Itevilka 30 • leto XXXIX • cena 40 m Celje, 7. avgusta 1085 IlOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEriTJUR, SIVIABJE PRI JELŠAH IN 2ALEC popusti... Je žc tako, da si vsi naen- pt ne moremo privoščiti Ifjpusta. In tako nekateri po- '.^damo po pisarnah, vrtimo .,\efonske številčnice - saj ^ pn najboljši volji v takšni '.jočini ne boš podal kar na ,;lepo<^ koga iskati - in se ^tern sami sebi smejemo, jer smo tako trapasti in še ;iclno vztrajamo v vročem ^estu. V dokaz naslednja zgodbi- % Izveš, da se je nekaj zgo- jiio in ker si radoveden, po- tega pa bi bilo potrebno ;jdi kaj napisati, zavrtiš tele- su in pokličeš delovno orga- nizacijo ali pa kakšno drugo istanovo, povprašaš po predsedniku, in telefonist ti igovori, da je na dopustu, ler si vztrajen, zahteva se- \setarja - a telefonist, zdaj že fkoliko jezen - spet pravi, ia je na dopustu. Ker pona- ^di tudi tajnice veliko vedo, pvprašaš po njej - telefo- list se sedaj že zabava in ti Kselo odvrne, daje tudi ona 3a dopustu. Če si še posebno \itrajen in se ne daš kar tako idpraviti, potem seveda ^vprašaš, če je v hiši še ido. ki bi o želj enem dogod- iukaj vedel. Telefonist tipo- m prijazno našteje nekaj men m potem - še preden bi hhko zaprosil za koga odna- Mih mož-izveš, da so tudi ina dopustu. ' Zdaj je seveda dovolj tudi ^bolj vztrajnemu radoved- seiu. Meni je bilo tako do- lolj, da sem jo kar hitro mah- ila domov, spakirala poto- mko, naslednji dan kupila *iozovnico in se odpravila tu- fsama na morje. IVANA FIDLER Rešitev Je v vodi Osvežitev, pa naj bo takšna ali drugačna, to je tisto, kar v teh dneh najbolj iščemo. S palico v roki, s kopalkami ali brez njih, rešitev je v vodi. Da je le še življenje v njej in ob bregovih, vse ostalo bomo že prenesli. Foto: EDI MASNEC nosim hlače Kmetijstvo more In mora dati več Intervju z Milanom Kneževičem, predsednikom republiškega komite- ja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- brano. Stran 3. Zmagoslavje Očeta na službeni poti Končan je puljski filmski festival 1985. Vse o njem na 5. strani. Iti, ali ne Iti (na stranišče), to je tu (zdaj) vprašanje. Ali o našem odnosu do prostora, kamor je moral še cesar peš. Stran 9. Doslej že 5200 ton pšenice v celjski Mlinsko predelovalni industriji so doslej (torek) odkupili nekaj manj kot 5 tisoč 200 ton pšenice. Odkup letošnjega pridelka poteka normalno tudi sedaj, ko žanjejo polja družbenega sektorja, in pred Merxovimi silosi ni pre- dolgih vrst. Sicer pa so doslej odkupili nekaj nad 1380 ton pšenice iz zasebnega sektorja in nekaj manj kot 970 ton pridelka iz družbenega sektorja. K temu je potrebno prišteti še nekaj manj kot 880 ton pšenice iz murskosoboškega območja in 1913 ton pridelka, ki ga je celjska mlinsko predelovalna industrija odkupila iz slavonskih in vojvodinskih polj. Večina pšenice, odkupljene z našega območja, sodi v drugi kakovostni razred, nek£y pridelka pa zadošča tudi kakovo- stnim merilom prvega razreda. I. F. Poslej drugače? Sprejet začasni ukrep družbenega varstva za IKOM \ Zapletene razmere v^delov- ni organizaciji IKOM Šmarje pri Jelšah so narekovale, da o njih spregovore tudi na skup- ni seji zbora zdrženega dela in družbenopolitičnega zbora šmarske občinske skupščine. Na skupščinski seji so potrdi- li predlog izvršnega sveta, da za celotno delovno organiza- cijo sprejmejo začasni ukrep družbenega varstva, imeno- vana pa je tudi komisija, ki bo do konca leta ugotavljala morebitno odgovornost di- rektorja DO IKOM in začasne- ga poslovodnega organa v tozdu DOM. Začasni ukrep družbenega varstva velja za celotno delov- no organizacijo, vendar so v tozdu Kovinarstvo, ki je v pr- vem polletju dobro gospodaril, želeli ohraniti določene samo^ upravne pravice, tako da so de- legati občinske skupščine to tudi sprejeli. Ukrep začasnega družbene- ga varstva, ki je prej veljal le za tozd DOM, so torej v petek raz- širili na celotno delovno orga- nizacijo. Hkrati pa so imenova- li tudi komisijo za preverjanje in ugotavljanje odgovornosti bivšega direktorja delovne or- ganizacije IKOM, ki je delovni kolektiv zapustil v času, ko je bil najbolj potreben. Prav tako bo komisija ocenila tudi delo začasnega poslovodnega orga- na v tozdu DOM. Komisija mo- ra svoje delo opraviti do konca leta. Delovno oganizacijo IKON Šmarje pri Jelšah bo poslej vo- dil štiričlanski začasni poslo- vodni organ s predsednikom Dušanom Dračo in člani Anto- nom Tepečem, Ivanom Reber- njakom in Andrejem Stra- škom. Prva naloga novoime- novanega začasnega poslovod- nega organa je. da uredijo skr- hane samoupravne odnose v delovni organizaciji in tako iz- boljšajo poslovanje, v pomoč pa jim bo že sedaj dobro delo v tozdu Kovinarstvo. IVANA FIDLER Eiata harmonika v Novem mestu Utošnje tekmovanje za lato harmoniko Ljubečne je fes vseslovensko. Po deve- ^ izbirnih tekmovanjih od 'sta do Moravskih toplic in IPodljubelja do Sevnice bo • avgusta ob 18. uri na vrtu 'tela Kandija v Novem me- »na vrsti še deseto. 2a to izbirno tekmovanje se organizator KUD Ljubečna in NT - RC Celje odločil zato, da lahko nastopijo tudi tisti, ki so zamudili in tudi tisti godci iz Dolenjske, ki niso vedeli za to tekmovanje. Soorganizator v Novem mestu bo Krka, TOZD Zdravilišča. Harmoni- karji, ki želijo preko tega izbir- nega tekmovanja priti v polfi- nalno tekmovanje, morajo pri- jave poslati do 3. avgusta Kul- turno-umetniškemu društvu Ljubečna. Zanimanje za to izbirno tek- movanje je precejšnje. Posebej še med Dolenjci, ki so znani kot dobri »frajtonerji«. Pečat njihovemu igranju pa dajeta Henček in Slak. Zato organiza- tor pričakuje, da bodo tudi iz tega področja v polfinalu na Frankolovem nastopili pravi mojstri diatonične harmonike. To pa bo nova kvaliteta letoš- njega tekmovanja, ki ga bo or- ganizator zaključil 1. septem- bra z vehkim finalom v Lju- bečni. Za to finale pa že sedaj raste zanimanje. Zato ni čudno, da organizatorji že prejemajo pi- sma, v katerih prosijo tisti, ki se niso uvrstili v polfinale, da jim zagotovijo prenočišča. Pri- hod na finale, pa so najavili tu- di že vsi predstavniki organiza- torjev izbirnih tekmovanj in lokalnih radijskih postaj. Le- tošnji finale bo tako zagotovo pravi praznik diatonične har- monike, g Strela je zanetila več požarov, toča pa klestila polja Neurje, ki se je v soboto zvečer razdivjalo na našem območju, je naredilo precej škode. Ponekod je klestila toča, zaradi udara strele pa so izbruhnili tudi štirje po- žari. Tako je med 20. in 21. uro strela udarila v gospodarsko poslopje last Alojza Gračnar- ja iz Hrastnika pri Vojniku, škode pa je za skoraj 6 mili- jonov dinarjev. Malo kasneje je strela udarila v gospodar- sko poslopje last Andreja Vi- denška v Ločah pri Smar- tnem v Rožni dolini, škode pa je za 5 milijonov dinarjev. Ta večerje strela udarila še v gospodarsko poslopje last Franca Horvata iz Ostrožne- ga pri Ponikvi (za milijon di- narjev škode) in v gospodar- sko poslopje Pavla Obreza iz Velikih Grahovč pri La- škem, kjer je za 2,5 milijonov dinarjev škode. Med neurjem je voda zalila tudi precej kleti, toča pa je naredila največ škode v celj- ski občini in delu žalske ter šentjurske občine, kjer je klestila žitna polja, vinogra- de in sadovnjake. S. Š. Pelikanova pot zaprta Zavod za spomeniško varstvo je sporočil, da bodo danes, 1. avgusta pričeli s čiščenjem in re- noviranjem severne ste- ne obzidja na celjskem starem gradu. Pelikano- va pot na grad je zato od danes naprej zaprta. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 1. AVGUST 198$ Več denarja za družbene delavnosti Za ¥alorlzacUo in Izenačevanje OD za Zdravstveni center še 900 miliionov dinarjev Osebni dohodki delavcev v družbe- nih dejavnostih zaostajajo za osebni- mi dohodki delavcev v gospodarstvu. Delavci v teh dejavnostih na to že dolgo opozarjajo, potrdila pa je po- sebna analiza. Dogovor o postopnem iznenačevanju osebnih dohodkov bo mogoče letos le delno uresničiti, saj je potrebnih veliko dodatnih sred- stev za valorizacijo samih progra- mov v teh dejavnostih. Zaradi nizkih osebnih dohodkov se je del delavcev Zdravstvenega centra Celje že lani odločil za krajšo prekini- tev dela, ta mesec pa je spet zavrelo, tokrat v preskrbovalno vzdrževalnih enotah. Ko so razloge analizirali na seji konference osnovnih sindikalnih or- ganizacij so poudarili, da sindikat že dovolj dolgo opozarja na preveliko za- ostajanje osebnih dohodkov za gospo- darstvom. Družba je sicer za težave zdravstva pokazala razumevanje, kar se odraža na boljšem standardu zava- rovancev in boljših delovnih pogojih zdravstvenih delavcev, pri izenačeva-' nju osebnih dohodkov pa gre prepoča- si. Na seji so menili, da medobčinski organi, zlasti Svet občin, niso storili pravočasno vsega, kar bi morali. Če bi se držali vsaj nazadnje dogovorjenih rokov, verjetno do prekinitve dela ne bi prišlo. Seja obeh odborov Medob- činske zdravstvene skupnosti in Sveta občin, na kateri so se opredelili, kako bo z valorizacijo sredstev za zdravstvo in postopnim približevanjem osebnih dohodkov gospodarstvu, je bila teden dni prepozno. Res pa je, da se delavci verjetno ne bi odločili za prekinitev, če bi bili vs^ o tem obveščeni pravo- časno. Brez poznavanja obetov za naprej je ob nižjem izplačilu zaradi manjšega števila delovnih ur prekipelo. O ena- komernejši razporeditvi letnega števi- la delovnih ur pa so tudi tokrat samo razmišljali - tako kot lani. Dogovorjena valorizacija sredstev skupne porabe in s tem tudi za progra- me zdravstvenega varstva ter postop- no izenačevanje osebnih dohodkov z gospodarstvom pomeni za Zdravstve- ni center dodatnih 900 milijonov di- narjev. Z valorizacijo se bodo povečala sredstva za osebne dohodke za 14,7 odstotka, za materialne stroške za 11,6 odstotka in za amortizacijo 11,5 odstot- ka (to velja za vse družbene dejavnosti v Sloveniji). Sočasno bodo v družbeni dejavnosti na celjskem območju omo- gočiU zvišanje osebnih dohodkov za toliko, da bodo dosegle 87,09 odstotka osebnih dohodkov v gospodarstvu že letos, razliko do 100 odstotkov pa v naslednjih dveh letih. Zdravstvenemu centru Celje bo to omogočilo, da bodo s 1. julijem poviša- li akontativno vrednost točke za četrti- no in dosegli najnižji osebni dohodek 26.875 dinarjev. Povečani osebni do- hodek bodo izplačali 15. avgusta, v istem mesecu pa bodo za celo leto po- računali še pet odstotkov sredstev za osebne dohodke, vendar različno po temeljnih organizacijah, odvisno od uspešnosti njihovega poslovanja in razporejanja sredstev za osebne do- hodke. MILENA B. POKLIC Stališča o Cinkarni Na razgovoru političnega aktiva občine Celje in pred- stavnikov družbenopolitičnih organizacij ter kolektiv- nega poslovodnega organa Cinkarne Celje, so 8. julija izoblikovali več stališč: Razpravo o dolgoročnem razvoju Cinkarne je potrebno voditi tehtno in odkrito. Delavce in občane je potrebno sproti seznanjati o postopkih in procesih pri oblikovanju dolgoročnega programa razvoja Cinkarne. Del programa razvoja do leta 1990 je program intenzifi- kacije, o gradnji TIO 2 pa bodo razmišljali po letu 1990. V tem času je potrebno pripraviti študijo celovitega razvoja Cinkarne Celje, s katero je treba omogočiti javno razpravo in odločanje o investiciji. Razvoj TIO 2 ne sme ogrožati razvoja ostalih izvozno, razvojno in dohodkovno zanimivih programov. V Celju moramo preiti dolgoročno v drugo kategorijo onesnaženosti ozračja in vode. Zato je treba vse razvojne programe prilagoditi tej zahtevi. Posebej moramo opozoriti na zamujanje dolgoročnega programa razvoja Cinkarne v primerjavi z občinskim pro- gramom. Zapis o nadaljnjem razvoju Cinkarne, podpisan ob obi- sku predstavnikov iz NDR v Logarski dolini, je treba posredovati novinarjem. Tudi mednarodne pogodbe nas ne smejo zavezovati, če gredo na škodo ekoloških razmer v Celju. V skladu z ocenami kolektivnega poslovodnega organa in družbenopolitičnih organizacij v Cinkarni, je Cinkarna dolžna večkrat obveščati javnost o svojem delu. MILAN BRECL Občinska konferenca SZDL Celje Najprej vsi za, potem pa ■ ■, Neodgovorno in neresno obnašanje neiiaterili miadincev v vseh občinskih konfe- rencah mladih v poletnih mesecih delo zamre. Tega smo že kar nekako navaje- ni, zato je bila zamisel šent- jurskih mladincev, da v po- letnih mesecih pripravijo trodnevno politično šolo, toliko bolj zanimiva. A kaj, ko je bila zanimiva in za vse mladince sprejemljiva le v času, ko so o pripravah na politično šolo odločali, ustavilo pa se je s prihodom na to izobraževanje. Trodnevno izobraževanje za predsednike oziroma predstavnike posameznih osnovnih organizacij mladih bi naj bilo prejšnji konec tedna ob Slivniškem jezeru. Že ob načrtovanju tega po- letnega izobraževanja so na občinski konferenci mladih vključili tudi popoldanske interesne dejavnosti, vsa predavanja - o sicer za mla- de zelo zanimivih temah - pa so zastavili tako, da bi lahko mladinci tudi sami sprego- vorili o vsem, kar bi jih zani- malo. A kot kaže, tudi to ni bilo dovolj privlačno za veči- no predsednikov oziroma najodgovornejših v osnov- nih organizacijah mladih. Od štiridesetih mladincev, kolikor bi se jih naj udeležilo te politične šole, je v petek popoldne prišlo v Slivnico le dvanajst mladincev, v sobo- to dopoldne pa še trije. Pra- vočasno in tako kot je bilo dogovorjeno sta prišla tudi dva mladinca iz avstrijske Koroške. Porajajo se vprašanja, za- kaj tako? Ali mlade zares ne pritegne nič več, ali je zani- manje za organizirano delo, kljub prizadevanjem po množičnosti, popolnoma za- mrlo? Trodnevno izobraže- vanje, ki ga je pripravila šentjurska občinska konfe- renca mladih, je bilo namreč zastavljeno tako, da bi imeh mladi poleg predavanj še do- volj časa za interesne dejav- nosti in zabavo. Prav tako, vse kaže, tudi počitniški čas ni tisti, ki bi šentjurske mladince odvrnil od poUtične šole. Mladi so namreč ta termin na svoji programski konferenci potr- dili in takrat ni nihče predla- gal primernejšega časa. O tem, da torej počitnice niso glavni razlog za neudeležbo, zgovorno govori tudi poda- tek, daje predsednica ene iz- med osnovnih organizacij prav zaradi tega prišla z mor- ja. Tudi teme - govorili naj bi o položaju koroških Sloven- cev, o družbeno ekonom- skem položaju mladih, kme- tijstvu, organiziranem preži- vljanju prostega časa, zapo- slovanju in možnostih zapo- slovanja, samoupravnih in političnih odnosih v organi- zacijah združenega dela ter gospodarskem položaju in srednjeročnih planih občine Šentjur - so bile izbrane ta- ko, da bi zanimale in priteg- nile k razmišljanju kar naj- več mladih. In kaj sedaj? V Šentjurju nameravajo sklicati predsed- stvo občinske konference mladih in analizirati vse vzroke, zakaj je politična šo- la odpadla. Verjetno pa kaj novega ne bodo ugotovili, saj so mladinci politično šolo kot takšno sprejeli in celo ugotovili, da je nov pristop k izobraževanju zelo zanimiv. ..... .. IVANAFiDLER Pripravljajo monografijo NOB v Gornjesavinjski doli- ni so pričeli zbirati gradi- vo za izdajo monografije NOB, v kateri bi radi pred- stavili velik delež, ki so ga za osvoboditev dali skup- no z borci tudi prebivalci Gornjesavinjske doline. Imenovali so posebno skupino za pripravo gradi- va, ki pa bo imela težko de- lo, saj je le malo pisnih vi- rov in drugega materiala, ki je potreben za tako zahtev- no zgodovinsko delo. S po- krajinsko knjižnico Edvar- da Kardelja so se zato do- govorili, da jim. pripravijo bibliografijo NOB z ob- močja Gornjesaviryske do- line. Poleg skrbnih raziskav in pričanj še živečih borcev in vseh, ki so pomagali osvo- bajati dolino, bodo tudi v občini skušah poiskati kar največ pisnih virov, foto- grafij, letakov, glasil iz osvobodilnega gibanja in drugih virov. V svojem ob- činskem glasilu so pozvali vse prebivalce, da jim pri zbiraniu gradiva pomagajo. R. P. O varstvu narave in Iculturne dediščine z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju ob- čine Mozirje, katerega osnu- tek so sprejeli na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, v tej občini končno dobivajo dokument, na osnovi katerega bodo omogočeni bolj smotrni po- segi v okolje Gorenjesavinj- ske doline. S čisto strokov- ne plati pa bo tudi jasneje, koliko finančnih sredstev bo potrebno za ohranjanje dediščine. Naravne znamenitosti in kulturni spomeniki so tisti del naravne in kulturne de- diščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgo- dovinsko ali estetsko vred- nost. Po zakonu je sicer za- varovana vsa narava in kul- turna dediščina in mora biti