y mr! GLOSA, KARIKATURA USE JE RES C neuietega tiča tožba J Prišli so časi čistih računov. Če si zanič, te vržejo tistih, ki si jim omogočil, da nastopajo v tvojih na cesto, če si dober za kakšno delo, ga obdržiš in zgodbah kot nategnjenci. Kar je čista barabija, saj je dobiš tu in tam plačo. Zadnje čase je se najslabše, vendar jasno, da slava pač mora pripasti samo nam, če si čisto navaden lopov. Zakaj? ki nam uspeva vedno znova najti koga, ki mu denar ni tako drag kot nam. Pa to ni glavni problem. Čisto preprosto zato, ker se najdejo ljudje, ki tvoje Največji je, ker se ljudje začenjajo ozirati okoli sebe ime brez potrebe vlačijo na dan skupaj z nedelom, in ne zaupajo več niti samemu sebi. Kar v nekakšno ki ga spocenjaš, kar te fizično onemogoča, da bi skušnjavo bi padali in na lahek način prihajali do stvari spočenjal še naprej. Poseganje v osebno denarja, pa z velikimi avti bi se vozili, pa se kar v oči integriteto je tako prešlo pri nas že v tisto fazo, da si direktno dì drugim gledali, kot lopov ogrožen, in to brez pravnomočne sodbe. Vam rečem. Ni več luštno. Tič gor ali dol. Brez potrebe se začenjajo pojavljati celo imena " tič NEUftRNfi DEMONTAŽA NASA KRONIKA POZDRAVLJENA, KOROŠKA če si sploh še... Prevračanje drugega dela običajnega uvodnikarjevega nagovora se ni zgodilo zaradi trenda biti drugačen niti zaradi pobalinstva, tudi zaradi kakršnekoli zlobe ne.... zapisano je le poskus označitve koroške slepe pege(v psihologiji ta sintagma označuje razkorak med tem, kako te vidijo drugi, saj sam tega videnja ne zmoreš). Odnos Korošcev do samih sebe je, če ne suiciden, pa gotovo etnociden.Zapisano je moč utemeljiti z nenehnim preštevanjem na čiste in križane poseljence, s segregacijo na • razvite in one v embrionalnem stanju, z odbiranjem tistih za Evropo in onih za vrnitev na Balkan... Odraz takšnega samozažiranja je v eni od izjav našega koroškega poslanca,da v Slovenj Gradcu, po listini OZN Glasniku miru, ne more biti sedež policije, kar je enaka abotnost kot trditi, da so zaradi lokacije bolnišnice vsi Slovenjgradčani zdravi, ostali Korošci pa bolni. Identiteto nam načenjajo brezglavi poskusi pobegov v Evropo, podobo (image) pa si nastajajoča jara gospoda oblikuje s poimenovanji, kot so Edlvajsi, Strato inni, Apoloni itd. Samozajedamo se, ker nismo sposobni skupne prezentacije -recimo Vodnika po slovenski Koroški, zmoremo pa vzorne vodnike, toda smo od občinske do občinske meje. itd. itn. Nace Šumi v Umetnostnem vodniku po Sloveniji (založba Marketing 013 ZIP, LJ 1990) naše tri doline poimenuje v slabšalno Koroški kot, žlahtnost imena Koroška pa omeji le še na področje v sosednji severni državi. _ Janko Sopar v turističnem in gastronomskem vodniku Počitnice v Sloveniji (založba CZNG 1987) v naših treh dolinah ne priporoča niti enega gostinskega objekta, v katerem bi bil popotnik zagotovo kvalitetno, prijazno in pošteno postrežen. Razmislek o tem, kako derejo turisti tja, kjer se potuje lačen in žejen, je le še stvar okusa, gotovo pa marginalen. V Skupnem razpisu kadrovskih štipendij za š.l.93/94 je izkazanih le še 9 (beri devet) potreb po visoko izobraženih (pa še od tega šest v Srednji šoli v Slovenj Gradcu). Ne čudite se torej, Korošci, če v križarskem Slovencu nek novodobni eksilant prostodušno zapiše, da je v Slovenj Gradcu nemški jezik avtohton (prvoten, domač). Tu je vsaka privoščljivost odveč - zakaj, kaj obeta Ravenčanom, ki so se imenu Guštanj odpovedali šele bližnjega leta 52, Radeljčani pa Marenbergu še šest let kasneje, ne ve nihče oz. ve samo on. Zato hitite marnjati po svoje, Korošci, kjerkoli ste že. Kdo ve, kako dolgo boste še lahko. Andrej Makuc ~ ___ Naslovnica: 1 REVIZIJSKA MREŽA? foto: A Kac 1 m 'W&mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm In slepa pega?! PREPIH ------ ----------------------- V OSPREDJU ----------------------- KONČANE SO ZDRAHE OKROG MESTA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA inuosT SLimifusiE udu Žarko Bogunovič, družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini Slovenj Gradec bo svoje delo predvidoma opravljal le še do konca junija, čeprav mu mandat poteče 1. septembra. Potem ko je v mesecu marcu na seji občinskega predsedstva prišlo do predloga, da se zmanjša poraba in s tem ukine delovno mesto družbenega pravobranilca, se pričenjajo trenja na relaciji Bogunovič - občinski vrh in poslanci. Po približno dvomesečnem prerekanju si je Bogunovič našel novo službo in sam ponudil odstop z delovnega mesta, ki ga za zdaj še opravlja. Danes so zanimiva predvsem memnja o tem, da je Bogunoviču našla službo njegova stranka LDS, ki naj bi s tem prekinila njegovo pospešeno delo v zvezi z revizijami lastninskih postopkov. Gospod Bogunovič, je bilo število zahtevkov po reviziji z vaše strani v zadnjem času res občutno večje kot prej? Ne, to ni res. V Prepihu sem bral, da sem potem, ko je prišlo do spora, ki ga pravzaprav ne jemljem tako, dal več zahtevkov. Pokažem vam lahko, kdaj in za koga sem jaz zahteval revizijo. Namreč prišlo je do kratkega stika. Sam sem na primer štel Lesno kot eno podjetje, SDK pa v tem slučaju šteje Lesno kot dvajset podjetij. Oni morajo za vsako družbo delati posebno poročilo. Lesna je holding in je lastnik vseh firm. Kakor sem jaz dal zahtevek za Lesno, je šlo avtomatsko za dvanajst podjetij. Prav zato so nekateri mislili , da to delam iz nekega maščevanja, kar pa je čisto natolcevanje. Minula dognanja med vami in občinskim predsedstvom so bila precej vroča, pa vendar jih vztrajno zanikate kot spor. Zakaj? Mislim, da ne gre za spor. Lokalna oblast je po moje delovala nezakonito. Oni so de 4 facto in de jure ukinili delovno mesto pravobranilca. Edini argument, ki so ga imeli, je bil ta, da tudi precej ostalih občin nima pravobranilca. Dejansko ga nima, toda nikjer ga niso y • ■ -......-..... Spisek zahtevkov po reviziji lastninskih postopkov je opremljen s pečatom stroge zaupnosti. Klub temu nam je znano, da ga v glavnem sestavljajo največje firme v občini Slovenj Gradec (v intervjuju omenjeni, NTU, Kograd,...) VN. . ---- ^ ukinili na tako izviren način. Lokalna oblast ozorpira pristojnosti zakonodajalca. Ta institucija je bila ( mesto družbenega pravobranilca, op.a.) uvedena z zakonom in samo z zakonom se lahko ukine. Domnevam, da gre tui za več stvari. Eno so interesi podjetij, njihovih vodilnih mož, drugo pa so kadrovske igrice v občinski hiši. Potrjuje se teza, da nekomu ne ustrezam. Tudi osebno. Ali menite, da ste si nakopali zamero vodilnih mož posameznih podjetij? Absolutno. Za katera podjetja gre pri tem? Gre za večja podjetja v slovenjgraški občini. Opravka sem imel z Lesno, Tovarno usnja, s temi večjimi. In kar se tiče kadrovskih igric? - TdSjahko seveda domnevam. Mislim, da so bili poslanci v tej zadevi zmanipulirani in da so za njimi stali z interesi nekoga drugega. Predsedstvo trdi, da se nisem hotel udeležiti skupščine. To ni res. Takrat sem imel skupno sejo pravobranilcev v Ljubljani, kjer smo razpravljali o teh revizijah. Na tisti skupščinski seji je bilo govora o zmanjševanju obsega pristojnosti pravobranilca. To pa obsolumo ni res. Jaz. bi rekel, da je ta obseg v zadnjem času povečan. Glede na prejšnje leto imajo pravobranilci povečan obseg dela in pristojnosti. Pristojnost smo dobili z zakonom o lastninjenju, ki edino pravobranilcu daje pooblastilo, da uveljavlja ničnost za škodljive posle. Morali bodo imenovati novega pravobranilca, ker kdo drug tega ne more delati. Tako sem videl razpis za to mesto v časopisu za občino Maribor, Ribnica. Verjamem, da pravobranilec ne bo več potreben z junijem 1994, ko naj bi bilo lastninjenje končano. Do takrat pa je neumnost, kar delajo. Vi pa ste le sami ponudili odpoved. Zakaj? Videl sem, da sem ostal sam. Mogoče bi moral vse skupaj argumentirati pred poslanci, vendar mislim, da se ni dalo več pogovarjati. Ko sem poslušal magnetogram skupščine, sem spoznal, da so bolj ali manj vsi podprli predsedstvo. Tako sem si sam pričel iskati službo in to izven občine, ker tu ne vidim variante, kam bi šel. Dobili ste službo v Ljubljani. Za kakšno delovno mesto gre? Gre za mesto v vladi in sicer gre za namestnika sekretarja vlade. Vam je to službo našla LDS? To zanikam. Če sem poslanec LDS, to še ne pomeni, da mi mora stranka urejevati službo. Mogoče je moje članstvo v njej res pomagalo, vendar ne gre za politično funkcijo, ampak za strokovno. Mar se v novo službo tako hudo mudi, da ne morete počakati do izteka mandata? Ne mudi se. Toda ne želim počakati. Namreč če berete Žarko Bogunovič je Celjan, po izobrazbi pa diplomirani pravnik. Z delom v Ljubljani že ima služboval pred prihodom v Slovenj Gradec. Med drugim je delal tudi v nekdanjem izvršnem svetu naše republike. sklepe skupščine in predsedstva, lahko vidite, da se je obseg dela zmanjšal in oni tu ugotavljajo, da nimam kaj delati. Kot da se sončim. Navsezadnje bodo oni privarčevali denar, dobili bodo dve pisarni, kar so hoteli že lani, delavka pa bo trajni presežek Rok Tamše V OSPREDJU DRAVOGRAD MED ODSTRUKCDO IN ODDUKCUO Sedemkrat seje že poskušala sestati dravograjska občinska skupščina, vendar brez uspeha. Od decembra dalje, ko so občinski delegati zadnjič sedeli skupaj, seje krepko spremenit tudi dnevni red, predlog proračuna je postal že osnutek, vmes seje za nekaj milijonov tudi povečal, vendar občinske odbornike to ne zanima. V dravograjskem lokalnem parlamentu je torej kriza, kakšrne ta skupščina ne pomni. Gotovo pa bo ta zadeva imela svoje posledice. Nekaj je gotovo: kriza v dravograjski občini je izbila na dan s slovitim sporom ob kupu dravskega peska med Mirkom Kotnikom, predsednikom vlade, in županom Vinko Fodržanom. Nesoglasja med obema so bila znana že nekaj časa, vendar sojih skušali pred javnostjo zakriti. Takrat je Podržan na račun občinske vlade nanizal kar nekaj obtožb, ki so sedaj že več ali manj pozabljene. Bivši župan se teh obtožb tudi ni trudil kaj posebej dokazovati in dejstvo je, da se je županov krog odločil za obstrukcijo. Ta pojem nam je po spremljanju raznih srhljivk iz republiške skupščine že kar blizu, vendar ga iz latinščine kljub temu poslovenimo: obstrukcija pomeni zaviranje, zapreka. Da gre za obstrukcijo oziroma zaviranje dela občinskega parlamenta, je nemara jasno tudi že podžupanu Dušanu Kudmovskemu, ki je nekaj časa trdil, da gre samo za nedisciplino delegatov. Nadaljna obstrukcija pa seveda pomeni, da bo občina brez sprejetega proračuna, za kar sicer obstajajo mehanizmi začasnega financiranja in škoda ne bo ravno velika. Bolj kot to pa je pomembno, da obstrukcija pomeni, da občinska vlada sedaj resnično lahko suvereno vlada. Prej so delegati, ki