Leto XVm. f Celju, dne 4. marca 1908. Štev. 26. DOMOM i Uredništvo Jen» Schilleijevi cesti St. 3.—Dopise blagovolite fran-Brati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petitrvrste po 20 vinarjev za vsa-kokrat: za večje inserate in mnogokratno mserirai^e znaten popust. 0 pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah in nekaterih nameščencev v javnih službah. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev v zasebnih službah iu nekaterih nemeščencev v javnih službah je dobil cesarjevo potrjenje dne 16. decembra 1906 ter stopi v veljavo dve leti po razglasitvi t. j. 1. jannvarija 1909. leta. Njega določbe se tičejo materijalnih koristi premnogih slovenskih posameznikov in slovenskih rodbin, zato opozarjamo nanj vse slovenske uslužbence in službo-dajalce, naj si ga zopet natančno pre-čitajo in naj še zacasa ukrenejo vse potrebno, da bodo varovane njihove materijelne in narodne koristi v polni meri in da se je bode vpoštevalo pri organizaciji pokojninskega zavoda ter njega načelstva, deželnih uradov pokojninskega zavoda in pri nastavljanju uradništva, kakor tudi pri sestavljanju razsodišč. Vse to so važne stvari toliko v gospodarskem kolikor v narodnem obziru in želeti bi bilo, da jim prizadeti slovenski krogi, kakor tndi njih organizacije, slovensko časopisje ter slovenski poslanci in politiki še o pravem času posvetijo vso svojo pozornost in ukrenejo vse potrebno, da nas ne bodo ne Nemci in Lahi ne vlada pri organizaciji novih zavodov in uradov prezirali in uredili vse to po svoje brez najmanjšega obzira na nas. Po toči zvoniti bi bilo prepozno, sedaj pa je še čas, da se oglasimo in prijavimo svoje točno formulirane zahteve. Oglejmo si najvažnejše določbe tega zakona. Zavarovanju zavezani so od dovršenega 18. leta vsi nameščenci v zasebnih službah, za kojih plačilo je običajna mesečnain letna plača (ne mezda) in kojih prejemki dosezajo pri istem službodajalcu vsaj 600 K na leto; potem pa tudi taki nameščenci v javnih službah, ki nimajo pravice do pokojnine za starost in onemoglost ter do pokojnin za njih ostale. Za nameščence v smislu tega zakona veljajo vsi uslužbenci uradniškega značaja, ki opravljajo edino ali vsaj pretežno duševna službena opravila. V dvomu, ali je koga šteti v kategorijo zavarovanju zavezanih nameščencev, odloča v prvi stopnji okrajno glavarstvo, v čigar okolišu je službeni kraj uslužbenca. — (§1) — Zavarovanju zavezane osebe so po svojih letnih prejemkih porazvrščene v šest plačilnih razredov in sicer: I. plačilni razr. z letnimi prejemki od 600 do 900 K n. plačilni razr. z letnimi prejemki od več ko 900 do 1200 K III. plačilni razr. z letnimi prejemki od več ko 1200 do 1800 K IV. plačilni razr. z letnimi prejemki od več ko 1800 do 2400 K V. plačilni razr. z letnimi prejemki od več ko 2400 do 3000 K VI. plačilni razr. z letnimi prejemki od več ko 3000 — V plačo se štejejo tudi stanarine, aktivitetne in poslovne doklade ter vse vrste naturalnih prejemkov. Ako je kaka oseba nameščena pri različnih službodajnikih, je zavezana dolžnosti zavarovanja le glede glavnega opravila; najvišje plačana služba velja za glavno opravilo. — (§3) — Zavaruje se: zavarovanec, 1. na rento za primer nesposobnosti, prislužiti si kaj (rento za onemoglost), ozir. na starostno rento: za ostale: 2. na rento za vdovo in 3. na vzgojevalne prispevke za otroke, 4. na enkratno odpravnino za ostale vdove, oziroma otrok. (§ 4) — V naslednjih paragrafih so določene zavarovalninske premije, kakor tudi podrobno vse dolžnosti in pravice zavarovanca, oziroma njegovih ostalih in pokojninskega zavoda v vseh slučajih in načinih zavarovanja. Vseh teh določil pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navajati. V