamernega, v kar
se je spretno vključil domačin
in gost hkrati, gospod Dušan
Čater.
Ker smo v našem mestu že
vajeni pojava pijanosti, nismo
preveč presenečeno reagirali,
misleč, da bo Dušan Čater, ki
se je v Ljubljani promoviral
kot pesnik in pisatelj, scena-
rist in urednik ter založnik
Karantanije, s članstvom v
Društvu pisateljev Slovenije,
znal umiriti svoje in pijano slo
svojega prijatelja. Pa se ni...
Preveč samovšečnemu mu je
šlo za načrten izpad, s kate-
rim je želel razvrednotiti
združbo piscev, ki so hoteli
predstaviti svojo dobro misel
in jo deliti s tistimi, ki jih
muza tudi v svoji preprostosti
ogreje.
Do pričakovanih poglob-
ljenih razgovorov po pred-
stavitvi vseh nastopajočih av-
torjev na tej prireditvi ni mo-
glo priti, ker je gospod Čater
neučakano hitel prebirati
svojo prozno zgodbo o puj-
sku, da bi se čimprej lahko
predal prijetnostim ob šan-
ku. Svojega opitega prijate-
lja, ki je celotno literarno do-
gajanje obogatil s krepkim
smrčanjem, je potegnil iz pi-
jano-sanjave omame in pre-
kinil slavno Oder radosti, da
bi lirika dobila nov ritem - z
razbijanjem steklenic in ko-
zarcev ter razmetavanjem
stolov v predprostoru dvora-
ne. Ritem, ki so ga umirili na
pomoč poklicani policisti, se
je s tem končal, končal pa se
je tudi literarni večer. Ni kaj!
Dogodek je redek, toda vre-
den Dušana Čatra, saj ga
priznavajo tudi v Ljubljani in
to res nekaj velja.
Večer -smo torej pripeljali
tja, kjer so ga nekateri hoteli
imeti, da zanesljivo ohrani-
mo in še povečamo slast celj-
skega slabega priokusa. Pri-
dobljeni in uveljavljeni novi
stili v besedni umetnosti ver-
jetno ne bodo ovira, da ne bi
spoznali stare, že skoraj po-
zabljene narečne leporečni-
ce: Pristali smo na panoju
gostilniškega pajzelca! Mor-
da bo čas tisti, ki bo na ta
dogodek prinesel pozabo,
zvezdi večera, gospod Čater
in njegov prijatelj, pa nam
namesto želje po novem pi-
sanju zastavljata vprašanje:
kam nas peljejo tovrstni kul-
turniki in umetniki, ki v opiti
samozadovoljnosti agresiv-
no preženejo vsako dobro
misel. Število pišočih se bo
zmanjšalo, potem pa se bo
za takšno srečanje gotovo
našel kakšen vrednejši in pri-
mernejši prostor, brez ured-
nikov iz metropole, ki na
škodo slovenskega naroda
koristijo kulturni tolar.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
Zgornjesavinjčani
imamo svojega
Valvasorja
To je o Mozirjanu, upokoje-
nem bančniku in narodopiscu
Aleksandru Videčniku, izjavil
znani Slovenec dr. Matjaž
Kmecl, ko je govoril na slove-
snosti ob izidu ene od knjig, v
katerih gospod Videčnik opisu-
je življenje v Zgornji Savinjski
dolini. Dr Kmecl je takrat dejal,
da je za Zgornjo Savinjsko doli-
no Aleksander Videčnik po-
memben toliko, kot je bil za
Slovenijo (Kranjsko deželo)
znameniti opisovalec Janez
Vajkard Valvasor. S to primerja-
vo je, mislim, povedal vse.
Aleksander Videčnik je res
veliki narodopisec za Zgornjo
Savinjsko dolino. Je nedvomno
izjemno širok, vztrajen in stra-
sten zbiralec ter urejevalec gra-
diva iz življenja prednamcev iz
te doline. Zbira in urejuje ustne,
pisne in druge vire ljudskega
blaga, skozi katerega se zrcali
bistvo življenja v preteklosti.
Aleksander Videčnik se temu
ljudskemu blagu že desetletja
posveča z vsem srcem, razu-
mom, dušo in telesom. Vso to
zbrano staro ljudsko izročilo
potem predstavi v domačih Sa-
vinjskih novicah, bralci pa z
veseljem prebiramo to narodo-
pisno gradivo, ki je v tem lokal-
nem časopisu objavljeno pod
skupnim naslovom Zgodovina
in narodopisje. Zbrano gradivo
naš »Valvasor« oblikuje tudi v
posamezne vsebinske sklope
oziroma celote, in tako nastaja-
jo zanimive in pestre knjige
Mozirjana Aleksandra Videč-
nika. Tako je zdaj že v petind-
vajsetih knjigah opisana zgor-
nja Savinjska dolina.
Aleksander Videčnik je tudi
širokosrčen človek, saj je vsa-
komur pripravljen priskočiti na
pomoč, če je le v njegovih mo-
čeh. Ko je letos izdal svojo pe-
tindvajseto knjigo o naši dolini,
je vse te knjige podaril Občin-
ski knjižnici Mozirje. To je deja-
nje, Id je nedvomno vredno
priznanja, občudovanja, hva-
ležnosti, posebne pozornosti
in vsekakor tudi posnemanja.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
Preizkušanje V
igrah na srečo
Denar je sveta vladar. Ta
pregovor je gotovo poznan
vsem, ki se vneto preskušajo v
igrah na srečo. Že od nekdaj
ljudje po vsem svetu preizku-
šajo svojo (ne)srečo. Zakaj ne-
srečo? Velikokrat se zgodi, da
ne dobiš nič, zato se sprašu-
jem, kaj žene Slovence k za-
pravljanju denarja teh v igrah.
Verjetno vsi upajo, da jih bo
enkrat le doletela sreča in da
bodo zadeli glavni dobitek. Če
bi denar, ki ga vsak teden pora-
bijo za srečke, spravljali doma,
bi zdaj imeli že kar nekaj glav-
nih dobitkov. .
Čeprav smo Slovenci zelo
varčen narod, pa pri igrah na
srečo nismo takšni. Če pa se
že zgodi, da zadeneš kakšno
večjo vsoto denarja, pa ti drža-
va odtegne več kot 15 odstot-
kov davka od višine dobitka.
Tako v bistvu ne dobiš toliko,
kot ti je bilo obljubljeno. Je pa
to še vedno boljše kot nič.
Če boste torej še naprej pi-
sali loto listke, sodelovali v
igrah 3x3, Podarim dobim.
Športni krog. kupovali »hitre
srečke« ipd., vam želim velj
sreče. Če pa ste že obupali, J
niste še nikoli zadeli in ii^^J
»mrzle noge«, si zapojte j
poslušajte pesem Adija Sm
larja, ki govori o igrah na st
čo. To vas bo zagotovo spr^^
lo v dobro vol[o.
JOŽE GROBELNIK
Žalf
zahvale!
pohvale:
• i
Kostanjev !
piknik
Bilo je turobno jesensko p^
poldne, a za stanovalce Dom
upokojencev Šmarje pri Jelš^
veselo, saj je ta dan posij;
topel sončni žarek med nas in
naša srca ter nas prijetno ogrc
Vodilni v domu so nam pripn
vili kostanjev piknik. Ker kc
stanj zraste v gozdu, ga je bii
treba prej nabrati. Za to je p(
skrbela pridna terapevtka go
pa Pranja, pa nekateri bo
zdravi oskrbovanci ter, sevedi
šofer in hišnik Roman, ki jih j
peljal v gozd. Nato smo i
zbrali v veliki dvorani jedilni«
kjer je bil piknik s kuhanimi
pečenim kostanjem, moštof
ter slaniki s šunko. S temi do
brotami so nam postregle gca
pe Lucija, Špela in Jasmini
Pridno so pomagali tudi na
»vojaki«. Ugibali smo, katd
muzikant bo prišel. Pa nas)
presenetil šmarski gospod ki
plan, ki nas je z igranjem n
harmoniko in z lepim petj^
zabaval uro in pol. Potem srn
se še zabavali s šaljivimi dru
žabnimi igrami, ki si jih je izmi'
slila delovna terapevtka gosp'
Pranja.
Iskrena hvala upravi dom
upokojencev Šmarje pri Jelšah i
hvala tudi gospodu kaplanu
saj so bile v tem popoldnevi
pozabljene vse težiive, ki n?
vsak dan spremljajo. Kostanje
piknik nam bo ostal za vedno
lepem spominu.
HILDALOKOVŠEK
Dom upokojence!
Šmarje pri Jelšal
NASVETI
29
' KAJ BI DANES KUHALI^ ^ č
la glavno jed, prigrizek ali priboljšek
pdi imamo pico: nasitlji-
je in okusna, tekne nam,
^ar smo hudo lačni, pa
^ takrat, ko bi radi samo
|[aj malega prigriznili k
jti, Pico spečemo iz kva-
lega testa, lahko pa speče-
j tudi krompirjevo pico ali
jio pico iz starega kruha,
membno je, da obložimo
pjlago s pravo mešanico
ifadižnika, mesa, začimb
I dišav.
Osnovni recept za kvašeno
jto: pico lahko spečemo iz
, pripravljene mešanice,
jljša pa je seveda, če zamesi-
0 testo sami. Potrebujemo:
)0 g moke, malo kvasa (prib-
ino 1 žlico nadroblj enega
sžega kvasa), sol, 2 žhci
ivnega olja, pol kozarca
jačne vode.
priprava: moko zmešamo s
jjo. Kvas raztopimo v pol
jzarca mlačne vode. Iz mo-
I, raztopljenega kvasa in 2
ic olja zamesimo gladko in
voljno testo. Čim dlje ga gne-
temo, tem boljša je pica. Testo
oblikujemo v kepo. Pokrije-
mo ga in postavimo na toplo,
da vzhaja 1 uro in pol. Potem
ga še enkrat pregnetemo, raz-
valjamo ali raztegnemo z ro-
kami in damo v pekač. Oblo-
žimo ga po želji in pečemo
približno 30 minut pri tempe-
raturi 180 do 200 stopinj.