so bili do decembra glede udeležbe na sejah gotovo najbolj disciplinirani v koroški regiji, postavljali tudi kakšna neprijetna vprašanja, postavljali so zahteve, ki jih je vlada izpolnila ali ne, nadzirali vlado, kolikor so pač bili uspešni. Sedaj pa še tega ni. Dravograd je malo mesto in majhna občina, kjer se vsi poznajo, eden o drugem vedo običajno celo več, kot je potrebno in resnično. Zato bi bilo nujno, da se skupščina vendarle sestane in razna vprašanja, ki so povezana s posamezniki, predvsem pa s splošnimi in skupnimi problemi, jasno in glasno razčistiti. Navaden smrtnik v Dravogradu pač ni kriv, da bi se posamezniki v tem malem mestu med sabo najraje požrli, vse to pa še kako občutijo na lastni koži. Kako? Dravograjska občina stagnira ali celo nazaduje. V Slovenj Gradcu bodo nemara kmalu spravili pod streho trgovsko -poslovni center, v Dravogradu se še vedno slepijo, da bodo nekoč pozidani tudi njihovi Pompeji. Občinska skupščina bi morala sedaj povprašati, kaj je naredilo SGP Grosuplje iz denarja, ki je bil namenjen temu centru. Občinska skupščina ima tisto pravico, da sodne organe oziroma organe pregona povpraša, kaj so naredili z zajetnimi kriminalnimi spisi, ki govorijo o dogajanjih v tem centru. Ce bi denar za nerazvite šel v druge namene, ne v jamo, bi Dravograd danes drugače dihal. V podjetjih v občini škriplje. Kaj prinaša zakon o denacionalizaciji podjetju Tekstilna industrija iz Otiškegu vrha, koliko delavcev bo po spremembi lastnine še imelo delo? Kograd, nekoč ponos Dravograda, postaja le še spomin. Zakaj je Imont z borimi 15 milijoni izgube stopil v Koržetov sklad? Vprašanja torej, ki so strateškega pomena za neko občino, ki pa sedaj živi v brezvladju in mnoge probleme pometa pod preprogo. Težave so s komunalno ureditvijo. Nerešen prometni vozelj na Meži postaja oziroma ostaja prava sramota in po nekaj letih so končani le idejni projekti. Stari most preko Drave še vedno kazi veduto tega mesta. Ali za Dravograd sploh obstaja rešitev? Seveda : namesto obstrukcije temeljita obdukcija dosedanjega dela in pognati kolo naprej, s temi ali drugimi ljudmi. (ja-ma) TO JE ŠPORTNA REVIJA KKIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKUI Kdo je angelček in kdo hudiček? -----------------NAŠ INTERVJU -------------- nisem Človek, ki v Orni ali o Ko sva se dobili Pri grofu v Slovenj Gradcu, njene nove knjige z naslovom Slovenija, moja Afrika še nisva imeli v rokah, toda po besedah založnika Nika R. Kolarja je že bila na poti iz tiskarne Mariborski tisk. Tudi slovesna predstavitev je že predvidena in z njo tako za avtorico kot za Koroško lep kulturni dogodek - kakršen je bil v Študijski knjižnici na Ravnah pred tremi leti, ko je izšel Silvijin prvenec Strašljivke □ Ker knjige Slovenija, moja Afrika še nisem videla, naj malo ugibam. Po naslovu bi rekla, da boš Slovence v njej kar dobro, kot pač ti znaš, popikala? Gre za knjigo trinajstih esejev oziroma polemičnih zapisov o literaturi, predvsem o prevajanju, o jeziku, posredno seveda tudi o Slovencih in raznih slovenskih zdrahah. Ti eseji so izhajali v slovenskih literarnih revijan, nekateri tudi v Avstriji, in sem jih zdaj le zbrala. Drugače je to bolj hermetična knjiga, kakor so bile Strašljivke. V Strašljivkah, zbirki kratke proze, je šlo za literaturo, tu za tekste o njej. Strinjala bi se z Andrejem Makucem, ki je besedila pomagal urejevati, da je to strokovna knjiga, ki je berljiva, česar pa iz naslova ni razbrati. Naslov je cisto hudobno nalašč tak, da bi lahko kdo pomislil, da gre za potopis ... in da bi se knjiga dobro prodajala! Imenuje se po enem izmed esejev, ki govori o ženskah v slovenski književnosti in je zelo polemično naravnan. Pomenil naj bi spodbudo za raziskovanja tega še dokaj neraziskanega področja. Če bi sodili po učbenikih, dobimo namreč vtis, kakor da slovensko literaturo pišejo samo moški, z izjemo Svetlane Makarovič, ki je povsod; toda ustvarjale so jo zmeraj znova tudi ženske, nekatere imajo bogate ustvarjalne opuse. Naslov Slovenija, moja Afnka je večplasten, tipično postmodernistično preoblikovan in napolnjen. Zakaj? Ena možnost namiguje, da je bila Afrika že od nekdaj simbol atipičnega, pa seveda tudi zaostalega sveta; drugič je to lahko ironiziran naslov filma Out of Africa, v slovenščini kot Moja Afrika, in tretjič: odnos Slovencev do žensk kot ustvarjalk slovenske literature je po mojem res afriški. Zdaj je bila rehabilitirana domobranska Jiteratura, čas bi bil, da je tudi ženska. Že tu na Koroškem imamo koga rehabilitirati: Ljubo Prenner, ki je napisala prvo slovensko kriminalko. Kar se števila tiče, pri Strašljivkah se je slučajno zgodilo, da je izšlo sedem zgodb, zdaj pa slučajno trinajst esejev, kar mi lahko da prinaša srečo. □ Ali sodiš po uspehu, ki so ga doživele Strašljivke? Z novelami v Strašljivkah sem še vedno zadovoljna. Naletele so tudi na dobre kritike. Lisjak se je uvrstil med deset najboljših novel od 1980 do 1990 - po izboru Žarka Petana. Po tej noveli snemajo tudi film. □ Strašljivke so izšle pri celovški založbi VVieser, Slovenija, moja Afrika pri ČZP Voranc Ravne. Kako izbiraš založbe? Kritika je sestavni del knjige Slovenija, moja Afrika. Ironija pa je bila že od nekdaj znak zdravega oz. kritičnega uma, zato je bila v totalitarnih sistemih tudi preganjana, kot del satire, recimo. Ironija je enostavno način, kako uzreti določene pojave pod drugačnim zornim kotom oziroma jih napraviti tudi smešne. Tudi čisto resne zadeve lahko tako postanejo smešne in dostopne širšemu krogu bralcev, ki si jih pišoči želimo. ma^. Silvija BOROVNIK Ni pomembno, kie knjiga izide, ampak da sploh izide. Če je "ta založba na Koroškem, še toliko boljše, ker sem tu doma. Izid knjige je finančno podprla tudi občina Dravograd, kar je v teh časih pomembno, saj je izdajanje knjig zelo drago. Kaže pa tudi na neko zavest," na to, da je našemu okolju poleg industrijskega razvoja potrebna tudi kultura, tudi literatura. Da to ni črna kava po kosilu, ampak sestavni del življenja. □ Po člankih v l’repihu, v katerega si svojčas kar redno pisala, vemo, da božanje ni v tvojem slogu, pač pa so tvoje orožje puščica, kritika, cinizem. V čem vidiš njihove prednosti? Ali jih uporabljaš oziroma priporočaš tudi v pedagoški praksi? Kot taka je kritika seveda priporočljiva tudi v pedagoški praksi; je sproščujoča, ni hermetična, je osvežujoča, tudi redka. Ironičen humor pa je kot začimba, treba ga je znati uporabljati. Čeprav deluje lahkotno, ni lahek element. Tudi ni vedno nameren. To je pač v človeku, da vidi pojave bolj začinjeno, včasih tudi izkrivljeno - v pozitivnem pomenu besede, upam. □ Pred tem, ko si lani postala stažistka - raziskovalka - in asistentka za novejšo slovensko književnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru, si bila osem let lektorica za slovenski jezik na graški univerzi. Torej se ukvarjaš tudi z nemščino. Zanima me, kako ti, ki ti bogovi v usta niso položili le naše preljube materinščine, jemlješ vik in krik o ogroženosti NAS INTERVJU BI PISAL O MEDVEDU JAMI V DBAVOGBADU slovenščine, ki ga je zdaj zaznati v slovenskem prostoru? V povojnem času je bila slovenščina v Jugoslaviji bistveno bolj ogrožena, kot je zdaj, pa so le redki zganjali vik in krik zaradi tega. Seveda je na jezik treba paziti, zlasti na slovenščino, ki tako rada podlega tujim vplivom, toda naravnost grozno se mi zdi, da bi to ogroženost izrabljali za napade zoper priseljence iz jugoslovanskega jezikovnega prostora. Mislim, da je ogroženost slovenščine prisotna kot obremenjujoča komponenta v Slovencih samih - zaradi malomarnosti pri rabi. Pri Avstrijcih npr. gre za zunanjo nevarnost, kakršno predstavlja npr. angleščina; te se človek hitro otrese, ker se je zaveda. Toda mislim, da zavzema knjižni jezik pri njih vrednostno veliko višje oziroma bolj nedotakljivo mesto, pri nas pa se knjižno ljudje le redko izražajo; ne da se ne bi hoteli, temveč ker se ne znajo -prisluhnimo samo razpravam v parlamentu, govoru po slovenskem radiu, učiteljem v šolah! Prav je to "jezikovno ogroženost" razumeti tako, da bi se ljudje zavedli, kako da morajo jezik negovati, ne pa ravnati z njim kot svinje pri koritu - ko gre za ustna in pisna besedila. Ta notranja zavest pa naj bi presegla zgolj skrb za pravilno postavljanje vejic ter preganjanje angleških, nemških in srbohrvaških besed, prerasla naj bi v skrb za lepši, bogatejši izraz. Jezika samega namreč ne ogrožajo besede, temveč ljudje, ki ga ne” znajo uporabljati. □ Poleg tega, da pišeš literaturo in strokovna besedila o njej, tudi prevajaš iz nemščine. Kaj te žene v tako različne dejavnosti in v kateri meniš, da boš najbolj uspela? Ko sem bila lektorica na graški univerzi, sem predavala tudi bodočim prevajalcem na Inštitutu za prevajalce in tolmače. Prevajala sem tako dnevno obarvana kot strokovna in literarna besedila, precej literature iz nemščine v slovenščino, ker se mi je zdelo, da Slovenija nima prave, kaj šele dobre informacije o avstrijski književnosti. Pri nas je nato izšlo kar nekaj mojih prevodov, tudi prvi izbor iz sodobne avstrijske kratke proze. Za prevod Handkeja sva s kolegom Olofom prejela nagrado avstrijskega Ministrstva za kulturo. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjam, so medsebojno povezane. Vse imajo opraviti tako z jezikom kot z literaturo, ker se niti literaturi niti jeziku nisem mogla odpovedati. Mislim, da so to tesno povezani pojavi. Tako kot literature ni brez jezika, tako tudi pomembnega jezika ni brez lastne literature. Uspeh? So obdobja, ko si v neki dejavnosti uspešnejši kot v drugi; spodbuda za delo je v določenem časovnem obdobju lahko različna, zdaj se nanaša na eno, drugič na drugo dejavnost. Za Prežihovo obletnico pišem trenutno na primer referat, ker čutim nekakšno notranjo dolžnost, da ga napišem; kot Korošica, ki se ukvarja z literaturo. Seveda tudi čutim, da na to temo lahko povem nekaj novega. Zame je ukvarjanje z literaturo zmeraj znova tudi dialog, bodisi s preteklostjo bodisi s sedanjostjo, ker literatura enostavno te možnosti nudi. Tudi ob samem branju dobi človek prenekatero idejo za lastno ustvarjanje. Se slikarji berejo, kadar npr. ne morejo slikati. Tako ima literatura vedno znova tudi praktično vrednost - bogati človekovo življenje. Tisti, ki ne berejo, se mi zdijo zelo osiromašeni, ker so oropani za čisto preprosto in človeku zelo potrebno komponento - za stik z umetnostjo. □ Tu je še tvoje pedagoško delo. Predvsem me zanima, kako se mu nameravaš zapisovati v prihodnje. Vemo namreč, da te nekatere šole v regiji že nekaj časa snubijo za poučevanje, pa tudi za direktorovanje bi bila ponekod zaželena. Če je človek v službi na univerzi, kot sem sama že deset let, je del njegovega dela tudi pedagoški. Tu prihajam zmeraj znova v stik s svežo krvjo, zato še nimam občutka, da bi se postarala. Vedno znova sem v stiku z mladimi, navajam se jz njihovega zornega kota spremljati svet. Če jim prisluhneš, miselno ostariš veliko kasneje kot drugi. Delo s študenti je tudi polno srečevanja s kritiko, svežo, neobremenjeno, tudi z zelo jezično. Meni je to delo v zadovoljstvo. Glede službe bi rekla še: človek mojih let in s takim profilom se želi še razvijati, se še kaj naučiti. Nimam še občutka, da bi bil ta proces že lahko zaključen. Kadar sem se odločala za novo službo, sem imela pred očmi ravno to, kje se lahko največ naučim, kje lahko spoznam več zanimivega in, kot vsak človek, tudi, kje se čutim potrebno. Ko sem pred desetimi leti odšla s Koroške, se tu nisem čutila potrebne. Danes čutim, da bi lahko bila tudi tukaj koristna. Moram reči, da je to prijeten občutek. □ Je organiziranje učenja nemščine v poletni šoli, ki se je lani prvič pojavila na Koroškem, tvoj hobi? Poletna šola nemščine bo tudi letos na Rimskem vrelcu in je namenjena koroški mladini; takim, ki se želijo izpopolniti v nemščini doma, morda tudi pred odhodom v tujino, s stališča staršev pa tudi takim, ki svojih otrok ne morejo prav vsako leto pošiljati v tujino, ker je to predrago. Drugače pa jo organiziramo tudi zaradi želje, da se pri učencih vzbudi pristna želja po učenju tega jezika. Ali je to moj hobi? Pri teh hobijih človek nikoli ne ve, kdaj prehajajo v resno delo. Moji hobiji so vsi strokovne narave. Ne znam se navdušiti za tenis, za planinarjenje, in se raje ukvarjam z nemščino. Z njo se ukvarjam tudi zaradi tega, ker sem vanjo veliko vlagala. □ Ali svoja otroka sama učiš nemščino? Ne, jaz sem v njunih očeh mama, ne tovarišica. Hčerka se uči nemščino v vrtcu, sin je še premajhen. Učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu je trenutno velika moda. Mislim, da je treba biti pri tem zelo previden, tako pri izbiri programov kot pri izbiri učitelja. Učiteljev za nemščino, zlasti dobrih, je še vedno malo, ker je bil ta jezik v preteklosti nezaželen; veljal je celo za grdega v primeijavi z angleščino. □ Saj res: s čim se ti je zameril Prepih, da ne pišeš več vanj in mu tako nižaš naklado? Trenutno ne pišem tekstov, ki bi bili primerni za Prepih, ta pa je izrazito dnevnonovičarsko usmerjen časopis. Na začetku je kazal tudi drugačne ambicije. Zdaj bi rekla, da je intelektualnim stvarem odmerjenega zelo malo prostora. Prepihu zamerim pomanjkljivo jezikovno skrb. Vidi se mu, da nima lektorja, in jezik mu ni v čast - to je ravno tista notranja ogroženost jezika, o kateri sem prej govorila. Mislim, da je zasnovo časopisa treba preoblikovati. Ne sme pisati le o zdrahah, obrekovanjih, o težavah v industriji, ker so takega jamranja polni vsi časopisi; potemtakem ni treba, da bi kupovali ravno Prepih. Preveč se posveča nasprotjem med Slovenj Gradcem in Ravnami, kar se izraža na dokaj pritlehni ravni. Razlog več, zakaj ne pišem več v Prepih, je tudi to, da tekstov, ki jih lahko objavim v katerem koli drugem časopisu ali v literani reviji, v Prepihu ne morem, že zaradi dolžin?. Nisem človek, ki bi pisal o medvedu v Črni ali o jami v Dravogradu. Pisati o tem se mi enostavno ne da. Helena Merkač AKTUALNO Radeljska občina je bratoma Stanetu in Zlatku Kuzmiču, ki imata podjetje Partner, pred leti dala v središču Radelj ob Dravi v najem poslovne prostore. V zgradbi na Mariborski 4 sta dobila dve pisarni v velikosti 35 kvadratnih metrov. Sedaj se je občina odločila, da bo spremenila namembnost teh prostorov in brata Kuzmič želijo izseliti. In tu se napeti del zgodbe tudi prične. Vso to radeljsko štorijo bi lahko imenovali tudi po znani ljudski burki Zmeda nad zmedo, ki jo sedaj igrajo na enem od koroških amaterskih odrov. Vendar je zadeva za burko preveč resna. In tudi traja že kar nekaj časa. Franc Fras, predsednik IS SO Radlje ob Dravi, je pred meseci prejel ogorčeno pismo podjetnih bratov Kuzmič in sprva je bila ta pisarija uvrščena na dnevni red občinske vlade, nato pa tik pred dvanajsto tudi umaknjena. Sedaj se Kuzmiči in občina tožarijo. Kaj se bo iz tega izcimilo, je seveda drugo vprašanje. Vse skupaj pa stane, tako živcev, časa kot tudi denarja. In za kaj sploh gre? Temeljno sodišče v Mariboru, enota v Slovenj Gradcu je oktobra 1992 s sodbo odločilo, da mora podjetje Partner te poslovne prostore izprazniti. Radeljska občina je za tem v igro vključila javno pravobranilstvo v Mariboru, ki je bratoma Kuzmič naložilo, da do srede maja izpraznita te prostore. Vmes pa sta se za protiudarec pripravila tudi partnerja v Partnerju: od občine Radlje ob Dravi zahtevata natančno 914.574,00 tolarjev (s pripadajočimi obrestmi), kolikor naj bi jih oba vložila v obnovo teh pisarn, ki so bile mentiti ob vselitvi popolnoma neuporabne. Občina na takšno izsiljevanje ne pristaja in je pripravljena povrniti le tisti del, kjer gre za nesporna vlaganja, to je sofinanciranje skupnih del, elektroinstalacijskih del in elektrosoglasje. Vse to pa bi zneslo okrog 94 tisoč tolarjev. Zadeva je zanimiva, pri tem pa ostaja skrivnost, kaj je bilo zapisano v pogodbi. Namestnica javnega pravobranilca v Mariboru Adela Lešnik Kancler pravi, da najemnika zasedata pisarno brez najemne pogodbe, in Kuzmiča je pravobranilstvo najprej pozvalo, da pisarne prostovoljno in sporazumno izprazni, sicer po 15. maju sledi izvržba. Kuzmiča, ki se pripravljata na tožbo, pa pišeta, da je bilo na podlagi najemne pogodbe, ki je bila sklenjena med obema partnerjema, tudi dogovotjeno vlaganje v poslovne prostore. Seveda so v radeljski občini ui spor skušali nekajkrat rešiti, vendar zaman. Kuzmiča sta dobila sodno cenilko Sonjo Gračanič. Ta je prišla do omenjene cifre, ki bi z obrestmi bremenili radeljski proračun že z več kot milijon tolarji. Občina na to razumljivo ni pristala in Partner je predlagal kompromis občina jim naj Mi se mamo radi plača 750 tisočakov. Tudi ta poskus izvensodnega reševanja sporov je propadel. Predstavniki občinske vlade in Partnerja so se ponovno sestali 26. oktobra lani in takrat so Občinarji rekli, da bi pristali na plačilo polovice od ugotovljene vrednosti gradbene izvedenke. Vendar je Partner vztrajal pri najmanj 750 tisočakih. Franc Fras se je naveličal pravdanja z obema Kuzmičema in je zase zadevo politično in elegantno speljal. Poslej se bo s Parmerjem pogovaijal novo ustanovljeni občinski stanovanjski sklad, ki mu je radeljski izvršni svet te prostore tudi namenil. Postavlja pa se nekaj vprašanj in dilem: ali bo imel sklad toliko "jajc", da bo nadaljeval držo občinske vlade, ki je pristajala le na sofinanciranje skupnih del, elektroinstalacijskih del in elektrosoglasje. To vprašanje je zanimivo, saj gre za denar, ki ga v občinski proračun pač zberejo davkoplačevalci. Zanimivo je tudi vprašanje, ali obstaja najemna pogodba oziroma, kaj je v njej zapisano. Tudi to, zakaj Kuzmiči napadajo Frasa, je vprašanje, na katerega ne znamo odgovoriti. Predvidevamo pa nekaj: podjetje Partner gotovo nikoli več ne bo partner z radeljsko občino, vsaj dokler bo občina takšna kot je in dokler bo prvi mož Franc Fras. Partnerji bodo morebiti le na sodišču. (z,os) PO KOROŠKI Dom koroških ribičev kmalu nared Skupina ribiških zanesenjakov, ki je začela z gradnjo doma Morda bi /venelo nekoliko iluzorno, če bi zapisali, da je bila zamisel o lastnem ribiškem domu prav toliko stara, kot je Koroška ribiška družina, ki bo prihodnje leto praznovala 40 letnico svojega delovanja in obstoja. In vendar so se v zadnjih letih našli ribiški zanesenjaki, ki so se zatrdno odločili imeti in zgraditi svoj lastni dom. Nedvomno je pohvalno tudi to, da so se odločili v časih, ko gospodarstvo peša in ko tudi ribištvu niso najbolj naklonjeni. Preveč bi bilo naštevanj številnih imen, ki bodo zapisana kot trajen in neminljiv pomnik nekega časa in obdobja. Prav pa je, da omenimo nekatera od njih: Mirana Kadiša, kot predsednika gradbenega odbora, pa Jožeta Brezovnika, Slavka Gostenčnika, Albina Nagliča, Miha Lučičnika, Mirka Pregiava ter Robija, pa Avgusta Reka, Franca Potiska, Mirana Švarca, Jožeta Skutnika. Seveda pa je bilo pri gradnji tako ali drugače vključeno tudi velika večina koroških ribičev, saj so opravljali svoje redne delovne ure. Zanimiv je podatek, daje obseg doma 15 x 10 metrov, da bodo v njem društveni prostori, posebna ribiška soba in prostor za nekadilce. Skratka - prostori so tako veliki, da bodo ribiči opravljali veliko večino svoje pestre dejavnosti in aktivnosti. Kar 60 ral bo tako pokrite površine, urejeno obrežje reke Drave v Dravogradu ter številni parki in zelenice, skupnega obsega 300 m2. Daljna želja in sen koroških ribičev, imeti svoj dom, sta tako več ali manj uresničena. Nekaj malega je potrebno postoriti v samem domu in ob njem, večina opreme je tudi-že postavljena. In prihodnje leto, ko bo otvoritev doma združena s pečatom 40 letnice Koroške ribiške družine in organiziranega ribištva na Koroškem, bo to hkrati tudi najlepše darilo vsem ribičem ter ljubiteljem narave in čiste vode. Vse to pa z iskrenostjo koroškim ribičem ravno zaradi njihove delavnosti ter zagnanosti še kako privoščimo in želimo. __________ Silvo Jaš IN VINO VERITAS Prva vinoteka na Koroškem Sobota, 22.5. 