varstvo tega skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti. Nekatera območ- ja, znamenitosti in spomeni- ki, ki so posebej pomembni za narodnostni, kulturni in socialni položaj značaj naše republike, pa morajo biti d( ležni še posebne skrbi. Zal je akt, ki ga sprejemajo v m( zirski skupščini, še poseb( pomemben. Kot osnova za razglasite naravnih znamenitosti s Zavodu za spomeniško va stvo Celje, ki je izdelal elab< rat skupaj z Zavodom SR za varstvo naravne in kultu ne dediščine, služile dopd njene naravovarstvene sme niče za prostorski plan oW ne Mozirje. Od večjih obmi čij predlagajo za razglasit« tri krajinske parke. Robanov kot, ki je bil že zavarovan, Logarsko dolino in Golte, medtem ko bo za razglasitev celotnega Karavanško-Kam- niško-Savinjskega regijske- ga parka potrebno še nadalj- nje preveipanje gradiva in vsklajevanje med občinami. Melišče pod Planjavo pred- lagajo za razglasitev botanič- nega rezervata, greben Smrekovca in Komna pa za geološko botanični rezervat R. PANTELIČ Čigav je Icombi? Na zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko imajo že leta nazaj težave s prevozi. O tem, da se je letos zapletlo z avtobusnimi prevozi brigadirjev na delo- višča, smo že pisali - zato danes nekaj o tem, čigav je leta 1983 kupljeni kombi, ki bi ga naj uporabljali briga- dirji. Leta 1979 so brigadirji na Kozjanskem dobili prvi kombi, ki pa je z leti in s številnihii prevoženimi kilo- metri Kozjanskih cest počasi doslužil. Nov kombi so na Kozjanskem dobili leta 1983 in ga uporabljali še naslednje leto, letos pa imajo brigadirji spet star, odslužen in tehnično oporečen kombi. Predstavniki šentjurske občine so brigadirjem obljubili, da bodo takoj, ko stari kombi ne bo več vozen, akciji spet dodelili sedaj »nikogaršnji« kombi, ki pa ga upora- bljajo na šentjurskem geodetskem zavodu. In čigav sploh je kombi? Leta 1983 so menda kombi kupili z denarjem, namenjenim pripravi in izvedbi akcije Kozjansko; sredstva so bila torej združena v občini, nekaj pa je prispevala tudi republiška konfe- renca mladih. Rečeno je bilo, da se bo kombi poleti - tri mesece - uporabljal na zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko. Ker pa se sedaj brigadirji in pred- stavniki šentjurske občine ne morejo dogovoriti, kako s kombijem, nas je vendarle zanimalo, kako je bil kombi kupljen. Povprašali smo na proračun skupščine Šentjur, kjer pa niso imeli pripravljenih podatkov. V tem času seje v šentjurski občini menjala tudi sestava odgovornih, tako da do številčnih podatkov spet nismo mogli priti. A vendarle, kombi je bil kupljen za brigadirje in prav bi bilo. da bi ga sedaj brigadirj tudi imeh. Sprašujemo se, zakaj letos takšen nesporazum med brigadirji in predstavniki šentjurske občine? Še posebno zato. ker vemo, da so v prejšnjih letih brigadirjem prav Šentjur- čani najbolj pomagali pri reševanju težav s prevozi. V. V. E. - I. F. POGLED V SVET S Icovinotehnp Ulcieta Uganda Piše Jože Šircelj Nemalo Afričanov še zmerom verjame v čarovništvo, uroke, pre- kletstva. Zdi se, kakor da se je nad Ugando, prelepo deželo ob izviru Nila, ki jo je Winston Churchill imenoval »afriški dragulj« zgrnilo dolgoletno prekletstvo sporov, dr- žavljanskih vojn, krvavih diktatur - in stotisočev pobitih ljudi. Ko je general Idi Amin 1971. leta strmoglavil vlado predsednika Miltona Oboteja, se je začelo krva- vo obdobje, v katerem je imela Aminova vojska povsem proste ro- ke, ko Aminova samovolja ni poz- nala nobenih meja. Mrtvih, pobi- tih, mučenih in pohabljenih ni bilo mogoče nikoli prešteti, zato nava- jamo število pol milijona žrtev Aminove osemletne diktature zgolj kot eno od možnih cenitev. Oboteje dobil politično zavetje v Tanzaniji, tam so njemu zvesti ča- stniki postavili na noge neveliko vojsko, ki je z izdatno pomočjo tan- zanijskih oboroženih sil prodrla v Ugando in naposled pognala Idi Amina v beg v Saudsko Arabijo, njegov režim pa zrušila. Ko je po političnih zapletih Uganda dobila najprej prvega, nato drugega pred- sednika, je 1980. leta naposled bil izvoljen - drugič v svojem življe- nju - za predsednika Milton Obote. < Kazalo je, da se bodo razmere po- \ stopoma ustalile, da bodo v deželi i zavladali red in zakonitost ter de- mokracija. Toda novi vladi se je i sicer posrečilo pridobiti precej tuje i pomoči za gospodarsko obnovo za- Afriko nadpovprečno naravno bo-\ gate dežele, toda še naprej je zevalo! osrednje vprašanje - plemenske', razprtije in nanje vezana nesloga^ med vojaki, bolje rečeno častniki. \ Tako so se pod Obotejem še zme- rom bojevali ostanki Aminove voj- ske. Pa ne samo to, eden od vodite- ljev odpora proti Aminu, Museve- ni, je postavil na noge svojo gveril- sko vojsko kakih 10.000 mož. Med- tem je redna ugandska vojska štela samo dvakrat toliko mož. Za povrh se je poveljnik vojske general Tito Okelo spri z Obotejem in se pridru- žil upornikom, ki ni.so bili niti biv- ši Aminovi vojaki niti Musevenije- vi puntarji, marveč čisto tretji - del redne ugandske vojske pod vodstvom polkovnika Basilia Okela. Za razumevanje dogajanja je tre- ba povedati, da ugandsko vojsko po tradiciji sestavljajo pretežno pripadniki dveh plemen - Ačoli in Langa. Oba Okela, čeprav si nista v sorodu, sta Ačoli, Obote pa je iz plemena Langa. Upor v vojski je v zadnjem mesecu izbruhnil zato, ker je Obote na visoke vojaške položaje postavljal svoje rojake iz plemena Langa. Ačoli j i so se čutili odrinje- ne. In so se zmenili, da tvegajo vo- jaški prevrat. Prevrat je uspel brez težav. Dve koloni - skupaj okoli 30 tovornja- kov in avtobusov - sta prodrli v glavno mesto Kampalo, po krat- kem streljanju so osvojili tudi ra- dijsko postajo in razglasili novo oblast. S prevratom so se težave šele za- čele. Oboteje neovirano pobegnil v sosednjo Kenijo, kjer so ga uradno in očitno prijazno sprejeli. Vodite- lji vojaškega prevrata so doživljali vojaško ropanje po Kampali in t nekajdnevno zamudo oklicali 71- letnega generala Tita Okela za predsednika države. Ta je obljubil sestavo začasne koalicijske vlade in izvedbo volitev v roku enega le- ta. Uganda je tako še naprej gospo- darsko na tleh. Anarhija, ki jo ne le omogoča, marveč celo izvaja ne- majhen del vojske, obstoj raznih odbeglih vojaških formacij - vse to ne obeta prav nič dobrega. j. AVuCSI 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 (Cingiiistvo liiiiri iii iiiiira iiiti viu trenutna najtrša oreha: vse večji razitorali med cenami in slabši posojilni pogoji Kdo bi bil bolj pristojen za pogovor o ^mttijstvu po dolgem in počez od republi- ^liega ministra za kmetijstvo Milana Kne- jjeviča, smo si rekli, ko smo z nekaj iznajd- ljivosti in srečnega naključja v hišo za |Osta pripeljali predsednika republiškega jiomiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- jjrano. Najprej nas je zanimala jedrnata ocena trenutno najbolj žgočih kmetijskih proble- pov v slovenskih razmerah in tako smo tudi zastavili prvo vprašanje. M. Kneževič: »Težko je sicer dati kratko loceiio, vendar mislim, da je kmetijstvo pri jslabšanju pogojev gospdarjenja najbolj ob- lutljiva panoga in zato jo tudi takšne razme- re najbolj prizadenejo. V Sloveniji se lahko [pohvalimo z dobrimi fizičnimi kazalci in rezultati v kmetijstvu, predvsem pri kmetij- ski proizvodnji, boljši organiziranosti in astreznejši ekonomski politiki. Vendar pa imamo zadnje leto in pol opraviti z bistveno slabšimi pogoji gospodarjenja, ki se kažejo izrazito v dveh problemih: v vse večjem razkoraku med cenami vhodnih in izhodnih materialov pri kmatijski proizvodnji in v slabših posojilnih pogojih. Prvi problem ima za posledico slabši dohodkovni položaj Icmetijstva v celoii in kmetijskih organizacij združenega dela, v zmanjševanju obratnih sredstev, ki so v tej panogi že tako pičla, zmanjševanju akumulacije in podobno. Na vse to pa se navezujejo še težave, ki jih povzročajo na slabše spremenjeni pogoji kreditiranja kmetijske prozvodnje. Seveda ima vse to lahko dolgoročno usod- le posledice za nadaljnji razvoj našega kme- ijstva, na strukturo proizvodnje, kakovost n še drugače.« Ali težka sapa najbolj daje družbeno kmetijstvo, saj se zdi kot bi zasebno zaen- lu-at še nekako lažje dihalo? M. Kneževič: »Kmetijstvo v celoti je v tež- Id situaciji, čeprav so razmere v družbenem in zasebnem delno različne. Družbeno kme- tijstvo je bolj obremenjeno z večjimi inve- sticijami in vsi skupaj imamo zato težave v dohodkovnem smislu ter pri doseganju planskih ciljev. Če se bodo slabšalni trendi nadaljevali, ne bomo dosegli srednjeročnih načrtov, saj že sedaj na mnogih sektorjih močno odstopamo od začrtanih ciljev.« Žetvena sezona in odkup krušnih žit je v polnem zamahu. Kako ocenjujete žetev 85 in sploh slovensko »bitko za kruh«? M. Kneževič: »V začetku je bila akcija za krušna žita, ki je dobro uspela in danes o akciji več ne govorimo, saj smo osvojili si- stem dela in načrtovanja. Pri pridelavi kruš- nih žit dosegamo zelo dobre rezultate, tudi letošjih jih pričakujemo in na žetev 85 smo se skoraj v vsakem pogledu dobro pripravi- li, zato računam, da bomo načrtovani odkup krušnih žit dosegli.« Savinjska dolina oziroma celjska regija je bolj živinorejsko zaznamovana. Smo na tem območju po vašem mnenju že dosegli zgornjo mejo za žitno pridelavo? Dopolnilne kmetijske dejavnosti so tiste dejavnosti izven kmetijstva, ki pa jih v kmetijstvu, na kmetijah lahko počenjamo, predvsem zato da se kmetija bolje preživi in zagotovi večja socialna varnost. To so kmečki turizem, organizacija obrti ali de- la na domu, kooperacija z drugimi dejav- nostmi, obrtjo in podobnim. Gre za to, da se v dopolnilnih dejavnostih ljudje na kmetijah, na deželi lahko tudi ustrezno zaposlijo, ustvarjajo dohodek-dopolnilni. M. Kneževič: »Savinjska dolina sodi med najbolj kmetijsko intenzivno obdelana ob- močja v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji ter na tem območju v kmetijstvu dosegamo zelo dobre rezultate, in to pri hmelju, poljščinah, v živinoreji. Seveda pa bi težko rekli, da smo v strukturi proizvodnje izčrpali vse možnosti, ali pa v donosih. Mislim, da ima- mo tu še rezerve, za čim bolj racionalno kmetijsko proizvodnjo in za čim večje dono- se kmetijskih pridelkov.« Gnojila so predraga in kmetje ter kme- tijci tožite, da vas proizvajalci mineralnih gnojil izsiljujejo. Vaš komentar? M. Kneževič: »Trdim, da so neurejeni od- nosi v vsej reprodukciji in, da se proizvajal- ci gnojil obnašajo po svoje oziroma v okvi- rih svojih dohodkovnih odnosov in rezulta- tov. Da so v težavah, vsi vemo, četudi je kmetijstvo v proizvodnjo mineralnih gnojil veliko vlagalo. Brez gnojil ne moremo pri- delati več, to je nesporno. Sicer poskušamo z regresiranjem pri gnojilih, vendar to ni rešitev, saj je cena mineralnih gnojil v raču- nici kmetijske proizvodnje prevelika. V tej računici mora biti cena za gnojila takšna, ki bo dostopna za kmeta, ki ga zanima inten- zivna proizvodnja. Takšna proizvodnja pa zanima predvsem družbo kot celoto, zato bomo morali ta problem dolgoročno druga- če urediti.« Med dopolmlne dejavnosti v kmetijstvu, ki naj bi jih vse bolj razvijali, tudi kmetij- ci uvrščajo čebelarjenje, ovčerejo, ribogoj- stvo, konjerejo in podobno. Ali ni pri tem tudi nekaj pojmovne zmede? M. Kneževič: »Res je, pri teh stvareh vsi radi malo pomešamo stvari. Kar ste našteli v vprašanju, niso dopolnilne kmetijske de- javnosti,' ampak osnovne kmetijske. Gre bolj za vprašanje, kako te dejavnosti bolje izkoristiti ob »glavnih«. Na Celjskem se dva velika agroživilska soz- da, Hmezad in Merx, v plansko-poslovni skupnosti vse bolj povezujeta. Vaša ocena tega povezovanja in pa, kaj bi bilo mogoče narediti še več? M. Kneževič: »Predvsem so do približevanja obeh sozdov privedli narava dela, ekonomska nuj-nost in usklajevanje interesov. Gotovo je cilj, priti do večjih ekonomskih učmkov. Po moji oceni daje nova plansko-poslovna skup- nost Hmezad-Merx pozitivne učinke, drugače ovrednoten je gospodarski prostor obeh soz- dov, ki lahko daje še večje izkoristke. Kako naprej? Najbrž bo prišlo tudi do fizične združi- tve, vendar postopoma in v normalnem eko- nomsko-poslovnem procesu. Oba sistema sta velika, skupaj sta lahko še večja, predvsem pa racionalneje lahko usklajujeta načrte, uresni- čujeta delitev dela, specializacijo, po predno- stnih načelih združujeta več sredstev, bolje obračata družbena sredstva in lahko pocenita kmetijsko proizvodnjo.« Zelene, kmetijske perspektive v nasled- njem srednjeročnem obdobju. Kakšne so? M. Kneževič: »Glede na doseženo, naravne danosti, tehnološko raven, ima kmetijstvo real- ne možnosti razvoja, za katerega načrtujemo 2,5 do tri odstotno letno rast proizvodnje. Pred- vsem živinoreja, govedoreja na lastni krmni bazi, intenziviranje pridelave poljščin in poleg žitaric še pospeševanje nekaterih industrijskih kultur (oljnice in pesa) - to so glavne usmeri- tve. Hkrati moramo doseči večjo kakovost, pe- strost asortimana kmetijske proizvodnje ter doseči večjo vključitev v mednarodno delitev in menjavo. Seveda pa morajo vsem tem ciljem slediti ekonomski pogoji, kreditne (boljše) možnosti in ustrezna cenovna razmerja ter ra- zumljivo takšna ekonomska politika, da bomo dosegli iz zemlje in na zemlji več - zase in za izvoz, kar je imperativ naše celotne slovenske in jugoslovanske stabilizacijske ofenzive. • Lagah bi tudi sami sebi, če ne bi tudi v kmetijski panogi poiskali rezerv v boljši orga- niziranosti, boljši izkoriščenosti družbenih sredstev, naložbenih vlaganjih. Dela za vse je, če ga bomo dosledno in odgovorno opravljali. MITJA UMNIK Pospeševanje brezgotovinskega plačevanja Kmalu bo mogoče na ček zapisati znesek 12.000 dinarjev Izvršilni odbor Združenja bank Jugoslavije je na svoji seji 17. julija 1985 sprejel predlog sprememb in dopolnitev sporazuma bank o tekočih računih obča- nov, sporazuma bank o poslih dinarskega varčevanja in sporazuma bank o poslih deviznega varčevanja. Bistvo spememb in dopolnitev omenjenih sporazu- mov je v tem, da se pospešuje brezgotovinsko pla- čevanje in spremenijo oziroma povečajo zneski, ki jih je mogoče napisati na posameznem čeku. Danes sicer še ne moremo zapisati, kdaj bo mogoče za plačilo storitev ali računa s čekom napisati že zne- sek 12.000 dinarjev, v celjski banki Ljubljanske banke pravijo, da bo ta novost uveljavljena v kratkem. Po predlogu sprememb sporazuma bank o tekočih računih občanov bo veljalo določilo, da izdani ček pri brezgotovinskem plačilu ne more glasiti na zne- sek, ki je večji od 12.0G0 dinarjev, pri dvigu gotovine pa znesek, ki ni večji od 6000 dinarjev ali ne manjši od 500 dinarjev. Nadalje velja oziroma bo veljalo določilo, da se mora ček predložiti banki v izplačilo v roku 8 dni, če je kraj izstavitve isti kot kraj izplačila oziroma v roku 15 din, če sta ta kraja različna. .s Pot V kakovost in modnost Velik izvoz v Metki ne rešuje likviilnostnilt težav v celjski delovni organiza- ciji Metka, kjer 850 zaposle- nih dela v dveh temeljnih or- ganizacijah - proizvodnji tka- nin v Celju in konfekciji v Kozjem - so že lani preusme- rili proizvodnjo v kakovost in vrhunsko modo. V Kozjem je bila preusmeritev iz šivanja posteljnine v modna oblačila težka, vendar je že letos v pr- vem polletju obrodila sadove - večje, kot so pričakovali. Polletni poslovni rezultati so na videz zelo dobri - porasel je fizični obseg proizvodnje in dosegel 6 milijonov kvadrat- nih metrov, zelo so povečali iz- voz modnih izdelkov, še zlasti na Švedsko in v nekatere dru- ge zahodnoevropske države. Z milijonom in pol kvadratnih metrov tkanin, sešitih v mod- ne izdelke, so zaslužili 5 milijo- nov zahodnonemških mark. Toda v izvozu komaj pokrivajo materialne stroške in osebne dohodke, stroški so silovito narasli in so ob upoštevanju inflacije poslovni rezultati pravzaprav nekoliko slabši, kot so bili lani. Ampak takšne primeijave tako in tako niso v navadi. Vsekakor večja proizvodnja in uspešna prodaja potrjujeta,. da je tako na domačem kot na tujem tržišču še dovolj prosto- ra za res kakovostno proizvod- njo, v vrhu modnosti pa tudi še ni velike konkurence. Metki so k uspehu poleg delno posodo- bljene proizvodnje pomagali tudi novi, kreativni kadri, ki obetajo uspeh še za naprej. Di- rektor delovne organizacije Vlado Simonič je prepričan, da imajo za naslednjo sezono pomlad-poletje izredno lepo in iskano kolekcijo. Ne samo za izvoz - tudi za domači trg. Zaradi višjih cen doma namreč skuš^o tu prodati, kolikor se da. Za že ustvarjen izvoz so mo- rali precej