tem zakonu predpisano zavarovanje izvrši pokojninski zavod na Dunaju in njegovi deželni uradi (§ 39 in 40). Udje pokojninskega zavoda so pri njem zavarovani nameščenci in njihovi službodajniki (§ 41). Za pokojninski zavod treba sestaviti pravila. Ta pravila in vsaka njih izprememba potrebuje državnega odobrila. Ta pravila obsegajo določbe o volitvi odposlancev, o občnem zboru, o načelstvu, o letnem računu, o zastopanju pokojninskega zavoda na zunaj, o pogojih pod katerimi se smejo odkloniti volitve za odposlance ali za ude načelstva itd. (§ 42) Upravo pokojninskega zavoda oskrbuje načelstvo in občni zbor. (§ 43) Načelstvo pokojninskega zavoda sestoji iz predsednika in 20 udov od katerih jih pripada 10 službodajnikom, 10 službojemnikom. (§ 44). Pri volitvi načelstva bode torej odločevala zavednost in organizacija službodajnikom in službojemnikom. V tem obziru smo Slovenci in Hrvatje popolnoma brez vsake organizacije. Kolikor je meni znano so od vseh slovenskih zavarovanju obveznih uslužbencev, do sedaj še samo odvetniški in notarski uradniki skrbeli za strokovno stanovsko organizacijo potom katere se bodo lahko uveljavili pri volitvi načelstva. Vsi drugi slovenski in hrvatski uslužbenci bi pa morali gledati, da to zamudo popravijo in se čim prej organizirajo, kajti stanovska organizacija jim bode ne samo v tem slučaju ampak v vsem boju za obstanek potrebna in koristna. Ko bo-demo imeli take strokovne organizacije uslužbencev v raznih slovanskih na- rodih, bodo morale stopiti te v medsebojne dogovore glede volitev glavnega načelstva pokojninskega zavoda na Dunaju. Samo tako bode mogoče avstrijskim Slovanom uveljaviti svoj vpliv na centralo — dokler se to ne zgodi, bo ta vedno v nemških rokah. Predsednika pokojninskega zavoda imenuje minister za notranje stvaii vsak čas na pet let. Predsednik mora biti jurist, bivati na Dunaju in ne sme biti ud zavoda. Predsednikovega namestnika voli načelstvo iz svoje srede. Ude načelstva voli občni zbor izuien svojepravnih udov. Udje načelstva morajo biti avstrijski podaniki, dve petini udov mora bivati na Nižje Avstrijskem. Poslovna doba ne ?me trajati več nego pet let. Načelstvo zastopa pokojninski zavod, vodi opravila, sklepa o plodo-nosnem nalaganju razpoložne imovine zavoda itd. Načelstvo izroči lahko del svojih poslov ožjim odborom ali plačanim uradnikom ne da bi s tem odvalilo kaj odgovornosti s sebe. Plačani uradniki so zapriseženi in podrejeni disciplinarni oblasti načelstva. Imenovanje in odpust vodilnega uradnika in vodilnega zavarovalnega tehnika potrebuje odobrila ministra za notranje stvari. (§ 45 do 49) Vlada ima torej vpliv na imenovanje vsaj glavnih uradnikov. Dolžnost naših poslancev bode skrbeti za to, da pridejo na ta mesta možje, ki se bodo posvetili popolnoma svoji službi in ne bodo zasledovali pri tem nikakih strankarskih ali narodnostnih koristi. Ta pokojninski zavod bode sicer kakor vse v Avstriji centralistično zasnovan , no pri vsem tem ne bode mogel z Dunaja opravljati vsega svojega dela po vsej državi. Osnoval se bode v vsaki deželi, ali za več dežel en skupen deželni urad pokojninskega zavoda, ali kjer so dežele velike, kakor n. pr. Češka ali Galicija, bode treba tudi več deželnih uradov v eni sami provinciji. Pravilo je, da se ustanovi v vsaki deželi po en deželni urad s sedežem v dotičnem glavnem mestu. Kje in kako in koliko takih uradov se ima ustanoviti, določi minister za notranje stvari dogovorno z dotičnim deželnim odborom ali dotičnimi deželnimi odbori. (§ 53) Deželnemu uraau pokojninskega zavoda pripadajo zavarovanci, ki službujejo v njegovem okolišu in njihovi službodajniki. (§ 54) Opravila deželnega urada oskrbuje