93, je še posebej presenetila, saj smo na Koroškem končno dočakali vinoteko. Že leta znani aktivist v kulturi, g. Peter Miheleč, je v dveh kletnih prostorih stare Mihelačeve bajte odprl zelo simpatično prodajalno vrhunskih vin. Po pričakovanju se je zbrala lepa množica ljubiteljev dobre kapljice, oktet Fužinar je zapel nekaj narodnih pesmi, potem pa so zakrožili polni kozarci rujnega vina in pladnji, nabiti z domačimi dobrotami. Seveda je bilo veselo. Zaščitni znak VINOTEKE MIHELAČ je delo Boruta Bončine, arhitekta s Prevalj, kakor je njegova tudi zasnova prostorov nove vinoteke. Lastnik je obljubil, da bo večkrat pripravil promocije najbolj priznanih slovenskih vin in morda še katerih. Na zdravje! VINOTEKA Mihelač B. Kumprej ZANIMIVOSTI V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ki je ena od ustanov, kjer lahko fantje opravijo nadomestno civilno službo, je prvi oporečnik svojo dolžnost že skoraj opravil. V prejšnji državi je V Sloveniji se za civilno oporečnike čakal zapor in služenje odločajo predvsem prisilno služenje, o kakšni pripradniki verske sekte Jehove civilni službi ni bilo niti priče, newageiji, pripadniki govora. Ustava naše nove sekte Mare Krišna, spiritualisti. države. Republike Slovenije, pa makrobiotiki in urbani zagotavlja pravico do ugovora anarhisti, vesti in določa, da je treba Zakon določa, da se civilna državljanom, ki zaradi svojih služba kot nadomestilo religioznih, filozofskih ali vojaškemu roku izvršuje v humanitarnih nazorov niso zdravstvenih, socialnih, splo- pripravljeni sodelovati pri šno reševalnih organi- zacijah, opravljanju vojaških obve- v organizacijah za rehab- znosti, omogočiti, da so- ilitacijo invalidov ter drugih delujejo pri obrambi države na organizacijah, ki opravljajo drug način. dejavnost, ki je javnega Podrobneje to področje ureja pomena. Ena izmed teh je tudi Zakon o vojaški dolžnosti, ki Center za usposabljanje, delo določa, da nabornik, ki in varstvo Cma, kjer svojo nasprotuje uporabi orožja v civilno obveznost že nekaj vseh okoliščinah, lahko mesecev opravlja eden izmed uporabi ugovor vesti vojaški oporečnikov. In kako se je dolžnosti zaradi verskih, Center v Črni uvrstil med te filozofskih ali humanitarnih organizacije? razlogov, in vojaški rok služi Ravnatelj Centra Marjan brez orožja ali opravi Ia&n je povedal, da je že pred nadomestno civilno službo. konstituiranjem naše nove države vedel, da bo obstajala tudi možnost civilnega služenja vojaškega roka. "Zato smo prek našega aktiva dali pobudo oz. se prijavili kot možni kandidati. Pri nas obstaja velik interes za sprejemanje teh fantov, saj imamo vedno veliko dela, ki ga je treba opraviti, imamo pa tudi možnost nuditi fantom kvalitetne pogoje za uspešno delo in urejeno bivanje. Po prijavi se je pri nas oglasila komisija, ki je pregledala našo ustanovo, se seznanila s tem, kakšno delo lahko fantje tu opravljajo. Z vsem so bili zadovoljni, nobenih posebnih pogojev ni bilo treba izpolnjevati -fantom je treba nuditi enake pogoje kot v vojski: hrano, bivanje in oskrbo, kar jim mi lahko nudimo na res visokem nivoju - in tako smo bili izbrani kot ena izmed organizacij, kjer fantje lahko opravijo civilno služenje." Prve izkušnje so že za njimi, saj je prvi izmed fantov, ki so prišli v Črno, tik pred koncem opravljanja svoje obveznosti, pred kratkim pa so dobili še enega. "S prvim fantom, ki je pri nas opravljal svojo dolžnost, smo zelo, zelo zadovoljni in lahko rečem, da je zadovoljstvo obojestransko. Seveda želimo, da bi bilo tako tudi naprej. Pri izbiri fantov, ki pridejo k nam, sicer ne moremo sodelovati, nismo pa obvezani nikogar sprejeti. Dobimo ponudbo in potem fanta vzamemo ali pa ne. Če bi se pojavile ka kršnekoli težave, ki jih ne bi mogli rešiti, bi enostavno poklicali v Ljubljano in fanta bi premestili drugam. Tega si seveda ne želimo, saj smo v Centru še naprej zainteresirani za to, da fantje pri nas opravijo civilno služenje. Pri tem imamo tudi globlje interese, in sicer vidimo v tem možnost za širše osveščanje ljudi o problematiki, s katero se pri nas ukvarjamo. V naši ustanovi opravljamo varstvo, vzgojo in delovno usposabljanje duševno prizadetih oseb in s temi dejavnostmi se je seznanil fant, ki je pri nas opravljal delo, za našo ustanovo je izvedelo Ministrstvo za pravosodje in upravo, novinatji in tako bo izvedela tudi širša javnost. To pa bo pripomoglo k temu, da se bo v naši družbi izoblikoval ustrezen odnos do oseb z motnjami v duševnem razvoju", je poudaril ravnatelj Marijan Lačen. In kdo je fant, ki je opravljal nadomestno civilno službo v Centru v Črni in zakaj se je za to možnost odločil? "Moje ime je Grega Oblak, prihajam pa z Vrhnike. Po poklicu sem turistični tehnik in sem to delo tudi opravljal v turistični agenciji. Za civilno služenje sem se odločil iz humanitarnih in filozofskih razlogov - pač nasprotujem vsakemu nasilju. Sem za to, da ZANIMIVOSTI se z vojsko in takimi stvarmi ukvarjajo ljudje, ki imajo za to interes - se pravi poklicni vojaki - ne pa mladi fantje, ki jih to ne zanima." Kje si bil seznanjen z možnostjo civilnega služenja in po kakšnem postopku so ti to pravico priznali? "S to možnostjo sem bil seznanjen ob povabilu na nabor, saj je na vabilu pisalo, da lahko v štirinajstih dneh vložim prošnjo za civilno služenje. S pomočjo odvetnika sem prošnjo napisal in oddal in čez nekaj časa sem dobil vabilo na razgovor s komisijo, ki ugotavlja, ali si primeren za opravljanje civilne službe. Pn tem nisem imel nobenih težav, bili so sicer zelo strogi - vendar korektni. Zastavili so mi cel kup vprašanj, zagovarjati in pojasniti sem moral razloge, ki sem jih navedel v prošnji. Ko ti priznajo pravico do civilnega služenja, imaš tudi možnost, da sam izbereš ustanovo oz. organizacijo, kjer bi to rad opravil, seveda, če je le tam prosto mesto." Zakaj si izbral ravno Center v Črni in kako si tu zadovoljen? "V Črno sem bil pravzaprav premeščen. Najprej sem bil en mesec v Prehodnem domu za tujce v Ljubljani, kjer pa se mi je zdelo malo čudno. To je ustanova za azilante policijska ustanova, ki ni najbolj primerna za civilno služenje, saj imaš opravka tudi z orožjem. Na lastno željo so me nato premestili v Črno, kjer je bistveno bolje. Center je zelo dobro organiziran in urejen. Vse je zelo v redu, zelo sem zadovoljen z vsem - z namestitvijo, hrano in uslužbenci, ki so zelo korektni in mi pomagajo, kolikor morejo, nikoli nisem imel nobenih težav." Kaj pa delo samo? Si imel že kakšne izkušnje s tega področja? "Delo, ki sem ga tu opravljal, je bilo zelo zanimivo. Podobnega dela še nikoli nisem opravljal in sploh nisem točno vedel, kaj me tule čaka. Ko se enkrat navadiš, je to zelo 'luštno' delo. Dobil sem precej izkušenj za delo z otroki, če drugega ne, vsaj to, kako otroke previješ in očistiš, ha. ha. Opravljal sem predvsem delo varuha - pazil sem na otroke, jih vodil na sprehode, jim urejal garderobo, jih umival, se z njimi igral, risal... Mentotja, vodji izmene, ki so mi ju tu določili, sta mi odrejala, katero skupino imam, kaj naj delam in pisala priprave." Ali imaš še kakšne obveznosti do vojaških oblasti? Ali kdo nadzoruje tvoje delo in kam te razporedijo po končanem služenju? "Z vojsko, vojaškim ministrstvom nimam več nobene zveze, saj je za fante, ki opravljamo civilno službo, pristojno Ministrstvo za pravosodje in upravo. To tudi opravlja najavljene kontrole, pridejo preverit, ali svoje delo v redu opravljaš. Mene so kontrolirali le enkrat. Sicer pa nimam nobenih drugih obveznosti kot delo. Vsak dan moram delati 8 ur, delam tudi en vikend na mesec, drugače pa sem prost in ta čas lahko povsem svobodno izkoristim, nihče me pri tem ne omejuje. Delo moram opravljati 7 mesecev, toliko časa traja tudi redno služenje, vendar vojakom ta čas skrajšajo za en mesec, mi pa moramo odslužiti vseh 7 mesecev. Po končanem civilnem služenju te razporedijo v civilno zaščito ali na druge dolžnosti, kjer ne gre za nošenje ali uporabo orožja. Ne razporedijo te v rezervni sestav vojske ali milice." In kaj bi ti, glede na svoje izkušnje, svetoval fantom, ki imajo podobne ideološke nazore? "Fantom svetujem, naj se odločijo za tak način služenj Jaz nimam nobenih slabi, izkušenj in mi ni prav nič žal. Mislim, da se civilno služenje sploh ne more primeijati z rednim, saj ti to delo da nekaj povsem drugega za nadaljnje življenje. Vojska, ki jo imamo, zame ni prava in čas, ki ga je treba tam preživeti, se mi zdi stran vržen čas. Izkušnje, ki sem si jih pridobil, so nekaj povsem drugega, koristnega za nadaljnje življenje." V Sloveniji je presenetljivo malo fantov, ki se odločajo za civilno služenje in tako je tudi pri nas na Koroškem. Na sekretariatih za obrambo na koroških občinah so nam povedali, da se koroški fantje za to možnost skoraj ne odločajo. V občini Ravne ni lani in letos nihče oddal prošnjo za civilno služenje ali izrazil želje po tem; v občini Slovenj Gradec so lani dobili 5 prošenj, vendar so si štitje fantje potem premislisli in na civilno služenje bo odšel le eden; V Dravogradu se, odkar zakon to možnost dovoljuje, ni še noben fant odločil za civilno služenje; v Radljah pa sta do sedaj to želijo izrazila 2 fanta, eden si je že premislil, lani pa so imeli enega, ki se je odločil za civilno služenje. Na vseh sekretariatih za obrambo pa so nam zagotovili, da so fantje s to možnostjo seznanjeni, zanjo izvejo že na zdravniškem pregledu, opozorijo pa jih tudi na naboru, kjer je še vedno možno izraziti željo po civilnem služenju. Bojazni militaristov so bile torej odveč - oporečnikov v Sloveniji je tako malo, da iz ene generacije ne morejo sestaviti niti gasilske brigade, ki so jo načrtovali pri Ministrstvu za pravosodje. Irena Nagernik «A S G P KOGRAD DRAVOGRAD P J E T J E I G E M T i s - d. 0. 0. -K I R Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z: — IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo — ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže — vse vrste betonskih mešanic — KO—TLAK plošče — betonski zidaki in druga betonska galanterija — separirani agregati — kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO Oporečniki v Sloveniji imajo na voljo 12 ustanov oz. organizacij, kjer lahko opravijo nadomestno civilno službo ; > Zavod za gasilno in reševalno službo, Sežana > Taborjenje srednješolcev v naravi > Prehodni dom za tujce, Ljubljana > Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik > Zavod za delovno usposabljanje M. Pinter, Dobrna > Center za usposabljanje, delo in varstvo, Črna na Koroškem > Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Ljubljana, Kranj, Koper, Maribor > Društvo mišično obolelih Slovenije, Izola > Gimnazija Želimlje, OE Dom Janeza Boška >■ Center Janka Premrla - Vojka, Vipava > Zavod za usposabljanje Janez Levec, p.o. > Društvo Stigma OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji! O 20 % popust ob gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC Stari trs 304 (0602)44 185,41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a (068)21 674 radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO iTgGOVSK^ODJETJEk SLOVENJ GRADEC VAS VABI, DA OBIŠČETE Blagovnico v Misliniji, kjer se lahko po opravljenem nakupu ob bogato založenih policah tudi izdatno in poceni okrepčate. Gradbeni servis Slovenj Gradec s popolno ponudbo vsega gradbenega materiala po najugodnejših cenah. TEKSTILNE TRGOVINE: Elegance, Vesna, Ciciban, in Konfekcija čevlji, kjer so odlično založeni z vsemi artikli za pozno pomlad in poletje. PRIDITE, pričakujemo Vas! ZDA DANES • ZA VAS BOLJŠI JUTRL! GLASBA Iz knjige rekordov Bli/.a se čas počitnic, zato vam postrežemo z idejo o preživetju le - teh. Vsi tisti, ki boste odšli v Anglijo, se morate vsekakor ustaviti v Bnstolu, kajti tam je v mestnem muzeju na ogled naj večja kitara na svetu. Dolga je devet metrov in težka kar tričctrt tone. Tisti obiskovalci, ki bi si želeli ogledati oz. slišati, kako je v resonančnem ohišju, če kdo igra po kitari, lahko v kitaro