žrtvovati. Pozna se pri osebnih dohodkih, še zlasti pri likvidnosti. Toda zaradi po- treb po uvozu izvažati morajo. Izvozijo kar polovico tkalni- ških zmogljivosti in 80 odstot- kov konfekcijskih. To je tudi razlog, da se ne bojijo kopiče- nja zalog. Več strahu jim vliva oskrba s potrebnimi surovina- mi in repromateriali. Že lani so s številnimi zastoji v proizvod- nji plačali slabo založenost s surovinami, če pa se bo zaplet- lo z razpolagalnimi pravicami do deviz, lahko ostanejo brez polovice surovin, ki jih uvaža- jo s konvertibilnega področja. Sedaj uvažajo ameriški bom- baž po blagovnem posojilu za predilnice. Bombaža pa bodo v bodoče potrebovali še več, saj se usmerjajo v proizvodnjo tkanin iz čistega bombaža. Če ga predilnice ne bodo uvozile same - kdo pa ga bo, se sprašu- jejo. O tem, da bodo sami tudi v bodoče izvažali ne glede na vse morebitne težave, ni dvo- ma, saj so zmogljivosti tekstil- cev za domači trg prevelike. MILENA B. POKLIC Težave s prodajo v Glinu visokih cen surovin ne nameraimm prenašati na kupca v delovni organizaciji Go- renje Glin Nazarje bodo, pri- merjalno med posameznimi temeljni organizacijami, pro- izvedli za 10 do 35 odstotkov več, kot v enakem lanskem obdobju. Kljub temu pa fi- nančni rezultat ne bo podo- ben proizvodnemu, vzrok te- mu pa je predvsem v razkora- ku med visokimi cenami vhodnih surovin in končnih izdelkov. Izgube v delovni organizaciji ne bo, manjšo izgubo v višini 48 milijonov din pa so zabeleži- li pri proizvodnji ivernih plošč. Realizacija bo z izjemo fizične proizvodnje približno 5 odstot- kov pod planom, podobno pa bo tudi z izvozom. Največji problem predsta- vlja kopičenje zalog stavbnega pohištva. Prodali so sicer ena- ko količino izdelkov kot lani, na zalogi pa so ostali tisti viški proizvodnje, ki so jih ustvarili letos. Vzrok temu je tudi nepri- pravljenost komerciale na tako povišano proizvodnjo. V Glinu so zato že v maju in juniju sprejeli ukrepe za boljšo pro- dajo, ter med drugim trgovini ponudili daljše plačilne roke. Predvidevajo, da bodo s tem in pa dodatnimi cikciiami t^ ukrepi za izvoz, skladišča v drugem polletju izpraznili. Drug problem predstavlja oskrba z lesno surovino, saj opravljajo delo praktično brez zalog. Domače gozdno gospo- darstvo je sicer pravočasno za- gotovilo dogovorjene količine lesa, v Glinu pa so bili premalo uspešni pri oskrbi z drugih po- dročij, kar bodo morali že do jeseni, ko se je potrebno pri- praviti na zimo, izboljšati. V tozdu Iverna, kjer bodo poslovali z izgubo, nimajo toli- ko problemov z oskrbo, v te- žavnem položaju so predvsem zato, ker so se surovine za nji- hovo proizvodnjo letos že ne- kajkrat podražile, lepilo kar trikrat, medtem ko cen izdel- kov ne morejo tako spreminja- ti in prenašati bremena na tr- govino in končnega kupca. Za- to tudi ob koncu leta kljub po- večani proizvodnji pričakujejo slabši finančni rezultat. Skladno s povpraševanjem so se v delovni organizaciji od- ločili še za en ukrep. Precejš- nje število delavcev so namreč v teh mesecih, ko je precej za- nimanja za žagarske proizvo- de, iz ostalih tozdov prerazpo- redih v temeljno organizacijo Žagarstvo. R. PANTEUČL A. STRAN - NOVI TEDNIK 1. AVGUST 191 Počitnice za šentiursice šolarje Društvo prijateljev mla- dine krajevne skupnosti Šentjur center je v avgu- stu pripravilo nekaj počit- niških dejavnosti za os- novnošolce. Škoda, da so le v tem društvu mislili na osnovnošolce in še enkrat škoda, ker so počitniške dejavnosti v vsej šentjur- ski občini organizirane le v krajevni skupnosti Šen- tjur-center in še to samo v avgustu. Do 10. avgusta bosta v Zgornjem trgu in v Hrušev- cu postavljena dva kontej- nerja za zbiranje starega že- leza, pred staro občinsko stavbo pa sta postavljena dva kontejnerja za star pa- pir. Denar, ki ga bodo otro- ci zaslužili s to akcijo, bodo namenili za modernizacijo celjske bolnišnice - otro- škega oddelka, nekco pa bodo porabili tudi za orga- nizacijo izleta v neznano, ki ga društvo pripravlja 14. avgusta. V avgustu bodo na šen- tjurskem bazenu tudi eno- tedenski plavalni teč^i, ki jih v sodelovanju z dru- štvom prijateljev mladine pripravlja TVD Partizan. Pravijo, da voda in plava- nje človeka zlakotni, zato bo šentjurskim osnovno- šolcem - seveda tudi ti- stim, ki že zncoo plavati - do konca avgusta na voljo vsakodnevno kosilo v vrt- cu na Pesnici. Otroci se lah- ko prijavijo tudi le za en teden oziroma štirin^st dni, cena kosila pa je 100 dinarjev. IVANA FIDLER Pokaži, kai znaš v Dobju Kozjancem očitno niti najhujša vročina ne more do živega. Tako bi lahko sklepali po nedeljski prire- ditvi Pokaži, kaj znaš v Dobju pri Planini, ki so jo letos pripravili že trinajstič zapored. Na prostoru pred kultur- nim domom se je namreč v zgodnjem popoldnevu zbra- la dva tisočglava množica, ki je na neusmiljeni pripeki sta- la ali pa sedela dobre tri ure. Ob vsem tem pa so bili še zelo dobre volje! Takšnih za- bavnih prireditev na tistem koncu namreč ni na pretek, kadar pa so, pride staro in mlado z vseh strani. To je hkrati priložnost, da se sre- č£uo znanci in prijatelji, po- klepetajo, spijejo kozarček, se po veselijo in delovni te- den se naslednje jutro veliko lažje začne. Člani domačega kulturne- ga društva so bili na nogah že od jutra, saj je bilo treba enkrat pomagati na odru, drugič v začasni kuhinji, tretjič pri razvrščanju nasto- p^očih. Teh je bilo preko sto, predstavili pa so se v 43 ansamblih. Tolikšnega števi- la niso zabeležili še nikoli do- slej, zato se je vsak predsta- vil le z eno točko. Pri tem so svoje opravili trema, vroči- na, pa stroga komisija, ki je nastopajoče ocenjevala z ocenami od 1 do 10. Svoje mnenje so lahko povedali tu- di nekateri gledalci, ki so so- delovali pri ocenjevanju. Za odrom pa so se potili nastopajoči in potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. Helena Letnar in Melita Plemenitaš, ki sta skupaj z Ansamblom folklorne skupine iz Senovega zasedli prvo mesto. Z njima je njun »učitelj« Zvonko Podkoritnik. Drugi so si r^e poiskali mi- ren kotiček v senci in si gasi- h žejo, tako da so ansambh preko mikrofona živčno iskali izgubljene člane. No, nazadnje so se vsi našli in lahko so pokazali, kaj znego. Komisija pa, kot vse komisi- je, je dogajanje videla iz svo- jega zornega kota (senčnega) in razsodila, da si prvo mesto delita Ansambel folklorne skupine iz Senovega ter He- lena Letnar in Melita Pleme- nitaš iz Rogaške Slatine, ki sta na citre in kitaro zaigrali odlomek iz opere Nabucco. Tretje mesto pa je zasedel harmonikar Marjan Lipov- šek iz Vojnika. Maratonska prireditev se je tako srečno iztekla, čeprav so nekateri žalostno odtavali k bližnje- mu šanku in se jezili na ko-| misijo, hkrati pa vneto zatr- jevali, da ni važno, koliko točk dobiš. Sicer pa bodo drugo leto spet lahko prišli pokazat, k^ so se medtem naučili, saj organizatorji za- gotavljajo, da bodo s priredi- tvijo nadaljevali. Vsi tisti, ki drugače nimajo možnosti na- stopiti pred tako številnim občinstvom, se lahko vsaj na ta dan počutijo kot zvezde, pa čeprav le v lokalnih ok- virih. TATJANA CVIRN Posredovalnica z veliko izbiro - mali oglasi v Novem tedniku MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJD 22 Zrno do zrna, pogača, kamen do kamna, palača Tudi jaz, upokojenka Betka Kregar iz Celja, Zidan- škova uUca 11 a, bom imela svoj kamen v novi celjski bolnišnici. Nikoli me ne bo tlačil, ampak me spominjal, da sem po svojih močeh pripomogla k modernizaciji bolnišnice. Ko danes greš mimo bolnice še zdrav, pošlji ti denarni ji pozdrav. Ko jutri v njej iskal boš pomoči, vprašujem te: je mar boš vreden ti? Zaradi težav z nogami je zame pot do pošte, čeprav s spremstvom, predolga in ker je na pošti treba izpolniti več rubrik s številkami, kar tudi z očali težko storim, želim, da se predstavnik sklada za modernizacijo bol- nišnice v Celju oglasi pri meni. S seboj naj prinese že potrjen dokument za sprejem 10.000 dinarjev, ki mu jih bom izročila za modernizacijo. BETKA KREGAR Takšno pismo je upoko- jenka Betka Kregar poslala Zdravstvenemu centru Ce- lje. Zato, da je lahko poma- gala, zato, da bi vzpodbudi- la še druge: »Nekaj moramo vrniti družbi. Ne moremo od nje le prejemati, le zahte- vati. Vsak človek lahko po- maga. Saj se ni težko odreči čemu drugemu. Od tega imaš veliko več, kot če bi popil ali pojedel. To je du- ševna hrana. Kar nekomu daš, v neki obliki vedno do- biš nazaj.« Betka to pove s prepriča- njem, ki izvira globoko iz življenjskih izkušenj. Po- moč sočloveku je bila zanjo vedno sreča. Kar težko bi našteli vse, ki jim je že po- magala. Prispevala je za iz- gradnjo šole na rojstnem Vranskem, za lačne v Afri- ki, za Onkološki inštitut, za Kozjansko in za Posočje, ko jih je prizadel potres, poma- gala je Mladinskemu klubu v Celju, kupovala knjige za upokojence, poslala tri tele- vizijske aparate domovom upokojencev, pomagala pri opremi osnovnih šol. .. Vprašanja, ali je bilo vred- no, ji ni treba zastaviti. Bilo. je. Vsakič zaradi tistega ču- dovitega občutka, da si ne- komu pomagal, sedaj zaradi bogastva spominov. Pomagati je vodilo njene- ga življenja. Že od rane mla- dosti, ki jo je kot pevka in akrobatka preživljala v cir- kusu: »Za siromake smo de- lali brezplačne predstave.« Potem, ko je leta 1945 kot sprevodnica padla pod vlak in izgubila nogo, je dodobra spoznala človeško nemoč in čudeže, ki jih lahko naredi sodobna medicina: »Sama pa se držim načela, da lahko človek sam n^več stori za svoje zdravje. Z dobro vo- jljo, tudi s pesmijo. Bolj zale- že kot prenekatero zdravi- lo.« Ob tem pa se zaveda, da pridejo tudi bolezni, ko to ne pomaga, ko je treba k zdravniku, v bolnišnico. »Vsi bi se morali zavedati, da bomo slej ko prej bolniš- nico potrebovali in ne more nam biti vseeno, kakšna bo ta bolnišnica. Celjsko poz- nam in verjemite, res je bila potrebna obnove. Rada bi pohvalila vse, ki so v zad- njih letih že toliko naredili, toliko starega posodobili. A to še ni dovolj. Če bi vsi po- magali, bi lahko imeli v kratkem času res čudovito bolnišnico.« Ampak Betka Kregar tudi pri tem niti najmanj ne vodi sebičnost. Zase se je že od- ločila, da ko bo dovolj hudo, bo želela v bolnišnico v Lju- bljano. Zato, da bo bližje Anatomskemu inštitutu, ki mu želi zapustiti svoje tru- plo. Da bo lahko pomagala še potem. SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CEUE žiro račun: 507000--640-100084 VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŠMARJE PRI JELŠAH Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: 1. finančnega knjigovodje za nedoločen čas POGOJ: Končana srednja Ekonomska šola in naj- manj 3 leta delovnih Izkušenj v knjigovodstvu. 2. pripravnika za določen čas (nadomeščanje delavke med porod- niškim dopustom) POGOJ: Končana srednja Ekonomska ali admini- strativna šola. Kandidati naj posredujejo vloge z dokazili o izobraz- bi v 10. dneh po objavi razpisa. TOZD LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. delovodja sadjarstva 2. mehanik kmetijskih strojev 3. poljedelec 4. živinorejec 5. kmetijski tehnik (pripravnik) 6. kmetijski inženir - živinorejske smeri (pripravnik) Za opravljanje navedenih del in nalog se zahteva: pod 1. - višja agronomska šola sadjarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece pod 2. - mehanik kmetijskih strojev in 1 leto delovnih izku- šenj - poskusno delo 2 meseca pod 3. - osnovna šola - poskusno delo 1 mesec pod 4. - osnovna šola v - poskusno delo 1 mesec pod 5. - srednja kmetijska šola - pripravnik pod 6. - višja agronomska šola - pripravnik Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod št. 5 in 6, kjer združujemo delo za določen čas, za čas pripravniške dobe. TOZD TRANSPORT OBJAVUA prosta dela in naloge 1. avtomehanik za tovorna vozila 2. kurjač Za opravljanje navedenih del se zahteva: pod 1. - poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 2 meseca pod 2. - osnovna šola, izpit za kurjača parnih kotlov ter 1 leto izkušenj - poskusno delo 2 meseca Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov- nim časom. TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST OBJAVUA prosta dela in naloge 1. NK delavec za priučitev v mlinu Za navedena dela zahtevamo: - osnovna šola - poskusno delo 1 mesec Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delov- nim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Kmetijski kom- binat Šentjur, splošna služba._ JAVGUST 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 5 zmagoslavje Očeta na službeni poti ksilval jugoslovanskega Igranega filma v Pulju je minil v znaku le enega vrhunskega filma estival jugoslovanskega anega filma v Pulju je pričakovanjih) minil v imenju zmagoslavja fil- Oče na službeni poti, ki pobral vse najpomem- »jše festivalske nagrade )o canneskem uspehu ta- le še potrdil svojo kvali- ). Objektiven pogled na >šnje jugoslovanske iske dosežke pa tudi po- e, da je bil Oče ... edini 1, ki je s svojo kakovo- I odstopal od sicer raz- roma dobrega poprečja festivala. Pulju smo letos videli 27 ih _ jugoslovanskih fil- V. Številčno je bila pro- čelja nekako na ravni jšnjih let, čeprav so za le- napovedovali rekordno izvodnjo. O kakšni po- ni pomladi domačega fil- pa žal tudi po letošnjem ivalu ni mogoče govoriti, ogi so sicer pričakovaU, le canneski uspeh Kustu- I napoveduje novo rast ovosti, sporočilnosti in etniške izpovednosti ju- lovanskih filmov. A zato cot kaže, še prezgodaj- 32. ival si bomo tako pretež- ^apomnili le po enem res ičnem filmu. p pa stvari iz letošnje bere, ki jih ni mogo- I ' V prvi vrsti je tre- ■ , da je vse manj ikih filmov. Ali to pomem, da se je v prej- ^"tih tako izrazito pri- nd komercializacije n in filmih slabega le ustavil? Še lani smo da občinstvo tak- ...me želi in da jih tudi »žično gleda. Posebej v iji so močno izpostavljali tvo, da s takšnimi filmi, D ob vsem še zelo poceni, dobro služijo. Možnosti je zdaj več. Ah se je občinstvo že naveličalo vselej enakih, neizvirnih komedij in se to ne splača več ali pa želijo av- torji res ustvarjati filme, ki bodo tudi kaj povedali? Od- govor bomo, seveda, dobili šele čez leto, dve. Vsekakor pa nas lahko razveseU, da je bilo tovrstnih filmov zelo malo (Anticasanova, DebeU in suhi). Druga stvar, ki tudi veseli, je obrtna zrelost domače ki- nematografije. Praktično ni bilo filma, pa n^j je bil pos- net na 35 ali na 16 milimetr- ski trak, ki ne bi bil dobro posnet, soUdno odigran, kjer ne bi odgovarjala scenografi- ja ali kostumi. Posebej pa je očitno, da ima domači film še vedno vrhunske igralce (Dravičeva, Karanovičeva, Sovagovič, Šerbedžija, Ber- ček, Manojlovič, Juh, Hoče- var, Kačičeva, Komnenič, Nikolič, Savičeva) in vrhun- ske mojstre kamere (Pintar, Nikolič, Zalar, Filač, Godina, Petkovič, Trbuljak). Razveseljivo je, ob sicer izraziti poprečnosti letošnje filmske bere tudi to, da je to poprečje precej višje kot smo ga bili vajeni. Če na eni strani trdimo, da z izjemo enega ni bilo več izstop^o- čih, res vrhunskih filmov, je treba v isti sapi tudi zapisati, da je še kakšnih 15 do 17 fil- mov, mimo katerih ni mogo- če kar tako. Vsi se lotev^o zanimivih in aktualnih tem, izrazita je vsebinska narav- nanost na sodobnost ali vsaj na bližnjo preteklost vendar z očitnimi vezmi s sedanjo- stjo. Skratka, letos smo dobi- li kar lepo število filmov, ki im^o kaj povedati in ki se jih res tudi splača videti. Naš človek je v režiji Jožeta Pogačnika in z odlično vlogo Borisa Juha predstavil dramo človeka, uspešnega direktorja, okoli katerega se prične stiskati zid političnih spletk. Gotovo pa dejstvo, da smo dobiU dobro poprečje jugo- slovanskih filmarjev ne mo- re zazibati v zadovoljstvo. Dobro poprečje namreč ni- kakor ni cilj. Tembolj, ker so po Kusturičinem uspehu tu- di vrata v svet in na pomem- bne festivale vse bolj odprta. Prav bi torej bilo, da bi kar njghitreje omogočili delo najbolj sposobnim in ustvar- jalnim avtorjem, saj je zani- manje za jugoslovanski film v svetu treba izkoristiti. Za- dovoljni bomo torej takrat, ko bo iz dobrega poprečja vsako leto izstopalo vsaj pet, šest kakovostnih filmov, ki bodo lahko tudi dostojno predstavljali domačo kine- matografijo. In zato sklepna misel: 32. festival jugoslo- vanskega igranega filma v Pulju še zdaleč ni bil slab, žal pa tudi dober ne. Slovenci v Pulju z nastopom slovenskih fil- marjev v Pulju smo lahko docela zadovoljni. Vseh pet Tudi letos se je s svojimi prvimi igranimi filmi v Pu- lju na dostojen in spet spo- štovanja vreden način pred- stavilo kar