Krompirjeva pica
Za 4 osebe potrebujemo:
800 g krompirja, 150 g moke,
2 jajci, sol, poper, origano,
250 g sira, 300 g zrelih para-
dižnikov, 6 sardelnih filetov,
olivno olje.
Priprava: cel. krompir sku-
hamo, ga olupimo in predači-
mo. Zmešamo ga z moko in
jajci, solimo in gnetemo, da
dobimo gladko in prožno te-
sto. Razvaljamo ga in z njim
obložimo namaščen pekač.
Ob robu pekača povlečemo
testo s prsti malo navzgor. Te-
sto pokapljamo z olivnim ol-
jem, ga obložimo s sesekljani-
mi sardelnimi fileti in nareza-
nim sirom, potresemo s sese-
kljanimi olupljenimi paradiž-
niki, origanom, sohmo in po-
pramo. Prelijemo z malo oliv-
nega olja in damo v vročo
pečico. Pečemo pri 180 stopi-
njah 30 minut.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Pica je lahko okrogla, lahko tudi pravokotne oblike, odvisno
i od modela. Pravokotno pico spečemo v navadnem pekaču
i pa izdelamo pravokoten pekač iz aluminijaste folije. Folijo
l^mo v dvojno plast, robove zavihamo in stisnemo. Takšen
iač ni treba pomivati, folijo enostavno zavržemo. Pico damo
! v ogreto pečico. Če je pečica primemo vroča, se testo
nsdjavo zapeče in pica je ^hka, kot mora biti.
Mi ste čustveno inteligentni?
^kaj nekateri ljudje zna-
uživati življenje, drugi pa
? Zakaj se z nekom hitro
imete, medtem ko neko-
u drugemu že na samem
četku ne zaupate? Zakaj
ikateri znajo ohraniti sta-
lnost in vedrino tudi v tež-
il položajih, medtem ko
ligi obupujejo že, ko je
eba urediti kakšne zadeve
I občini? Odgovor je vedno
1 Zaradi načina uporabe
Dje čustvene inteligence,
i se odraža v medsebojnih
Inosih, v odnosu do sebe in
I življenja nasploh.
Če žehte vsaj deloma ugoto-
ti, kako uspešni ste pri upo-
bi svoje čustvene intehgen-
. skušajte z da ah ne odgovo-
i na naslednja vprašanja.
1- Ali znate s svojim stra-
jezo, žalostjo in z drugi-
i neprijetnimi čustvi ravnati
b, da ne škodujejo ne sebi
• drugim?
2. Imate dovolj optimizma
vztrajnosti pri doseganju
stavljenih ciljev?
Se znate odločno postavi-
la svoje pravice, ob pravem
su in na družbeno sprejem-
V način?
Znate brez slabe vesti reči
I?
Se znate težavam nav-
l^b veselih življenja?
Več ko imate pritrdilnih od-
^ov, bolje izkoriščate po-
■^ciale svoje čustvene inteli-
Test je sestavljen pred-
vsem z namenom, da dobite
občutek, kaj je to čustvena
intehgenca in ne zato, da bi z
njim zares izmerili svoj EQ
(emocionalni kvocient), saj je
mnogo preskromen za teht-
nejše zaključke.
Za razvoj čustvene
inteligence ni nikoli
pozno
Zanimiva so spoznanja
znanstvenikov, ki se vse bolj
nagibajo k trditvi, da so ljud-
je z visokim EQ praviloma
bolj uspešni v življenju. Nji-
hova prednost je v tem, da
znajo svojo jezo, strah, žalost
in druga manj prijetna čustva
pravilno uporabiti. Svoja
prepričanja, potrebe in želje
sporočajo drugim ljudem ta-
ko, da ne ogrozijo odnosa,
temveč prav nasprotno. Do
drugih so ponavadi pozorni
in uvidevni ter so zaradi tega
priljubljeni. To so ljudje, ki
vedo, kaj hočejo, vendar do
svojih ciljev ne prihajajo
»prek trupel«.
Čeprav je čustvena inteli-
genca izjemno pomembna,
saj z njeno pomočjo lahko
bolje izkoristimo tudi inte-
lekt, se kot družba do nje
obnašamo mačehovsko. Izo-
braževalni sistem je pred-
vsem osredotočen na razvija-
nje učnih sposobnosti, med-
tem ko je razvijanje čustve-
nih spretnosti precej zane-
marjeno. Praksa nam govori,
da znanje, pridobljeno s šo-
lanjem premalo pripravlja
mlade nepredvidljivo življe-
nje.
Vzrok za mnoge-težave, s
katerimi se soočamo ljudje,
tako v mladostnem kot odra-
slem obdobju, pa ni pomanj-
kljiva inteligentnost, temveč
neustrezen nadzor nad čus-
tvenim življenjem. Ker se
spretnosti ravnanj s čustvi
učimo predvsem v medseboj-
nih odnosih, za spodbujanje
zavestnega razvoja čustvene
inteligence ni nikoli prepoz-
no. Običajno nas šele dovolj
življenjskih izkušenj pripelje
do spoznanja, da nam dolo-
čenih spretnosti in znanj na
področju ravnanja s čustvi
primanjkuje.
Spodbuden je tudi podatek,
da lahko za razliko od IQ, ki se
z led bistveno ne spreminja,
svoj EQ (čustveno inteligent-
nost) precej povečamo, četudi
nismo več rosno mladi.
Spoznanje, da je potrebno
nekaj ukrenid, čedalje bolj
dozoreva tudi v Sloveniji. Ta-
ko v okviru CDK - Zavoda za
izobraževanje in vzgojo iz
Ljubljane poteka program,
imenovan Šola čustvene inte-
ligence.
RENATA BOKAN
Novembra bodo tudi v Ce-
lju brezplačna predavanja o
čustveni inteligenci in me-
todah, s katerimi jo lahko
povečate. Predavanje bo 20.
novembra ob IS.uri v ZZZ
Celje, Gregorčičeva 5a in
23. novembra ob IS.uri na
L Osnovni šoli, Vrunčeva
13 v Celju.
^am^JIKSVETUJE
Zdrava hrana in maščobe
V zadnjih letih so prišle
maščobe na slab glas zaradi
njihovega prekomernega
uživanja, predvsem uživa-
nja zasičenih maščob. Zasi-
čene maščobe dvigujejo ho-
lesterol v krvi, s tem pa pove-
čujejo število bolezni srca in
ožilja.
Vendar so za normalno de-
lovanje organizma potrebne
tudi maščobe. V dnevnem
obroku hrane naj človek zau-
žije vsaj 60 odstotkov ogljiko-
vih hidratov, približno 20-30
odstotkov maščob, beljakovin
pa manj kot 15 odstotkov.
Hrano, ki vsebuje manj kot
20 odstotkov maščob, težko
uživamo. Zato ne priporoča-
mo drastičnih diet, saj bi bile
te dolgoročno obsojene na
neuspeh. Raziskave, opravlje-
ne pod okriljem evropskega
kardiološkega združenja, so
dokazale, da diete, ki so v
prehrano vključevale manj
kot 18 odstotkov maščob, v
preventivi ateroskleroze niso
prikazale statistično pomem-
bnejših rezultatov kot tiste z
20 odstotki. Boljše rezultate
so prikazale le dste študije, ki
so v hrani omejile zasičene
maščobe.
Maščobe tvorijo predvsem
maščobne kisline a tudi druge
sestavine, kot so holesterol,
lecidn, vitamini, izoflavoni-
di... Holesterol najdemo samo
v maščobah živalskega pore-
kla. V oljih ga ni! Maščobne
kisline so lahko: zasičene,
mononezasičene in poUneza-
sičene. Polinezasičene maš-
čobne kisline imenujemo tudi
esencialne maščobne kisline,
saj jih organizem kljub temu,
da jih nujno potrebuje, ne tvo-
ri in jih je potrebno vnašati s
hrano.
Esencialne maščobne kisli-
ne deUmo v tri velike skupine:
omega 3, omega 6 in omega 9
maščobne kishne. Najbolj po-
membne so omega 3, saj jih je
v naravi malo, v organizmu pa
imajo specifično vlogo.
Omega 3 maščobne kisline
so revolucinarno spremenile
prehrambene navade a tudi
naše razumevanje in mišljenje
o maščobah. Ta posebna sku-
pina ima enkratno vlogo, saj
tvori komplekse z linolensko,
EPA in DHA kislino. Vse te
kisline so pomembne za tvor-
bo možganske strukture, de-
lovanje očesne redne in speci-
fičnih hormonov.
Omega 3 maščobe kisline so
prvič vzbudile pozornost, ko
so raziskovalci ugotovili, da
imajo Eskimi, ki uživajo veli-
ko maščob, manj bolezni srca
in ožilja kot drugi narodi. Ra-
ziskave so ugotovile, da imajo
pri tem pomembno zaščitno
vlogo omega 3 maščobne ki-
sline.
Drugi raziskovalci pa so
proučevali omega 6 in omega
9 maščobne kisline in njihov
ugoden vpliv, ki se odraža na
organizem predvsem zaradi
njihovega razmerja z omega 3
maščobnimi kislinami. To
razmerje je pravzaprav odgo-
vorno za zdrave žile in srce.
V naravi je veliko bogatih in
dobrih virov omega 6 in 9
maščobnih kislin. Vsebujejo
jih različna rasdinska olja, ol-
ja iz oreškov, semen in zrn.
Kje pa je vir omega 3 maščob-
nih kislin? Odgovor je enosta-
ven: hrana iz morja. Največ ga
vsebujejo ribe kot sta losos in
postrv. Tudi druge ribe kot so
sardine, tune in školjke imajo
precej omega 3 maščobnih ki-
slin. Bele ribe jih vsebujejo
manj, vsebujejo pa drugačne
beljakovine.
Omega 3 in omega 6 maš-
čobne kisline se nahajajo tudi
v lanenem semenu, zlasd pa je
z njimi bogato laneno olje, pa
tudi arašidovo in lešnikovo
olje, olje iz pinije ter olje iz
oljne repice (vendar se slednje
ne priporoča za prehrano.