njegov odbor in glavni zbor; ustanove so tudi lahko krajne agenture. Odbor deželnega urada sestoji iz načelnika in 10 udov od katerih jih pripade 5 službodajnikom 5 zavarovancem. Načelnika deželnega nrada imenuje minister za notranje stvari v po-razumu z deželnim odborom ali z de- želnimi odbori na dobo petih let Načelnik mora biti jurist, Avstrijec in mora stanovati na sedežu deželnega urada in ne sme biti zavarovan pri zavodu. Namestnika voli odbor iz svoje srede, odbornike pa voli glavni zbor iz srede svojih udov, ki pripadajo deželnemu uradu. Dve petini odbornikov mora stanovati na sedežu deželnega urada. (§ 59) Plačani uradniki so zapriseženi in podrejeni disciplinarni oblasti načelnika. Stalne uradnike imennje in od-r šča pokojninski zavod (na Dunajn) poprašavši odbor deželnega urada (v Gradcu). (§ 61) Za nas Štajerce so te določbe važne. V Gradcu bode gotovo osnovan deželni urad morda za celo Štajersko, ali pa morda celo za Štajersko in Kranjsko. V interesu hitrejšega in lažjega uradovanja bi pač bilo, da bi se Štajersko razdelilo na dva ali tri dele in da bi se nam na Spodnjem Štajerskem dal poseben deželni urad z raznimi agentnrami. Skrb naših službodajnikov in uslužbencev mora biti, da se za časa v toliko organizirajo, da jih ne bodo pri volitvi odbora Nemci naprosto majorizirali. Ta organizacija je tudi zato potrebna, da se eventuvalne agenture deželnega urada, ki bodo gotovo osnovane v Maribou, Celju in tudi še morda kje drugje na Spodnjem Štajerskem osnuje tako, da bodo s tem varovane naše materjalne in narodne koristi in da ne bodo to morda kake agenture ponemčevalnih društev in ognjišča političnih in narodnostnih prepirov. Skrbeti moramo o pravem času zato, da se ne bode z nami postopalo kakor z državljani druge vrste, ki imajo samo dolžnosti pa nikakih pravic. Ako bodemo imeli na Štajerskem en sam deželni urad pokojninskega zavoda, moramo odločno zahtevati, da bode imel ta urad vse tiskovine in uradne pečate, katerih se bode posluževal v občevanju s svojimi slovenskimi člani v slovenskem jezikr. ter da bode nastavljeno v Gradcu in pri vseh agenturah po Spodnjem Štajerskem dovolj slovenskih uradnikov, ki bodo tndi v jezikovnem obzira popolnoma odgovarjali zahtevam, katere stavi na nje njih služba. § 75 zakona določa, da morajo pokojninski zavod, deželni uradi in agenture izdajati vse odredbe, obvestila, odioke v okvirjn tega (pokojninskega) zakona izdajati zavarovancem iismeno. Istotako morajo ti uradi pisme-no reševati vse pritožbe, ugovore proti uvrstitvi v ta ali oni plačilni razr a itd. Naša dolžnost je, da o pravem času poskrbimo za to, da se bodo pri deželnih uradih in agenturah spoštovale naše jezikovne pravice in naša narodna ravnopravnost To velja tndi glede razsodišča, katero je vedno na sedežu deželnega urada. Predsednika in namestnika tega razsodišča imena je vedno pravosodni minister v porazumu z ministrom za notranje reči iz Števila sodniških uradnikov. V Gradcu je vedno ali bi vsaj moralo biti vedno primerno število slovenskih sodnih uradnikov. Predsednik in njegov namestnik morata raznmeti oba slovenski, eden njih pa mora biti tndi rodom Slovenec, to zahteva pravičnost sama na sebi. Prisednike razsodišča voli glavni zbor in sicer, polovico iz vrst uslužbencev, polovico iz med službodajni-kov (§ 76). Končno naj še omenim, da določa § 81 zakona globe in kazni za one službodajnike, ki dajejo neresnične dejanske napovedi, Globe znašajo od 10 do 1000 K, zapor pa od 1 dneva do treh mesecev. Kaznjivo je tudi, ako slnžbodaj-nik ne daje pravočasno, ali če se sploh brani dajati naznanila. Službodajnikii, kateri svojim uslužbencem odtegujejo več nego je po zakonu za zavarovanje predpisano, zapadejo