praktičnemu pouku? Če so prizadeti revnejši, ki ne morejo kupiti, pa so prikrajšani pri zvczikih, nič ne škoduje. Bojim se samo, da ne bi dal iznajditelj te svoje iznajdbe patentirati, kar bi splošno razširjenje gotovo oviralo. Pa možak je skromen, idealen, požrtvovalen in kaj take* ga ne bo storil, zato bi bilo pripcročati dnu gim listom — posebno »Učiteljskemu Tova* rišu« — naj to ponatisne, k,ar bo gotovo pri* pomoglo k čimprejšnji splošni izvedbi.« »Pravimo«, da ni prav — če je tako. Ker pa je bil izrečen a, naj povemo mi še b: Zgodilo se je nekje v Sloveniji — kje je postranska stvar — da g. katehet prodaja in ponuja otrokom v šoli razne liste ter jih nagovarjia, da starše animirajo n.a naročbo .. .. ¦— in »Slovenec« tega ne objavlja, da bi opozarjal oblast na to, kakor jc to storil v gornjem slučaju .... — Kaj pravite?! Obrambni vestnik. —ob. »Slovenec« priobčuje v štev. 215. od 23. septembra 1931.: »Kaj pravite?« »Zgodilo se je nekje v Sloveniji — kje, je postranska stvar. — Vršila se je tombola, navadna, kakršnih je mnogo pri nas. Za uspešnost tombole so potrebni ljudje, ki prodajajo tablice. Teh je dosti in tudi učiteljstvo je zaposleno s prodajo. Z večjim ali manjšim uspehom, kakor je pač iznajdlji* vost posameznika združena z ljudskim razpoloženjem in denarjem. Do sem vse kakor po navadi. Toda ta iznajdljivost je našla povsem nova pota za prodajo Nekdo je sprožil veliko idejo: Tablice naj bi se pro» dajale otrokom v šoli. Drugi pa je šc pripomnil, naj otroci priporočajo doma star^ šem nakup teh tablic, pa bodo dobili potem kakšen zvezek med letom zastonj. Mimo= grede — so to zvezki, ikatere kupi šolski od= bor, recte, občina — za revne učence. Sporočam Vam to, g. urednik, ker sc mi zdi to naravnost sijajna ideja. Ali bi ne kazalo to upeljati v vse naše šole? Šolski odbori itak povsod kupijo nekaj zvezkov za brczplačno razdelitev. Kako sijajne perspek= tivc se nam odpirajo za razne prodajne in zbiralne akcije, posebno v sedanji veliki krizi. In vzgojni moment! Splošno po'udarja» nio, da nam, sevcrni veji jugoslovanskega naroda, manjka praktičnega trgovskega duha, da se ne zaamo znajti v vsakem polo= žaju. Ali bi ne bil to prvi korak k teinu DVE POROCILI. KAKO SE DANES GODI KMETU. Svetina pri Celju. Znano je, da je danes več ali manj vsakemu delavnemu človeku življenje trdo in neprijazno, a največji siromak je sedaj go= tovo kmetski človek. — Tam na visokih bregih nad Celjem je majhna občina Svetina, ki šteje 580 duš. Že po svoji legi je taka, da so njeni prebivalci obsojeni k več kot navadnemu naporu in trpljenju pri pridobi« vanju vsakdanjcga kruha; toda v zadnjem času pa so sc nadloge in stiske nad nami tako zgostile, da je primerno in pravično, da o njih izve tudi širša javnost! — Do 15. avgusta smo od davčne oblasti dobili ter= min za vplačilo tekočih davkov, a denarja ni mogočc od nikoder dobiti: les, ki jc doslej bil v teh bregovih skoro edino prodajno blago, je v ceni tako padel, da se ne krijejo več niti delovni stroški; namiznega sadja nimamo, kcr v teh visokih lcgah ne rodi; živina jc pod vsako ceno. Dne 16. avgusra pa smo dobili od oblasti nov plačilni nalog: banovinski kuluk v znesku 60 do 120 Din za posameznega poscstnika. LXa bo pa mera stisk polna smo