Povzroča namreč okvare ce-
lic, Id so vidne šele po več
letih). Ta olja vsebujejo ome-
ga 3 maščobne kisline, vendar
v manjši količini kot ribe, le
laneno olje ga ima več.
Raziskave, so pokazale, da
je uživanje rib dvakrat teden-
sko dovolj, da si ustvarimo
zalogo omega 3 maščobnih
kislin. Ribe pa so tudi vir od-
ličnih beljakovin in vsebujejo
le malo zasičenih maščob.
Problem so le težke kovine, ki
se kopičijo v ribah. Takšna
hrana znižuje tudi krvni tlak
in zvišuje zaščitni HDL hole-
sterol. Na trgu je veliko števi-
lo preparatov, ki vsebujejo
omega 3 maščobne kisline.
Vendar lahko vsako pretirano
vnašanje dodatkov poruši no-
tranje ravnotežje med omega
3 in omega 6 maščobnimi ki-
slinami (MK) tako, da preveli-
ke kohčine omega 3 MK pove-
čajo občutljivost organizma.
Poveča se vpliv prostih radika-
lov, vpliva na lepljenje trom-
bocitov in strjevanje krvi, na
imunske odgovore in na pre-
snovo sladkorja. Zaradi teh
vplivov in mogočih stranskih
učinkov ne priporočamo uži-
vanja večjih koUčin nado-
mestkov omega 3 maščobnih
kislin. Ker omega 3 maščobne
kishne zmanjšujejo strjevanje
krvi, jih priporočamo srčnim
bolnikom, vendar se je o upo-
rabi potrebno posvetovati s
svojim zdravnikom oziroma
kardiologom.
Kaj pa nadomestki maščob,
ki jih priporoča in že nudi
tehnologija prehrane? Kaj so
transmaščobne kishne, kako
te okvarijo celice, kje se naha-
jajo, kohko holesterola se tvo-
ri v organizmu, kje, zakaj in
kako nastaja? Odgovore na ta
in še številna druga vprašanja
dobite na spletni strani
www.biotoD.s5.com.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, Celje s pripisom
Zdravnik svetuje.
ZDRAVNIK SVETUJE
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. int. kardiolog
IŠČEMO DOM
Več informacij o živalih v zavetišču Zonzani dobite na tel: 7490600 in na spletni strani:
http://come.to/zonzani.
Pet let starega križanca so našli v Breznu v
občini Laško.
V Celju so našli nemško ovčarko, staro šest
let, s številko 07973 v ušesu.
30
GLASBA
Ko Franca žeja. Jure zaspi
Adi Smolar se je popolnoma vživel v vlogo očeta, kljub temu pa glasbe ni zanemaril
Prejšnji teden je celjska
IV. osnovna šola pripravila
predtekmovanje za nastop
na televizijskem kvizu Male
sive celice, v goste pa je po-
vabila kantavtorja Adija
Smolarja, ki je zaigral in za-
pel nekaj svojih pesmi ter
med mladimi požel val nav-
dušenja. Tako se je ponudila
priložnost za kratek klepet.
Adi ima do božiča v načrtu
še nekaj nastopov, kmalu pa
bo izšla tudi njegova nova CD
plošča, ki jo je namenil otro-
kom. Na njej bo deset pesmi, ki
imajo predvsem šaljivo vsebi-
no. Nastajale so več let, sedaj
pa jih je zbral na zgoščenki z
naslovom Jaz ne grem v šolo.
Zakaj ravno naslov Jaz ne
grem v šolo?
»To razložim v pesmi sami.
Ni dobro, če nočeš iti v šolo,
ker potem govoriš traparije
oziroma verjameš ljudem, ki
govorijo traparije. Šolo vseka-
kor priporočam. Tudi tistim, ki
morda mislijo, da niso več po-
ti"ebni znanja in da so že zaužili
vso modrost na tem svetu.«
Je k izidu plošče za otroke
pripomoglo starševstvo?
»Vsi so pričakovali izid te
plošče. Novinarji, znanci; vsi
so rekli, da zdaj, ko imam
otroka, bom pa za otroke tudi
kaj naredil. Pesmi so nastale
že prej, sedaj sem jih samo
zbral skupaj.«
Ena pesmica na zgoščenki
pa je le posvečena malemu
Juretu...
»Na plošči je tudi pesem z
naslovom Jurčkova pesem in
tako pokažem, da mislim na
svojega sinka. Pesem govori
o fantku, ki ima rad rožice, jih
goji in se veseli, kako bo s
šopkom lahko razveselil ne-
koga, ki bo žalosten. Jaz sem
te lastnosti že kar pripisal na-
šemu Jurčku, ker mislim, da
bo tako vzgojen.«
Kaj bi kot novopečeni oč-
ka svetovali očkom?
»Sam sem imel štiri mesece
porodniškega dopusta in sem
se v tem času posvetil svoje-
mu novorojenčku Juretu. Že-
ni sem pomagal po svojih naj-
boljših močeh in mi ni žal.
Vsem moškim priporočam,
če se le da, naj v teh prvih
mesecih čim več časa preživi-
jo doma, saj se otrok hitro
razvija, pa tudi nasmehne se
že zelo hitro in če to zamudiš,
zamudiš zelo veliko.«
Ste bili prisotni tudi pri
porodu?
»Tudi. Moški naj se nikar ne
ustrašijo, naj ne bodo tako
egoistični, da bi v tem času, ko
žena trpi in rojeva, oni popiva-
li s prijatelji. Dovolj je že mo-
ralna podpora, ki jo lahko nu-
diš ženi. Že s prisotnostjo vne-
seš malo topline v hladno po-
rodno sobo. Mislim, da tudi
otrok začuti prisotnost očeta.
Naš je po štirih vekcih obmiro-
val in je že gledal. Je kar čutil,
da je ata prisoten, da mora biti
bolj priden kot sicer.«
Kaj pa previjanje, se kdaj
lotite tudi tega malo manj
prijetnega opravila?
»Na začetku sem Jureta ve-
činoma previjal jaz, sedaj pa
je tako živahen, da ga jaz
držim, žena pa ga previja. Že-
na je nekje prebrala zelo ljub-
ko misel: Vsak dojenček, ki
da kaj nase, se odločno upira
previjanju. Jure se tega seve-
da drži.«
Ali Jure že kaže kaj glas-
bene nadarjenosti?
»Za to je še premajhen. Ob
poslušanju glasbe ponavadi
zaspi. Prejšnje mesece, ko ga
je še zvijalo v trebuščku, sem
ga pestoval in mu predvajal
razhčne izvajalce. Najhitreje
ga je uspavala moja pesem
Žejni Franc. Kot kaže, ga mo-
ja glasba pomirja.«
SABINA KRANJEC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Zemeto zamenjal Kos
v gostišču Kocman v Šen-
trupertu nad Laškim je bilo
sedmo srečanje Vitezov polk
in valčkov, glasbene skupi-
ne, ki je bila ustanovljena
19. septembra 1994 ob 40-
letnici Radia Celje. Skupina
se zbere vsako leto dan ali
dva pred sv. Martinom in
oceni opravljeno delo v mi-
nulem letu ter izvoli novo
vodstvo.
Tudi zadnje leto so bili Vite-
zi polk in valčkov izredno us-
pešni, saj so med drugim na-
stopili na koncertu Klic do-
brote v Celju, Alpskem veče-
ru, Slavčku v Domžalah, ob
jubileju ansambla Rosa v Slo-
venj Gradcu in drugje. Po-
memben nastop jih čaka tudi
v petek, 17. novembra, ko bo-
do v Slovenskih Konjicah na-
stopili na zaključni prireditvi
Turistične zveze Slovenije
»Moja dežela lepa in čista«,
kmalu pa se bodo ponovno
odpravili v studio na snema-
nje novih štirih skladb. Pri-
pravljeno imajo melodijo, ki
jo bodo posneU z Rudijem
Trojnerjem, eno pa jim je ob-
ljubil tudi Alfi Nipič. Na novo
so naštudirali znano »Celje, ti
mesto moje«, ki jo bo z Vitezi
polk in valčkov zapel Marjan
Roblek - Matevž.
Na občnem zboru, katere-
ga so se udeležili tudi dobrot-
niki krojač Martin Skubic, vi-
nogradnik Jože Slavinec in
gostilničar Vlado Kocman, so
izvolili novo vodstvo. Dose-
danjega predsednika je za-
menjal Ludvik Kos, podpred-
sednik pa bo Pavle Knez. Sre-
čanja v Šentrupertu so se
udeležili tudi člani Kluba lju-
biteljev Vrtiljaka polk in valč-
kov s Stanetom Krajncem in
Elico Šantl, za glasbeni del pa
so ob Vitezih poskrbeli Okro-
gli muzikanti in štirje mladi
harmonikarji iz Šentruperta,
ki jih vodi Viki Ašič ml.
TV
Dosedanji predsednik Franci Zeme (desno) predaja gradivo o
dejavnosti Vitezov polk in valčkov novemu predsedniku
Ludviku Kosu.
Jutro pojutrišnjem
za Barni band
Mogoče se vam je že zgodi-
lo, da ste na priljubljenih ra-
dijskih valovih slišali komad,
ki je ušesom zvenel nagajivo
štajersko in vam nakodral
ustnice v nasmeh ter je mal-
ce spominjal na mladega
Predina iz časov Lačnega
Franca. Ni dvakrat reči, da
niste slišali katere od pesmi s
prve zgoščenke Jutro poju-
trišnjem skupine Barni band
iz Rogaške Slatine, ki jo je na
začetku lanskega leta izdala
založba Helidon.
Njihovo glasbo bi zaradi
slogovne raznovrstnosti s te-
žavo uvrstili le v en žanr, kar
nikakor ne bi bil pop, odliku-
jejo pa se tudi po svojih bese-
dilih. Porajajo, nagajajo in se
končno rodijo v glavi kolo-
vodje skupine, tudi avtorja
glasbe, Aleša Boroša, prisega-
jočega na spontanost ustvar-
janja in aktivnega opazovalca
vs^danjih (ne) banalnosti, o
katerih nam ima kaj povedati.