globi ali zaporu. (§ 83) Kaznovati take prestopke pristoji v prvi stopnji političnim okrajnim oblastvom. (§ 85) S tem smo opozorili na najvažnejše naredbe tega važnega in 1. januvarja 1909. leta v krepost stopajočega zakona. Želimo, da se vname tudi v drugih listih in deželah diskusija o tem, da se opozori slovenska javnost in posebno naše interesente na vse, kar je za nje kot materijalno prizadete in za nas kot Slovence sploh važno. Opozarjamo na to, da se še o pravem času in na pravem mestu potegnemo s primernimi sredstvi za obrambo naših marerijalnih in narodnih pravic. Delajmo dokler je čas, zavoženo stvar popravljati je težje in ne obeta posebnih uspehov. ; j .v »r ' Dopisi. — Slovenci, govorite pri sodnijah slovenski I Čim dalje tem bolje se udomačuje navada, da nemški sodniki pri zaslišanjih in obravnavah stranke, ki so poklicane k sodišču, pri vstopu vprašajo, razumejo li nemško ali ne. Razni pisarji, ki pišejo dotične zapisnike, so že tako navajeni, da kar sami stavijo to vprašanje, prej ko še začne sodnik govoriti. Stranke, ki lomijo komaj malo nemščine, navadno to vprašanje potrdč. Večje sreče ni za sodnika in pisarja, če se lahko potem piše nemški zapisnik. Kaj na tem, ako se stranka še tako muči z nemščino in ali nemško govorečega sodnika popolnoma razume ali ne. Seveda stranke ne pomislijo v prvem hipu, kako slabi nasledki lahko za nje nastanejo, ker vedno se jim pozneje lahko očita, da so to ali ono poprej (seveda v nemškem zapisniku) priznale ali drugače povedale; prepričane so, da se sodniku zamerijo, ako rečejo, da nemščine ne znajo, ali da se bo bolje ž njimi ravnalo, če govore nemško namesto v svojem maternem jeziku. Zgodilo se je že, da se je sodnik začel s stranko kregati, češ, da ni res, da ne zna nemško kakor je trdila. Kaj mar tem možem, da tako postopanje ni dostojno vestnega sodnika, ki naj v pisarni, kjer se gre edino le za pravico, strankam le vstreže, kolikor mogoče. Vesten sodnik govori s vsako stranko v istem jeziku, v katerem ga ta nagovori in tako piše, pa ne izpra-šuje poprej ljudi, koliko da znajo jezikov. Zakaj se vse to zgodi? Prav namenoma. Ako se je zaslišanje vršilo v nemškem jeziku, je obtožba nemška, obravnava se vrši v nemškem jeziku, razsodba je nemška; ako je tožba nemška, je zapisnik pri prepirni obravnavi pisan r nemškem jeziku in tudi razsodba.' Nemški sodniki so ponosni na to, da imajo več nemških aktov kakor slovenskih, doprinesti hočejo dokaz, da se Spodnje Štajersko vedno bolj ponemčuje, da nemštvo prodira. Na ta način se tudi doseže, da imajo nemški pravni praktikanti, ki slovenščine ne razumejo, vsaj nekaj dela. Žalibože se še taki ljudje upajo priti k nam, ki čisto nič slovensko ne znajo. Kakor hitro pridejo pri glavnih obravnavah nemške obtožbe na vrsto, mora slovenski zapisnikar odstopiti in pride Nemec na vrsto; potem, če sledi slovenska obtožba, nastopi spet slovenski zapisnikar. Stranke se včasih kar spogledujejo, kaj da pomenja ta vedna sprememba. Povsod drugje je eden in isti zapisnikar za vse obravnave dotičnega dne določen, samo v Celju je to drugače. Konečno se še doseže to, da se lahko sklicujejo višje oblasti na veliko število nemških aktov in lahko vedno več takih uradnikov nastavijo, ki slovenščino le lomijo, češ, da se slovenščina v celjskem okrožju itak veliko ne rabi. Do takih sodnikov, ki pri sodišču politiko uganjajo, mi Slovenci nimamo in ne bomo nikdar imeli zaupanja. Slovenci, zavračajte sploh v sodni dvorani vprašanja o vaši jezikovni zmožnosti kratko pa možato, ako vas kdo nemško vpraša, zahtevajte, da se z vami govori slovensko. To pravico bomo vendar še imeli na naši slovenski zemlji, kdor pa noče z nami slovenske govoriti, naj