tudi te dni dobili obvestilo, da znaša doklada za zgradbo, oziroma pre= uredbo tukajšnje šole celih 1921%, beri in reci: en tisoč devetsto dvajset en odstotek, tako da bo n. pr. samo eden tukajšnjih po= sestnikov moral za šolo plačati 24,000 Dm. Svetinčani smo in hočemo biti dobri in zvesti državljani ter radi izpolnjujemo svoje tos zadevne obveznosti, a sedaj naj vsak pravično misleči človek razsodi, ali je v takih razmerah še mogoče živeti! »Slovenec« z dne 28. avgusta 1931., štev. 193. (Podčrtalo uredništvo) NAŠ POROČEVALEC. Šola v Svetini je bila zidana leta 1876. za župnišče in pozneje preurejena za šolske potrebe. Ima cno učilnico 36 m2, v kateri se poučujc istočasno nad 60 otrok. VsaiKO leto ostanc doma povprečno 15 do 20 otrok, ker ni mogoče sprejeti vseh zaradi pretesne* ga prostora. Lctos bi imelo biti v prvem razredu 74 otrok. Povprečno število šolodolžnih otrok znaša že desetlctja 130. Misel na raz= širjenje šole ni šcle od danes ali včeraj, ampak se plete zadeva že od leta 1904. dalje. Sedanje šolsko poslopjc ne odgovarja niti najprimitivnejšim higicnskim zahtevam Vsa stavba je v takem stanju, da se streha že na več mestih vdira, tramovje jc vse preperelo. O kakem odlašanju popravila ne more biti govora. Decembra lanskega leta jc bil knrnisij^ ski ogled. Zastopnik banske upravc je v največji meri upošteval takrat izrečeno /elje občinskih zastopnikov Ugodilo sc je, da bo šola le dvorazredna in ne trorazrecirta, kakor bi morala biti z ozirom na šieviio otrok. Obljubljena je bila banovinska in državna pomoč. Komisijske stroškc je plačaU bano^ vina. Načrte in proračun je izdelal.i banska uprava popolnoma brezplično. Upošlevalo sc je pri tem tudi dejstvo, da inm občina lasten gozd in zato lahko prispeva k stavbi z lesom. Zato bo nadzidano nadstropje Iesene konstrukcije. Prostori so odmerjeni V novem načrtu na najnujnejšo potrebo in se ni upošteval člen 14. zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Vsi občinski zastopniki so bili s to odločitvijo popolnoma zadovoljni in naravnost presenečeni nad uvidevnostjo in dobrohotnostjo oblasti. Ko je banska uprava izdelala načrte in proračun, je bilo potrebno vložiti prošnjo za državno in banovinsko podporo. Kot pri= logo k tej prošnji je treba izpolniti posebno razpredelnico z navedbo davčne moči in se* danje obremenitve prebivalstva. Navesti je nadalje v razpredelnici, za koliko bi se mo« rale zvišati doklade, če bi občina sama imela prispevati k stroškom za zidanje. Te do= klade bi znašale v našem slučaju 1920%, in šc to le v primeru, če bi bilo dopustno izterjanje v enem letu, kar pa absolutno ne gre in oblast ne dovoli. Ne odgovarja torej ress nici niti najmanje, da je občina, ki se komaj preživlja, dobila predpisano 1921% občinsko doklado za zgradbo šole. Višina odstotka 1920% predstavlja torej le razmerje namišljene obremenitve, do katere bi prišlo, če bi ne prispevala za zgrad* bo šole ne država, ne banovina in bi občina ne imela lastnega materijala na razpolago, in še to le v slučaju, če bi občina hotela kriti stroške z dokladami na davke v enem samem letu. Te podatke je moral dati ob= činski odbor le kot prilogo k prošnji za državno in banovinsko podporo, da ima oblast jasnejši pregled pri podeljevanju podpor.