Aleš Boroš - Barni in njego-
vi spremljevalni glasbeniki
(Goran Koražija - kitara, Bošt-
jan Tramšek - bas in Tomaž
Lavrinec - bobni), ki prosto-
dušno priznavajo, da so samo
špilali za nas (citat iz njihove
uspešnice Naša pesem, za ka-
tero je Van Emeršič naredil
luciden in zapomnljiv videos-
pot), in tako napovedujejo
svojo nadaljnjo glasbeno us-
meritev, trenutno pripravljajo
novo zgoščenko z desetimi
avtorskimi pesmimi, ki jo na-
meravajo izdati v marcu pri-
hodnje leto. Že zlajnane in
pregovorne težave s financa-
mi, ki so s takšnim projektom
povezane (iščejo še morebit-
nega založnika) premagujejo
na izviren način - s prispevki
sponzorjev so v Zdravilišču
Atomske toplice organizirali
srečelov, dobljene denarce pa
namenili snemanju, seveda.
Barni band bo v Celju špilal
tudi za vas. S svojimi starimi
in novimi komadi nas bodo
glasbeniki to soboto, 18. 11.,
ob 22. uri, zabavah na koncer-
tu v prostorih Kulturno-umet-
niškega društva Under-
ground na Stanetovi uhci 2.
Če še niste v živo sUšali Srne z
ulice, Štroma, Visoko nad ob-
laki... in že nekaj časa niste
bili na dobrem koncertu ali
pa iščete nadebudno skupi-
no, katere donator bi želeli
postati, nikar ne oklevajte.
MATEJA TIRGUŠEK
ekspres ekspres
•	Najvišjo pozicijo britanske
lestvice najbolj prodajanih al-
bumov so prejšnji teden po
pričakovanju zasedli irski
megazvezdniki U2 s svojim
najnovejšim LP-jem »Ali That
You Can't Leave Behind«. Na
drugo mesto so padli škotski
Texas z zbirko največjih us-
pešnic, na tretje mesto pa so
se z izborom svojih najboljših
del takoj po izidu zavihteli
Blur. Na oni strani Atlantika, v
ZDA, so na vrhu še vedno rap-
metalci Limp Bizkit s ploščo
»Chocolate Starfish & The Hot
Dog«, V Nemčiji pa se ta te-
den najbolje prodaja zbirka
uspešnic Lennyja Kravitza.
•	Kot smo napovedali prejš-
nji teden, so se Westlife s
prvim singlom »My Love« z
njihovega v ponedeljek ob-
javljenega drugega LP-ja
»Coast To Coast« brez težav
že sedmič zapovrstjo takoj po
izidu zavihteli na vrh britan-
ske lestvice single plošč.
•	Pearl Jam so- letošnjo sve-
tovno turnejo, v okviru kate-
re so brez težav napolnih tudi
ljubljansko Halo TivoU, prejš-
nji vikend zaključili z dvema
dobrodelnima koncertoma v
rojstnem Seattlu.
•	Na spletni sti-ani the-
raft.com lahko najdete nov po-
snetek kultne britanske trip-
hop naveze Massive Attack.
Gre za skladbo »The Nature Of
The Threat«, ki jo bo v prvi
polovici prihodnjega leta moč
slišati tudi na novem albumu,
prvemu po letu 1998 objavljeni
mojsti-ovini »Mezzanine«.
•	V torek je izšel nov studij-
ski album portoriškega su-
perzvezdnika Rickyja Marti-
na. Izid LP-ja »Sound Loa-
ded« je pred 14 dnevi najavil
single »She Bangs«, ki se je
takoj po izidu zavihtel na tret-
je mesto angleško lestvico.
•	Backstreet Boys se potem,
ko so samo v ZDA prodaU več
kot 11 milijonov kopij lanske-
ga albuma »Millenium«, pos-
pešeno pripravljajo na izid
nove plošče. LP »Black And
Blue« bo izšel 2L novembra, z
njim pa namerava popularna
floridska peterica preseči re-
kord (2 milijona in 400 tisoč
prodanih plošč v tednu dni),
ki so ga letos postavili njihovi
glavni tekmeci in soborci za-
ložbe Jive 'NSync.
•	Rage Against The Machi-
ne bodo kot kaže, kljub od-
hodu pevca Zacha de la Roc-
he, nadaljevan glasbeno ka-
riero pod tem imenom. V za-
četku prihodnjega meseca
bodo objavili poleti posneti
album »Renegades« z dvanaj-
stimi priredbami ročk klasik.
•	Osem let po izidu albuma
»Love DeLuxe« se na glasbeno
sceno spet vrača pevka, mod-
na kreatorka in manekenka
Sade Adu. Zdaj že 41-letna le-
potica nam na svojem najno-
vejšem izdelku »Lovers Rq,
spet ponuja melanholične,
pevke, podložene z lahkoti)
jazzom in R&B-jem.
•	Legendarna kalifornij;
country-rock skupina Eag
bo 14. novembra na svo
spletnih straneh objavila ^
najst skladb, ki so jih pos„
na novoletnem koncertu
Los Angelesu. Med njimi j
do tudi klasike »Hotel Calij
nia«, »Take It To The Limit,
»Best Of My Love«. Na j
dan se bo na trgovinskih p(
cah znašla tudi zbirka neka
rih njihovih najboljših sklj
»The Eagles: Selected Woi
1972-1999«.
•	Na podelitvi nagrad Rat
Music Awards so v Las Va
su blesteli 'NSync, Creed
Sisqo, ki so prejeli po d
nagradi.
o Britney Spears bo 8.
nuarja v Los Angelesu vod
28. podehtev glasbenih i
grad American Mm
Awards. Britney bo z 19.1(
ki jih bo dopolnila n.^dece
bra, najmlajša voditeljica
prestižne prireditve do sed
•	Limp Bizkit so prvi ročk
ji, ki so prodali več kot milij
albumov v enem samem ts
nu.
•	Eric Clapton se bo po da
ši koncertni abstinenci i
bruarja spet vrnil na veli
odre. Svetovno turnejo bo 2
čel v Londonu, najbližje SI
veniji pa bo nastopil v Milai
2. marca.
•	Igralec in hip-hop zvezdi
Will Smith je drugič poS
oče. Njegova druga žei
filmska igralka Jada Pinke
je na noč čarovnic rodila
kilograme težko deklico W
low Camille.
•	V petek, 17. novembra, I
do v Casablanci v Celju svo
novo ploščo »Dobr se mi č
gaja« predstavili Don Me
tony band.
•	Trenutno najuspešnei
slovenski raper Klemen Ki
men bo v soboto nastopil
legendarnem ljubljanske
klubu K4, kjer bo predsta*
godbo s svojega odlično pi
dajanega prvenca »Trne
Staji«. Z njega prihaja ti:
provokativna skladba »K
pičke«, za katerega je ta 2
letni Ljubljančan prav te i
posnel videospot v dveh v(
zijah - ostri in milejši. V sl&
nji bodo »grde« besede pi
glašene s piskanjem.
•	Najboljši slovenski ročke
Psych-Path so se vrnili s tii
neje po Italiji, kjer so odigra
enajst koncertov.
• • Primorski terasni ^op
Malibu so deseto obletnf
prisotnosfi na domači glast
ni sceni obeležili z zbirko"
pešnic »The best of...«. J
•	Anja Rupel je v Zagreb
pod taktirko režiserja Zoraj
Happa posnela video spoti
skladbo »Ključ do srca«, '
prihaja z njenega aktualn^r
albuma »Ne ustavi me nih^^'
•	23. in 24. novembra bo
do Kreslin ob spremljavi ^^
lih bogov, Beltinške band'|
Katic in Ali Capone Štrajh tf
skušal dvakrat zaporedo^'
napolniti Gallusovo dvora"
Cankarjevega doma v Ljub')^
ni. Vladek bo poleg številih'
starejših uspešnic predsta^'
tudi skladbe s pred nedavni^
objavljenega albuma »PUČ<*.
STANE ŠPEC^
Slovenski muzikanlje v Laškem
Slovenski muzikantje bodo ob 35-letnici delovanja pripravili
koncert, ki bo nocoj ob 19.30 uri v Kulturnem centru Laško v
okviru Avsenikovega abonmaja polk in valčkov. Slovenski
muzikantje so izdali več kot trideset plošč in kaset, med njimi
so bile tudi tri zlate. Bili so edina glasbena skupina, ki je bila
štiri leta stalni gost priljubljene televizijske oddaje Senik
godcev z voditeljem Karlom Moikom. Osrednji jubilejni kon-
cert so imeli v Kamniku, julija pa jim je v avstrijskem mestu
Worglu založba Euroton podelila zlato ploščo za CD z naslo-
vom 2000 let, ki je bila prodana v več kot 25 tisoč primerkih.
Nocojšnji koncert bo povezovala Darja Vrhovnik. TV
TY VODIC
31
32
TV VODIČ
TV VODIČ
33
34
TV VODIČ
FILM - TELEVIZIJA - RADIO
35
Vesoljski kavboji
Kaj je pravzaprav znans-
^ena fantastika, kolikor se
pač zabrisane meje dajo po-
0viti? Cista, prava znanstve-
0 fantastika? Ne Vojna
^ezd, ki je bolj space opera
oziroma pravljica v vesolju,
pravi primerek žanra bi bil
fecimo Iztrebljevalec Ridleyja
Scotta, pravi in verjetno tudi
jfied najboljšimi. Kaj ga odli-
kuje: čimbolj prepričljiva po-
doba prihodnosti in karakter-
jev. To, da uporablja realne
jnožnosti tehničnih dosežkov
in jih preslikuje v prihodnost.