nas pusti sploh pri miru! Iz Savinske doline. Umetna gnojila za gnojenje travnikov in sicer Tomasovo žlindro, rudninski superfosfat, kajnit in kalijevo sol dobivajo udje kranjske kmetijske družbe pri navedeni družbi; razun navedenih vrst,'pa ima družba tudi kostni superfosfat in kostno moko v zalogi. Za gnojenje travnikov, osobito pa za gnojenje hmelja, žita, vinske trte, detelje itd. se pa rabijo z največjim uspehom različne vrste kali-amonijak-superfosfatov, katera gnojila so kmetovalci dosedaj bili primorani kupovati v kemični tovarni v Hrastnika proti takojšnjem plačilu in za drago ceno. Poleg tega pa so posestniki in uradniki kemične tovarne v Hrastniku zagrizeni nasprotniki slovenskega življa, katerega bi najraje uničili in katerega hočejo z ustanovitvijo nemške šole v slovenskem Hrastniku ponemčiti. V vsaki stroki je treba konkurence, katera je pogoj za nadaljjj^na-predek. Kemična tovarna v Hrastniku pa je bila dosedaj takorekoč brez konkurence in vsled tega so gospodje mislili, da smo domači kmetovalci odvisni od njih, na drugi strani pa, da z nami smelo delajo kar hočejo. Z zadovoljstvom moramo torej poudariti, da je tudi kemični tovarni v Hrastniku nastala konkurenca v tvrdki, katera se nahaja v prvi poljedelski deželi našega cesarstva, to je na Češkem in katera se glasi „Blovsky & Comp.", kemična tovarna v Pragi, Vac-lavskee n&m. št. 43. Zastopnik navedene tvrdke je lani prvokrat potoval po Slovenskem, nabral je mnogo naročil za navedeno tovarno, katera pošilja v vse avstrijske dežele najboljša umetna gnojila za primerne cene in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Politični preglea. Domače dežele. Poslanec dr. Ploj je v „Sonn- und Montags Ztg." od 17. februvarja t. 1. priobčil članek o narodnostni spravi v I Avstriji/ V tem \ članku je razvijal [ naša obče slovenska in obče slovanska načela, da se ta sprava mora zvršiti, ne kakor hoče in namerava baron Beck, od etape do etape, od slučaja do slučaja, od dežele do dežele — ampak po jednotnih načelih po vsej državi hkratu, kajti mi Slovani se ne damo deliti na Slovane 1. in 2. vrste, kakor tudi ne priznavamo Nemcem v Avstriji v nobenem obziru kakeršne si bodi superiornosti nad nami. Sprava je možna le med enakopravnimi narodi, sicer ni to sprava in mi bi kaj druzega tudi Becku in njegovim lepim očem na ljubo ne mogli sprejeti. — Na Plojev članek je prineslo glasilo naših nemških, oh tako nemških someščanov dne 1. marca nekak odgovor. Celih štirinajst dnij so gospodje mučili svoje — no recimo že zaradi lepšega — možgane, in 1. marca so prijavili str-mečemu svetu plod tega duševnega dela, ki je ob enem sijajno potrdilo njih teorije, da kar je Nemcu na Če- * škem koristno,, bi vtegnilo škodovati „Nemcem"1 v Celju. nVahtarica" vte-meljuje namreč to svojo bistroumnost s kulturno razvitostjo Čehov in zaostalostjo Slovencev našim štajerskim in koroškim Nemcem nasproti! Gospodje, baš \aš listič, da že ne govorimo o vašem kmetskem in gorjanskem ljudstvu na Zgornjem in Srednjem Štajerskem in Koroškem, katerega duševne zmožnosti so po celem svetu znane, torej baš vaš listič in vsi njegovi bratci po vseh „nemških"' spodnješta-jerskih mestih so nam najzgovornejša in najbolj nepobitna priča, kako zelo ste baš vi v kulturi zaostali, čeprav se vam ta nemška kultura kar vliva skozi vse odprtine v ttlo in tja, kjer bi imeli biti — možgani. Vse šole imate, katerih si le morete želeti, vse urade, vse institucije, ki pospešujejo vaš gospodarski in kulurni razvoj — in praktičen uspeh — so ti vaši listi ti vaši razni kulturni pojavi na Spodnjem Štajerskem! Ne, da se ne da več napraviti iz vas, je v resnici žalostno za vas — in v tem duševnem stanju, s