vstopile. Izdelovalci pravijo, da se jim je zdelo, kot bi sestavljali ladjo ne pa glasbilo. V kitari je seveda mogoče tudi zaigrati, vendar mora sodelovati več ljudi. O kakšnem serijskem izdelovanju teh kitar zaenkrat še ni govora... LENRY KRAVITZ Kar nekaj ljudi mi je ob prvem mestu Lennija Kravitza na naši lestvici čestitalo, zato se mi zdi prav, da Lennija na kratko predstavimo. Lennv Kravitz je v sodobni popularni glasbi pravi fenomen. Očitajo mu, da posnema Hendriksa in Lennona, s čimer se on sam ne strinja. Sam pravi, da poje o stvareh, ki se mu dogajajo v življenju, da pa uporablja glasbila s tipično starim zvokom zato, ker so mu všeč, vsaj namenoma pa ne kopira nikogar. Njegov najnovejši album in istoimenski signal "Are You Gonna Go My Way" je že visoko na lestvicah, tako da Lenny nima težav* z priljubljenostjo. Zadnje čase je zelo aktiven in priljubljen. Kot producent se je poskusil pri Madonni in uspel, skupaj z Mickom Jaggeijem sta naredila priredbo pesmi Use Me, sodeloval je na najnovejši plošči Aerosmithov ter napisal pesmi za najstniško zvezdnico Vanesso Paradise. Njegova nova plošča, ki je prava hippie ideologija, je moderna, ker so tisti časi ponovno modemi. Lenny prodaja zvok, ki ga je nekaj generacij zamudilo in to mu gre zelo dobro od rok. Plošča prinaša uravnoteženo razmeije rockovskih pesmi in balad. Ploščo priporočam vsem hippiem (starim) in pa seveda tistim mladim, ki bi radi na modem način spoznali zvok 60 in 70 tih. V poletnem času bo L. Kravitz. gostoval po Evropi, o morebitnem koncertiranju na Koroškem zaenkrat še ni bilo govora. ROCK WITH ME Na kratko govorimo še o lestvicah, fantje pa nizajo že enem fenomenu - skupini nove in nove uspehe. 1NNER CIRCLE, ki draži ušesa Prihajajo iz Jamajke, vseh najstnikov, pa tudi mame in sedem članov skupaj pa tehta babice ob prijetnih skladbicah kar okoli tono. O svoji glasbi niso ravnodušne. imajo zanimivo teorijo: "Bog je Skladba Rock With Me je dal ljudem pravljične ritme, da pristala na vseh mogočih se z njimi prebijejo skozi pekel llA S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE d o c SLOVENJ_________GRADEC IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE Zamenjam eno sobno stanovanje z balkonom in veliko kletjo (40 m2), za večje stanovanje na Ravnah ali na Prevaljah. Jakopič Prevalje tel.: 31 854 LESTVIC Al Predstavitev lestvice Prepiha in kluba GG TOP iz Starega trga pri Slovenj Gradcu je bila opravljena, dolžni pa smo vam še nekaj več podatkov o klubu GG TOP. Lastnika sta Uroš Gnamuš in Milan Golčer, ki sta se odločila ponuditi obiskovalcem dobro glasbo, katero predstavlja dobri stari in tudi novejši rock. Seveda pa iz kluba GG TOP ne boste šli, ne da bi slišali skladbe, ki so trenutno najbolj vroče na svetovni glasbeni sceni. GG TOP je odprt od 21. do 01. ure, ob petkih in sobotah pa je odprt do o3. ure. Klub je odprt tudi ob nedeljah. Vstopnina je prav simbolična - 100 SIT, v klub pa se lahko po naši oceni natrpa do 200 ljudi. Zanimivi so tematski glasbeni večeri ob četrtkih, ob koncu tedna pa je brez izjeme več kot živahno. Dobrodošli v GG TOP ob dobri glasbi in hladni pijači! PREPIH & GG TOP « > Lenny Krawitz: Are You Gonna Go My Way > Bijelo dugme: U planine ( jer tamo nema zime) > Metallica: Nothing Else Matters >- Mick Jagger: Sweet Thing > Doors: Light My Pire Predlogi: >■ M. Jackson: Give Imo Me > Guns'n/roses: November Rain >- Duo Kora: Rad’ mam pir Pošljite svoje predloge oz. glasove na snalov Prepih (za lestvico Prepih 6 GG TOP), Čečovje 5, Ravne na Koroškem. V primeru, da bo vaša dopisnica izžrebana, boste bogatejši za kaseto, ploščo ali CD. Serbus! in reggae (ala Bob MarleY), da sovraštvu in pohlepu. In najdejo pot v nebesa. Potem pa reggae-beat je glasba, ki jo jim je dal še reggae-beat, da se igrajo Inner Circle"... sprostijo, začno pozibavati in iz glave prepodijo črne misli o Darko Kašnik DRUŽABNA KRONIKA IN PREPIHANE CVEKE IRSKI SINDROM Podjetje, ki ni le to, temveč je tudi studio za razvoj podeželja, je sklenilo prosvetliti samega predsednika ravenske vlade . Popeljalo j>a je na daljno Irsko in zdaj z njim uprizarja predavanja z naslovom - "Še pomnite, gospodje?'. Ker je tako postalo očitno, da podjetje zna spraviti na Irsko in nazaj tudi predsedniška, imena ljudje seveda pričakujejo, da se bo na seznamu podeželij, ki jih studio razvija, znašla tudi domača gruda. Od MacTasiča pa, da bo od zdaj dovolil v občinski stavbi točiti prav i irski whisky. Top secret Mirko Kotnik, še vedno edini predsednik dravograjskega Izvršnega sveta, ki je edini Izvršni svet, ki mu ne stoji za vratom troedina skupščina, se bojda zdaj hudo sekira, ker mu leži na duši reševanje zapuščine prejšnje oblasti. Posebej zato, ker je svoj način reševanja označil za top sekret Tajnost, s katero se je lotil zadeve, je obrodila že bogate sadove, ki pa se znajo še odebeliti, ko bo, kot se sliši, šlo GP Grosuplje v stečaj. Sadovi znajo res narediti precejšnje sranje in kar utemeljeno je pričakovati, da bo iz top secret nastal čisto navaden sekret. Tisto zgoraj je pa tako lapsus calami. Prostor za sekret pa že samajama. Družabni dogodek Nekaj deset traktotjev se je vozilo prejšnje dni po koroških cestah v strnjenih kolonah in opozarjalo na nevzdržen položaj, v katerem so kmetje. Ker so bili dogodki storjeni dopoldne, so bili opaženi bolj nezaposleno, ker so jih bili deležni samo tisti trije tisoči Korošcev, ki so brez zaposlitve. Zelo jih je zanimalo, kaj se bo izcimilo iz kmečke tožbe. Odgovor so dobili kmalu. Že čez nekaj dni se je podražil kruh. Lahko zdaj pričakujemo, da se bodo nezaposleni spravili peš s transparenti na kmete? Recimo na tisto kmetijo, ki ima ta glavnega bina, ki šola vse svoje otroke, se vozi v dveh avtomobilih, časa mu pa ostaja še za politiko... Sicer bodo pa tako spet novinarji krivi, da kregajo delavce s kmeti. Preproščina pa taka Na okroglo mizo o tehnologijah, ki jih zdaj zganjajo v žeijavski topilnici, je prišel tudi republiški inšpektor in Črnjane vneto prepričeval, daje država neučinkovita. Črnjani so prav tako vneto poslušali, kaj jim novega pripravljajo strokovnjaki za odpadne metale (so morda odpadniki) iz Mežice in jih prekinili šele z nedolžnim vprašanjem, ali imajo za svoje početje ustrezna dovoljenja. Na okroglo mizo pa je sedla še neka gospa, ki je rekla, da je zelena in govorila o pesku v žerjavskih peskovnikih in takonaprej. Skratka, bilo je lepo, le miza je bila okrogla na ostre vogale... Zgodba je nekako takale: M. S. s Prevalj, ki je med drugim g. dr. Čretniku prodal računalnik s premajhnim spominom (o tem smo v naši rubriki že pisali), je pred časom izprosil od g. Brložnika, da je dal zanj besedo ob najetju kredita pri avstrijski banki (kredita še m začel vračati). Prav tako pred času je g.. Bodnetju in njegovemu kolegu "prodal večjo količino nemškega spreja za zadržanje moškosti (prizadeta spreja še nista videla). Pred kratkim pa je g. Bodner g. M.S. zalotil \ prevaljski gostilni. Poklical je svojega kolego in g. Brložnika in vsi trije so g. M. S. ročno odpeljali v prodajalno gradbenega materiala na Fari. zaklenili vrata in ga zaradi svojih grehov malce "prišrav-fali". Kozje molitvice očitno niso rodile sadov, zato so na pomoč poklicali policijo. Policija je najprej odčitala molitvice pnzadetim, ker so protipravno (nepooblaščeno) odvzeli prostost svobodnemu državljanu, slednjemu pa iz varnostnih razlogov vendarle začasno odvzeli potni list, da se ne more vrniti v Nemčijo. Tako je za poravnanje računov trenutno na razpolago, če bo kaj od tega, pa bomo poročali kdaj drugič. P.S. Zgodba je zanimiva tudi zaradi tega, ker smo v uredništvu končno razvozlali skrivnost, odkod v zadnjem času toliko klicev želj(e)nih korošic, ki se pritožujejo nad slabo trdnostjo koroških tičev. Pomanjkanje spreja, seveda. P contro P Naš znanec Pecci je končno izgubil prvo bitko. Sodišče je pravnomočno razsodilo, da kolega Petek ne piše laži, kot mu je predpisal Pecci, plačati pa mora tudi stroške (seveda Pecci!). Ker to komajda povzroča opekline prve stopnje, Prepih priporoča vsem, ki imajo občutek, da jih Pecci nateguje, da še naprej redno uživajo kontracepcijo. Vsem ostalim pa lep dalmatinski pozdrav. Pesem zdnie Korošce t- m IS ■. % ■ ■ *: t a».. .......L? mmi Na promociji kasete Dua Kora smo na Rimskem vrelcu doživeli prijetno presenečenje: spontano, sproščeno in brez podtikanj so družno zapeli občani vseh štirih občin koroške regije. Pesem je enako srčno zagrela vse prisotne, neglede na kraje rojstva in bivanja. Posebno je k vzdušju prispevalo omizje (na sliki), ki so ga sestavljali izključno Slovenjgradčani - in dva Radeljčana -in so s pesmijo KOROŠCI SMO ZMERAJ ZA MUŠTER BILI (!) preglasili celo domorodne Ravenčane. Za čuda slednji niso protestirali ali se celo sklicevali na izključno pravico do koroške identitete. Še več: navdušeno so pozdravljali zagretost sosedov, jim pritegnili in -gauda je bila na višku. Predlog: nekaterim občinskim politikom bi lahko za MUŠTER bili... Odsotnost je Lahko pogubna Zasebne detektivske agencije še raziskujejo, Alko je moglo priti do nezaslišanega udara proti mežiškemu županu Dušanu Kreblu. Na edini seji nekega organa v Mežici, na kateri je manjkal, so mu namreč ročno prodali koncetijo za ometanje dimnikov nekemu zasebniku. Ker je Dušan tudi edini direktor edinega še živečega družbenega dimnikarskega podjetja v Srednji Evropi in Varšavskem paktu in je Mežica pravzaprav njegov fevd, je že prišlo do ostrega razčiščevanja, zakaj visi nad krajevno skupnostjo Damoklejev meč v barvi zastave neke zavarovalnice. Sherlock Holmes je menda že na sledi aferi, ki seže do najbližjega dimnika. r > Radeljčani že vidijo Ameriko Barka, ki jo vodijo Fras, Šeško, (anti)ideolog Pruš and comp., je že v vodah, od koder se da slutiti Ameriko. Potem, ko so svoj čoln napolnili z brezposelnimi, ki se jih na kvadratni meter tare več kot drugod po državi, so se odločili razviti malo gospodarstvo in narediti svojo deželo spet srečno. Poklicali so na pomoč bistro žival, ki jim je za orientir ponudila projekt za projektiranje projektnih projektov, najlepše računalniško obdelan seveda, in nenadoma odkrili, da se ji je obljubljena dežela Amerika skrila za debelo meglo. Do prihodnje seje kriznega štaba bodo najbrž že pogruntali, ali jim kupovanje megle pri dobronamernih namerah koristi. é) družabna Kronika Ali so no Stržovem opice Ulico bivših, sedanjih, odstopljenih in pregnanih direktoijev v mežiškem faraonskam naselju Stržovo so asfaltirali. To ni nič posebnega, če ne bi v ulici pod omenjeno živeli navadni zemljani, ki zaradi narave stvari niso doslej še nikomur žalega storili, le komunalni