Cista znanstvena fantastika
se mora znanstvenih (in psi-
holoških) dejstev vsaj približ-
jio držati. Ali se jih Vesoljski
kavboji držijo? Ne. Zvok se
razlega v vesolju, kljub tema,
da bi imel v resnici s tem
mnogo nepremagljivih težav,
ljudje govorijo pri padcu ve-
soljskega plovila, čeprav bi
jim sila G morala zapeti ne
samo ustnice, temveč cel
obraz, in podobno. Torej tole
kljub podnapisom ni ZF. Je
space opera? Je. Razlika je le v
tem, da medtem ko Vojna
zvezd cilja predvsem na mlaj-
še občinstvo - ali srednje sta-
ro, ki bi se rado mlado počuti-
lo -'je namen Clinta Eastwoo-
da povsem obraten: cilja na
starejše občin^vo (in na svoje
oboževalce, to pa so sedaj že
\lako skoraj vsi: ne biti njegov
oboževalec je praktično greh).
Zato v vesolje pošlje starce. Pa
ne navadne starce. Legende.
Poleg sebe še Tommyja Leeja
Jonesa, Jamesa Garnerja in
Donalda Sutherlanda (ki je v
filmu najbolj opazen zaradi
svoje neugnane vražje spolne
sle). Pokazati hoče, da otrok
tudi v starem telesu še vedno
obstaja, če sploh kdaj izgine,
če sploh kdaj lahko izgine. In
da tudi sanja. In da si hoče
sanje izpolniti. In mu to tudi
lahko uspe.
Zakaj omenja kavboje? Ker
ga to veže na lastno preteklost
Umazanega Harryja (takšnih
in podobnih navezav na pre-
teklost je pravzaprav cela ko-
pica). Ker imajo svojega Indi-
janca, v tem primeru med
drugimi SPET (to že postaja
ZLOČIN), premalo uporablje-
nega Radeta Šerbedžijo kot
ruskega generala in njegov os-
tareli satelit, ki postane seni-
len (satelit mislim) in začne
padati proti Zemlji, le Clint in
njegova ostarela ekipa Dedal
pa ga lahko zaustavijo. Ker so
kavboji še vedno simbol pre-
magovanja meja, odkrivanja
novih obzorij, samotarskega
tovarištva. Ker »mlade« prag-
matične generacije sploh ne
bodo razumele, zakaj starci
na koncu raje ostanejo v pro-
padajoči raketi in skušajo pri-
stati ročno, čeprav bi imeli več
možnosti s skokom, s padali.
Hej, zato, ker tako znova po-
kažejo svojo vrednost in še
več, pokažejo tudi vrednost
svojega izginulega tovariša in
njegovega znanja. Bo to dovolj
argumentov? Clint zavrača
poceni miroljubnost ter nečlo-
veško birokracijo in ima raje
odkrito tekmovalnost. Zave-
da se, da lahko vsaka trma
sčasoma dobi drug pomen, re-
cimo pomen kontinuitete. Če
imaš le malo sreče. To se je
konec koncev zgodilo tudi nje-
mu osebno. Toda: film sam je
enostavno preveč zastavljen
na formulah, preveč ležeren,
premalo dodelan in počasen
celo za vedno izjemno ležerne-
ga Clinta, in kar je glavno,
vsekakor bi moral biti ZF, ne
space opera. Ali je bil 77- letni
John Glenn space opera, ko je
pred leti šel v vesolje? Ni, bil je
resničnost. Torej bi moral biti
tudi film tako napravljen. S
trdnostjo pri držanju dejstev
bi se še bolj upravičil; še bolj
bi potrdil starost kot povsem
sposobno in spodobno dobo
življenja. Zato je tale, recimo
ji izbira napačnega žanra,
njegov največji problem. Zato
tole zagotovo ni Clintovo naj-
boljše. Pa kaj - mislite, da se
zato sekira?
PETER ZUPANC
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 16. do 22. 11. ob
16.30 komedija IMulc in ob
18.30 ter 21. uri psihološki tri-
ler Potopljene sence, 17. in
18. 11. ob 23.15 predstava za
ponočnjake Potopljene sen-
ce.
Mali Union: od^l6. do 19.
11. ob 19. uri komedija Mule,
ob 21.15 komedija Vesoljski
kavboji, od 20. do 22. 11. ob
17.	uri najstniška komedija
Road trip, ob 19. uri komedija
Mule in ob 21.15 komedija
Vesoljski kavboji.
Metropol: 16. do 19. 11. ob
16. uri komedija Road trip, ob
18.	in 20. uri grozljivka Brez
povratka; IZ in 18. 11. ob 22.
uri za ponočnjake Brez po-
vratka, 18. 11. ob 10. uri Road
trip in od 20. do 22. 11. ob 16.,
18. in 20. uri grozljivka Brez
povratka.
Kino Žalec: IZ in 19. 11. ob
20. uri psihološki triler Skozi
oko zasledovalca. 18. 11. ob
18.	uri akcija Pekel in 18. ob
20. ter 19. 11. ob 18. uri kome-
dija Mule.
Kino Dobrna: 18. ob 19. in
19.	11. ob 17. uri komična srh-
Ijivka Mirno jezero.
Lora in njeni moški
v Mladinskem centru Celje pripravljajo v petek, 17. novem-
bra, ob 21. uri, premiero kratkometražnega slovenskega filma
Lora in njeni moški - Kaj vse se lahko zgodi v enem dnevu.
Mlada ekipa pod vodstvom scenaristke in producentke Irene
Kovač ter režiserja Aleša Žemlje se je dela lotila brez vsakega
finančnega proračuna in kljub temu uspela filmsko prikazati
zanimivo in aktualno zgodbo. Produkcijo, filma je omogočil
Studio VPK, projekt pa so podprli Ljubljanski kinematografi in
distributer filma Shaft Karantanija film.
Zgodba je prepredena s številnimi stereotipi. Glavna junakinja
je modema mlada dama, ki s svojimi problemi spominja na
zmedeno odvetnico Ally McBeal. Njena zgodba je klasična - Lora
ima vse, samo ljubezni ne in ker ji zapeljivi homoseksualni
prijatelj Rok ne more uresničiti njene največje želje, jo raje zapelje
v stavo, zaradi katere se glavna junakinja znajde v precej bizarnih
situacijah. Zaključek je šokanten, v situacijah pa se bosta našla
tako moško kot žensko občinstvo. V glavnih vlogah igrata Jernej
Kuntner in Sabina Kogovšek, poleg njiju pa se je v svojih vlogah
izvrstno znašlo še nekaj naturščikov.
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: film Hipno-
za je psihološki oz. parapsihološki triler. Nagrajenci so: Klavdi-
ja Štarkel, Šentjanž 41b, Štore, Sandi Repas, C. 14. divizije 1,
Štore in Klavdija Šanca, Galicija 14, Žalec. Prejeli bodo vstopni-
co za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v Vesoljskih kavbojih nastopa tudi
filmski veteran Donald Sutherland. S katerim filmom je
Zaslovel? (Na TV smo lahko gledali istoimensko serijo.)
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 20. novembra. Izžrebali bomo tri
dobitnike vstopnice za ogled filma.
SKRITA KAMERA
• Na nacionalni TV mrzlično
tečejo priprave za novoletni
praznični program. Kakšen
bo, je zaenkrat še skrivnost,
je pa že znano, da je Mario
Galunič med Slovenci tako
popularen, da nam bo prav
on 31. decembra z ekranov
zaželel srečen vstop v novo
leto. Pa tudi sicer pride letoš-
nje Silvestrovo ravno na ne-
deljo, ko je na sporedu Zoom,
najbolj gledana razvedrilna
oddaja na Slovenskem.
®Vse več slovenskih pevcev
se pritožuje ^ad vsemogoč-
nostjo večne urednice nacio-
nalnega razvedrilnega pro-
grama, ki ima pri izbiri nasto-
pajočih v njenih programih
seveda glavno besedo. Miša
Molk je nekega pevca tako
razkurila, da jo bo tožil in na
sodišču razkril, kako so pri
prvi dami malih ekranov vra-
ta za nastop na nacionalki
zaprta za vse, ki so se ji za-
merili.
• Neuspešno pa se je na so-
dišču končalo dokazovanje
voditeljice 24 ur Nataše Pire,
kako da jo je užaUlo pisanje v
nekem, zdaj že pokojnem
trač časopisu. Njegovemu
bivšemu uredniku in lastniku
menda sploh ni bilo treba do-
kazovati, da Pirčeva ne izgle-
da kot gospodinjska pomoč-
nica. To namreč za sodišče ni
žalitev. Natašin voditelj ski
partner Matjaž Tanko, vajen
še vse hujšega zbadanja, si je
v dokaz, da podpira Natašo,
protestno odstrigel čopek, ki
je bil sicer na ekranu skrit
gledalcem.
®Z združitvijo POP T V in Ka-
nala A se obeta racionalizaci-
ja njihovega programa. Z dru-
gimi besedami, nekatere od-
daje bodo ukinili. Da se to na
veliko žalost gledalcev ne bi
zgodilo, predlagajo, naj zdru-
žijo oddaji Aljoše Rebolja in
Oriane Girotto Cavazza - Stil-
ski izziv in Komedija zmeš-
njav. Dobili bi zares smešen
program. Če bi v tej oddaji
nastopil še najbolj popularni
A kanalov vedeževalec
Danny, bi bil uspeh zagotov-
ljen.
• Borut Veselko, priljubljeni
igralec ter voditelj (in kdo ve,
kakšen zdravnik?) bo kviz
Življenjska priložnost vodil
vsaj še do konca leta. Tako
bo, potem ko se je z malih
ekranov poslovil Jonas s kvi-
zom Lepo je biti milijonar,
odveč ugibanje, kateri je bolj-
ši.
<i>V informativnem programu
TV Slovenija očitno ni šale. Po
tem ko je kadrovska metla
urednika dnevnoinformativ-
nih oddaj Jureta Pengova na-
redila čistko med nekaterimi
starejšimi kadri, so prišli na
vrsto še mlajši. Obetavno vo-
diteljico oddaje Vaš tolar Tino
Malešič je odnesel Lipuščkov
novinarski kodeks. Novinar-
ka naj bi sodelovala pri sne-
manju reklam, kar pa je za
novinarje na nacionalki men-
da zelo hud greh.