to duševno in umstveno nadarjenostjo ne morete imponirati drugemu, kakor k večjemu kakemu staremu hof-ratu v tem ali onem ministerstvu, ki je po vsem vrhu morda tudi kje v tistih krajih zgornjega Štajerja doma, — kjer voda tako slabo vpliva — na vrat in še malo višje gori. Da se v votlinah takih glav poraja taka politična modrost, kakor je ta le vaš apel na nas Slovence: ^Priznajte nemško-posestno stanje, opustite vsak poskus je zožati — in to bode najboljša sprava za Spodnje Štajersko!" to je samo po sebi umevno, pa isto tako bedasto. — Gospodje tudi vi ste se napili vode, ki tako slabo vpliva na duplino v vaši lobanji, navedeni stavek pa je nam sam na sebi dokaz — o vaših političnih zmožnostih. Da pa država, katera šiloma drži take modrijane na vladi gospodarsko, kulturno in politično tako prospeva kot Avstrija, je tudi naravno. Ker pa se pri tem gre tudi za nas in za našo bodočnost, bomo tudi mi začeli govoriti in braniti svoje. Dolg in težak bode boj — eden vaših pesnikov pravi: ,,gegen die Dummheit k&mpfen GOtter selbst ver-gebens" — no tega se ne plašimo in tudi vas kot svojih nasprotnikov se ne bojimo, trdno prepričani, da pridemo do svojega cilja tudi proti vam Kakor poroča „Cristlichsoziale Cor-resp." je jednotno postopanje vseh nemških strank v narodnih vprašanjih zagotovljena stvar. Minister Gessmann je izjavil: „Zatrjam, da so krščanski soc. odločni postopati složno z drugimi nemškimi strankami v pravem jezikov nem vprašanju... Kar se tiče pravega jezikovnega vprašanja, bodo seveda kršč. sociaki prepustili vodstvo nemško-naprednim strankam'4 (to se pravi, nemškim nacinnalcom, SchOnereriamcem, Wolfiancem in podobnim gospodom.) Minister Gessmann pravi nadalje: „Po mojem mnenjn bodo morali biti Nemci pri rešitvi tega spornega vprašanja zelo previdni, ker bi ureditev potom zakona lahko dala Italijanom, Slovencem i. t. d. povoda, da bi tudi s svoje strani prijavili svoje zahteve in želje." To vprašanje bi se moralo rešiti po mnenju tega kršč. socialnega ministra tako, da bi ureditev jezikovnega Vprašanja na Češkem, „Nemcem v alpinskih deželah ne napravila nikakih sitnosti", klerikalna ekscelenca misli s tem, da bi se takozvano nemško posestno stanje v planinskih deželah ne samo ne zožalo ampak če mogoče še razširilo. Tako mislijo tudi gospodje pri „vahtariei". Čudno je le to, da so Šusteršič, Krek, Korošec in druge klerikalne veličine slovenske tako debeli prijatelji Gess-mannovi, Ebenhochovi itd. Naše »narodne svetinje" so v rokah te gospode v resnici na varnem! Proti koncu še svari Gessmann pred nevarnostjo, ki preti Nemcem od snujočega se slovan-sko-romanskega bloka ter poziva vse Nemce na slogo. * Dne 2. t m. so se začela na Dunaju predposvetovanja o saniranju deželnih financ. Sešli so se zastopniki vseh deželnih odborov, da se o tej stvari posvetujejo. Štajerski odbor zastopa dr. Link, kranjski Grasselli in grof Barbo. Anketa prične 11. t. m. * V ministerstvu notranjih reči se je 2. t. m. konstituiralo načelstvo državnega pokojninskega zavoda nameščencev v zasebnih in nekaterih javnih službah. Predsednik je bivši minister grof Auersperg, podpredsednika sta Henrik Vetter in Anton Blechschmid. Raznesla se je bila vest, da namerava vlada vstanoviti za vse planinske dežele en deželni urad pokojninskega zavoda, toda o tem se ne ve še nič zanesljivega. Pred vsem se morajo o tem izjaviti še vsi deželni odbori, potem bode šele mogoče kaj vkreniti. Mogoče je, da se bode vlada držala načela, ki ji je bilo merodajno pri oživotvorjenju delavskega zavarovanja proti nezgodam. Ta zavarovalnica ima v planinskih deželah tri deželne urade — mogoče je, da bode tudi pokojninski zavod prikrojil po tem vzorcu svoje