prispevek, iz katerega se ulice asfaltirajo, so že davno pred sedanjimi, bivšimi in odstopljenimi ter pregnanimi direktorji, plačali. Seveda to še ne pomeni, da imajo svojo ulico asfaltirano, asfalt ulico nad njimi pa jim vzbuja močne dvome v njihovo poreklo in izvor. Mar ni dovolj, da imajo takšne sosede, huje je, da se sprašujejo, ali so že poskakali z dreves v primerjavi z njimi... Sarkazem Nekateri pravijo, da je sarkazem orgazem cinizma. Zdaj, ko je na najslavnejši obvoznici na Koroškem, prišlo do smrtne žrtve, seveda pričakujemo, da strokovnjaki, ki so sestavljali načrt za izgradnjo povedo, zakaj semafotjev še vedno ni, občinski velmožje pa, zakaj se kdaj ne zgovorijo še na čisto vest. RADIO DURHCUG ► Vprašanje: Zakaj v Slovenj Gradcu vsemu navkljub semafotjev na obvoznici ne postavijo? OdgovoroSemaforji so resda predvideni v projektih, vseeno pa ni mogoče predvideti ali bi resnično zmanjšali število prometnih nezgod na križiščih. Za vse udeležence je zato v pripravi tečaj iz prve urgentne pomoči in dopolnilno izobraževanje iz poglavja križišč. ► Vprašanje: Ali je res, da bodo v mežiški rudnik zdaj odlagali odpadke? Odgovor: Načelno to ni res, vseeno pa se lahko zamislite vsaj nad tem, da nuklearka v Krškem še vedno dela, popoldanska obrt pa novemu direktorju Rudnika menda ne nese. Zato je lahko odgovor zgolj negativen, dokler imamo pri sosedih gibanje, ki se bori za življenje brez atomske energije. ► Vprašanje: Ali je res, da bi edini koroški časopis Prepih že davno propadel, če ga ne bi vzel v roke Niko R. Kolar? OdgovonZagotovo je to edina resnična govorica v zadnjih nekaj letih okoli tega časopisa, saj je popolnoma jasno, da novinarji pri časopisih pomenijo zgolj nujno zlo, direktorji pa so tisti, ki jih držijo pokonci. REKUME lil i JELOVICA na sejmu u Slovenj Gradcu od 4. do 9. 5. 1993 i § V ČASU SEJMA TUDI V PREDSTAVNIŠTVU RAVNE RA KOROŠKEM CeCOVJE s, TEL.: 0602 /20 175 VABIMO V PRENOVLJENO RESTAVRACIJO IN VRT HOTELA POHORJE IVI Mercator - Trgoavto CANKARJEVA 21, SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904 AKCIJSKA PRODAJA □ NA IVEČ JA IZBIRA UVOŽENIH IN DOMAČIH KOLES NA KOROŠKEM - ITALIJANSKE ZNAMKI-: "ALALA" Z VGRAJENIMI BLAŽILCI NA KRMILNIH VILICAH NA 20. IN 21. PRESTAV ( MENJALNIK VISOKEGA KAKOVOSTNEGA RAZREDA) □ KOLESA TOVARNE "ROG" V VSEH BARVNIH KOMBINACIJAH ZE OD 27.996,00 Si l DALJE □ OTROŠKA KOLESA ŽE OD 3.300 SIT DALJE MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI IN 5 ALI 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBR. MERO: ZA GOTOVINO - 5 % POPUST ! > > >■ PROGRAM TOMOS Vespa PLAGIO / zaganjačem motoma kolesa AVTOM ATI K 3 APN 6 motoma žaga HUSQUARNA 61 FF motoma žatra HUSOUARNA 266 SE 155.880,00 SIT, (možnost kredita) 63.000,00 SIT 94.140.00 SIT' POPUST ZA GOTOVINO 5% ! 46.988.00 SIT' POPUST ZA GOTOVINO 7% ! 59.850.00 SIT' 7 c/, POPUST 1 MOŽNOST PLAČILA NA 4 ČEKE BREZ OBREST I ALI 5 IN 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO.NA ZALOGI VELIKA IZBIRA REZERVNIH DELOV, MANJKAJOČE DOBAV IMO V N AJKRAJŠEM ČASU. AKUMULATORJI za osebna, tovorna vozila in traktor|e; na|nižjecene 1 od 12-36 A 2.700 SIT 2 Od 12 - 45 A 3.350 SIT 3 od 12 -1 so a is.ooosrr MOTORNO OUE “ castrol": 1 GTX5/1 že za 1.743 SIT 2GTX3/1 že za 1.972 SIT 3 KMETIJSKI STROJI, REZERV. DELI TRAKTORJEV ZNAMKE IMT, DEUTZ 2 . TORPEDO 4 MEŠALEC 120 1 = 30.828 SIT 5 SAMOKOLNICA LIV POSTOJNA = 4.750 SIT 6 GUME SAVA 22% POPUSTA ( BREZPLAČNA MONTAŽA) 7 GUMI TEPINI - STARA CENA 3.588,00 SIT, NOVA CENA: 8 TEPINI (TISON-STARA CENA 1 920,00 SIT, NOVA CENA: 9 PREVLEKE - STARA CENA 4 200,00 SIT, NOVA CENA: 1.848.00 SIT (GARNITURA) 1.344.00 SIT (GARNITURA) 2.940.00 SIT ) L MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE - ZA NAKUP V VREDNOSTI 10.000 SLI' IN 2. NA 5 ALI 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO ZA VREDNOST 15 000 SIT. 3. PRI NAKUPU V VREDNOSTI It)O.(HK) SIT NUDIMO MOŽNOST ODPLAČEVANJA ZA DOBO DO TREH LET S 15% FIKSNO OBRESTNO MERO + R 1 30% POPUST! PREPIH FOTO MONOGRAFIJA MEŽIŠKE DOLINE £ < > d w U 5 M 3 S- > ^ § O) - ■' w>c Sii 5 ° «j KlfelJs M^=-.S,S C C U .OB n-rje’ sohiop '§§s)lB«r ° « 5 g <=-|5 - tž-d “ ^ § = s| ^ O. a «O 3-^ SZ.S D ° g s gl •TÉ u all~^ e Z-Ó a™ ■G-§lg.Š)> •a «•§ £ o a-S •^“-f-ltl * | s*iU«va’ povezan z delom sodniške organizacije, toda desetletja se je posvečal vzgoji igralskih kadrov. Veliko med njimi jih je kasneje prestopilo v vrste sodnikov in tako se je organizacija kadrovsko močno krepila. Sodniki so postajali odbojkarji, ki so prihajali iz klubov Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Sedanja generacija sodnikov si je pridobila poseben ugled. Z dolgoletno prakso in poštenim sojenjem so si naši možje v belem znali pridobiti avtoriteto in zaupanje pri klubih in igralcih, tako da pomembna srečanja po Sloveniji sodijo prav sodniki s Koroške. I.M. Ravenski karateisti v Torina Štirje člani tradicionalnega karate kluba Ravne, brata Roman in Bojan Breznik ter Ivan Mravljak in Rafko Mom, so nastopili na tretjem evropskem prvenstvu v Torinu za izbrano slovensko vrsto. Brata Breznik sta v disciplini ENBU ali spa-ring borbi zasedla 6. mesto, v KATAH ekipno pa je reprezentanca Šlovenije, ki so jo sestavljali koroški karateisti Mom, Mravljak in B. Breznik, osvojila 8. mesto med 22. državami. » S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE STAVBENIK -----d. o. o.- PREVALJE VSfl DEtll VISOKI lil HfUCi HfltNPtQ^ IMfrnu« mirnem rm mwmÉm IN islroiifciiMgi mm________________________ INI gorenje poSouS IZREDNA PRILOŽNOST! IZREDNA PRILOŽNOST! OSEBNI RAČUNALNIK DIALOG 386SX/33 PROCESOR 603S6SX/33 2MB RAM TRDI DISK 85MB/17ms DISKETNIK 1.2MB VGA MONO MONITOR VGA KARTICA 1024x768. 512KB IX) (2S.1P) TIPKOVNICA SLO SAMO: 87.000 SIT DIALOG 386DX/40 PROCESOR 80386DX/40 2MB RAM TRDI DISK 85MB/17ms DISKETNIK 1.2MB VGA MONO MONITOR VGA KARTICA 1024x768. 512KB VO (2S.1P) TIPKOVNICA SLO SAMO: 99.900 SIT DOPLAČILO ZA BARVNI MONITOR LR 24.000 SIT HUM UMU Ob nakupu računalnika Vam po ugodni ceni nudimo S kV paket WORD STAR LAPTOP COLLECTlON (WS6. LAPLINK, ON-TIME, TEILMERQE. MAILLIST) * CENA: 10.300 SIT TISKALNIK FUJITSU DL 900 Format Mr. 24 iglic, ISOznakov/s SAMO: 37.000 SIT M H U \d ji jd MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT , QOREHJE POINT do.o. PMfttl* i» Intormucqtk» r*/v)e*v0» Tl: 063 854 741 ] 163320 Žvo* 19 __________ ____ ___ Pmx: 09$ $53 844 KER 7lVl.IF.NlE POTRF.BUjE VARNOST POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 GLOSIRANA ČRNA KRONIKA CELJANI NA P0I0D Morda se boste ob tem naslovu nekoliko začudili. Morebiti si boste celo mislili: "Poglej ga, lokalpatriota. Čim pride kakšen Celjan na Koroško, že mu ni prav!" Pa ni tako! Koroška je turistična dežela in veseli smo, če pridejo k nam ljudje iz drugih predelov naše države in iz tujine. Toda takšne skupine "turistov" kot je bila peterica Celjanov 19. maja, ne potrebujemo. Torej vsi, ki bi še radi prišli v to našo pokrajino, da bi od znotraj spoznali naše policijske bunkerje, naj raje ostanejo kar doma. Kaj se je zgodilo? V poznih nočnih urah 19. maja je skupina petih Celjanov: M.K., G.K., A.M., J.G. in TJ. na koroških cestah imela lažjo prometno nezgodo. Z avtostopom so po njej prišli na Ravne, v kava bar California. Vinjeni so pričeli izzivati in razgrajati, pa so jih redarji postavili na hladno. Celjani se niso dali, vrnili so se in se ravsali z redarji. Umiriti jih ni mogla niti policija in kočno so jih morali spakirati v policijski bunker. Vse seje dogajalo okoli četrte jutranje ure. Ta nočni dogodek, v povezavi še z enim, pa kaže, kako nasilje vse bolj osvaja naše duše. Drugi pripetljaj se je zgodil 10. maja na Muti. Iz povsem značilnega spora oven ali treh občanov je v nekaj minutah kar sredi ceste nastal pravi pravcati pretep, kot iz kakšne kavbojke, v katerem je sodelovalo okoli 20 ljudi. Policija pa je morala dobiti okrepitve celo iz sosednjega Dravograda. Tokrat akterji niso bili “uvoženi", če lahko tako rečem, ampak kar iz domačih logov. « Pasje čeljusti Vse kaže, da ti razdraženi odnosi med ljudmi počasi vplivajo tudi na živali. In to na tiste, ki bi naj človeku bile najbližje. 0 tem pnčata dva dogodka iz občine Radlje ob Dravi. Tako je 10. maja domač pes nemški ovčar ugriznil otroka T J. z Mute, ki se je z njim igral na dvorišču. Otroka so odpeljali v bolnišnico, psa pa na opazovanje. Podoben dogodek se je pripetil še na Gortini, kjer je prav tako domač pes pasme nemški ovčar ugriznil žensko M.J, Tudi njo so morali odpeljati v bolnišnico, psa pa k veterinarju na opazovanje. Ta dva dogodka sta dokaz več, da domača žival ■ še zlasti pes - ne more biti primerna igrača, saj se nemalokrat ob posebnem gibu ali zvoku pn psu lahko sproži kakšen instink in nesreča je tukaj. ■ Odšel z bratom Bolj glosirano obarvani del kronike naj tokrat pričnem z M.B. , ki je utemeljeno osumljen tatvine. Drugega maja naj bi bil namreč vdrl v stanovanje svojega soseda A.Ž. in odnesel žepni računalnik Brother. Bojda ima storilec za sodnika že primeren odgovor. K sosedu naj bi šel samo po brata (brother)! Tega mu pa res nihče ne more šteti v zlo, če je za nekaj časa želel biti skupaj s svojim bratom! Neznani storilec je 7. maja "ordinirar v podjetju Mikon v Mislinji. Delavki I.M. je odtujil (tako piše v policijskem zapisniku, mi pa vemo, da gre za krajo - op. pisca) 200 tolarjev, čekovno karto in blankete, vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. I.M, bi lahko predlagala storilcu naslednji dogovor: Denar lahko NN obdrži, saj gre za majhno vsoto, prav tako lahko obdrži čekovne blankete, saj so tekoči računi delavcev tačas prej prazni kot polni, čekovno kartico pa naj ji vrne, ker ji je drag spomin na lepe čase pet in več številčnih bančnih izpiskov. Vrne ji naj tudi vozniško dovoljenje, ker ji tega lahko vzamejo le policaji, osebno izkaznico pa lahko, če mu je slika lastnice všeč, obdrži. * Nočni gost NN, ki je vdrl v hišo J.V., pa je moral biti hudo plašljive sorte. Dejanje je namreč storil, ko je lastnica spala. Brskal je po prostorih. Ko se je lastnica prebudila, je pobegnil. Verjetno pa je bilo to njegovo zadnje dejanje dobro kar za oba: lastnico in njega! Gotovo je zanimiva tudi "odisejada” M.K. iz Slovenj Gradca. K sebi je namreč na hišni obisk poklical zdravnika, da bi mu ta dal bolniško. Zdravnik pa je ugotovil, da je M.K. zdrav. Ta je ves besen, ker bolniškega izostanka ni dobil, segel po kuhinjskem nožu in grozil zdravniku. Policija je nož zasegla in naredila red. Vendar pa se vloga M.K. v tej črni kroniki s tem še ne konča. "Bolniško" je kasneje vseeno dobil, čeprav verjetno ne takšno, kot si je želel. Policija je namreč morala “ nuditi asistènco" (policijski zapisnik) zdravstvenim delavcem slovenjgraške bolnišnice, ki so iz gostilne Rotovnik na Legnu poskušali taistega M.K. odpeljati na hospitalno zdravljenje na Pohorski dvor. Kdaj se bo M K. vrnil iz svojega d v o r-ca še ni znano. V tokratnih policijskih zapisnikih sem naletel tudi na gospodarski kriminal. P.