Miša Molk
36
ZA AVTOMOBILISTE
Prenovljena VW passat in sharan na domačem trgu
o prenovljenem VW pas-
satu in enoprostorskem sha-
ranu smo že nekaj pisali.
Sedaj pa oba avtomobila pri-
hajata na slovenski trg, saj
je njuna prodaja stekla prav
te dni.
Tako pri uradnem zastopni-
ku korporacije VW pri nas,
ljubljanskem Porscheju Slo-
venija, menijo, da se jim bo
prihodnje leto posrečilo pro-
dati kakšnih 1500 do 1600
passatov nove generacije in
nekako.150 prenovljenih sha-
ranov. Passat je na voljo kot
limuzina s štirimi vrati in kot
variant (karavan), pri čemer
naj bi prodali kakšnih 60 od-
stotkov limuzin. Navzven je
morda manj nov kot trdi to-
varna, ki pravi, da je novih
vsaj 2300 sestavnih delov.
Predvsem so povečali togost
karoserije, se potrudili pri
varnosti in udobju, povečali
tako prednji kot zadnji kolo-
tek, izboljšali zavore ipd. Pas-
sat nove generacije ima nav-
zven opazno drugačne luči ta-
ko spredaj kot zadaj, novo
veliko prednjo masko, nov je
pokrov prtljažnika, drugačni
so odbijači ipd.
Notranjost je zgolj na prvi
pogled ostala nespremenjena,
kupci pa lahko izbirajo med
štirimi vrstami opreme. Ome-
niti je treba, da so avto opre-
mili s tako imenovanimi bik-
senonskimi žarometi, ki iz-
boljšajo svetilnost za kakšnih
250 odstotkov (ti žarometi
bodo slovenskim kupcem na
voljo nekaj kasneje). Motor-
jev je, kot smo že pisah, osem,
in sicer pet bencinskih in trije
turbodizli (TDI). Razpon mo-
či je pri dizelskih motorjih je
od najmanj 110 do največ 150
konjskih moči, pri bencinskih
pa od najmanj 102 do največ
193 konjskih moči, pri čemer
je omembe vredno, da vsi us-
trezajo ekološkim predpisom
Euro 4 (za bencinske) in Euro
3 za dizelske motorje. Najce-
nejši passat z 1,6-litrskim mo-
torjem in opremo basis je ta
hip na voljo za 3,8 milijona
tolarjev.
Načrti s prenovljenim sha-
ranom, nekdaj najbolje pro-
dajanim enoprostorcem na
slovenskem trgu, so seveda
ustrezno skromnejši. Gre za
drugo generacijo tega avto-
mobila, ki nastaja na Portu-
galskem. Novi so žarometi z
gladkim steklom, drugačna
je maska, spremenili so za-
dek ipd. Pri VW pravijo, da v
notranjosti noben sestavni
del ni ostal nespremenjen,
pomembno je, da je ročna
klimatska naprava vgrajena
pri vseh izvedenkah serijsko,
za doplačilo sta na voljo vrt-
ljiva prednja sedeža ipd. Avto
je serijsko opremljen z roč-
nim šeststopenjskim menjal-
nikom, motorjev pa je pet -
trije bencinski (1,8 T s 150,
2,0 litra s 115 in V6 2,8 litra z
204 konjskimi močmi) ter
dva turbodizla (oba z gibno
prostornino 1,9 litra, vendar
z močjo od 90 in 115 konj^
skih moči).
Pri posameznih izvedenkah
ponujajo stalni štirikolesni
pogon 4motion in prestavno
avtomatiko z možnostjo sek-
venčnega prestavljanja tiptro'
nic. Najcenejši sharan (2,0
basis) je naprodaj za 4,4 milj!
jona tolarjev.
VW sharan...
...in passat.
V glavnem minusi
Krivulja prodaje novih av-
tomobilov na slovenskem tr-
gu gre samo še navzdol. Ta-
ko so oktobra prodali 4669
osebnih avtomobilov, kar je
bilo za 10,3 odstotka manj
kot oktobra lani. Skupaj pa
se je letos za nove avtomobi-
le odločilo 55.520 kupcev,
kar je za 19,9 odstotka manj
kot lani v tem času (69.373).
Realno je torej pričakovati,
da bodo letos na slovenskem
trgu prodali kakšnih 62 ali 63
tisoč avtomobilov (lani 78 ti-
soč), kar bo približno toliko
kot leta 1998. Najbolje je se-
veda prodajal Renault, ki se
mu je oktobra posrečilo za
svoje avtomobile najti 1112
kupcev, vendar je bilo to za
3,1 odstotka manj kot lani
oktobra. Volksvvagen kot dru-
gi na tej lestvici je prodal 585
avtomobilov (za 4,3 odstotka
več kot lani v tem času), med-
tem ko je bil tretji tokrat Peu-
geot s 439 prodanimi vozili,
kar je celo za dobrih 32 od-
stotkov več kot lani oktobra.
Oktobra je šlo bolje tudi
Oplu (260 vozil, plus 20,4
odstotka), pa Fordu (177, plus
8,6 odstotka), Audiju, ki je
prodajo povečal za 8,3 odstot-
ka ipd. Med deseterico najbo-
lje prodajanih avtomobilov v
oktobru je bil čisto zgoraj se-
veda renauh clio (615), na
drugem mestu je bil tokrat
peugeot 206 (310), na tretjem
pa renault twingo (237). Med
deseterico je tudi Oplova astra
(148), kar je morda obet za
boljše čase v prihodnjih mese-
cih. Na sliki: opel astra.
Začenja se boj za
evropski avto leta 2001
Ker se bliža konec leta, se pojavljajo tudi vsakovrstni
razpisi za naj avto. Vsekakor je povsem v ospredju izbor
za evropski avto leta 2001, sicer že 38. po vrsti. Razglasitev
letošnjega avtomobila leta oziroma evropskega avtomobi-
la za leto 2001 bo 14. novembra, sodelovalo pa bo 56
evropskih avtomobilističnih novinarjev iz 21 držav.
Pri izboru bodo upoštevali deset meril, in sicer obliko,
udobje, varnost, varčnost, vozne lastnosti, prijaznost do
okolja, ceno ipd. Letos je konkurenca dokaj ostra, čeprav se
zdi, da nekaj manj kot prejšnja leta. Med možnimi in
močnimi kandidati je kar nekaj avtomobilov. Tako ima veliko
možnosti recimo nova alfa 147, pa tehnično in tehnološko
dodelani audi A2 ipd. Med možnimi zmagovalci je tudi
Chryslerjev PT cruiser, nenavaden avtomobil sedanjega časa,
pa seveda ford mondeo in mercedes C razreda. Pri točkovanju
bodo upoštevali le tiste avtomobile, ki so naprodaj v večini
evropskih držav.
YW; drugačne cene,
daljše posojilo
Prodaja nekaterih mode-
lov tovarne Volksvvagen
utegne biti v teh dnevih ali
tednih nekaj ugodnejša, saj
ponujajo nižje cene, pe-
strejšo opremo in daljša po-
sojila.
Tako si je mogoče omishti
pri nakupu pola limuzine in
variant do 72 mesecev dolgo
posojilo (tudi pri nekaterih
drugih avtomobilih njihovega
programa), pri čemer je malo-
prodajna cena tako ene kot
druge izvedenke nižja za reci-
mo 140 tisoč tolarjev. Passat
in sharan prejšnje generacije
(na voljo sta že prenovljena
modela) sta cenejša za 300
tisoč tolarjev (jasno, do pro-
daje zaloge), golf 1,4 in 1,9
SDI pa za 140 tisoč tolarjev.
Polog pri najemu posojila je
najmanj 25-odstoteh.
Nekaj je še drugih spre-
memb. Tako ponujajo novo
izvedenko golfa generation.
Osnova je oprema golf com-
fordine, ob tem pa ima ta avto
pnevmatike 205/55 R 16, pla-
tišča montreal, sedeže v sivo-
črni barvni kombinaciji,
športna sprediTja sedeža, ko-
vinsko barvo ipd.

Poslovni rezultati v devetih mesecih so
menda pomembna napoved konca poslov-
nega leta. Če to drži, potem je lahko franco-
ski Renault kar zadovoljen. V omenjenem
obdobju je namreč prodal 1,7 milijona vozil
(osebnih avtomobilov in lahkih dostavnih
vozil), kar je bilo za 2,1 odstotka več kot v
enakem lanskem obdobju.
Prihodek Renaulta je dosegel številko 29,4
milijarde evrov, kar je bilo za 6,6 odstotka več
kot leto prej, pri čemer je največ ustvarila
avtomobilska dejavnost znotraj korporacije.
Kot pravijo pri Renaultu, bi lahko bili rezultati
tudi nekaj boljši, če ne bi imeli težav pri dobavi
sestavnih (mehanskih) delov. Ob tem je zani-
mivo to, da so v zadnjem času Renaultove
delnice precej pridobile na vrednosti, vendar
ne zaradi dobrih poslovnih rezultatov same
tovarne, pač pa uspeha pri prestrukturiranju
japonskega Nissana. Kot je znano, je francoska
tovarna večinska lastnica japonske avtomobil-
ske hiše. Slednja je bila dolga leta v hudih
težavah, sedaj pa je očitno, da je prav ob
pomoči Renaulta že iz najhujšega.
Mitsubishi pajero.
Škandal že povzroča težave
škandal z japonskim Mitsubihsijem, ki je skoraj dvajset
let sistematično skrival oziroma zavračal vse pritožbe kup
cev, za omenjeno tovarno ne bo tako nedolžen.
Kot kažejo podatki o septembrski prodaji osebnih avtomobi;
lov na Japonskem, je Mitsubishi tam prodal za" dobrih 2[
odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu, pri čemer so vse
druge tovarne poslovne rezultate nekoliko izboljšale. To je že
drugo zaporedno Mitsubishijevo mesečno zmanjšanje prodaje
in vse kaže, da vzrok zanj omenjeni škandal.
Zamenjava na krmilu Revoza 1
Na krmilu novomeškega Revoza oziroma njegove indu-
strijske divizije je prišlo do pomembne menjave, saj j^
dosedanjega direktorja Jeana Marca Callouda zamenja
Michel Bouton.