deželne organizacije. Slovenske novice. Štajersko. Že pred nekaterimi tedni je „Na-rodni svet" razposlal raznim zaupnikom nabiralne pole 8 prošnjo, da naj nabirajo in v polah označijo prispevke posameznih darovalcev za spodnješta-jerski „Narodni svet". Mnogo zaupnikov do sedaj ni ugodilo tej želji. Dotični gospodje so na-prošeni, da takoj, brez odloga vsaj vrnejo pole! — G. dr. J. Vošajak je obhajal petdesetletnico doktorstva dne 1. marca in ne 9., kakor je bilo pomotoma tiskano v našem listu. — „čuk" v Celju. Zadnjo nedeljo se je ustanovil telovadni odsek tukajšnjega klerikalnega izobraževalnega društva. — Maškarade celjskega »Sokola" se je udeležila tudi večja družba iz Maribora. V toliko spopolnjujemo svoje pondeljkovo poročilo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je vposlala »Moška podružnica v Žalca" skupiček zdražbane Mikuševe „fajfce" 21 K, darovan na častnem večeru g. Edvarda Kukca 27. februarja in od njegovih ženitvanskih gostov pri & Senicn pa 27 K 10 vin. za zdražbano kito cvetja iz nevestinega šopka dne 29, februarja. — Draga številka »Slovenskega Branika" je izšla. Vsebina je zelo zanimiva ter obseza sledeče; Sprejem. — Zadnje in predzadnje ljudsko štetje na Koroškem. — Šolski učenci za družbo sv. Cirila in Metoda. — Krmin in okolica. (Kulturno-narodopisna črtica.) — Družba sv. Cirila in Metoda, — Za-mejoi Slovenci. — Z narodnega bojišča. — Obrambno delo naših bratov. — Kaj delajo naši narodni nasprotniki? Slovstvo. V nobeni rodoljubni hiši bi se ne smeio .Slov. Branika" pogrešati, ker j« to edini obrambeni list, ki ga imamo Slovenci. — List stane za celo leto 2 K 40 h. Naroča se pod naslovom: Upravništvo »Slovenskega Branika" v Ljubljani, Tržaška cesta 33. — Dražbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Fr. Majer iz Maribora 108 K. V to lepo vsoto je vštetih 18 K za narodni kolek, 1 K dar g. Z. Lam-prechta, Kumen, 89 K pa je narodni davek. Imena teh častitih rodoljubov naj izve slovenska javnost: V. Bahovec, V. Berdajs, dr. V. Kac, V. Karba, prof. L. Koprivšek, dr. Fl. Kukovec, Franc Majer, dr. A. Medved, dr. Lj. Pivko, Fr. Pišek, dr. L. Poljanec, dr. Fr. Ro-sina, dr. VI. Sernec, M. Stajnko, Ivan Šoštarič. Št. Šnc, Z. Veras, E. Weixel, M. Reicher, Jos. Volčič, profesor Ivan Košan, Fr. Bureš, Fr. Lichtenwallner, dr. Fr. Voušek, profesor Fr. Jerovšek ^plačal kar 20 K za to leto), neimenovan, dr. R. Pipuš, A. Ausenek, M. Pogačnik (Ruše), Iv. Lamprecht ml. — Nekateri imenovanih gospodov so plačali narodni davek za pretekla meseca prosinec in svečan, drugi zopet za več meseeev, za celo leto naprej. Hvala iskrena trudoljubivemn nabiralcu, hvala enaka požrtvovalnim rodoljubom, želimo pa, da dobi prvi, da dobe drugi mnogo posnemovalcev. — Nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Rajhenburg, Videm in okolico deluje prav živahno. Odbor je v krepkih rokah zavednih rodoljubov, ki so nam jamstvo, da bo podružnica vrlo vspevala in rodila sa< dov glavni družbi, pripomogla pa tudi k narodni probuji v celem okolišu. Kaj pa dela desni breg Save od Radeč do Krškega?! — Akademicno tehn. društvo „Trigiav" priredi v nedeljo 15. marca v Mariboru v »Narodnem domu"' gledališko predstavo, katere čisti dobiček je namenjen Ciril - Metodovi družbi. Uprizori se petdejanska Gogolova komedija »Revizor", prevedena iz ruščine. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Iz Šaleške doline. Volitve za okrajni odbor Šoštanj so končane. Niti eden list ni teh volitev omenil, razven »Slov. Gospodarja", v katerem je župnik Cizej razlagal svojo modrost ter nategoval okrajne in velenjske občinske volitve na eno kopito. Po dejanjih in govorih je bilo misliti, da sedaj: res ne pride nobeden napre