nekaj debitan- tov. Mihajlo Vukobratovič je predstavil žanrsko izred- no čist, lep in dober film Ni lahko z moškimi, ki se bo veliko gledal v kinih in ki je dober primer kakovostne melodrame s primesmi ko- medije. Agim Sopi je pred- stavil svoj angažirani film Človek iz zemlje, Filip Ro- bar-Dorin je debitiral v igranem filmu s svojimi Ov- ni in mamuti, Isa Cosja je pokazal izreden smisel za filmsko estetiko v filmu Proka, Dinko Tucakovič pa je predstavil dobro narejen film Šest junijskih dni, ki je tudi njegovo diplomsko delo. filmov, ki so zastopali našo repubUko na festivalu na- mreč sodi v sam kakovostni vrh letošnje filmske letine v Jugoslaviji. In po festivalu lahko mirno zapišemo, da je bil protest Bojana Stiha in Viba filma (ker žirija ni spu- stila v boj za nagrade tudi filmov Ljubezen in Butnska- la) docela na mestu in upra- vičen. Kakršnikoli so že bih kriteriji in razlogi žirantov za takšno odločitev, bili so na- pačni in v škodo ne le slo- venskemu temveč jugoslo- vanskemu filmu v celoti. V areni, torej v tekmovalnem programu festivala, smo tudi sicer videU kar nekaj filmov, ki so občutno slabši od vsaj petih, ki so bili na stran- skem, netekmovalnem tiru v dvorani kina Beograd. Tako sicer res nismo bili oškodo- vani le Slovenci, a vendar je prav pri Ljubezni in Butn- skali (po mnenju pisca teh vrstic) krivica največja. Ne gre le za nagrade. Gre tudi za priznanje kakovosti, za večjo pozornost kritike in občinstva, skratka gre za po- šteno in vseh ključev odreše- no ovrednotenje kakovosti filmov. In v tem smislu je bil protest (ki je ostal brez razul- tata) nujen. Franci Slak je z Butnskalo ustvaril nov tip komedije v jugoslovanskem filmu. S kri- tičnim in pogumnim filmom polnim absurda in odUčnih igralskih stvaritev, je naredil tudi film, ki ga bo veselo ob- činstvo in katerega pomen je večplasten. FiUp Robar-Durin, ki je moral premagati neštete ovi- re, zlasti še finančne, da je lahko posnel svoj film Ovni in mamuti, pa je bil sploh nekakšen »alter hit« letoš- njega Pulja. Priznanja o nje- govem pogumu, da je ustva- ril s fuzijo dokumentarnega in igranega filma delo, ki je v prvi vrsti kritika slovenske- ga nacionaUzma, so v Pulju kar deževala. Ovni in mamu- ti, ki se ubadajo s komične ali še bolje satirične distance s problemi Bosancev, ki so na delu v Sloveniji, pa so eden letošnjih najpomem- bnejših filmov Pulja. O filmu Naš človek, ki ga je režiral Jože Pogačnik, pa so mnenja precej deljena. Nihče mu sicer ne odreka njegove aktualne in politič- no odkrite kritičnosti, mnogi pa sodijo, da je problem, ki ga obdeluje, sicer prisoten, da pa je v njem le preveč poenostavljenih rešitev in žal tudi političnih floskul. Preostala dva filma - Lju- bezen in Dediščina smo v Celju že videh na lanskem TDF in o njunih nespornih kvahtetah res ne kaže izgu- bljati besed. Vredno je le za- pisati, da je nova montaža in okrajšava Dediščine temu filmu le koristila. BRANKO STAMEJČIČ Filmi za Teden domačega filma Na 13. Tednu domače- ga filma, ki bo od 5. do 12. novembra v Celju, bo ob- činstvo v primernem pro- gramu videlo osem fil- mov. Pet bo slovenskih. Ob »puljskih« Butnskala (režija Franci Slak), Naš človek (režija Jože Pogač- nik) in Ovni in mamuti (režija Filip Robar-Do- rin), še dva nova - Doktor (režija- Vojko Duletič) in Svetnikov konec (režija Andrej Mlakar). V programu bodo tudi filmi Oče na službeni poti (režija Emir Kusturica), Ljubezenska pisma z na- mero (režija Zvonimir Berkovič) in Jagode v gr- lu (režija Srdžan Kara- novič). Obstoja tudi možnost, da bi organizatorji TDF pripraviU letos še nekaj posebnih primier novih filmov v Celju, a dokon- čne odločitve o tem še ni. h o slovenski produkciji irektor Viba filma Bojan Štih je bil v Pulju le nekaj ur. tiskovni konferenci pa so ga prisotni novinarji izzvali, da azloži značilnosti zdajšnje slovenske filmske proizvod- Štih je na samo sebi lasten, duhovit in odkrit način va opredelil svojo vlogo kot vlogo vratarja, ki odpira la ustvarjalcem vseh generacij, ki skrbi za koUčinsko in ovostno dostojno kulturno produkcijo slovenskih fil- ir. Pričakovali smo tudi ponovitev njegovega protesta, žirija v konkurenco za nagrade ni uvrstila tudi filma bežen (R^ko Ranfl je zanj dobil Prešernovo nagrado), pa e temu Stih izognil. »Kakšna je resnica o slovenskih ih iz letošnjega programa bo bolje od vseh žirij presodil 1, je menil Stih. iagrade puliskega festivala Popoln zmagovalec 32. festivala jugoslovanskega igra- ega filma v Pulju je film Oče na službeni poti, ki mu je rija (Puriša Dordevič, Šime Šimatovič in Sreten Asano- ič) prisodila vseh pet n^pomembnejših uradnih festival- nih nagrad. Očeta na službeni poti so nagradih z Veliko ato areno kot ncyboljši film festivala. Zlate arene so Dbili še njegovi ustvarjalci: Emir Kusturica za n^boljšo ižijo, Abdulah Sidran za najboljši scenarij, Mirjana aranovič za najboljšo žensko in Predrag-Miki Manojlo- ič za n^boljšo moško vlogo. Preostalih devet Zlatih aren pa so dobili: Gordana Ga- iič za žensko epizodno vlogo v filmu Tajvanska kanasta, ožidar Bunjevac za moško epizodno vlogo v filmu Ovni 1 mamuti, Božidar Nikolič za kamero v filmu Življenje je po, Živan Cvitkovič za glasbo v filmu Horvatov izbor, eljko Senečič za scenografijo v filmu Ljubezenska pisma namero, Alenka BartI za kostumografijo v filmu Dediš- na, Gligor Pakovski za ton v filmu Vozel, Filip Robar- ttrin za montažo filma Ovni in mamuti ter Snežana »mljenovič za masko v filmu Rdeči in črni. Posebno priznanje je žirija podelila sovjetski igralki ini Alferovi za njeno izredno vlogo v filmu Ljubezenska sma z namero. Ob uradnih so najrazhčnejše žirije podeUle še cel kup suradnih nagrad. Oče na službeni poti je zmagal v glaso- iiVJu občinstva za Zlata vrata Pule in v glasovanju žirije Studijevega jelena. Filip Robar-Dorin pa je dobil še dve igradi - Zlati venec Studia, ki ga podeljujejo n^bo- lemu režiserju - debitantu in nagrado lista Mladost, ki si je razdelil z Beogr^čanom Dinkom Tucakovičem. Od Jvenskih ustvarjalcev so nagrade prejeli še: Vilko Filač igrado Kodaka za kamero v filmu Butnskala, J. B. Bruna plakat filma Ovni in mamuti, Boštjan Nučič za fotogra- 0 filma Butnskala in Matjaž Vipotnik za celovito obliko- nje propagandnega gradiva za film Dediščina. Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manj kot en dan. Nikoli pa ne vemo, koliko ur se bo moral gost voziti od lokala do lokala, preden bo prišel do svojega nedeljskega kosila. Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 1. AVGUST 198 Vojnik v mejnikih časa Ob 11. reviji narodno zabav- nih ansamblov v Vojniku seje izkazalo tudi njihovo turistič- no društvo, ki je pripravilo za popestritev poletnih sobot pr- vi turistični sejem. Sredi trga so se predstavili suhorobarji, slikarji, zeliščaiji, medičarji, slaščičarji, cvetličarji, torbarji in svečarji ter drugi, največ za- nimanja pa je bilo za novost, ki jo je pripra^dl organizator, Tu- ristično društvo Vojnik. Izdali so dve večji razglednici, ki po- menita zgodovinski prikaz kr^a ter brošuro z na slovom »Vojnik v mejnikih časa«. Res- nično zanimivo publikacijo so uredili Jože Vurcer, Peter Kri- vec, Franc Fidler in Stanko Kroflič, fotografije so prispe- vali krajani Vojnika, sicer pa so še sodelovali Jože Tanšek, Zdravko Stropnik, Roža Faza- rinc, Franc Križnik, Olga Le- skovar, Marjeta Kružič in Francka T:nc. Oblikovanje sta opravila Peter-Krivec in Stan- ko Krofič, tiskal pa Dinocolor iz Vojnika. Na notranjih stra- neh ovojnice sta objavljeni obe sicer izdani kot razglednici fo- tografiji Vojnika, tekstu pa so dodali še zemljevid Vojnika ter imena in naslove tistih, ki so to prijetno novost omogočili, teh pa je bilo kar 42, od delovnih organizacij do krajevnih in po- sameznikov. Vojnik se je prvič pojavil leta 1164, zamenjal več imen, je pa ena izmed 25 krajevnih skup- nosti v Celjski občini, ki meri 30 kvadratnih kilometrov, ima 4300 prebivalcev, ki živijo v 23 vaseh in trgu Vojnik. V Vojni- ku so še danes močno razvite obrti kot mizarstvo, lončarstvo (tega kmalu ne bo več, kajti priznani mojster Felicijan je »dal obrt dol«!), vrtnarstvo in podobno. Predsednik turistič- nega društva Jože Tanšek pa ob zadnjem njihovem podvigu omenja še dvoje: »To publika- cijo bomo kasneje dopolnili, turistični sejem naj bi skupaj z že uveljavljeno revijo narodno zabavnih ansamblov postal tradicionalen in radi bi dali več življenja Titovemu parku. Vse to pa delamo v želji, da se turi- sti skozi Vojnik proti Dobrni ali Celju ne bi samo peljali sko- zi naš prijeten kr^.« T.VRABL Vesela sobota v Vojniku v soboto je bilo v Vojniku živo. Turistično društvo Voj- nik je namreč prvič pripravi- lo turistični dan, od 18. ure dalje, pa so za uspešen zaklju- ček dneva poskrbeli narodno- zabavni ansambli. Prizadevni organizatorji so pripravili kramarski sejem, ki ni najbolj uspel. Razen suhe robe, zelišč, medu ter copat in nekaj igračk, ni bilo naprodaj ničesar. Kljub temu zaslužijo prireditelji pohvalo za storjene prve korake. Vzrok za tako ma- lo število stojnic in prod^al- cev je bil v tem, da je bilo v soboto sirom po Sloveniji še več podobnih sejmov. Priredi- telji so obljubili, da bodo pri- hodnje leto bolj pazili na izbiro datuma. Kulturno društvo iz Vojnika, pa je ob 18. uri organiziralo Re- vijo narodnozabavnih ansam- blov, ki je bila letos že devetič. Sodelovalo je osem ansam- blov, ki so prišli iz Celja in oko- lice. Tako so se predstavili Šol- ski trio iz Vojnika, ansambel Francija Pogladiča iz Celja, skupina Kogras iz Spodnje Kungote pri Mariboru, Ste- klarji iz Rogaške Slatine, An- sambel kulturnega društva Dobje pri Planini, Hmeljarski instrumentalni kvintet in pa ansambel Francija Zemeta ter Celjski instrumentalni kvintet. Da je prireditev gladko pote- kala, je skrbel naš novinar To- ne Vrabl, humoristično pa je revijo obarval nihče drug kot Tone Fornezzi Tof, ki je prišel naravnost iz 155 kilometrov dolgega kolesarskega marato- na. Maratona se ni udeležil le zato, ker rad kolesari, ampak predvsem zaradi tega, ker je o njem moral napisati reportažo. »Dobre reportaže pa ne morem napisati, če se maratona sam ne udeležim in ga ne doživim v bazi,« nam je pojasnil po na- stopu, ko je v pičlih nekaj mi- nutah, ki so kar prehitro mini- le, natresel nekcO svojih »što- sov« in pričaral nasmehe in do- bro voljo na lica poslušalcev. Revija se še ni popolnoma končala, ko so se nad Vojni- kom že zgrnili težki črni oblaki in nenadoma je pričelo »liti kot iz škafa«. Za nek^ minut smo ostali tudi brez električnega to- ka. Precej ljudi se je ustrašilo dežja in se pred dežnimi ka- pljami zateklo domov, precej pa jih je ostalo in le-tem ni bilo žal. Kajti, po dežju vedno posi- je sonce, v soboto se je po dež- ju sicer le bliskalo, toda revijo so kljub temu organizatorji iz- peljali do konca. Za tem se je pričela veselica, kjer se je pilo, kasneje, ko je dež ponehal, pa celo plesalo. Do kdaj je trajalo ne vemo, saj smo prizorišče za- pustili okoli polnoči, ko je bilo veselje na višku. Je že tako, ko je n^lepše, je vedno treba oditi! Za najbolj simpatično skupi- no bi lahko proglasili skupino Kogras iz Spodnje Kungote pri Mariboru, ki deluje že dve leti. Sestavljajo jo Vilko Hauptman (9 let), ki igra melodiko in violi- no, Karina Matjašič (9 in pol let), ki je izvrstna pevka, Ervin Matjašič (12 let), ki ve kako je treba ravnati s pozavno in bari- tonom. Rado Hauptman (15 let) je mojster v igranju klari- neta, Rudi Matjašič (16 let) se spozna na harmoniko, min grede pa zloži tudi pesem 1 Rudi Kraner (20 let), ki igra 1 taro, trobento in bendžo, pol tega da prvo leto študira VEKŠ pa se uči tudi solo pet; Njihov vodja je Radomir H uptman. Vseh šest mlad glasbenikov obiskuje glasbei šolo, poleg osnovne, oziror srednje šole. Nastopno v ok lici Maribora, na šolskih pi slavah, krajevnih prireditva nastopili so tudi v Števerjai in prepričljivo dobih nagrat občinstva, dobro so se odrezi tudi v Vojniku, v nedeljo pa se odpravili še v Dobje in p kazali kaj znajo. Pokukah tudi že čez mejo. Tako so n stopili v Grazu ter v Reizdorl v septembru pa se jim obe turneja po Nemčiji, na katei jih je povabilo slovensko izj Ijensko društvo iz Frankfurj Vendar vse kaže, da se poval lu ne bodo mogli odzvati, saj vsi obiskujejo šolo in bi mon biti zaradi turneje odsotni k štirinajst dni. Kljub vsemu j zadnje besede še niso rekli. : Po končani reviji so nam d kazali, da so zares vsestrans glasbeniki, kajti igrajo vse - ( country in dixyland glasbe, ] vse do črnskih duhovnih in t di operne arije jim niso m nanka. Če bodo še v bodo uspeli usklajevati glasbo in n stope s šolo, smo prepričal da bomo o njih še marsikaj s šali. NATAŠA GERKl. Kmet ne dobi primernega plačila za trud »Leto, dve nazaj, ko je pri- manjkovalo mesa, smo tudi živino lažje in bolje proda- jali. Vsake toliko časa, ko težav v preskrbi ni, pa poza- bijo na nas kmete,« se pri- duša Tone Robič s Planine, ki v hlevu redi 24 glav živi- ne in sodi med največje kmetovalce na tem območ- ju; samo lani je oddal 18 pi- tancev. Robičeva sta ravno počiva- la v senci. Bilje čas košnje in s travnika sta se vrnila pre- potena in utrujena. »Samo včeraj smo pripe- ljali s travnika 24 prikolic se- na. Moramo izkoristiti lepo vreme,« je razložil Tone in pohvalil sina Tončija, kije še ostal na travniku. »Brez nje- gove pomoči ne bi zmogla, imava pa tudi veliko srečo, da smo k hiši dobih pridno snaho. Metka ji je ime. Zgo- daj vstane in gre na delo v Šentjur, potem pa doma po- maga kot, da ne bi imela za sabo napornega delovnika.« Kmetija daje videz, da Ro- bičevim ne gre slabo. Leta 1971 so zgradili nov hlev za 7 milijonov dinarjev. Takrat je bilo to kar veliko in gospo- dar je moral prodati 14 bi- kov. Imajo tudi dva traktorja in vse potrebne priključke, sadijo nov hlev za svinje in načrtujejo še silos za koruzo. »Saj je denar,« pravi go- spodar Tone. »Vsako leto lahko kaj vložimo v moder- nizacijo proizvodnje. Toda trdim, da naše delo ni dobro oziroma primerno nagraje- no. Delamo več, kot pa dobi- mo. Mislim, da je pri nas vse preveč posrednikov, ki vza- mejo svoj delež. Samo mleko poglejte; nam plačajo 38 do 40 dinarjev za liter, v trgovini pa stane Uter posnetega mle- ka 72 dinarjev. Kje je razlika in v čigave žepe se steka?« »Res je preveč posredni- kov,« se je vključil sin Tonči, ki seje pripeljal s traktorjem s travnika. »Kakšno leto na- zaj, pa na primer, nikakor ni- smo mogli razumeti, da je kombinatova lastna proiz- vodnja dobila za kilogram mesa več kot mi kmetje. Navsezadnje gospodarimo v istih razmerah, prej imajo v kombinatu večje ugodnosti kot pa mi.« Robičeva gospodarita na kmetiji že 28 let. Mnogo trde- ga dela je za njima, sedaj pa se pripravljata, da bosta dala kmetijo mladima, ki sta se že izkazala s pridnim delom. Sin je tudi končal kmetijsko šolo in se je zatrdno odločil, da bo kmetoval. S kombina- tom dobro poslujejo in go- spodar meni, da bodo preži- veli, če bodo vsako leto od- dah vsaj deset pitancev. Kljub temu pa se pogosto rad vrača k pogojem kmeto- vanja, ki so veljali včasih. »Pred leti smo dobili za li- ter mleka dva litra nafte, se- daj pa samo 4 decilitre,« se priduša. Tonetu kar uidejo kritične misli, ko je govor o kmetijski politiki, ki pač ne vzpodbuja kmete k boljšemu delu in večji prodaji tržnih viškov in, ker si ne morejo privošči- ti takšne modernizacije pro- izvodnje, ki so si jo zamislili. Toda kmetje so tarnali tudi včasih, a so vedno vztrajali. Le trenutnemu položaju na trgu so se prilagodili in mor- da vse skupaj še najbolje ilu- strirajo Tonetove besede: »Bolj, ko bo hudo za nas kmete, boljše prašiče in bo- ljša teleta bomo poklali doma.« ...... . aŠRQT. Fiosarski bal Podobno kot lani, ko so Ljubenci svojo osrednjo turistično prireditev pre- cej popestrili, so se v or- ganizacijskem odboru za pripravo flosarskega bala precej potrudili. Od nede- lje do danes so pripraviU že vrsto prireditev, najza- nimiveje pa bo konec ted- na. Danes zvečer bo na Ljubnem nastop domače folklorne skupine, jutri pa bodo pevci domačega pevskega zbora peh po- doknice. Osrednji del pri- reditve bo v soboto, ko pripravljajo tradicionalni fiosarski vrvež ter večer, na katerem se bo predsta- vilo 30 ljudskih godcev, ter v nedeljo, ko bo po- poldan ob 16. uri fiosarski krst, svečana povor^^ fiosarski večer ... R. P. Ob košnji imajo vsi Robičevi polne roke dela. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah ODDELEK ZA OBČO UPRAVO Na podlagi 33. člena Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Šmarje pri Jelšah in 210. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev delovne skupnosti upravnih organov in delavcev strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta občine Šmarje pri Jelšah razpisujemo 1. Kadrovsko štipendijo za študij lil. letnika Ekonomske fakultete 2. Kadrovsko štipendijo za študij na Pravni fakulteti. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje po obrazcu 8,40 s potrebno dokumentacijo kadrovski službi SO Šmarje pri Jelšah v 20 dneh po objavi razpisa. gorenje Gorenje SOZD, o. o., Titovo Velenje Delovna skupnost Splošni posli Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD Oglaša naslednja prosta dela in naloge: samostojni pravnik v Sektorju pravnih in samoupravnih zadev Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora- jo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne na- loge: - diplomirani pravnik - 3 leta delovnih izkušenj na področju zahtevnih pravnih poslov - opravljen pravosodni izpit Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor ka- drovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Ve- lenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. 1. AVGUST 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Za Ota, roko v ogenj Za Ota bi dala roko v ogenj, pravi sestra partizana Ota Terglava-Groma, Štefka Železnik s Polzele. Vsi do- godki, ki so se pripetili pred postavitvijo spomenika NOV na Polzeli, ob izidu mo- nografije Polzele in ob vsem, kar se še govori in piše, je niso om^ali v njeni veri v Ota. »Ko sem prišla iz nemške- ga taborišča, kjer sta končala mati in oče, sem zvedela, da Ota ni več. Vsa ta dolga leta sem prosila za obrazložitev njegovega zagonetnega izgi- notja. Dobila sem le kratko obvestilo RSNZ SR Sloveni- je: Bil je organizator bele garde. Brat Stanko je bil 1942. leta ustreljen v Maribo- ru,« pripoveduje Šteflca. Aktivni del uredniškega odbora za izdajo monografije Polzele se s tako kratko ra- zlago ni zadovoljil. Urednik je obiskal Šteflco. Pokazala je zapiske, ki so jih s pred- sednikom ZB Polzela naro- dih po razgovorih z domači- ni Smihela nad Mozirjem. Pokazala je tudi dolgo pi- smo, ki ji gaje Oto pisal 15. 8. 1943 v taborišče Kasti. Iz pi- sma le odlomek: »... Na sto- tine naših fantov je že daro- valo svoje mlado življenje na žrtvenik domovine, a vedno vstajajo novi sinovi domovi- ne, ki se ne strašijo najhujših žrtev - s puško v roki pripra- vljajo pot boljši in srečnejši bodočnosti. Boš videla Štefi, da bodo z dnem narodnega prebujenja vstali drugi Iju- '^ie. Vse kar smrdi po N... no poklah in pobih tako, . bo izginila vsaka sled za rijimi. V paketih bomo poši- ljali za njimi tudi njihov za- rod, ki so ga mislih nam pu- stiti v spomin... « Na podlagi teh pričevanj in še čudnih, zelo presenet- ljivih stvari, ki jih izvirajo menda že iz 1943. leta, še da- nes niso zastarala, toda vsa, da, skoraj vsak govorijo v prid Otu, smo se odločili uvr- stiti ime Ota med padle med NOV. Pričakovali smo tolmače- nje uradnih podatkov, priče- vanje Tona Ulriha-Kristla, morda tov. Atene. Pričako- vali smo, da se bodo pisno oglasili tisti, ki so bili z Otom do konca, mu nudili zatočiš- če, ga obsodili, Ukvidirali, ga našh ustreljenega ... V Večeru 1L 7. 1985 se je s sestavkom Ime, ki ne sodi v monografijo Polzele oglasil Janez Štrigl. O Otu menda ve še mnogo več. Prosimo, da nam ali sestri Štefki po- šlje vse, kar ve in je kje do- kumentirano. O Otu želimo 'čim več podatkov, da bomo na podlagi le-teh razblinili dvome, dopolnih monografi- jo Polzele in zadevo zaklju- čili- STANKO NOVAK, VILI VVBIHAL, Polzela Neodgovorno ravnanje nekaterili občanov Od časa do časa se je prav prijetno sprehoditi po Me- stnem parku in po Savinj- skem nabrežju. Tak sprehod pa lahko postane tudi neva- ren, saj se moraš včasih prav hitro umakniti podivjanemu vozniku mopeda ali kolesa, mnogi pa se bojijo tudi veli- kih psov, ki prosto in brez nagobčnikov tekajo po par- ku. Pred nedavnim sta dva lepo rasla psa po kopanju pridivjala iz Savinje na spre- hajališče. Eden izmed njiju se je zaletel v malo deklico, staro približno štiri leta. Res da se deklici ni zgodilo nič hujšega, dovolj pa je bilo že to, da je padla. Žal se podob- ni primeri dogajajo kar po- gosto, čeprav na razposta- vljenih tablah piše, da je ko- lesarjenje prepovedano in da se morajo psi voditi na vr- vici. Moti me tudi parkiranje pred drsališkim objektom. Večina, ki hodi igrat tenis, parkira svoje avtomobile kar pri igrišču na obeh straneh ceste na zelenico, čeprv je poleg drsališča urejen tudi parkirni prostor. Kanček neodgovornega ravnanja pa je tudi pri plavi laguni ob progi Celje-Vele- nje. Tu so namreč pred krat- kim napeli novo žičnato ograjo, ker je bila prejšnja že vsa preluknjana. Ljudje so si namreč na več mestih napra- vili skoznjo prehode. Tod že nek^ dni po postavitvi nove ograje je tudi v tej nastala luknja Sprašujem se, zakaj ljudje to počenjajo, saj s tem uničujejo skupno lastnino. Poleg tega pa je prehod čez progo lahko tudi nevaren. IVAN STRMOLE, Celje Zakaj razlike? Poletno mestno soparo malokdaj kaj razburka, to- krat pa so stanovalci več kra- jevnih skupnosti ugotovih, da se stanarine, povečane z junijem, za identična stano- vanja razhkujejo za nekaj de- set starih tisočakov. Ko so blagajniki spraševali o vzro- kih za nastale razlike, so jih na SSS poučih, da gre za 25 točk, ki so jih odbili vsem tistim stanovalcem oz. nosil- cem stanovanjske pravice, katerih delovna organizacija oz. stanodajalec so podpisali sporazum o prenosu osnov- nih sredstev (kotlarn, podpo- staj, instalacij...) v TOZD ogrevanja pri Komunah Ce- lje. Tiste delovne organizaci- je, ki so to storile, njihovi de- lavci plačujejo za 25 točk niž- jo stanarino, ostah pa ne. Do tu vse lepo in prav (čeprav ni neizpodbitna zakonitost po- stopka; če je novi TOZD re- gistriran, in če je sporazum podpisala večina delovnih organizacij, bi moralo za pre- ostale veljati načelo večine), vendar pa na SSS »tolažijo« prizadete, češ: »Recite, naj v vaših delovnih organizacijah čimprej podpišejo spora- zum, pa ne bo več razlik.« Temu pravim grobi pritisk, ki naj ga v naši samoupravni, socialistični družbi ne bi iz- vajali, še zlasti če vemo, koli- ko odporov je povzročilo ustanavljanje TOZD-a ogre- vanja. Mislim, da je bilo v zadnjem letu na račun sek- torja ogrevanja, izrečenih precej grenkih, stanovalci pa si tudi od novega TOZD-a ne obetajo veliko. Nova organi- zacijska obhka še ne pomeni boljših »servisnih« uslug. Z enotno ceno ogrevanja pa so prizadeti vsi, ki so se prej greli veliko ceneje. Sicer pa vse izrečene besede, pa tudi tiste, zapisane v raznih zapis- nikih, padajo kot bob ob ste- ne. Zato je potrebno upora- bljati poleg tega še pritiske, da bi peščica uveljavila svojo voljo in jo vsihla prizadetim, in to v samoupravni, demo- kratični družbi, ali pa vsaj v tej, ki se za tako deklarira. PERDAN-OCEPEK ANICA V zalivalo laški milici! Imam dva slučaja: prvi 1. 6. 1985 gre za pozabljeno de- narnico polno slik, okrog 70 slik, najdeno in pošteno vr- njeno v roke lastniku. A dru- gi pa o prometni nesreči 8. 6. 1985 je milica bila toliko uvi- devna, da se je zanimala za moje svojce in, če imam kaj živah doma, kar to ni njena dolžnost pa vseeno je imela skrb in našla pri sosedu na- slov in telefonsko številko od sina v Ljubljani pa mu javila. Tako je bil sin že pri meni 9. 6. 1985 v bolnici. Za- to gre laški mihci stokratna zahvala. IVAN MARKL, Rečica 58. I^ko PRIREDITVE Klub kulturnih delavcev Celje Jutri zvečer se bo na petkovem večeru v Klubu kultur- nih delavcev na Tomšičevem trgu, predstavil Marko Šva- bič iz Ljubljane. Gostom bo predstavil svoji deli »Lju- bavne povesti« in roman »Sonce, sonce, sonce« ter udej- stvovanje pri Novi reviji. Vrata kluba bodo - kot vsak petek - odprta ob 19. uri, hterarni večer pa se bo začel ob 20. uri. Zdraviliška dvorana Rogaška Slatina Nocoj, ob 20.30 bo v Zdravihški dvorani koncert Zdra- vilškega orkestra. V sredo, 7. avgusta pa se bo ob isti uri pričel nastop folklorne skupine »Izseljencev« iz Kanade. Prihodnji četrtek bo v Zdravihški dvorani nastopil slo- venski oktet. Pivnica Rogaška Slatina Jutri bodo v pivnici odprli razstavo del slikarja in gra- fika-specialista, domačina Karla Plemenitaša. Ob otvori- tvi, ki bo ob 20.30, bo s samostojnim koncertom nastopila harmonikarka Simone Žgeč. Pašni piknik na Rogli v nedeljo bo na Rogh pašni piknik, ki se bo pričel ob 11. uri. V programu bodo sodelovali mladi zadružniki iz Slo- venskih Konjic in Slovenske Bistrice. Za prijetno razpolo- ženje bo skrbel ansambel Fantje z vseh vetrov. Stara direkcija Rogaška Slatina v stari direkciji je odprta razstava grafik in bakrorezov od 16. do 20. stoletja. Eksponati so razdeljeni na 50 zbirk, kijih enkrat mesečno menjajo. Tematsko področje so kraji v Sloveniji Jugoslaviji in Evropi, iz živalskega in rastlin- skega sveta. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Dvorana Hmezada Žalec v avh dvorane Hmezad v Žalcu bodo danes, ob 19. uri odprh razstavo xeroxov in oljnih pastelov. Ob otvoritvi bosta nastopili recitatorki Marta Smrdel in Hedvika Naglic ter skupina Lokalna televizija z gostom Mariem Marzidovškom. Razstava bo odprta do 9. avgusta. Likovni salon Celje Le še do sobote si v Likovnem salonu lahko ogledate razstavo shk in kipov Antona Hermana, Franca Purga in Jane Vizjak. Muzej revolucije Celje V Muzeju revolucije bo do konca septembra odprta razstava ob 50-letnici Zleta Svobod. Samoupravna interesna skupnost^ občine Celje objavlja RAZPIS - za sofinanciranje izgradnje stanovanj, prido- bljenih z boljšo izrabo obstoječih stanovajskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav v stanovanjskih hišah, v katerih se izvaja družbeno usmerjena kompleksna stanovanjska prenova ter - za javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem. 1. Sofinanciranje izgradnje stanovanj, p.odobljenih z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin in z racionalnejšo izrabo skupnih delov ter naprav v stanovanjskih hišah, v katerih se izvaja družbeno usmerjena kompleksna stano- vanjska prenova, je razpisano: - za sledeča stanovanja v stanovanjski hiši Tomšičev trg 8: 1. štirisobno podstrešno stanovanje S-1, zgrajeno v dveh etažah, s površino 127,45 m^ in s plansko ceno 13,890.903 din (alternativna izvedba : dvoinpolsobno podstrešno sta- novanje s površino 76,05 m^ in s plansko ceno 8,288.766 din); 2. trisobno podstrešno stanovanje 8-3, zgrajeno v dveh etažah, s površino 86,67 in s plansko ceno 9,446.250 din (alternativna izvedba: enosobno podstrešno stanovanje s površino 53,27 m^ in s plansko ceno 5,816.850 din); 3. dvoinpolsobno podstrešno stanovanje 8-2 s površino 79,85 m^ in s plansko ceno 5,816.850 din; 4. garsonjera 8-4, podstrešna, s površino 39,25 m^ in s ptansko ceno 4,066.928 din; - za sledeči stanovanji v stanovanjski hiši Zidanškova 1/a: 1. trisobno stanovanje v drugem nadstropju s površino 77,92 m^ in s plansko ceno 11,365.801 din; 2. dvosobno stanovanje v drugem nadstropju s površino 59,07 m^ in s plansko ceno 8,616.246 din. Alternativna izvedba stanovanj pod točko ena in dve v stanovanjski hiši Tomšičev trg 8 se bo izvršila le, če za osnovno izvedbo ne bo kandidatov. Predvideni rok dograditve stanovanj v stanovanjski hiši Tomšičev trg 8 je maj 1986, v stanovanjski hiši Zidanškova 1/a pa mesec avgust 1986. 2. Na rapisu za sofinanciranje izgradnje stanovanj lahko sodelujejo organizacije združenega dela, delavci, delovni ljudje in občani. Če se bo na razpis za sofinanciranje izgradnje posamez- nega stanovanja prijavilo več organizacij združenega dela, bo imela prednost tista organizacija združenega dela, ki ima glede na skupno število delavcev po veljavno sprejeti prednostni listi največje število upravičenih pričakovalcev stanovanj. Če se bodo na razpis za sofinanciranje izgradnje posa- meznega stanovanja prijavile organizacije združenega dela in delavci, delovni ljudje ter občani, bo imel prednost pri sofinanciranju tisti, ki bo ponudil ugodnejše pogoje finan- ciranja. Če se bodo na razpis za sofinanciranje izgradnje posa- meznega stanovanja prijavili le delavci, delovni ljudje in občani, bo imel prednost tisti, ki živi v slabših stanovanj- skih razmerah. Ob izenačenih stanovanjskih razmerah pa bo imel prednost tisti, ki bo ponudil ugodnejše pogoje financiranja. Sofinanciranje izgradnje stanovanj se bo izvajalo tako, da bosta izbrana organizacija združenega dela ali posa- meznik dolžna plačati v tridesetih dneh po izbiri oziroma po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju trideset procentov planske cene, preostanek planske cene pa najpozneje do dograditve stanovanj. Konkretna dinamika financiranja planske in končne cene se bo določila z vsakim izbranim kandidatom posebej s pogodbo o sofinanciranju. Organizacije združenega dela, ki bodo v celoti financirale izgradnjo stanovanj, bodo pridobile na stanovanjih pravico uporabe in stanodajalsko pravico, posamezniki pa lastnin- sko pravico. 3. Oddaja v najem je razpisana za sledeče poslovne pro- store v obrtni coni OKOPI s sledečimi površinami: 1. poslovni prostor št. 2 s površino 14 m^ (en prostor in sanitarije); 2. poslovni prostor št. 3 s površino 36,05 m^ (sprejem- nica, delavnica, garderoba, predprostor, sanitarije in izložba); 3. poslovni prostor št. 4 s površino 53,90 m^ (sprejem- nica, delavnica, priročno skladišče, garderoba, predpro- stor, sanitarije in izložba); 4. poslovni prostor št. 5 s površino 43,53 m^ (predpro- stor, sprejemnica, delavnica, garderoba, sanitarije in izložba); 5. poslovni prostor št. 6 s površino 33,96 m^ (predpro- stor, sprejemnica, delavnica, garderoba, sanitarije in izložba); 6. poslovni prostor št. 7 s površino 39,79 m^ (predpro- stor, sprejemnica, delavnica, garderoba, sanitarije in izložba). Vsi razpisani poslovni prostori se nahajajo v južnem traktu pritličja zgradbe Zidanškova 1/a. Pri oddaji poslovnih prostorov bodo imeli prednost kan- didati, ki bodo izvajali deficitarne obrtne dejavnosti. Stanovanjska skupnost bo na svoje stroške uredila zuna- njo kanalizacijo, enofazni električni priključek, zunanji vod za telefonski priključek, plinski priključek, vodovodni pri- ključek, zunanjo ureditev, statično konstrukcijsko sanacijo in fasado. Nadaljnjo ureditev poslovnih prostorov so dolžni neod- plačno financirati bodoči najemniki poslovnih prostorov. Predračunska vrednost ureditve teh poslovnih prostorov je ocenjena na 50.000,00 din po kvadratnem metru. Ob izbiri oziroma ob sklenitvi najemne pogodbe bodo morali izbrani najemniki zagotoviti polovico te predračunske vrednosti. Financiranje ureditve poslovnih prostorov se bo v skladu s temi razpisnimi pogoji uredilo s posebno pogodbo, s katero se bodo uredila tudi vsa vprašanja v zvezi z morebit- nimi podražitvami in dodatnimi deli. Predvideni rok za pričetek ureditvenih del v poslovnih prostorih je mesec oktober 1985. 4. Rok za prijavo na razpis za sofinanciranje izgradnje sta- novanj in za oddajo poslovnih prostorov znaša trideset dni od dneva, ko bo objavljen. O rezultatih razpisa bodo udeleženci obveščeni v tridese- tih dneh od dneva izteka razpisnega roka. Pisne prijave na razpis je treba poslati Samoupravni sta- novanjski skupnosti občine Celje, Celje, Gledališka ulica 4, kjer bodo prejeli udeleženci razpisa tudi podrobnejše infor- macije. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CELJE 8. STRAN - NOVI TEDNIK 1. A Ceste vračajo življenje v Dobovec v bregovih Loga in oko! liških zaselkov še izkleše! jo kakšen manjši brusi Zgolj za domače potrebe; Včasih pa so brusi rezali kruh vsej krajevni skup- nosti Dobovec in delavci so prihajali tudi z Donač- ke gore in iz sosednje Hr- vaške^_ V Kambrusu, tako se je imenovala tovarna, je v letih razcveta delalo tudi do 200 delavcev. Brez kakšnih stroj- nih pripomočkov in po 12 ur na dan. Toda zaslužek je bil kar dober, pravijo. Dovolj veUk, da so lahko preživeli številne družine. »Izdelovah smo predvsem velike okrogle bruse,« pripo- veduje 74-letni Jože Križan iz Loga. »Najprej smo izkle- sah 24 col globok jarek v krog, potem pa smo kamen zagozdili od spodaj in ga od- bili. Trije delavci smo pri- bližno dva dni klesaU en brus. Smo pa izklesali nekaj tudi zares velikih brusov; 250 centimetrov so merili v premeru, 32 centimetrov so bili debeli in ko smo takšen brus naložili na voz, so ga morali vleči kar trije pari volov.