Bouton je človek, ki je tako rekoč zrasel v tej velik
industrijsko-avtomobilski korporaciji. Zadnjih šest let je bilj
direktor Renaultove tovarne v bližini Pariza. Novomeški RevoZ
je največji slovenski izvoznik, največji izvoznik v Francijo
seveda tudi edina domača avtomobilska tovarna. Je pretežno ^
lasti Renaulta (svoj delež ima tudi slovenska država, ki pa bi g^
rada prodala Renaultu; pogajanja o tem še niso končana), K
ima seveda največjo (ali vso) besedo.	'
ZA AVTOMOBILISTE

Med avtomobili SUV še tribute
Uazred vozil za prosti čas,
J jih označujejo z angleško
^atico SUV (Šport Utility
Ifhicle), se neprestano pol-
^z novimi in novimi avto-
^bili oziroma tekmeci. Ta-
se sedaj v njem pojavlja
jidi japonska Mazda s svo-
jci tributom.
omenjeni avto nastaja v so-
jelovanju Mazde in Forda,
l^r seveda ni posebej prese-
jetljivo. Ameriški Ford ima
jainreč pomemben lastniški
jelež v Mazdi in zato tudi
feliko besede, kar se pozna
,ri sodelovanju na različnih
jodročjih. Tribute je 4,3 me-
ra dolgo vozilo razmeroma
]t)lih in sem ter tja tudi ogla-
jti karoserijskih potez. Na-
eloma se bo avto kosal red-
no s hondo CRV, pa toyoto
1AV4, land roverjem freelan-
lerjem in podobno konku-
enco. Na voljo bo s štirimi
azličnimi vrstami opreme,
iri čemer bo v osnovni izve-
lenki že serijsko opremljen s
lirimi zračnimi varnostnimi
ilkinami, 16-palčnimi kole-
inimi platišči, električno po-
ničnimi stekli, osrednjo
iljučavnico ipd.
Tribute bodo za začetek do-
bavljali z. dvema motorjema,
ki načeloma prihajata iz For-
da, vendar so ju pri Mazdi
nekoliko priredili. Osnovni je
2,0-litrski agregat, ki ponuja
124 konjskih moči pri 5300
vrtljajih v minuti (po tovarniš-
kih podatkih zmore največ
169 km/h). Nekaj zmogljivej-
ši je V6 bencinski motor z
gibno prostornino 3,0-litra.
Zmore namreč 197 konjskih
moči pri točno 6000 vrtljajih
v minuti, kar zadostuje za naj-
večjo hitrost 190 km/h in pos-
pešek 11,8 sekunde do 100
km/h. Pri Mazdi napoveduje-
jo, naj bi prihodnje leto ponu-
dili tudi dizelski motor, ki je
pri takšnem avtomobilu in v
tem razredu še toliko pomem-
bnejši.
Osnovna izvedenka je
opremljena samo s pogonom
na prednji kolesni par, druge
pa s štirikolesnim pogonom,
ki ga je mogoče vključiti s
pritiskom na stikalo v potniš-
ki kabini. Ob tem ima tribute
tudi samodejni diferencial, ki
deluje kot visko sklopka in ob
slabotnem oprijemu prednjih
koles približno polovico moči
samodejno prenese na zadnji
kolesni par.
Pri ljubljanskem MMS, ki je
uradni predstavnik Mazde pri
nas, naročila za tribute že
sprejemajo, dejansko pa bo
dobava oziroma prodaja ste-
kla šele marca ali aprila pri-
hodnje leto. Računajo, da se
jim bo v letu, ki je pred nami
posrečilo prodati kakšnih 120
avtomobilov. Cene še niso
znane.
Mazdin nov adut - tribute.
Fiat je skeptičen
Italijanski Fiat, nekdaj največja avtomobilska skupina na
tari celini, je s svojimi letošnjimi poslovnimi rezultati še kar
adovoljen, čeprav ugotavljajo, da se utegne stanje do konca
?ta precej poslabšati. Prodaja je zlasti v Zahodni Evropi v
adnjih mesecih občutno padla, kar je, kot menijo pri Fiatu,
^sledica cenovne vojne med avtomobilskimi tovarnami. Pri
iatu ob tem menijo, da bodo na domačem, se pravi italijan-
kem trgu, letos ohranili oziroma dosegli 37-odstotni tržni
lelež, v Evropi pa naj bi bil njihov tržni delež 11-odstoten. Na
liki: Fiat seicento.
Berlin in zemeljski plin
v novi (nekdanji) nemški prestolnici Berlin se trudijo, da bi
kar najbolj zmanjšali škodljivi vpliv emisij v avtomobilskih
izpuhih. Zato finančno in sicer podpirajo uporabo zemeljske-
ga plina kot pogonskega »goriva« pri osebnih in drugih
avtomobilih. Prav zaradi tega bodo do konca leta 2001 odprli
deset novih črpalk oziroma skladišč zemeljskega plina. Tako
naj bi po sedanjih načrtih vsaj tisoč taksijev uporabljalo
zemeljski plin, poleg tega pa tudi avtomobili v avtošolah.
Zemeljski plin med vsemi sedaj znanimi pogonskimi gorivi za
avtomobile velja za najbolj čistega.
Opel: letos še izguba, nic dobička?
že pred dobrim letom in pol je bil nemški Opel, ki je sestavni del evropsko-ameriškega
koncema General Motors, poslovno dokaj uspešen. Sedaj pa tovarna v okviru skupine GM
Europe (še britanski Vauxhall, Saab ipd.) ne dosega takšnih poslovnih rezultatov, kot so jih
pričakovali.
Skupina si je v letošnjih devetih mesecih na evropskih trgih priborila 10,9-od5totni tržni delež,
kar je precej manj kot pred časom. Za razliko od napovedi, Oplu še ne kaže na boljše čase. Po
nekaterih ocenah bo tovarna potrebovala vsaj še pet let, da se bo njen položaj na evropskih trgih
ustrezno utrdil. Te dni je tovarna popravila (zmanjšala) svoje letošnje poslovne napovedi, saj
konec leta ne bo prikazala dobička, kot so napovedovali, pač pa izgubo. Prav zaradi tega je nova
corsa, ki jo bodo začeli pri nas prodajati novembra, veliko upanje, čeprav gre recimo astra še
vedno dobro v promet. Zanimivo je, da so zlasti nemški kupci že sedaj, ko je corsa še na tekočih
trakovih, pokazali veliko zanimanja zanjo, saj je tovarna dobila 30 tisoč prednaročil. Na sliki:
astra karavan.
Ferrari
podaljšal
garancijo
Novica ne bo razveselila
veliko slovenskih kupcev.
Italijanski Ferrari namreč
vsem avtomobilom, ki so jih
prodali oziroma izdelali po
1. oktobru letos, priznava
triletno garancijo - ne glede
na število prevoženih kilo-
metrov. S tem so prehiteli
prav tako sloviti Porsche, ki
pri svojih novih avtomobihh
priznava zgolj dvoletno ga-
rancijo, ne glede na število
prevoženih kilometrov.
38
ZA RAZVEDRIIO
MOVI TEDNIK
NASVETI
F
^a opažen korak - modna
barvitost na nogah
letošnji trendi domskih nogovic prekipevajo v veselih barvnih odtenkih, drznih vzorcih, atraktivnih kombinacijah...
Enkrat ali dvakrat smo na
fin mestu že omenili zaton
^zbarvnega minimalizma
I letošnji modi. Adijo hlad-
U sivina in asketska,-nedo-
ippna preprostost krojev,
^vijo trenutno zmagujoči
lendi, ki stremijo k obuja-
iju t.i. lady šika. Tista pra-
a, klasična in malce nostal-
jim damska podoba pa se-
eda vljudno in (začasno)
irestavlja v »manjši kader«
Ihlače.
To priljubljeno žensko ob-
kCilo je sicer še vedno aktual-
no, vendar modi se je letos pač
zahotelo v »velikem kadru«
znova pokazati - ženske noge.
V krilih, ob-
lekah, kosti-
mih - vse v
dolžini, ki se
sprehaja od
kolen malce
navzgor in
navzdol. Nič
novega, prav-
zaprav.:. če
ne bi bilo tu-
kaj novih no-
gavic!
Razigrana
barvitost, do-
mišljija v tka-
nju, drznost
vzorcev, ne-
čimrna gla-
muroznost in
sem ter tja
kanček hu-
morja za iro-
ničen ženski
korak v letoš-
njo zimo so
njihove naj-
bolj opazne
lastnosU.
Pa poglej-
mo najprej
barve. Signalno, vinsko oziro-
ma bordo rdeča, barva jajčev-
cev, rožnata, oranžna, jabolč-
no, olivno in smrekovo zelena
se bodo najpogosteje ovile
okrog naših nog. Za drznejše
in pogumnejše (in predvsem
tiste z lepo oblikovanimi, vit-
kimi nogami!) pa zlata ter
ostale kovinsko bleščeče bar-
ve, ki s svojim tehno videzom
dajejo nekakšen vesoljski vtis.
Slednje bodo morda navduši-
li tudi atraktivni vzorci. Že iz
starih plesnih musicalov pozna-
mo črne in rdeče debelo mreža-
ste nogavice, ki imajo močan
erotični naboj. Žal lahko delu-
jejo ob nesamozavestnem kora-
ku malce cerieno, zato, če niste
prepričane, da je to pravi tren-
dovski izziv za vas... ozrite se
raje po kakšnih drugih. Denimo
s cvetličnim, geometrijskim
op-art in surrealističnim moti-
vom, vzorcem kož eksotičnih
živali (tiger, leopard,kača, ze-
bra), romantično in diskretno
čipkastih efektih, ki imitirajo
tetovažo, ali, če ste seveda pri-
pravljeni seči globoko v denar-
nico, potiskane z logotipi slovi-
tih kreatorskih imen. Takšne
nogavice so letos lansirale mod-
ne hiše Chanel, D&G, Fen-
di,Versace... En par stane včasih
več kot spodobno dragi čevlji.