Č. je namreč osumljen kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja. Kot revirni vodja naj ne bi vestno opravljal svojega dela in iz gozda je izginilo kar 43 kubikov lesa. Skupna škoda znaša tako okoli 270.000 tolarjev. Nič čudnega, da je bilo zadnje čase moč iz tega gozda bojda slišati veselo žaganje in sekanje ter prepevanje:"Le sekaj, sekaj smrečico." Zdaj je treba le še ugotoviti, če revirni vodja svojega dela ni vendarle vestno opravljal v kakšnem drugem “revirju". ^ Turbo-lopov Kratko policijsko poročilo: “NN je dne 10.5. vlomil v gostinski lokal Turbina v Ožbaltu. Odnesel je 10. "štang" različnih cigaretov. Skupna škoda znaša okoli 5000 tolarjev." Kratko pojasnilo: akcija je bila izpeljana tako hitro, da je verjetno šlo za “turbo lopova". Prijeli ga bodo le, če so tudi policaji "na turbo pogon". Posebne sorte tiček pa je bil prav tako še NN, ki je dne 14.5. na nedovoljen način nasilno vstopil (vdrl) v počitniško hišico Robida v naselju Grmoškov dom na Pohorju. Glede na to, da po zdaj znanih podatkih ni ničesar odnesel, bi lahko rekli, da je nekoliko prezgodaj prišel v robide. Ta zdrav gozdni sadež je namreč zrel šele konec poletja! Prav tako neznani storilec je imel svoj nočni pohod 14.5. v občini Radlje ob Dravi. Dejanje, ki ga je storil, je okvalificirano kot poškodovanje tuje stvari. Na osebno vozilo last B.K. je namreč z ostrim predmetom vrisal kljukasti križ. Lastnik vozila mu "tem potom" sporoča, da naj njegovega avtomobila v bodoče ne uporablja več za izliv svojih čustev, pa četudi bi mu prihodnjič na avto morebiti narisal znak osvobodilne fronte, če bo (storilec namreč) menjal svoj svetovni nazor. * Zvodništvo K preiskovalnemu sodniku v Mariboru so 14. 5. privedli F.P. in I.P. iz Radelj in Slovenj Gradca. Utemeljeno sta namreč osumljena kaznivega dejanja zvodništva in posredovanja pri prostituciji. Ko so ju priprli, sta bojda bentila: "Zdaj bova pa morala sedeti, ker najstarejša obrt pn nas še vedno ni uradno dovoljena." Slišati je bilo še, da nameravata zbirati podpise za legalizacijo tega prijetnega opravila. Seveda, ko bosta prišla iz "čuze". I.K. pa je utemeljeno osumljen, da je 18.5. v okrepčevalnici 3M v Šmartnem pri Slovenj Gradcu razbijal inventar in povzročil škode za 25.000 SIT. Možno je, da si je I.K. po svoje tolmačil ime lokala 3M. Morebiti je menil, da to pomeni “trije moški". In je želel dokazati, da ga je v hlačah vsaj za tri dedce! Glede na povzročeno škodo bi mu kar verjeli! ® Opozorilo Za konec pa tokrat še resno opozorilo. Dne 18.5. je A.M. iz Litije vozil osebni avtomobil iz Slovenj Gradca proti Mislinji. Zunaj naselja Lovrenc je mu je izza avtobusa pred avto pritekel otrok A.Š. Voznik ga je zadel in hudo poškodoval. I&že, da pri tem ni upošteval predpisa, da je na avtobusnih postajah in nasploh mimo stoječih avtobusov treba peljati z zmanjšano hitrostjo ali pa celo ustaviti, če je vozilo opremljeno z znakom, da prevaža otroke. To je treba zlasti zdaj, ko je veliko končnih šolskih izletov, še posebej upoštevati. T.l. ODMEVI RESNO m ODKRITO O POMEMBNIH STVAREH Šola je postala ena osrednjih institucij moderne družbe. Je v središču zanimanj mnogih "poklicnih" in žal tudi "nepoklicnih", ki v imenu skrbi za otroka - učenca, bolj kvalitetno delo učitelja, širitev izobraževalnih možnosti in podobno vplivajo na njeno življenje. Stara je resnica, (upam, da vsaj šolniki v evforiji novega nismo zavrgli tradicije) da si učitelj in šola gradita avtoriteto lahko samo sama, ruši pa jo lahko kdorkoli, pa če so njegovi nameni na videz še tako humani in demokratični. Vsi učitelji prisegamo na našo interno vrednoto - pedagoški mir, ki je za uspešno uresničevanje vzgojnoizobra-ževalnih nalog nadvse dragocena, - če ta pedagoški mir poskuša kaliti nekdo tik pred zaključkom pouka, ob koncu šolskega leta, ki sodi v vrste šolnikov, je to toliko bolj neprimerno. Ali pa so mogoče posamezniki tako popolni, nedo takljivi, ali celo ščiteni, da jim je dovoljeno vse ? Osebno zelo težko prenašam vse razprtije, ki se že kar nekaj časa vsiljujejo vsem in vsakomur na relaciji Ravne -Slovenj Gradec. Dolgo časa sem verjela, zadnje čase pa zgolj samo upala, da mi osebno ne bo potrebno javno poseči v te odnose. Žal, danes to ni več mogoče. Kot ravnateljica Gimnazije Ravne na Koroškem ne morem in ne smem ostati tiho ob kramljanju A. Makuca v zadnjem Prepihu. Gre tudi za 805 dijakov, dvakrat toliko staršev in tudi za vseh 45 generacij, ki bo letos dalo že več kot 4000 maturantov na naši gimnaziji. Mi ne želimo in nočemo zavreči vse te preteklosti, še vedno sm< > ponosni na prehojeno pot. zagnanost, upornost in ustvarjalnost vseh dosedanjih ravnateljev. Tudi z njihovo pomočjo je nastaia nova vizija naše šole, ki utrjuje svojo podobo v slovenskem prostoru, posebej še na Koroškem. Primerjave Koroške krajine z Obalo (ne vem zakaj ne s Severno Primorsko regijo) pozablja na eno tipično značilnost našega šolskega sistema izobraževanje manjšin. Kar dve gimnaziji na Obali ( pa saj nekam tuji slovenščini zvenita njuni imeni, ali ne?) sta namenjeni italijanski manjšini in uresničujeta predvsem njihove potrebe. Normativi in standardi za delo teh šol v Sloveniji niso primerljivi s šolskim sistemom za večinski narod. Kolikor mi je znano, naša Koroška manjšin ne premore. Analiza letošnjega Razpisa za vpis v 1. letnike srednjega izobraževanja za š.l. 1993/94 kaže na že večkrat opozorjeno strukturno neskladje znotraj segmenta izobraževalnega sistema, ki je namenjen srednjim šolam. V prid tej moji trditvi govori realizacija razpisa oz. stanje prijav na srednjih šolah po Koroški to pomlad. Gimnazija Ravne na Koroškem bo letošnji vpis uresničila brez omejitev in omogočila vsem, ki za to izpolnjujejo pogoje, vpis v 1. letnik. Kolikor mi je znano, pa povzroča vpis v 1. letnik srednjih strokovnih šol več problemov, ki jih z odpiranjem novih gimnazijskih oddelkov kjerkoli na Koroškem ni možno rešiti. Kdo bo prevzel odgovornost za zapiranje možnosti izobraževanja ukaželjnim osmošolcev (predvsem dekletom), ki želijo in zmorejo nadaljevati v dobrih srednjih strokovnih šolah? Gimnazija Ravne na Koroškem za dokazovanje te trditve ponuja vsem, ki jih to zanima, vpogled v izvajanje akcije vpisa v 1. letnik v zadnjih desetih letih. Kar pa se tiče pripravljenosti za ustvarjalni dialog, pa samo to. Razgovor dveh o nečem je možen samo ob predpostavki, da bo rešitev rezultat izmenjav mnenj, stališč in argumentov. Razgovor o gimnaziji v Slovenj Gradcu me je od vsega začetka spominjal na razprave ob uvajanju reforme usmerjenega izobraževanja. Ali stvar bo ali ne, o tem ni možno razpravljati. Stvar bo (to je veliki ata že odločil), vi pa jo samo podprite in za nas bo vse lepo urejeno. Velike družbene spremembe v Sloveniji so po letu 1991 ustvarile pogoje za vpliv civilno družbenih gibanj tudi na področju šolstva. Javno mnenje, začinjeno z ustreznimi statističnimi metodami, pa je sploh postalo uporabno in nedotakljivo v polju "praznega mesta oblasti". V mislih imam večkrat omenjeno raziskavo SPEM-a (Studio za politični in ekonomski marketing) o upravičenosti splošnoizobraževalne šole v Slovenj Gradcu. Dobri stari Mark Twain je rekel, da poznamo tri stopnje laži; navadno laž, hudičevo laž in statistiko. In to tretjo stopnjo laži bi lahko uporabili tudi mi -Ravenčani, n.pr. za raziskavo o vplivu tradicije, kadrovskih potencialov in materialnih možnosti za uspešnost izobraževanja prihajajočih generacij. Argumenti, ki so seveda samo na strani Slovenjgradčanov, so se v teh letih kar precej spreminjali. Pravi razlog pa po mojem mnenju tiči v grmu, ki skriva željo po eliti -mislim na elito po znanju in sposobnostih, ki bi šoli omogočalo kvalitetno rast, potrjevanja in ugled, ki zaenkrat mestu še manjka. Skrb za klasično - humanistično izobrazbo je del tudi naše bodoče podobe šole. Uresničevali bi jo lahko premišljeno ob ustreznih kadrovskih potencialih in s primerno usmerjeno predhodno šolo. Primerjava dveh srednjih šol na Koroškem (ravenske in slovenjgraške) neposredno ni možna. O kvaliteti naših profesorjev (mimogrede, nismo prfoksi, saj se tako ne poimenujemo, to prepuščamo dijaškemu žargonu, ki premore še veliko sočnejše izraze) pa lahko sodimo posredno ( uspehi na državnih in drugih tekmovanjih naših gimnazijcev, uspehi na sprejemnih izpitih na fakultetah, akademijah, uspešni študij, zadovoljstvo dijakov in PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d Iptedjams) tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517 — PISMA, ODMEVI BRALCEV ODMEV: SODISCE V SLOVENJ GRADCU itak usmerjeni samo na staro in že preživeto? Marjeta Borštner, prof. RS. Cisto za konec, dragi Drejc, pa mi dovoli še malo intimnosti (stara Harfova in Guntherjeva druščina bi jo zagotovo upravičila). Preročišče v Delfih je imelo čuden napis. Če napneš Tvoje "ceribralne vijuge" (Jančarjeve besede dobro denejo. Škoda, da se nisi odzval našemu vabilu na akademijo. Jančarjev Godot Te je čakal v celoti.), gotovo ne moreš mimo mladostnih traum, ki včasih skelijo vse življenje. In verjamem, da tudi Ti nisi pozabil, kaj je zapisal Platon na vhod Akademije. Vedno Tvoja Harfova Metka Spoštovani g. Cvitanič, prebral sem vaše pismo, objavljeno v reviji Prepih št. 9 z dne 14.5.1993. Razlogi, ki jih omenjate v vašem pismu, imajo nedvomno veliko težo. Sodišče v Slovenj Gradcu pokriva celotno Koroško regijo, ima svojo tradicijo, najpomembnejši razlog pa je prav gotovo v tem, da je blizu ljudem, prebivalcem te regije, ki potrebujejo ustrezno pravno varnost in zaščita. Ker tudi sam živim na Koroškem in mi je problematika okolja iz tega razloga še bolj blizu, menim, da so pripombe v vašem pismu dovolj tehtne in da jih velja upoštevati in podpreti v postopku sprememb zakonodaje o organiziranosti sodišč. Mislim, da ni sprejemljivo, da bi se s predlaganimi spremembami položaj prebivalcev Koroške glede pravne varnosti poslabšal. Vaše pismo sem poslal tudi Ministru za pravosodje in Odboru za notranjo politiko in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije, ki sodelujeta v postopku sprememb omenjene zakonodaje, seveda bo pa o spremembah samih na koncu odločal Državni zbor Republike Slovenije. mag. Herman Rigelnik KOROŠKI FUŽINAR (ŠE) NI UMRL staršev o gimnazijskem delu in podobno). Uspešnosti in pravici