« Žal je bila silikoza reden spremljevalec tega dela. To bolezen so najpogosteje do- bili tisti iz bolj revnih in šte- vilnih družin, ki so nosiU kamne domov in še ponoči klesali. Leta 1959 so Kambrus za- prU. »Takrat so nas vse delavce poslali na zdravniški pre- gled. Mene in tudi precej drugih so zaradi silikoze in- validsko upokojili. Toda lju- dem tod okoli se še sedaj toži po tej naši tovarni. Mislim, da je primernega kamna še dovolj, le zgornji sloj zemlje bi morali odstraniti,« meni Jože Križan. Potem, ko so zaprli Kam- brus, seje precej ljudi odseli- lo. Predvsem mladih, zakaj hribovska zemlja ni mogla prehraniti dovolj ust. Pa tudi cest ni bilo. »Včasih smo morali vse stvari sem gor znositi v ko- ših,« se spominja Jože Kri- žan. »Nedaleč vstran od tod si je eden znosil v košu ves gradbeni material za novo hišo.« V krajevni skupnosti Do- brovec živi nekaj več kot 600 ljudi, včasih pa jih je bilo dvakrat toliko. Ljudje so se začeli odseljevati po- tem, ko so zaprli Kambrus, zadnja leta pa se nekateri spet vračajo. »Jože Križan letom nav- kljub še marsikaj postori na poldrugem hektarju zemlje okoli hiše. Skupaj s skromno pokojnino je kar dovolj za ži- vljenje. »VeUko bolje živimo, kot včasih,« razlaga. »Če otro- kom povem, kako težko je bilo včasih, se smejijo, ker ne verjamejo.« Vendar pa se v Dobovec spet vrača življenje. Vse več mladih ostaja doma, nekate- ri se celo vrač^o. »S tem, ko smo zgradili ne- kaj cest v hribovske zaselke, smo naredili veUk korak na- prej in prav ceste so tiste, ki Tako so delali v Kambrusu. Trije delavci so približno dva dni klesali večji brus. vabijo mlade nazaj,« meni Ivan Krklec, predsednik sve- ta krajevne skupnosti Dobo- vec in dodaja, da so lani s pomočjo vojakov uredili kar 11 kilometrov cest. Ivan sodi med prizadev- nejše krajevne funkcionarje kar sem jih kdaj spoznal, ni mu vseeno, k^ bo z njegovo krajevno skupnostjo in na Starejši iz Dobovca se še spominjajo nekaterih sta- rih običajev iz tega kraja. »Če je šel fant vasovat iz ene vasi v drugo, je bil po- navadi tepen,« pripoveduje 75-letni Andrej Polajžer. »Če pa so mu domači fantje prizanesli, je moral v zim- ski obleki sredi poletja zmleti žito v žrmljah, ali pa pojesti košaro kislih lesnik. Sele potem so ga domači fantje sprejeli medse.« g vsako novo cesto, ki so jo zgradili, je bil zelo ponosen. »Žal še vedno ni dovolj de- la za mlade. Pribhžno 200 krajanov je zaposlenih v Straži, ^Rogaški Slatini, Šmarju, Štorah in Celju. Ta- ko vsak dan izgubijo veliko časa za pot na delo in nazaj. Poleg tega v kraju nimamo šole, radi pa bi zgradiU vsEy montažni objekt za učence prvih štirih razredov osnov- ne šole. Nimamo tudi telefo- na, kar nas je najbolj priza- delo lani, ko so se na našem Ivan Krklec območju vrstiU požari. Tudi trgovine nimamo, a vseeno si najbolj želimo manjšega industrijskega obrata. Pri- merno lokacijo z industrij- sko vodo in dobro cestno in železniško povezavo smo že zagotovili, če pa bomo uspe- li, seveda ni toliko odvisno od nas. Pravzaprav so naj- večjo napako naredili takrat, ko so zaprli Kambrus. Ta- Včasih je bil Dobovec kar pomemben kraj, saj je bila poleg Kambrusa v Trlič- nem tudi stara glažuta, ne- kakšen zametek steklarne in separacija rudnika pre- moga. Vendar pa so tudi v tem pripi meru Dobovčani odnesli krajši konec - steklarni so zgradili v Straži in Rogaški Slatini. kratni krajevni funkcionarji bi morali vztrajati, da bi do- bili nadomestno tovarno, vendar se mi zdi, da so bili premalo sposobni. No, po- membno je, da se mladi spet vračajo in verjamem, da ti hribi ne bodo ostaU brez ljudi.« SREČKO ŠROT IVANA FIDLER Jože Križan in žena Monika z vnukom - pred hišo še stoji velik brus, ki ga je izklesal Jože, vendar ga uporabljajo le kot mizo. Parlamavs na Koroškem Korošci (in vse več Savinjča- nov) »ponorijo«, ko slišijo za parlamays. Tako je bilo tudi to nedeljo, ko so planinci trumo- ma drli na kočo na Grohatu, kjer so pripravili dan parlama- ysa. Parlamays so zakuhali al- pinisti pred leti, ko so bili že dlje časa v gorah in jim je poča- si začelo zmanjkovati hrane. Potem so spraznili nahrbtnike in pobrali vso hrano ter jo zme- tali v lonec in malo prekuhali. Tako je nastal parlamays, predhodnik današnjega, ki ima na Grohatu že štiriletno tradicijo, kuh^o pa ga vsako zadnjo nedeljo v juliju. Oskrb- nik koče Viktor Posod in prvi pomočnik pri kuhanju parla- maysa Albin Borovnik sta tudi tokrat zmešala približno deset vrst mesa in prav toliko vrst zelenjave, začimbe in za boljši okus še nek^ kapljic žlahtne- ga vina. g_ Marija Blatnik Koča na Kamniškem sedlu (planincipravijo tudi v Jermeno^^f' postojanko na tem sedlu so zgradili leta 1906, pred dvein^S največje postojanke v tem delu Alp. S Kamniškega sedlu f toliko do koče na Korošici in poldrugo uro hoda do OkrešU^i NOVI TEDNIK - STRAN 9 , ail ne iti (na stranišče), Je tu (zdaj) vprašanje! na in podobna vprašanja si jamo, kadar začutimo, da 0 na stranišče v lokalu ali na ;ki postaji. Ravno zaradi te- 1 se odločili, da pogledamo, > s čistočo celjskih stranišč, ii smo si stranišča v središču ^er smo menili, da so le-ta »prometna«. Splošen vtis, ki dobili je, da celjska straniš- vo ne sodijo med najbolj za- ena v Sloveniji. odločitve pa ni vzpodbudila ak- ije Jana, niti utvara, da bomo bomo izvedli takšno akcijo. Vo- ije preprosto dejstvo, da je pri rsikaj narobe, kar moti nas sa- belj pa turiste, ki prihajajo k ietek sem bila prijetno presene- i urejenostjo stranišč na celjski Ici postaji. Tovariš, ki je tam za- ele mesec dni, je povedal, da je nje, preden je nastopil službo olnoma drugačno. nišču na celjski tržnici pa so me ne vonjave sprejele že ob vsto- arišica, ki je tukaj zaposlena, je ia, da kadar le utegne (s čim je io zaposlena, nisem uspela izve- dsti stranišča. Pritoževala se je i še pred kratkim ni imela na 10 dovolj čistil za temeljito čiš- edaj pa, da je to že urejeno. Po- vedala je tudi, da se ji je pred kratkim pri čiščenju razlilo čistilo in da so se takrat ljudje pritoževali nad neurejeno- stjo stranišča, zaradi smradu, ki se je širil. Očitno se je po tem dogodku ome- njena tovarišica odločila, daje bolje, da smrdi po čem drugem, kajti, komu na ljubo bi se trudila, če ljudje ne ločimo vonja čistil od vonja po ... Ogorčena pa je bila tudi nad ljudmi. »Tako moški kot ženske so veliki packi! Ne, ženske niso čisto nič boljše!« je pribila, ko sem jo hotela prepričati, da ženske bolj skrbi- mo za čistočo. »Ljudje očitno mislijo, da bodo v stranišču zavohali vonj po parfumu,« je rekla še za konec. Najslabše je »urejeno« stranišče v bi- feju Dalmacija. Na moškem stranišču na vratih ni kljuk, niti najmanjšega sle- du ni o milu, toaletnem papirju ali pa- pirnatih brisačah. Na ženskem straniš- ču so na vrata napisali, da je pokvarje- no. Kljub temu pa je ključ mogoče do- biti pri tovarišicah natakaricah. Tudi žensko stranišče je dotrajano, toaletne- ga papirja ni. Odpravila sem se tudi v Ojstrico, kjer sem straniščne vonjave zavohala že na vrhu stopnic, ki vodijo v toaletne pro- store. V prostoru, kjer naj bi se nahajala oseba, zadolžena za čistočo stranišč, ni bilo videti drugega kot nekaj koščkov papirnatih brisač. Kje tiči vzrok za to, da je prostor prazen, sem povprašala tovarišico natakarico. Le-ta je pojasnila, da za čistočo skrbi čistilka, ki počisti stranišče zjutraj in zvečer, čez dan pa po potrebi. Kako čistilka ugane, kdaj je potrebno stranišče očistiti, če je sploh ni v bUžini, nam na žalost ni uspelo izvedeti. Obiskala sem tudi stranišče v Vrtnici., Tja sem odšla iz radovednosti. Lani, ko sem obiskovala še gimnazijo, smo gim- nazijci večkrat posedali v Vrtnici. Vse leto pa sem si razbijala glavo, zakaj na ženskem stranišču vlada popolna tema. Očitno je moralo preteči eno leto, da so ugotovili, da se pokvarjeno luč ponava- di zamenja. Tako je sedaj stranišče v Vrtnici lepo urejeno, svetlo, dovolj pa je bilo tako toaletnega papirja kot papir- natih brisač in mila. Obiskala sem še nekaj lokalov, od ka- terih velja pohvahti stranišče v M^jolki, in v Ljudski restavraciji. Na splošno lahko rečemo, da so bila stranišča, kj^r so zaposleni ljudje, ki skrbijo za čistočo stranišč ves dan, precej čista. To pa ni pravilo. Izjema je na primer Ljudska restavracija, kjer so toaletne prostore pred kratkim obnoviU in kjer se lahko zares pohvalijo s čistočo, čeprav že dol- go iščejo človeka, ki bi bil pripravljen redno opravljati delo čistilca stranišč. Kakorkoli že, celjska stranišča, vsaj ta v središču Celja, so večinoma dobro urejena, čeprav bi se dalo še marsikaj storiti, da bi bila čistoča še večja. Goto- vo pa bi za čistočo moral skrbeti tudi vsak posameznik! Pri našem obhodu po straniščih smo opažih še eno žalostno resnico. Ljudje, ki redno skrbijo za čistočo stranišč so v povprečju upokojenci, ki imajo preniz- ke pokojnine, da bi lahko živeU samo od njih. Ce bi hoteli iskati vzroke za to, pa bi morali gotovo napisati novo re- portažo. NATAŠA GERKEŠ PLANINSKE POSTOJANKE Piše Srečko Šrot Leto brez planin bi bilo predolgo Oskrbnica koče na Kam- niškem sedlu, 66-letna Fa- ni Mihelič ima poleg To- neta Poljanska najboljši oskrbniški staž v Savinj- skih Alpah; že sedem let skrbi za to planinsko po- stojanko. ^ji na višini 1884 metrov. Prvo So zgradili novo, ki sodi med fe v Kamniško Bistrico, prav Prvo leto jo je pregovoril njen sin Janez, ki je gospo- dar te postojanke. »V začetku sploh nisem vedela, kje je to, a sem rekla, da je vredno poskusiti. In sem šla sem gor, potem pa . me je sin vsako leto prepri- čal še za eno sezono, ker niso mogli planinci dobiti nobene druge ženske,« razlaga Fani, ki se je že kar navadila, da vsako poletje preživi v pla- ninah. »Zdi se mi, da bi bilo leto predolgo, če ne bi šla sem gor.« Letos so kočo na Kamni- škem sedlu odprli 13. junija. Fani računa, da bosta z Mari- jo Blatnik, ki ji pomaga, zdr- žali tam nekje do oktobra. Dokler pač ne bo zapadel sneg, ki odžene tudi najbolj zagrizene planince. »Boste čaj?« - to je pona- vadi prvi stavek, ki ga sliši planinec, ko vstopi v to pla- ninsko postojanko. Fani in Marija poskrbita, da je plani- nec res takoj postrežen, čaj pa je po zahtevni planinski turi pijača, ki večini najbolj prija. Delo sta si razdelili, ta- ko da Fani skrbi za kuhinjo, Marija pa streže gostom pri mizi. Če je potrebno, strežeta tudi obe, da ne bi gostje pre- dolgo čakah. »Dela je res dosti.« je ne- kohko potarnala Fani. »Vča- sih se zgodi, da ob sobotah in nedeljah skoraj nič ne spiva, pa tudi potem čez teden je dovolj pospravljanja.« Kljub obilici dela, sta vse- eno najbolj veseh, če je po- stojanka polna planincev. Verjetno je temu nekoliko kriva tudi poslovna žilica Pa- nike Mihelič. Pa tudi Marija ima rada gnečo. Štiri leta že pomaga pri delu in v tem ča- su si je nabrala že precej pri- jateljstev med planinci. »Tudi mene so pregovori- li,« je razložila Marija.« Naj- prej sem rekla, da v teh ska- lah j a ne more biti koča, no potem, ko sem ugotovila, da je tudi tu gori mogoče živeti, sem si vzela nekaj časa za premislek. Potem pa so pla- ninci kar prišh pome in me odpeljali sem gor in sedaj se mi zdi, da nikakor ne bi mo- gla brez tega. Zima je kar ne- kam dolga...« Koča na Kamniškem sedlu sodi med bolje obiskane po- stojanke. Precej pride tudi tujcev. Tudi ta dan so gostih 4 utrujene Nizozemce, ki so komajda zmogli pot od Ko- rošice do Kamniškega sedla. »Avstrijcev in Nemcev je največ,« je razložila Fani, ki zna nemško in se s temi gosti tudi najbolje pogovori.« Tu- di Rusi so bili že tu gori, en- krat so prišli Amerikanci, tu- di Čehe smo že gostih, a ti nimajo veliko denarja in bolj malo potrošijo,« je prišla spet na dan njena poslovna žihca. Na Kamniškem sedlu lah- ko prenoči v sobah in na Fani Mihelič skupnih ležiščih 100 planin- cev. Za prenočevanje na podstrešju, kjer so skupna ležišča, je potrebno odšteti 240 dinarjev (planinci 200), v večjih sobah 500 dinarjev (400) in v manjših sobah 800 dinarjev (640). Marija in Fani planincem lahko ponudita večinoma enolončnice. Po 180 dinarjev so brezmesne enolončnice, z reberci pa jih računata 100 dinarjev draže. Juha je 130 dinarjev, golaž s polento 460, jajce 60, kranjska klobasa 370 in fižolova solata 110 di- narjev. Čaj je po 60 dinarjev, pivo pa po 150 dinarjev. Ko- čo oskrbujejo z žičnico, zato je vedno dobro založena s hrano in pijačo, imajo pa tu- di električni agregat. Za ko- nec tedna pride pomagat tu- di sin Janez Mihehč, ki opra- vi težja dela. »Brez moške roke pač ne gre tu gori,« pravi Fani. Naš bralec nam je poslal prispevek, v katerem po- drobno navaja popuste v planinskih postojankah. V naših reportažah smo se omejili zaradi pomanjkanja prostora samo na popuste za planince, ker so člani GRS, GS, alpinisti, vodniki in markacisti pač večkrat v planinah in predvidevamo, da so s popusti seznanjeni. Prav pS je, da objavimo tu- di ta prispevek našega bral- ca, ki je naredil tudi manjšo primerjavo med cenami v 'posameznih postojankah. Popusti v planinskih postojankali številne planinske posto- janke so različno oskrbova- ne, njihova glavna naloga pa je predvsem nudenje zavetja in prenočišča. Vsak plani- nec, ki ima plačano članari- no za tekoče leto, lahko dobi prenočišče s popustom. Za člane SZDL in sindikate je popust 25%, člani PD imajo 50% popusta, 60% popust pa je na skupnih ležiščih samo za pionirje, mladince, alpini- ste, vodnike, člane GŠ in GRS ter markaciste. Cena prenočišča v sobi je za planince 250 dinarjev, za člane SZDL in sindikata 315 dinarjev ter za nečlane 500 dinarjev. Na Kredarici so predlagali ceno prenočišča za nečlane 800 dinarjev. Na skupnih ležiščih je ce- neje, kjer je za člane potreb- no odšteti 150 din, za pionir- je in ostale 120 din, nečlani pa morajo plačati 300 din. Osnovno ceno za prenočeva- nje določa izključno društvo samo. Kot primer lahko na- vedemo Češko kočo, kjer je cena skupne spalnice za čla- ne 300 din, na Cojzovi koči pa 450 din. V postojanki lahko preno- čišča tudi rezerviramo, ven- dar samo tretjino od vseh le- žišč, ki so na razpolago. Pla- ninsko društvo izda potreb- no navodilo za rezervacijo. Pohvaliti je potrebno Izlet- nik, ki je uslišal prošnje pla- nincev in spremenil vozni red za Logarsko dolino. Av- tobus vozi iz Celja ob nede- ljah in praznikih ob 7,10 in je pri slapu ob 9.35, vrača pa se ob 18.25. Planinci se lahko tako v istem dnevu povzpne- jo še na vrh, saj je časa 8 ur. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 1. AVGUST 1985 Tokrat čisto lahko vprašanje, ker vemo, da v tej vročini, ne morete preveč napenjati možganov. Sprašujemo vas, kaj pomeni sličica? Je to mogoče troprsti lenivec, ki se bo prijel za deblo? So to trije črvi, ki se razgledujejo po okolici? Ali je to še kaj dosti bolj zanimivega in smešnega? Če vam je ob pogledu na shčico padla v glavo kakšna dobra ideja - na plan z njo. Nemudoma jo zapišite in pošljite na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Časa imate 14 dni. Najbolj duhovit odgovor bo nagrajen. No, zdaj pa na delo. Izplača se, kajti nagrado je pripravil AERO. Zgodba brez glave In repa Neka zgodba je bila tako zmedena, da ni imela niti glave, niti repa. Vsakdo, ki je poskušal zgodbo prebrati, je že po nekaj stavkih odnehal, kajti za tako brezglavo in brezrepo zgodbo se mu res ni zdelo vredno tratiti časa. Končno se je nekdo spomnil in narisal zgodbi na prvo stran glavo in na zadnjo stran rep in od takrat so jo vsi z užitkom prebirah. Še jaz bi jo, če bi se jo le dalo kje iztakniti. f L.Z. A Be Ce Da F Črka F je čisto prijetna, zvita kot fajfa in frfotajoča kot frfru. G Tudi črka G ima same pri- jetne lastnosti. Je mehko za- obljena, dobrodušno okrogla in zibajoča se kot Gugalnik. Gruleča kot Golobček... saj pravim, same prijetne la- stnosti. H črka H je med vsemi črka- mi najbolj vesela, saj je je en sam smeh. Očetov smeh je gromki Ha, ha, ha, mamica se smeji bolj prijazno in tiše: ha, ha, ha. Hčerkica pa se razposajeno hihita: Hi, hi, hi, hi. I To je tretji samoglasnik v naši A Be Ce Di. Najbolj uporaben je ta glas za oslič- ke. Že veste, zakaj! J J A, J A, prvi Janez, ko mu mama naroči, naj pospravi sobo. Ko pa zapoje šiba, jav- ka JAJ, JAJ. Ja, tako je s črko J. •'«■ Zabave je bilo konec in po- slavljala sem se od svojih prijateljev in prijateljic. V ušesih mi je še vedno zvene- la Smodetova Adrijana, oči pa so mi zaradi barvnih luči začele že kar same utripati. Bila sem tako utrujena, da bi najrajši zaspala kje v kotu. »Hvala za prijetno darilo,« sem zaslišala za svojim hrbtom. »Oh, malenkost,« sem pri- stavila, kot je moja stara na- vada. »Te ne bo strah, saj je že vendar pozno?