Zadnji modni krik so krea-
torske hlačne nogavice, kate-
rih vzorec se nadaljuje na čev-
ljih, škornjih oziroma glež-
njarjih. Lepo? Presodite sami.
Vsekakor moramo kakšno
reči še o materialih oziroma
debelini letošnjih zimskih no-
gavic. Debele seveda, sedem-
deset in več denske so. Ne
glede na to, ali so izdelane iz
poliamidnih, svilenih ali
bombažnih vlaken, vselej vse-
bujejo lycro. To čudežno ela-
stično nitko, po zaslugi katere
smo že zdavnaj pozabili na
nadležno gubanje in harmoni-
kanje nogavic okrog naših ko-
len in gležnjev. In po zaslugi
katere lahko s hlačnimi noga-
vicami kakšen del naše posta-
ve stisnemo, dvignemo, masi-
ramo...
In še najpomembnejše - ka-
ko, s čim in kdaj sploh nositi
tako vesele in opazne nogavi-
ce? Bodisi v total looku z osta-
limi oblačih, bodisi kot barvit
oziroma vzorčast akcent k
enobarvni osnovi. Tisto ek-
stremno ironično kombinato-
riko, ki v celotni podobi obla-
čil in modnih dodatkov nav-
dušeno druži različne živopi-
sane vzorce, pa morda raje
pustite. Za kdaj drugič...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
V diskretnem total looku.
Preoblečene v logotipe: Chanel in Fendi.
Mreža ali vrtnice na nogah.
Čipkast vzorec, ki asociira
na kačji motiv.
lepotain zdravje
Samski stan in
obolevnost
če ste sami (osamljeni),
mate več možnosti, da zbo-
ite in se hitreje postarate.
Rezultati dolgoletnih po-
»lobljenih statističnih štu-
jij pričajo, da so ljudje, ki
^vijo sami, veliko bolj nag-
'jeni k somatskim, psiho-
'^matskim in psihičnim te-
^vam, kakor tisti, ki živijo
'Urejeni družinski skupno-
Strokovnjaki to razlagajo s
""eprostim dejstvom, da
'®mski v zasebnem življenju
'imajo potrebne čustvene
•pore in psihične spodbude
'i premagovanje stresa in
(Sresivnosti vsakdanjega živ-
t^nja. Zato pogosteje obole-
'^jo za boleznimi psihoso-
''atske narave, kot je gastri-
^ in rana na želodcu, muči-
" pa jih tudi simptomi, kot
nespečnost, nemir, raz-
dražljivost ipd. Med samski-
mi naj bi bil višji tudi odsto-
tek zasvojenosti z nikoti-
nom, alkoholom, tabletami
in hrano (zlasti s sladkarija-
mi), ki se močneje odraža
zlasti med vikendi, prazniki
in počitnicami, ko so števil-
ni samski (pa tudi poročeni
ljudje) osamljeni in nesreč-
ni. Obenem pa samski tudi
prej umirajo - poročeni moš-
ki živijo povprečno 73 let,
samski pa po najnovejših po-
datkih le 68,3 leta. Dr. Wer-
ner Habermehl pravi, da ima
kar 20 odstotkov samskih te-
žave z želodcem, 50 odstot-
kov jih trpi zaradi glavobola
(migrene) in nespečnosti.
Omenjene in njim podobne
težave pestijo pripadnike
samskega stanu 2 do 3-krat
pogosteje kot njihove poro-
čene kolege.
Upoštevajoč navedena stro-
kovna dejstva so se nekatere
zdravstvene zavarovalnice za-
čele resno spogledovati z
uvedbo višjih tarif oz. premij
za neporočene, k čemur je
eden izmed strokovnjakov
pripomnil, da bi bilo potreb-
no najvišje premije uvesti za
nesrečno poročene in vezane,
ki se ne morejo rešiti iz neus-
pelega zakona ali partnerske
zveze.
Nagradno vprašanje
novembra:
LETOS SO ZNOVA MODNE ŽENSKE NOGAVICE S ČRTO.
KDAJ SO IZDELALI PRVE »NAJLONKE« S ČRTO?
a)	leta 1990
b)	v 17. stoletju
c)	okrog leta 1940
40
MARTINOVANJA
Sveti Martin dela iz mošta vin' ali praznik v laški fari
Laška fara je ena najstarejših slovenskih prafar, ki je
včasih pripadala oglejski nadškofiji. Tu je bil Martin zavet-
nik že od vsega začetka, verjetno celo že v prvi cerkvi, ki je
bila menda nekoliko manjša in skromnejša od sedanje. K
njeni izgradnji šo precej prispevali zlasti državni knezi
Babenberški, ki so bili tudi lastniki laškega gospostva. V 12.
stoletju so dali tej fari pravico do sejma, kasneje tudi pravico
do sodstva itd. Leta 1227 je Laško prvič imenovano kot tfško
mesto. S trškimi, sodnimi pravicami in sejmom. Od takrat je
v Laškem vseskozi na Martinovo sejem, ker pa je Martin
celo »farni patron« v tukajšnji cerkvi, je vsako leto ob tem
času tudi slovesna maša.
Kaj vse se je dogajalo po
končani maši, smo lahko v
nedeljo videli na Aškerčevem
trgu v Laškem, kjer se je že
zgodaj zjutraj pričel Marti-
nov sejem. Na stojnicah si si
poleg raznovrstnega kramar-
skega blaga lahko ogledal in
kupil izdelke kot v dobrih
starih časih. Poleg stojničar-
jev sta bili na sejmu tudi
kranceljpintarici z izdelki su-
hih rož, lončar, medičarja in
lectarja, suhorobar, kovač,
pa še kdo bi se našel. Tridnev-
no praznovanje, ki se je pri-
čelo v petek s predstavitvijo
dela kiparke Dragice Čadež,
avtorice kipa A. M. Slomška
v Rečici, ki je v pogovoru z
umetnostnim kritikom Jože-
fom Hudečkom v laški knjiž-
nici orisala svojo pot pedago-
ginje in umetnice. Slomško-
vo življenje in delo je pred-
stavila s figuralno kompozi-
cijo v reliefni upodobitvi
dveh otrok, ki svojemu učite-
lju ponujata grozd, simbol
krščanstva in dar narave.
Sobotni Martinov dan se je
pričel s tradicionalno sveto
mašo dekana in nadžupnika
Jožeta Horvata in nadalje-
val z Večerom Slomškovih
vinskih pesmi in zdravičk.
Ko je le-ta kaplanoval in žup-
nikoval v svojih zgodnjih du-
hovniških letih po vinorod-
nih krajih, je spoznal nelepo
in nezdravo navado, da so
viničarski otroci prihajali v
šolo tudi opiti, saj so zajtr-
kovali kruh in mošt. Ni jih s
palico, pravzaprav bi z njo
moral starše. Raje je zložil
pesem »Najboljše vince za
otroke...«. Še rnnogo zanimi-
vih zgodbic ob glasbeni
spremljavi smo lahko slišali.
Tudi tisto o prepiru med vo-
do in vinom. S pesmijo »Vino
ino voda« naj bi spomnil lju-
di, da je ob žeji tudi voda
božji dar.
Seveda pa ob Martinovem
prazniku ni šlo tudi brez Le-
pe nedelje ali Ta večje, kot so
temu rekli nekoč. Takrat so
namreč jedli z veliko žlico,
kar med letom ni bilo običaj-
no. Se je pa tudi zgodilo, da
se ta nedelja ni vedno dobro
končala. To so med drugim
prikazali nastopajoči na "ne-
deljski prireditvi. Dva moš-
ka sta na Martinovem sejmu
prodala vole, se zapila in
pijana zaspala v gozdu. Ko
sta ju našli ženi, sta jima iz
jeze med spanjem pobrah
ves denar. Ko sta se prebudi-
la, sta' ugotovila, da sta brez
ficka, zato si nista upala do-
mov. Da bi bilo videti, da so
ju napadli roparji, si raztrga-
ta oblačila in se prebunkata.
Ja, nič kaj prijetna stvar, kaj-
ne?
Nizanje podob iz preteklo
sti so navzoči, navdušen
spremljali, nekaj pa jih j]
pritrdilo tudi s kupico rujn^
ga. Zupan Jože Raj h je 2J
plesal z najuspešnejšo goj
podinjo v laški fari Marjaij
co Deželak iz Debra, ki je
dar prejela pečo. Nekoč ]
zmagovalka dobila židanj
ruto, ki se je nosila na obe|
straneh, danes pa je to pr
stižno darilo -izgubilo sv(
pomen. Pečo je letos izvezl
nekdanja ravnateljica O
novne šole Primoža Trubarj
Laško in članica Odbora z
etno dejavnost Irena Mulej
ki je po predlogi Jureta Krj
^ovca pripravila tudi scenj
rij za Lepo nedeljo. Velik df
zaslug za nedeljsko, zlasti p
■ sobotno dogajanje v Laškem
pa gre vsekakor Juretu, k
izhaja iz novinarskih vrsj
Nekaj časa je bil urednik No
vega tednika, delal pa je tud
na Radiu Celje. Že nekaj časa
je tudi član Odbora za etnt
dejavnost in sodeluje pri na
Stanku različnih prospektoVi
Je prava enciklopedija o sta-
rih običajih, zgodovini il
ljudeh. Njemu in podobnim
se lahko zahvalimo, da trad
cija še ni pozabljena.
BOJANA JANO
^ Foto: GREGOR KATl
Laški župan Jože Rajh v plesnem koraku z Marjanco
Deželak, najuspešnejšo gospodinjo v fari.
Sredi Celja je na praznik vina spomnilo Klasje pred svojo prodajalno in pripravilo pokuši-
no dobrot. Pa še za glasbeno spremljavo je poskrbelo.
Tudi Celjani in okoličani so lahko v soboto, če niso šli v Laško, vsaj za trenutek obudili
spomin na stare običaje, povezane z martinovanjem, okusili mlado vino in dobrote, ki sodijo
zraven. Veselo je bilo v centru Interspar, kjer je takšna prireditev že tradicionalrm.