do razvoja slovenjgraški srednji šoli nikoli nismo in ne bomo odrekali (pa saj to je sama v zadnjih letih zelo uspešno uresničevala). Prav tako kot vi tudi mi verjamemo v naš projekt - vizija razvoja šole je začrtana -vsem staršem in prihajajočim generacijam pa smo skupaj dolžni zagotoviti kvalitetno izobrazbo, ki bo znala odgovarjati na izzive sodobnega časa, vendar ne eni na račun drugih, ampak v sodelovanju in strokovno podkovanem delu. Za konec pa še nekaj o zaroti, infiltraciji in podobnih "nečednostih". Sola je preveč občutljivo področje, ki združuje interese prevelikega števila ljudi, da bi ju lahko prepuščali takim stvarem. Vanjo so nenehno uprte oči javnosti, zato na Ravnah jemljemo svoje delo dovolj resno in odgovorno, da nam ni potrebno pred nikomer nič skrivati. Sicer pa nova gimnazija je po besedah prof. Makuca že ustanovljena, samo vpis je za dve leti preložen. Čemu potem klicati na pomoč tiste, ki operirajo z dogmami, nedokazljivim sklicevanjem na upravičenost obstoječega in so V 9. številki Prepiha (dne 14.5.1993) je g. Ludvik Mori v članku Prepih v nespodobni obleki med drugim dvakrat omenil Koroški fužinar. V primerjavi s Prepihom mu je izrekel posmrtno pohvalo, vendar Koroški fužinar še ni umrl! Še vedno izhaja (letos bo star 43 let), zadnja leta resda bolj poredko (dvakrat letno -maja in decembra). Letošnja prva številka na približno 60 straneh bo s pomočjo pokroviteljev izšla v kratkem. Naši redni bralci jo bodo lahko kupili v vseh prodajalnah časopisa in v nekaterih trgovinah v Mežiški dolini, za pokušino pa tudi v Mladinski knjigi v Slovenj Gradcu. Urednica KOROŠKEGA FUŽINARJA Mag. Andreja Čibron -Kodrin 31 MU • SVETOTNI DAN NEKAIENJ1 Po zadnjih podatkih v Sloveniji aktivno kadi tretjina prebivalcev, vsaj še enkrat toliko pa je neprostovoljnih, tako imenovanih pasivnih kadilcev. V pripravi je zakon o omejevanju kajenja, ki predvideva ostrejše ukrepe in sankcije ob nespoštovanju le teh, saj je epidemija kajenja dosegla že takšen razmah, da je nujno potrebna zaščita nekadilcev pred neprostovoljnim zastrupljanjem z nikotinom in katranom v cigaretnem dimu. Želja vseh nekadilcev je, da bi bil zakon čimprej sprejet in da bi se tudi izvajal. V zadnjih tridesetih letih je bilo objavljenih nekaj deset tisoč znanstvenih dokazov o negativnem vplivu kajenja na človekovo zdravje. Vendar vsi ti dokazi ne vplivajo na zmanjšano porabo tobaka. Nekaj se premika na zahod predvsem v ZDA, kjer postaja nekajenje zopet vrednota. Pozitivni učinki nekajenja se pokažejo že na plodu matere nekadilke in se poznajo tudi v prvih letih življenja. Pri nekadilkah je 30% manj mrtvorojenih otrok, otroci imajo večjo porodno težo, hitreje napredujejo ter imajo manj vnetij dihalnih organov. Dokazali so, da obstaja zveza med številom pokajenih cigaret staršev in potrebo po bolnišničnem zdravljenju otrok zaradi obolenj dihal, torej so otroci nekadilcev manjkrat in krajši čas v bolnišnici zaradi pljučnic in bronhitisov. Tudi pri šolskih otrocih so opazili razliko v obolevnosti dihal med otroci kadilcev in nekadilcev. Težave z dihali se zmanjšujejo, če starši prenehajo kaditi, zato priporočamo, da starši otrok s pogostimi vnetji dihalnih organov opustijo kajenje. Če ne gre drugače, vsaj v domačem stanovanju in v zaprtih prostorih, kadar so skupaj z otroki. V odrasli dobi nekadilci veliko redkeje obolevajo za kroničnim bronhitisom, manjše je število hudih srčnih obolenj, ki se dostikrat končajo s srčnim infarktom. Med nekadilci je manj bolnikov s povišanim krvnim pritiskom, manj jih ima težave z rano na želodcu oz. na dvanajstniku, manj jih ima težave s prekrvavitvijo nog. Najhujša posledica kajenja je pljučni rak, saj se 90% tega obolenja razvije pri kadilcih. dr. Borut Stravnik NAGRADNA KRIŽANKA TEŽKO OROŽJE PORTUGALSKA POSET BUZU HONGKONGA, MACAU TURSKI IME STAREjSiSlC PISATELJ.. BAKRENI DIRKAČA PRI PA DNI K IU R. Gl BANJA. MA Tl JA VRČ ZA CLARKA GRADBENI I VODO MATERIAL GORSKI VRH TAUSOVA ORANŽAD A IGRALEC RANER PORTIR DUŠEVNA BOLEZEN, ZMEDE- DENOST PREBIVA. KRAJA NAD PREVALJAMI LOJZE GORJANC PREKOP SLOVEN. KRITIK ANDREJ NARODNA IN UNIVERZ. KNJÉNJI. Vojvodinci ALBERT EINSTEIN pavi Mrva Sv. smut. Nllft&on NEK.PRE.- APENIN. POL- OTOKA Kultur. Inf. CENTER MARKO OKORN SLOVEN. ČARODEJ MIRKO LETOPIS, KRONIKA DEL SVINJSKE GLAVE NAJVEČJI ! { DRUŽNA GRŠKI ! MOPED, ITAL. PRO-OTOK i SKUTER i IZVAJAL | GODAL MAMILO IZ MAKOVEGA SOKA prebivalec Francoske- ga polotoka CIG^N NEMŠKI ARHITEKT, PAUL BALKAN- SKI NAROD vulkan na SICIUI SREDOZ. DRŽAVA KORALNI OTOK RAZPRE- DELNICA TRETJA POTENCA TROPSKE MRAVLJE VODNA ŽIVAL OPERNI SPEV SKLADBA NA LAT. NABOŽNO BESEDILO UGANDSKI DIKTATOR AMIN področje, PREDEL SLO. pevka MAJDA FINSKO JEZERO FIN. ARH. ALVAR APOTE- KAR OBREŽJE DRŽAVA OB BALTIKU PLAVO (LAT) RIBJA KOŠČICA KLJUČNI POJEM KITAJSKE FILOZOF. NIZOZEM- SKA ROMAN ALBREHT Z^&ova MATI V GRŠKI MITOLOG. REKA V ALZACIJI IZDELOV. OGRAD PEVEC KI POJEALI IT. DRAMA. CARLO ANTON AŠKERC NARODNI JUNAK LOŠČ, POSTEK- UNA LUJO VODO- PIVEC SLOVENSKO IME DVE MESECEV VOLILO V OPOROKI TEGA LETA OREL SLAB UČENEC GLEDAL SCENOG. JOVANO- VIČ TROMEST. ŠTEVILO ATLETSKA DISCIPL. VZHOD, VZHODNO (ANGL) 100 m* MESTO V ANDALU-ZUI UVENE- LOST VRSTA avtomobila POSTAVA, ŽIVOT GLASB- ENO ZNAMEN. GRŠKI BOG VOJNE ČEBELI SORODNA BALTIŠKI OTOKI PISATELJ VI Ukano vic ST. SLOV. FILM EVROPSKA REKA STADION V BUDIMPEŠTI VERDI- JEVA OPERA POPRAV- LJALEC NAPAK IME IGRALKE MIRANDE MUSLIM. MOŠKO IME ŠVICAR. PISATELJ GRŠKA BOGINJA NESREČE MONGOL- SKI VLADAR IBSENOVA DRAMA SLOVEN- SKA IGRALKA ITA PRI PADNI K GERMAN. PLEMENA Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešeno križanko, boipo z žrebom razbelili tri nagrade: d r u g a ri a g rad a ^KO SILO /A^VK OSEH!71 ' K' 2. Večerja za dve osebi:Miha Pepevnik;, Koroška c. 38/a tretfa nagrada: TRI URE KìRANJA V IGRALNICI 3- Malica: Katja Prosenjak, Kidričeva 3, Slovenj Gradec Rešeno križanko pošljite na uredništvo do 21.5.1993. Nagrade podarja GOSTILNA MURKO v Slovenj Gradcu. Dober tek! Nagrajenci križenke ŠL09/93: 1. Kosilo za dve osebi: Danilo Paradiž. Tolsti vrh56/b. Ravne C ECOV JE 5 62390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel.; 0602 / 20 166 Fax.: 0602/21 076 1 PROIZVODNJA ŠPORTNE OPREME 2 STORITVE UVOZA IN IZVOZA TER POSREDOVANJE PRI STIKIH S TUJIMI PARTNERJI 3 GROSISTIČNA PRODAJA IZDELKOV FIRM: * SA KURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program) ** CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov) *** LOGOS (pisala) PRODAJA LESENIH IN PLASTIČNIH BARVIC, RADIRK TER SOLSKIH, PISARNIŠKIH IN DARILNIH IZDELKOV IZ RECIKLIRANEGA PAPIRJA; NAJ NAŠE GESLO "Ml PIŠEJO Z VAMI" POSTANE TUDI VASE! 1 ilillll !!i!!!!!!!til!i!;.....[ ■ Trgovsko podjetje "KOROTAN11 Ravne na Koroškem Ponudbo živil smo popestrili z raznimi izdelki domačih in tujih proizvajalcev po konkurenčnih cenah. Naši knjigarni bosta dobro pripravljeni za šolsko sezono z zvezki, učbeniki, itd. Poslovalnica "OPREMA” Ravne je razširila ponudbo v spodnji etaži. Nudi razne gotovinske popuste, prodajo na čeke in kredit. Vabimo vas na ogled razstave del Pavla ŠUBICA v pritljičju poslovalnice "OPREMA" Ravne na Koroškem. PREMIJE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V OBDOBJU OD 1.4-30.6 93:CENE OSTANEJO NESPREMENJENE INFORMACIJE: OE RAVNE, Tel.: 22 461 g. Vilko REK IZ. RADLJE, Tel : 71120 ga. Ivica RAC IZ. SL. GRADEC, Jel.: 41 441 ga. Maijeta STALEKER MOZIRJE, Tel.: 063/831-840 ga. Bernarda VODLAK VELENJE,Tel.:063/851-987 ga. Metka LOGAR 1 .POPOLNO ZDR. ZAV. 13.880,00 2. ZDRAV. VARNOST - CELOTA 13.500,00 3. ZDRAV. VARNOST - KURATIVA 3.240,00 4. VELIKO TVEGANJE 5.700,00 5. POŠKODBA 4.200,00 6. ZOBOZDR. - CELOTA 3.480,00 a)ZOBOZDR. - ZDRAVLJENJE 960,00 bjZOBOZDR. - PROTETIKA 5.820,00 7. ZDRAVILA 1.740,00 8. NADSTANDARE) 14.200,00 9. a) POMOČ NA DOMU 29.000,00 b) POMOČ NA DOMU + TEL. 34.800,00 10. ZOBNA PROTETIKA-CELOTA 30.000,00 11. ajODDIH A 40.600,00 b)ODDIH B 17.400,00 12. VOZ - CELOTA 99.200,00 13. VOZ - O-S-B 73.600,00 14. VOZ - ZOBOZDRAVSTVO 9.900,00 VSE, KI ŠE NIMAJO UREJENEGA PROSTOVOLJNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA TER VSE, KI SO NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE (ZARADI STEČAJA PODJETIJ ALI KOT TEHNOLOŠKI VIŠEK) ES SO ŽE IMELI SKUPINSKO ZAVAROVANJE PROSIMO, DA SE OGLASIJO NA OBMOČNI ENOTI RAVNE, OB SUHI 11 ES SI PODALJŠAJO PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE. f GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA DRAVOGRAD,, TEL: 0602/83 080. 83 521 Ameriško podjetje nudi preko svojih zastopstev v Rusiji, Ukrajini in Baltskih državah možnosti poslovnega sodelovanja s podjetji iz področja kovinske industrije. Italijanski proizvajalec je zainteresiran za skupna vlaganja na področju pohištvene industrije. Slovensko podjetje povprašuje po večjih količinah smrekove in jesenove hlodovine boljše kakovosti. Italijansko podjetje išče kooperacijo pri izdelavi in prodaji puloverjev, majic in srajc. Španska firma povprašuje po izdelkih m materialih za ogrevalne instalacije, jeklenih in bakrenih ceveh ter dodatkih. Slovensko podjetje s področja elektromehanike - elektronike pnuja transformatorje za tiskana vezja manjših moči. Pravtako išče interesente za kooperacijska sodelovanja. Nizozemsko podjetje "GREGOR FISCHER" išče slovenskega proizvajalca objemalk za okrogle cevi DN 50 - 2.000 mm. Dobavna količina je 6000 kosov mesečno. Vse izvoznike tekstila v Avstrijo obveščamo, da je Avstrija z letošnjim letom odpravila omejitve pri izvozu tekstilnih proizvodov po njihovi Splošni shemi preferenciaiov. Tako lahko vsa podjetja izdajajo preferencialna splričevala za vse tekstilne proizvode pod pogojem, da so izpolnjeni izvozni kriteriji. Carinska stopnja se pri izvozu tekstilnih proizvodov v Avstrijo na ta način zmanjša za 35% od stopnje, ki bi jo plačevali sicer. KRČMARSKA KLOBASA HRIBOVSKA KLOBASA SUHA MESNA PANCETA POSEBNA SALAMA KOROŠKA POLSUHA SALAMA 448,00 SIT DRAVOGRAJSKA KLOBASA 529,00 SIT PREKAJENE KRAČE 322,00 SIT PREKAJENA ŠUNKA BK 699,00 SIT KLOBASA ZA ŽAR 400,00 SIT r podjetje kordke okorne DRAVOGRAD, p.o. Koroika c. 2 / 62370 Dravograd telefoni (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 A Koroške pekarne so od leta 1990 samostojno podjetje, organizirano v Petih poslovnih enotah, s svojimi pekarskimi proizvodi pokriva tri Koroške občine, deloma pa tudi Celjsko in Ljubljansko področje. NAŠI IZDELKI SO KUUB SPREMEMBAM V TEHNOLOŠKEM RAZVOJU OSTALI PO NAŠEM KOROŠKEM OKUSU, ZATO SO TUDI V UUBUANI, DOMŽALAH, VELENJU, LEVCU, ŠOŠTANJU IN V VELIKO DRUGIH KRAJIH SLOVENIJE ZELO ISKANI. ŠE POSEBEJ SMO ZNANI PO NAŠIH POSEBNIH VRSTAH KRUHA.