« »Daj no, daj, kaj ti ne pride na misel, da strahu sploh ni?« Prisiljeno sem se nasmeh- nila, prepričana, da sem naj bolj pogumno bitje v zbrani družbi. Hiro sem stopila sko- zi zunanja vrata in izginila v temo. »No, pa je mimo,« sem si rekla, se ozrla proti razsvet- ljeni zgradbi in zaspano zaze- hala. Toda, že isti hip je ne- kaj zašumelo. Najprej mi je zastala sapa, nato celo telo in nazadnje sem mislila, da mi bo srce izskočilo. »No, nič hudega,« sem si oddahnila, ker je pričelo ra- hlo rositi. Elegantno sem od- prla dežnik in stopila naprej. Srce mi je močno razbijalo. Približevala sem se pokopa- lišču in sama sebe prepriče- vala, da mi mrtveci nič ne morejo in da strahu sploh ni. V temi pač človek pomisli na vsemogoče. Mimo poko- pališča sem se gibala, kot da bi se srečevala s sestradanim medvedom. Nato sem zavila v kotlino, kjer se je zadrževa- la gosta megla. Že sem se spomnila na neki trapasti film in zazdelo se mi je, da meje nekaj uščipnilo za vrat. Stekla sem, kohkor sem mo- gla. Kako sem si oddahnila, ko sem prišla iz megle. Že sem zavila v gozd in spet me je postalo strah. Pograbila sem palico in jo čvrsto prije- la, pripravljena, da napadom steklo hsico. Ničesar ni bilo. »Kam bi del, kam bi del? - Tja, kjer si vzel!« sem si v mislih ponavljala Aškerčev Mejnik, ko sem stopala mi- mo hiše pokojnega soseda. »Tako strah me še nikoh ni bilo. Sicer pa - kdor visoko leta, nizko pade,« sem govo- rila sama sebi in upam, da me nihče ni slišal. Spomnila sem se na Drakulo in pre- strašena čakala, da mi bo za- vreščalo nad glavo. Mislila sem, da se bom od strahu sesedla. Tedaj se je iz grma nekaj zasvetilo: »Stekla lisi- ca!« Ni bila lisica, maček je bil. Kako sem si oddahnila. Pričelo je spet deževati in na nebu je nekaj bučalo. »Leta- lo ah pa ... NLP!« Ne vem, od kod se mi je vzelo tohko moči, da sem ta- ko hitro stekla. Na srečo sem se že pribli- ževala domu in srce se mi je počasi umirjalo. Oddahnila sem si, ko sem stopila v hišo. »Pozno prihajaš, Nada. Kaj te ni bilo nič strah?« »Kaj še! Če bi me bilo strah, sploh ne bi danes pri- šla domov. Ne bodi no tako otročja!« NADA Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. EVERY TIME YOU GO AWAY - PAUL VOUNG 2. TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO MORODER WITH PHILIP OAKEV 3. PARADNI TANGO - AGROPOP 4. NAVALI NAROD NA GOSTILNE - JANEZ BONČINA BENČ 5. I LOVE YOU - ČUDEŽNA POLJA 6. WOULD I LIE TO YOU - EURYTHMICS 7. DONT YOU FORGET ABOUT ME - SIMPLE MINDS 8. ZA MILION GODINA - YU ROČK MISIJA 9. SERENADA - KRUNOSLAV SLABINAC 10. WE ARE THE WORLD - USA FOR AFRIKA Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17,15 uri. DomaČe melodije: 1. ČEZ PLOT-ŠIK 2. SONCE SIJE ZA VSE LJUDI - DOVŽAN 3. ZAIGRAJ HARMONIKA - OTAVlO BRAJKO 4. SMEJOČI MEH - KLAVŽAR 5. KJE HODIŠ OČKA - KUMER 6. VSAK LETNI ČAS IMA DOBER GLAS - STARE 7. PRIJATELJEV ROJSTNI DAN - NOVI PRIJATELJI 8. DEKLE POVEJ - SLAK 9. DOLGE CESTE - OGLARJI 9. NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK 10. KJER NEKOČ JE VETER ZIBAL KLASJE - ŠKOBERNE Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17,15 uri. Nagrajenca: Roman Gorenjak, Šentjanž nad Štorami 45, Štore Mladen Mirkovič, Kajuhova 9, Celje Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MEL ODIJA v Celju. RADIO CEUE ČETRTEK, 1. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V Živo, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 2. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 3. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski koti- ček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 4. 8.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Kek- čevi prijatelji, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Z domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 5. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopol- dne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 6. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek spo- reda. SREDA, 7. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar priredi- tev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevne skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glas- bene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek sporeda. AVGUST 1985 NOVI TEDNIK-STRAN 11 NOČNE CVETKE • V soboto opoldne je Omer O. iz Slane kar sredi ulice v Celju pretepel Sel- iTio B. Zelo grob je bil, saj ji je zbil dva zoba. Selma je iskala pomoč v Zdravstve- nem domu, vendar pa je tam prevzela Omerjevo vlo- go - kmalu je prišel iz Zdravstvenega doma na postajo milice klic za po- inoč, ker je Selma začela razgrajati in napadati oseb- je. Miličniki bodo Omerja ovadili, Selmo pa priporo- čili sodniku za prekrške. • Do nevsakdanjega za- pleta je prišlo v soboto do- poldne, ko je Andrej B. pri- [javil miličnikom, da so mu ukradli njegov osebni avto GS, ki ga je parkiral pred samopostrežno trgovino v Trubarjevi ulici. Miličniki so takoj začeli iskati ukra- den avtomobil, lastnik pa e priznal, daje pustil neza- klenjenega in s ključi v ključavnici. Pozorni so po- stali, daje bil pred trgovino še en avtomobil GS enake barve. Poiskali so tega la- stnika in ugotovili, da je Ludvik B. pomotoma od- peljal »ukradeni« avtomo- bil. Miličniki so potem po- trebovali precej časa, da so Ludvika prepričali, da pred hišo ne stoji njegov avto. • Ante T. je imel buren dan v četrtek in kar tri sre- čanja z miličniki. Najprej je napadel sodelavca na grad- bišču Ingrada na Hudinji, nekaj kasneje je nadlegoval goste v pivnici Koper, po- poldne pa je izzival na pre- tep na železniški postaji. Od tam je moral v prostore za treznenje, kjer ni bilo priložnosti za pretepe. S. Š. Odprava planincev |e bila dohro pripravljena Milana Kudra Je zadel kamen na edinem nevarnem delu poti Iz Francije se je vrnila skupina planincev, ki je na- meravala na vrh Mont Blanca, vendar so predčas- no odnehali, ker se je pone- srečil Milan Kuder; v glavo ga je zadel kamen, tako da je zdrsnil približno 300 me- trov globoko. Odpravo na Mont Blanc je organizirala planinska sekci- ja centra za klubsko dejav- nost pri celjski občinski kon- ferenci ZSMS. Na pot je od- šlo osem planincev, vsi že s precejšnjimi izkušnjami, saj v planine hodijo od malih nog, že štiri leta pa se udele- žujejo organiziranih planin- skih odprav. Planinska sek- cija, ki šteje nekaj več kot 30 članov, namreč želi populari- zirati planinstvo, zato tudi vsako leto organizira več ak- cij (precej je tudi predavanj v osnovnih šolah in delovnih organizacijah), enkrat na leto pa se lotijo kakšnega večjega podviga. Letos je bil to vzpon na Mont Blanc, od ko- der naj bi prinesli tudi dovolj fotografskega materiala za predavanja in brošuro, ki so jo nameravali izdati. »Ocenjujemo, da je bilo dejansko storjeno vse za za- varovanje,« pravi član od- prave Marjan Zvar. »Na pot smo odšli sami izkušeni pla- ninci, ki 'smo hodili že po precej težjih poleh, kot pa je ta na Mont Blanc. Odločili smo se namreč za normalni pristop na to goro in po tej poti vsako leto hodijo trume planincev, za tak vzpon pa tudi niso potrebne nikakrš- ne alpinistične spretnosti.« Od zadnje postaje gorske železnice so se odpravili v nedeljo zjutraj. Vreme je bilo idealno, do prve planinske koče Teterousse pa so prišh po približno poltretji uri ho- da. Od tam so se napotili pro- ti koči Aguile du Gautier, . kjer so nameravali prenočiti in naslednji dan nadaljevati proti vrhu. Na poti med obema koča- ma je tudi edino nevarno mesto pri vzponu na Mont Blanc - 50 metrov dolgo pre- čenje Velikega kuloarja, kjer stalno leti kamenje. »Gre za snežišče, ki je po- polnoma trdo, zato se kame- nje ne ustavi, ampak kar na- prej leti v dolino. Naveza ni potrebna niti ni običajna na tem mestu,« je povedal Vin- ko Pečnik. »S takimi navodi- h smo šli tudi na pot, vedeh pa smo tudi, da se je na ti- stem mestu lani ponesrečilo 7 planincev. Z informacijami smo se oskrbeli pri celjskem planinskem društvu, saj je pred leti tudi nekega celjske- ga planinca zadel v ramo ka- men, a je k sreči preživel. Po- zanimali smo se tudi pri pla- ninskem društvu TAM, ker se je na istem mostu ubil član njihove planinske od- prave. Zato smo v tem kulo- arju še posebej pazili.« Do nesreče je prišlo na ro- bu kuloarja, ko je Milan Ku- der hotel pogledati, če leti kamenje, Takrat je priletel kamen in ga zadel v obraz, tako da je zdrsnil po snežiš- ču navzdol približno 300 me- trov. Planinci, ki so se vzpe- njali za Celjani, so odšli po pomoč v kočo Teterousse. Helikopter je prišel v manj kot petnajstih minutah in nesrečnega Milana Kudra pripeljal do platoja pred ko- čo, kjer pa je zdravnik ugoto- vil, da je zaradi poškodb že umrl. Celjski planinci so takoj prekinili odpravo in se vrnili v domovino. Vsi člani te pla- ninske odprave menijo, daje bilo dovolj narejeno za var- nost, žal pa je naključje pre- prečilo, da bi se odprava končala srečno. s. SROT Nesreča v steni Škarij v nedeljo je v steni Skarij omahnila 19-letna planinka Branka Napotnik iz Mari- bora, ki je hotela sama pre- plezati smer Miniature. Branka je bila skupaj s pri- jateljico na Klemenči jami, ker pa v nedeljo prijateljica ni hotela v steno, je odšla sama; kljub svarilu planin- cev. Branka je bila namreč le pripravnica za alpini- stko. Kako se je zgodila nesre- ča, ne ve nihče. Potem, ko mariborske pla.ninke dlje časa ni bilo nazaj, ji je eden od alpinistov šel nasproti in z grozo ugotovil, da je mrtva. Ležala je v grušču pod steno, omahnila pa je približno 100 metrov globo- ko. Reševalci so potem v nedeljo zvečer prepeljali mrtvo Branko Napotnik v dolino. S. Š. Devizna zveza Na celjskem sodišču se bo- sta morala zagovarjati dva prekupčevalca z devizami in 26 občanov, ki so od njiju ku- povali devize. Prekupčeval- sko verigo so kriminalisti raz- krili pred dvema letoma. Osumljen je 43-letni Vilijem Romih, zasebni obrtnik iz Šentjurja, Ulica Toneta Seli- škarja, ki naj bi marca leta 1982 prodal 6500 švicarskih frankov 37-letnemu Hilmiju Majkoviču iz Goriške 6 v Celju. Iz tega prvega deviznega posla se je potem razvila prekupčevalska veriga, osumljenca pa naj bi devize prodajala 10 do 20 od- stotkov dražje, kot pa je bil v tistem času uradni devizni tečaj. Večina od 26 občanov, ki se bodo morali prav tako zago- varjati na sodišču, je devize kupila, da so potem pri banki na podlagi prodanih deviz na- jeli kredite. Majkovič in Ro- mih, ki sta osumljena kaznive- ga dejanja kupčevanja s tujo valuto, sta od avgusta leta 1982 do aprila naslednjega leta pre- prodala 323.000 avstrijskih ši- lingov v vrednosti 1,36 milijo- na dinarjev, 49.000 švicarskih frankov za 1,35 milijona dinar- jev, 14.300 zahodnonemških mark za 350.000 dinarjev in 2.000 ameriških dolarjev za 130.000 dinarjev. Polovica ku- pcev deviz je zaposlenih v Aeru, kjer je delal tudi Majko- vič, najbogatejši občani pa so naenkrat pokupili tudi za 330.000 dinarjev deviz. S.Š. PROMETNE NESREČE Prehitro v ovinek Na magistralni cesti Franko- lovo-Vojnik se je pripetila huj- ša prometna nesreča v petek popoldne, ko Je 54-letni Stan- ko Planko iz Štor zaradi preve- like hitrosti v blagem desnem ovinku zapeljal s ceste in po- tem, ko seje 95 metrov prevra- čal, ostal vkleščen v pločevino. Huje ranjenega voznika so pre- peljali v celjsko bolnišnico, kjer je še isti dan ob 19.30. uri umrl zaradi hudih ran. Čelno trčenje v soboto popoldne se je pri- petila huda prometna nesreča na cesti med Šoštanjem in Ti- tovim Velenjem. Voznik oseb- nega avtomobila, 36-letni Stje- pan Dovečar iz Titovega Vele- nja je zaradi neprimerne hitro- sti med vožnjo iz Šoštanja pro- ti Titovem Velenju v nepre- glednem desnem ovinku zape- ljal v levo. Iz nasprotne smeri je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom Miran Kumer, prav tako iz Titovega Velenja. V čelnem trčenju .seje sopotni- ca v Kumarjevem vozilu 25-let- na Viktorija Miklavžina iz Tito- vega Velenja tako hudo ranila, da je med prevozom v celjsko bolnišnico umrla. or Mernik Branko Mernik Iztok Melansek Konstantin Kuzmin Miran Grizolt Miran Skale Seliski kolesarji so uspeli Igor in Branko Mernik, onstantin Kuzmin in Iztok elanšek, mladi celjski kole- irji, ki so v organizaciji celj- « Libele prejšnji teden pre- >zili slovensko kolesarsko ansverzalo, so uspeli posta- ti nov rekord vzdržljivosti. )t so prevozili v štirih dneh, itančneje v 42 urah, ter pri m potiskali pedala celo 19 lometrov dlje, kot so pred- devali, tako da so na koncu • cilja prevozili 1019 kilome- ttv. Vsi štirje kolesarji so sicer ini kolesarskega kluba erx, a je kljub precejšnjim tušnjam njihov izziv vzdr- ivosti svojevrsten podvig, ljub manjši povprečni hitro- 1 namreč ni enostavno dnev- ) presedeti na kolesu med 200 in 300 kilomeri, ter pri tem poleg kilometrov premagovati tudi hudo vročino. Prevožena pot je tako še eno potrdilo te- mu, da se v Celju že kmalu po ustanovitvi kolesarskega klu- ba poraja nov rod obetavnih kolesarjev, kar d^e upati, da bo Celje kmalu znano tudi kot kolesarsko mesto. Sprejem kolesarjev na cilju je bil podvigu primeren. Na tr- gu petega kongresa je kolesar- je poleg ljubiteljev tega športa, prijateljev iz kluba in občanov, pričakalo največ delavcev celj- ske Libele. V imenu te delovne organizacije je kolesarjem naj- prej čestital direktor Libele Tone Rozman, simbolična da- rila, ki jih je podelil Franci Vrbnjak, pa je prispeval tudi celjski občinski sindikalni svet. V imenu kolesarske zveze Slovenije je medalje za prevo- ženo pot podelil Bogdan Pova- lej, strokovni delavec pri ZTKO Celje. Kolesarji in oba spremljeval- ca so na cilju dali naslednje izjave: Igor Mernik: »Kljub temu, da je precej pripekalo, si bolj- šega vremena nismo mogli že- leti. Takšna vožnja bi bila po- mladi ali jeseni veliko težja, ne le zaradi bolj muhastega vre- mena, temveč tudi zaradi mo- rebitne ohladitve mišic« Branko Mernik: »Zame je bila najtežja prva, 290 kilome- trov dolga etapa od Celja do Jesenic ter preko Vršiča do Nove Gorice. Delno smo teža- ve na tem delu reševali z med- sebojnim bodrenjem, malce pa smo si pot lajšali tudi s pogle- dom na prelepo pokrajino. Predvsem v dolini Trente je bi- lo zelo lepo voziti.« Iztok Melanšek: »Ob najtežji prvi etapi je bila precej napor- na tudi predzadnja etapa od Kočevja do Murske Sobote in Ptuja, ki smo jo podaljšah za 70 kilometrov. Ravnine po ce- stah Prekmurja ni in ni hotelo biti konec, a obupaU nismo.« Konstantin Kuzmin: »Vesel sem, da smo uspeli. Bilo je pre- vroče, v začetku smo imeli tudi težave z gumami, a na takšne stvari je na takšni poti treba računati. Tudi shujšal nisem preveč, le kakšna dva do tri kilograme sem lažji.« Spremljevalec Miran Gri- zolt: »Fantje so dokazali, da so pravi športniki. Bili so vztraj- ni, požrtvovalni, na cesti pa skrbno disciplinirani. Povsod, kjer smo se ustavili in prenoči- li, so nas zelo dobro sprejeli ter poskrbeli za hranjenje naše opreme in koles. Tudi na cesti nismo bih sami, del poti so nas spremljali tudi prometni milič- niki. Sicer pa je nepozabnih dogodkov s poti veliko.« Spremljevalec Miran Skale: »Ob vsej poti so nas bodrili, naključnim gledalcem ob ce- stah so se pridružili tudi tuji turisti, nam ploskali in na tak način vzpodbujali. Še posebno vneti so bili na Gorenjskem in ob dolenjskih cestah, torej tam, kjer je kolesarski šport doma.« Brez vzdržljivih in vztrajnih kolesarjev uspeha ne bi bilo, a treba je omeniti tudi dobro or- ganizacijo, za katero so poskr- beli v LibelL Zadnji dan sta radioamaterja te delovne orga- nizacije Ivo Stare in Samo Se- negačnik poskrbela tudi za ne- posredno radijsko zvezo med kolesarji in ciljem, tako da so kolesarjem pošiljali bodrilne besede in jim želeli srečno vož- njo tudi radioamaterji iz Daru- varja, Biograda, Varaždina, Ljutomera, Maribora in drugih krajev Hrvaške in Slovenije. Kot zanimivost še to: dnevno so fantje popili med 25 in 30 litri tekočine, največ vode, »uničih« pa so precejšnje šte- vilo čokolad, zavitkov keksov, da o hrani, s katero so pridobili izgubljene kalorije, niti ne go- vorimo. Tako so vsi skupaj shujšali le za 8 kilogramov. RADO PANTELIČ Lavrinčeva in Bola zlati v Zenici je bilo balkansko prvenstvo v streljanju, kjer sta s celjskega območja nastopili tudi Helenca Lavrinc iz Rečice pri Laškem in Denis Bola iz Titovega Velenja. Obe sta skupaj z Jasno Sekerič osvojili zlato medaljo v strelja- nju s pištolo med mladinkami. Helenca je med posamezni- cami osvojila 6. mesto z novim republiškim rekordom 572 krogov, Denis pa 7. mesto z 569 krogi, kar je izenačen prejšnji republiški rekord. Vse tri pa so ob zlati medalji postavile tudi nov državni rekord. Obe tekmovalki bosta od petka do nedelje nastopili na državnem, prvenstvu v Osijeku, kjer bosta »spoznavali« tudi strelišče, kjer bo letos evropsko prvenstvo. Obe imata priložnost, da bosta nastopili tudi na tej veliki športni prireditvi. NA KRATKO Šest atletov na BAI Ob 2. do 4. avgusta bo v Stari Zagori v Bolgariji balkansko pr- venstvo v atletiki, kjer bo nasto- pilo tudi sedem atletov iz Titove- ga Velenja in celjskega Kladivar- ja. To so Živko, Miklavžina in Rugelj iz T. Velenja ter Rozman, Kopitar in Kolar ter prvič Kam- puševa na 3000 m iz celjskega Kladivarja. Med trenerji bo tudi Valter Štajner iz T. Velenja, ki je včasih uspešno delal pri Kladi- varju. Zal ne bo v reprezentanci poškodovanega Kranjca (skok ob palici) ter Krenkerjeve, ki bo nastopila na mladinskih balkan- skih igrah, kJer pa Celjani nimajo niti enega predstavnika. Plavalci Klima Neptun prvi Mladi plavalci Klima Neptuna iz Celja, pionirji B, so osvojili ekipno prvo mesto na republi- škem prvenstvu v Ljubljani, kjer so samo za 15 točk prehiteli favo- rita Triglav iz Kranja. Plauste- iner je osvojil tri, Gorenak pa dve prvi mesti. Najnesrečnejši pa je bil vsekakor Krušič, ki je osvojil kar sedem srebrnih medalj in med njimi niti ene zlate. Ekipna zmaga pa je nov dokaz pravilne- ga in uspešnega dela z mladimi plavalci v Celju. Plavalci Velenja iz T. Velenja so bili med petnajstimi ekipami trin^sti. Odlični Saša in Nataša Lavrič v Ljubljani je bilo tudi republi- ško člansko in mladinsko prven- stvo v plavanju, kjer sta več me- dalj od zlatih do bronastih osvoji- li Celjanki Saša in Nataša Lavrič, iz T. Velenja pa je bila najboljša Omanova. Še državno prvenstvo za najmlajše Poletno sezono bodo plavalci sklenili koncem tedna, ko bosta ■ zadnji državni prvenstvi in sicer za starejše pionirje na Rijeki ter mlajše v Radovljici. V obeh kon- kurencah bodo nastopili tudi čla- ni PK Klima Neptun in Velenje iz T. Velenja. Uspešni nogometaši Žalca Nogometaši Partizana Žalec so sicer osvojili prvo mesto v svoji ligi, vendar so jim zaradi nepra- vilne registracije igralcev odvzeli štiri točke in s tem tudi prvo me- sto, ki ga je tako osvojila ekipa Papirničarja iz Radeč. To pa jim ni vzelo volje in se že zdaj resno pripravljajo na novo sezono, kjer želijo biti med najboljšimi. S tre- ningi bodo začeli 12. avgusta kot je povedal tehnični vodja Vito Samardžič. V novi sezoni bo eki- po vodil bivši igralec Kladivarja iz Celja Ciril Naprudnik, ki bo delal z naslednj.imi domačimi igralci: Mavrek, Sarlah, Halade- ja, Jošt, Žgank, Kline, Kotnik, Kožar, Zupane, Popit, Novak, Je- len, Žekič, Slogar, Debelak, Gaj- šek, Turk. Hočevar, Grum, Hri- bernik, Vengust in Gočnik. Upa- ti je, da bodo pri klubu v bodoče bolj pazljivi pri registraciji in da jih ne bo kljub dobrim igram do- letela podobna kazen kot letos. JOŽE GROBELNIK Celjanke najhitrejše na Muri Na reki Muri je bilo tradici- onalno tekmovanje v kajaku in kanuju. V soboto so se tekmoval- ci pomerili v slalomu, v nedeljo pa v spustu. Celjani so dosegli boljše rezultate v spustu. Med ženskami je prepričljivo zmagala Živa Cankar, druga je bila Sanda Andrle, tretja pa Luč- k» Cankar (vse DŠV NIVO Ce- lje). V tej kategoriji je nastopilo 9 tekmovalk. Med člani je bil drugi Matjaž Murgelj, pri mladincih pa David Žličar četrti. Med veterani je bil Pavel Vrhovšek zelo (j^ober, tretji. Celjske barve so še zasto- pali: Edvard Žnidar, Zoran Pi- šorn, Slavko Cankar, Peter Po- lančec, Jože Polančec,-Peter Ku- kovič in Zdravko Seničar. DUŠAN KONDA 12. STRAN - NOVI TEDNIK 1. AVGUST 1985 Priznanja za očete Kot vse kaže, se pri nas očetje vse bolj uvelja- vljajo. To kažejo tako naša, kot mednarodna priz- nanja. Partljičev oče, pa čeprav socialistični kulak, zanje uspehe na jugoslovanskih odrih, Kusturičev oče, ki je odšel na službeno pot, pa je najprej pobral visoko mednarodno, zdaj v Pulju pa še naša priznanja. Le kaj na to porečejo naše mame! Bolna agencija Na poslovalnici Ljubljanske banke v Novi vasi že nekaj dni visi listek, ki opozarja občane, da je »zaradi bolezni do nadaljnega agencija odprta samo po- poldne.« Upamo, da agencija le ni tako bolna, da bi povsem preminila! Celjski joker Celjani imamo novega jokerja. Gre za ansambel Joker, ki je na Melodijah sonca in morja v Por- torožu dobil posebno priznanje kot najboljši debitant. Tudi celjskemu gospodarstvu bi kak skrit joker prišel kar prav. Riše Bori Zupančič LOPATA NI ZA RŽ KOT VSE KAŽE, NA LOPATI NE USPEVA RŽ. TO SE JE V SOBOTO SPET DODOBRA IZKAZALO. LE ENO URO JE RŽ USPEVALA, POTEM PA JO JE »POMORILO« NEURJE. ŠLO JE SEVEDA ZA ANSAMBEL RŽ IZ KRANJA. KI JE IGRAL NA GASILSKEM SLAVJU NA LOPATI. Znani celjski maratonski plavalec Jože Tanko bo v kratkem poskušal preplavati Jadransko morje - od itali- janske obale do naše. To je seveda svojstven podvig. Pri nas je namreč zdaj vse več domačih turistov, ki se na našem Jadranu krepko utapljajo. Pomagajmo Razna zdomska društva vse bolj prosijo za najra- zličnejšo pomoč za svoje delo. Seveda jim je treba pomagati. Drugače bi se nam lahko začeli zdomci še res vračati! CUJTE -ALI LAHKO IMAJO DVOLIČNI LJUDJE TUDI DVOJNO ŠTETJE DELOVNE DOBE?! Tako je pač v Vojniku so pripravili prejšnjo soboto prvi turistični sejem. Pa se je vabilu odzvalo le malo obrt- nikov. No, saj je tudi naš turizem en sam velik sejem - pogosto tudi dvomljive kakovosti. Lahko in slabo Po besedah sejalcev in žanjcev po pisarnah, poteka letošnja že-, tev na celjskem območju izredno lepo in dobro. Tisti pa, ki res v tej vročini ža- njejo po njivah, ne menijo, da jim je res tako lepo! V trgovinah se dogajalo čudeži: Zdaj nam že prvovrstno blago ponujajo s popu- stom! Važno, da razumemo Na vratih enega znanih celj- skih lokalov smo prebrali obve- stilni listič, da je zaradi DO PU- STA zaprt. Upajmo, da ne bo zaprt vse DO PUSTA! KLATEŽ IN Marko Cestnik NJEGOVE SANJE 9 Vrnila se je, vendar čez precej časa, zato sem bil uža- ljen. Bil sem že oblečen in pripravjen iti, ko je odprla vrata. Naredila je žalosten obraz, mi sedla k nogam in me povlekla k sebi. Objela me je čez boke in me z dra- žljivo počasnostjo znova raz- galila. Slika ljubljenja se je še dvakrat zavrtela skozi na- ju, v motnem vrtincu in upo- časnjenih kretnjah. Ura je že bila jutro, ko sva obsedela ob posteljni stranici in si sva- Ijkala rosne kocine. Smejala sva se, še zmerom. Nič čudnega, pogovarjati se nisva imela kaj, ker dekli- na ni premogla niti deset an- gleških besed. Bila je še mla- da hribovka, ki ji je bilo mili- jonsko mesto z gomazenjem na ozkih uhcah še napol tuje. Pustila mi je, da sem si iz albuma zbral eno njenih fo- tografij: kjer je po turško se- dela v prelepi škrlatni obleki pred modrikastim zidom in odpirala svoje poševne oči v zanesenem čudenju. Prijela me je za prsi in si položila mojo dlan na svoje: This and this - same-same!, da sva se potem hlastno objela in ji je nabreklo meso spolzelo po trebuhu navzdol. Tako bi lahko šlo brez konca, ko sem že slutil svetlikanje, sva legla in ona je v hipu zaspala. Z roko, ki je ostala pod pazdu- ho in s še svežo budnostjo, sem jo mirno opazoval. Mi Nam je bila drobna, vsakda- nja lepotica, z gručo krhkih las, aziatskimi očmi, s topim noskom in ustnicami, ki so v enakomernem dihanju smešno brbrale. Prsi je bilo za dve veliki moški dlani, da ne rečem, kako temni pahča- sti bradavički uideta med pr- sti, ko otrdita. Gladek in me- hak trebuh, s^astočrno ru- no, ki je raslo okrog bregov njenega prodanega vtikališ- ča. Pri vil sem se obnjo še bolj, da se me je v spanju nagonsko oklenila in da sem se prav čudil, koliko je že ura. Moral, jej jej, moral sem se vrniti. Prav malo srca sva si dala, čeprav je nisem hotel in mo- gel gledati kot lutko, ki jo navijejo in ki pač meša za moški denar. Ne, spoštoval sem jo kot človeka, nisem zgrešil dostojanstva in nei- zrečene prošnje, da naj se ne izgubim za pregrado svojega samoljubja. Ponudil sem se kljub temu, da je bila ona tista, ki je nastavljala. Veliko je bil kriv jezik, nisva se mo- gla pogovoriti kot brat in se- stra istega človeškega ple- mena, a marsikaj se je izre- klo z gibi, s smehom, z neza- vrto notranjo toploto. Hotel sem ji vhti samospoštovanje in jo vsaj za to noč odvaditi ponižujočih služabniških kretenj. S svojim semenom sem vsadil vanjo vsaj malo toplote in spomin na člove- ka, ki ni hotel le prazno lupi- no živalskega nasajanja. Bil je odziv, droben, negotov, a odziv vendarle. Oblekel sem se in jo prebudil, krmežljavo se je otresla eksotičnih sanj in me spremila do uUce. Vprašala me je, če še pridem in sem rekel, da ne, ker že odplujem. Zmignila je z ra- meni in me bežno poljubila. Ona bo ostala v domačem mestu - morda celo kdaj pre- govori kakšnega od pomor- cev, dajo vzame domov in za ženo - legala bo pod druge moške in počasi razpihavala smetano svoje nesrečne du- še. Nisem mogel, da bi se mi ne smilila, tako kot vse to mesto in dežela, ki jo je kru- tost brezglavih hazarderjev moči, vseenakih hinavcev svetovne politike in »člove- koljubja« pahnila v grozo bratskih klanj, da se zdaj prodaja in blati za umazan ameriški danar. In tudi to sem vedel, da se mi je prosti- tucija zagabila še stokrat bolj, zaradi nizkotnosti in ne- človečnosti, zaradi poniževa- nja za hudičev papir. Resda sem si takrat, ko je svetloba že pogrnila morje, v vračanju na ladjo požvižgaval, a glo- boko notri, kjer hranim naj- večje zaklade svojega minlji- vega žitja, sem bil tih in za- grenjen. Ob dveh po poldne- vu, ko sem vročično spal, smo izpluU in namerili krmi- lo v jug. Busan, Busan, še zd^ ne vem natanko, kaj so videh fantje v tem mestu. Najbrž vsega pomalem: dekleta so lepa, prijazna in s tradici- onalno ustrežljivostjo, vese- lo vzdušje v glasbi, ne nazad- nje nizka cena vsega in vsa- ke, toplota moija, čistoča in miren zrak. Nikogar pa ni- sem vprašal, če mu je vse- eno, da si z žensko nikoh ne kupi tudi njenega srca. Ne vem, zakaj, morda ker sem vedel, da je na morju tako malo čiste in nezavrte duše, da na njem jaz sam nimam kaj iskati. Slutil sem, da me bodo vdori slej ali prej iz- pljunih. Obetala se je mirna plov- ba, reče se, da je bonaca, če so fantje pošteno plačali kur- be. Dosti se je pričalo o tem, a tako sem že davno imel prepolna ušesa. Sonce v Hong-Kongu in dež v Singaporeu. Enain- dvajset navadnih dni. Mrtvo morje in bonaca, 6000 morskih milj! Ždenje ob delu, ki sem ga vse bolj sovražil. Banane, orehi in ro- zine; kitara, fotoaparat in knjiga. Čakanje na pisma, ključ v vratih koje, glodanje, stari in novi grehi. Sanje o vrnitvi, negotovo menjava- nje razpoloženj, na drugi strani dolar in poln trebuh. Šlo je h kraju, Karachi, Paki- stan! Kako rad se je Janez vča- sih razgovoril, prostor in čas sta dala besedam pravšnji ton in barvo, da sva mnogo večerov pretičala skupaj. Iz njegovih desetih mesecev sem nazgrešljivo spoznal, kakšen tovor psihopatov in nemarnih potepinov smo, sočutja vredne razbitine srečnih ljudi. Ker ni držal je- zika, je našel zidove, preko katerih ni mogel in hotel, da se mu je zagabila človeška omejenost. Same posrane in pretepene riti, bi bil rekel. Najprej ponavljajoča se zbadanja z drugim natakar- jem, kije sprejel vsako prija- teljsko ogovarjanje za laž; njega je prvega označil za idiota. Potem se je skregal z nekim Francljem, Dolenj- cem in mornarjem, kije topo in brez velikih misli rintal na palubi. Fihpinec Marijan ga je že od vsega začetka ime- noval hašišarja, sploh zato, ker se mu je na vsako bleja- nje oglašal z izzivalnim sme- hom. Pravzaprav ni Janeza marala posadke krova, do ta- krat, ko so vkrcali mene, na- to pa še skoraj nihče od me- ne. Da bi ne govoril o noštro- mu in čifu, ki sta mu na smrt zamerila, da ju je moral par- krat poučiti o njunih delov- nih dolžnostih. Ampak ni bil sam kreg in neobuzdane no- rosti. Lepa tiha neznanka, opomin na nekaj, kar bom morda večno iskal 16. STRAN-NOVI TEDNIK 1. AVGUST 198{ Radio Celje za dopustnike v Piranu Pokrovitelja sta bila Tekstilna tovarna Prebold in Ingrad Celje če želite v teh vročih dneh srečati znanca ali prijate- lja, potem ga boste prav gotovo najlažje v Piranu, kjer je kar precej počitniških domov organizacij združe- nega dela s celjskega območja. Prav tako v bližnji Fiesi. V Piranu letujejo delavci tekstilne tovarne Pre- bold, tovarne nogavic Polzela, Ingrada Celje, Lipa iz Slovenskih Konjic pa iz celjskega Kinopodjetja, Ere iz Titovega Velenja ter tovarne papirja iz Radeč. V Fiesi imajo počitniške domove velenjski rudnik lignita, Rek Titovo Velenje in društvo upokojencev iz Griž. To, da v slovenskem obmorskem mestecu letuje toliko delavcev s celjskega območja, je bil dovolj tehten razlog, da smo se letos ponovno odločili za javno radij- sko oddajo, ki smo jo pripravili pred počitniškim domom tekstilne tovarne Prebold. Pokrovitelja oddaje sta bila Tekstilna tovarna Prebold in Ingrad Celje. Ob devetih zvečer se je pred počitniškim domom preboldske tekstilne tovarne zbrala množica dopustnikov in spremljala naš program, v katerem so sodelovali har- monikaš Heri Kuzma, an- sambel Šik iz Titovega Vele- nja ter pevki Marjana Deržaj in Majda Sepe. Ansambel Šik, ki zanje vedno večje uspehe tudi na tujem, se je spet izkazal. Že v prvem delu prireditve, ko je igral pred- vsem lastne narodnozabav- ne skladbe, še posebej pa v drugem delu, ko je nepretr- goma igral splet zabavnih melodij in to kar uro in pol skupaj brez vsakršnega od- mora. Piranska obala se je spremenila v eno samo ple- sišče. Majda Sepetova je sa- mo strmela in hvahla ta an- sambel. Kar pozabila je na vročino, ki jo je d^ala ves dan. Sicer pa ni treba pose- bej poudarjati, da je tudi ona s svojimi pesmicami o morju ogrela dlani vseh obiskoval- cev. Marjana Deržaj pa je ob- činstvo pripravila tako da- leč, da so družno z njo prepe- vali venček narodnih melo- dij. Marjana pač ne zna biti drugačna: dobrovoljna, ve- sela in neposredna. Zanimiv je bil razgovor z direktorjem tozda Tkanine preboldske tekstilne tovarne Zvonkom Brinarjem, ki je predstavil ta uspešni delovni kolektiv, ki dosega izjemno dobre gospodarske rezulta- te. K mikrofonu smo povabi- li tudi upravnico počitniške- ga doma tekstilne tovarne Prebold Malči Babičevo, upravnika počitniškega do- ma tovarne nogavic Polzela Vojka Beca ter delavca, ki letuje v Ingradovem domu. Vso radijsko ekipo z na- stopajočimi je v udobnem Izletnikovem avtobusu var- no pripeljal v Piran in do- mov voznik Franc Li- povšek. Franca Derčo. Malči Babiče- vaje povedala, da plačajo de- lavci za polni penzion le 450 dinarjev dnevno, nekoliko več je treba sicer odšteti v polzelskem in Ingradovem domu, vendar je vse še ved- no cenejše kot kakšne druge oblike letovanja. Skratka, tam, kjer so znali dobro po- skrbeti za .počitniške zmo- gljivosti, jim danes ni žal, saj si večina sicer dopustov ne bi mogla privoščiti. Beseda Na harmoniko je domače viže igral Heri Kuzma. V fotografski objektiv je bilo težko zajeti množico obiskovalcev. Pri izpeljavi nagradnih iger sta pomagali tudi Majda in Marjana. Direktor tozda Tkanine pre- boldske tekstilne tovarne Zvonko Brinar je predsta- vil delovni kolektiv, ki do- bro skrbi za standard svojih delavcev. je stekla tudi o napornem de- lu tistih, ki v počitniških do- movih skrbe, da bi se delavci čim bolje počutili. Vsi po vr- sti so nam zatrdili, da jim je Nagrade za obiskovalce so prispevali: tekstilna to- varna Prebold, hotel Punta Piran, sozd Agros Šempe- ter, gostišče Plevčak pri šempetrskem mostu čez Sa- vinjo, Libela, izdelovalec usnjenih rokavic Aco Plev- čak iz Latkove vasL polnil- nica Coca-Cole iz Žalca in hotel Slovan Vransko. največja nagrada to, da so delavci zadovoljni. Ves spored smo popestrili še z nekaterimi nagradnimi igricami za obiskovalce naše prireditve. Upamo, da niko- mur v petek zvečer ni bilo žal, daje prišel. Po ploskanju sodeč in po odmevih po od- daji lahko sklepamo, da je prireditev uspela, zato na svidenje prihodnje leto! JANEZ VEDENIK Foto: LJUBO KORBAR Besedo smo dali tudi upravnici preboldskega počitniškega doma Malči Babičevi, uprav- niku polzelskega doma Vojku Becu ter delavcu Francu Derči, ki letuje v Ingradovem domu. AMADEUS POROČA Kapljice, kapljice, kapljice hladne kdo opazil bo moj nasmeh in moje misli nesramno nasladne, le temu zapisan sladki bo greh ...