Štev. 290. V LlnMIanl. v sredo, toe 21. decembra 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en moseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35-— = V npravništvu: = Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en moseo „ . „ 1*90 s i mesec 2 1 em na dom stane na , Posamezne št. 10 v. Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat...... 10 „ sa več ko trikrat . „ 9 „ V reki-militi notioab stane enostolpna qarmomlvrsta 30 vinar|ev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. i Izhaja: i vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. Ita" Uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. fl/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. = Upravnlštvo jn v Kopitarjevi nlloi štev. B. -sa = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = = Upravnlškega teleiona štev. 1U8. ■ ■ Današnja številka obsega 8 strani. Hrvaška politika. (Iz Hrvaške.) Nemogoče jc danes pri nas govoriti o hrvaški ali narodni politiki — iz enostavnega razloga, ker narodne po) e na Hrvaškem sploh ni. Stranka < e strasti so se tako razpasle in osebni prepiri tako razvili, da se pri nas nc-sporazumljenja in antagonizem med poedinci prav lahko in velikokrat pretvarjajo v silne politične, bojo, pri katerih se brez vsake skrupuloznosti prehaja preko nujnih narodnih koristi in celo preko samih narodnih principov. Ob tem kultu oseb in konkurenci ambicij je naravno, da največ trpi narod in njegova stvar. Ljudje nimajo časa, da bi kdaj kaj stvarnega za narod storili, da bi ga izobrazili in gospodarsko okrepili ter si s tem njegovo trajno naklonjenost in simpatije pridobili. Narodov blagor jim pač ni cilj, marveč lo njihov osebni interes. Voditeljem hrvaške politike — ne rečem vsem, gotovo pa veliki večini — je edina in poglavitna stvar obdržati se pri koritu in k temu zabraniti dostop svojemu nasprotniku. V to svrho barantajo na spodaj z de-magoštvom na. zgoraj pa z licitiranjem in klečeplastvom. Tej splošni sebičnosti hrvaških prvakov pridodajte še nesrečno nagodbo z Ogrsko, imperiali-stiški sistem Avstrije, borbo z Italijani, ¡bratstvo s Srbi, raztrganost hrvaških pokrajin, vse te mdre, ki tlačijo naše narodno telo, pa imate sliko »incliti quondam regni — Croatiae«. V ostalem je smer hrvaške politike dvojna. Vse te stranke in strančice se dado koncem koncev speljati v dva pravca. Eden vodi centrifugalno, drugi pa eentripetalno. Prvemu je ideal in ivončni cilj utopija — Jugoslavija, sredstvo za uresničenje pa hrvaško-srbsko narodno edinstvo in bratstvo z Mažari. Z narodnim edinstvom bi ta smer hotela odstraniti notranje domače boje, z mažarskim bratstvom pa. potolči imperializem Avstrije. To politiko vodi hrvaško - srbska koalicija, in da je ta politika, faktično taka, je najbolj pokazala reška resolucija, katere ideja še nikdar ni zaspala. Poglejmo! Narodno e čil i n s t v o ! Naši srbofili se v opravičbo svojega stališča navadno sklicujejo na Nemčijo in Italijo. Ti državi, pravijo, sta še-le tedaj došli do zedinjenja in veličine, ko je v njih do svojega končnega izraza došla ideja o narodnem edinstvu. Tako govo- re, ker ne vedo ali nočejo vedeti, da je ideja narodnega edinstva v Nemčiji in Italiji vedno obstajala in sta ta naroda skozi stoletja imela vsak svoj enoten zgodovinski in kulturni razvoj. Cepili so se le pokrajinsko, kakor tudi pri nas. Bavarec, se je n. pr. hotel razlikovati od Prusa in Saksonca, kakor se tudi naš Dalmatinec hoče provincialno — ne narodno! — razlikovati od Bošnjaka ali Istrana. Tukaj torej analogija aplicirana na Srbe ne velja, kajti srbski narod se od hrvaškega razlikuje tako po naravi kakor tudi po kulturi in zgodovinskem razvoju — torej po vseh bistvenih sestavnih pogojih in znakih, ki kažejo na narodno individualnost. Da je. to tako in nič drugače, se vidi tudi iz tega, da so vsi napori naših srbo-filov ostali do danes jalovi. Srbski živel j na Hrvaškem teži k Belgradu. Iskrenosti ni v njem. Hrvaškega državnega prava Srbi še nikdar niso javno priznali, dasi so bili že stokrat pred to dilemo postavljeni. Veleizdajniški proces — in naj jo tudi aboliran —je nepo-liitno dokazal, da jo velikosrbska pro-l>aganda obstajala. Da srbske aspiraci-je tudi danes še niso prenehale — do-ret bosensko vprašanje. Čemu pa, vprašam, bosenski Srbi, ako so nam res iskreni bratje, tako trdovratno zahtevajo in delajo za avtonomijo Hercegovine - Bosne in a priori odbijajo vsako spominjanje hrvaških pravic do teb dežel? Bo že tako. da tudi po aneksiji Bosne niso pozabili svojih prvotnih as-piracij — ideje Dušanovega carstva, tembolj ker Belgrad aneksije še ni priznal in podpisal. Dočim bratje Srbi tako trdovratno in brezobzirno naglašajo idejo svoje srbske narodno individualnosti v propast našo hrvaško, pa srbofilni Hrvatje vstrajajo pri svojem pogubnem prepričanju ter po njem uravnavajo svoje uničujoče delo: kajti srbofilstvo je Hrvaški škodljivejšo nogo sama ideja in moč srbstva. Iz teh par vrstic jasno izhaja, da je to sredstvo enega krila naše politike — namreč ideja narodnega edinstva skozi in skozi zgrešeno in škodljivo za razvoj in napredek naše državne misli. Namesto da se popolnoma zavrže in onemogoči, ga pa ljudje širijo, priporočajo in netijo. Bratstvo z Mažari. Preidimo na drugo počet 110 točko politike hrvaško - srbske koalicije t. j. bratstvo z Mažari. Kaj zasleduje? Da. oslabi državno moč in silo Avstrije. Avstrija, pravi jo, jo vzrok vsemu zlu. Ona jo pionir nemškega »Dranga narh Osten« in zato vse, kar hodi s tem v opreko, davi. Njen centralistiški sistem otežuje in ovira svobodni razvoj podrejenih narodov in je končno tudi Mažarska, dasi na prvi pogled državno visoko razvita, navadna in enostavna njena provinci-ja. Slabiti Avstrijo pomenja torej krepiti svojo in drugih zatiranih narodov odporno silo. Ker tega ne moremo sami, iti nam jo z Mažari. To je vodilna ideja vseh naših politikov - izvzemši ono, ki so zbrani v pravaških frakcijah — in celo tudi onih, ki v Dalmaciji podpirajo avstrijski sistem (Biankini, Iv-čevič . . .). Da jo zgrešena, kakor je tudi prva, je več nego jasno. Zgodovina zadnjih desetletij jo pokazala, da so vsi oni. ki so se sprijemali z Avstrijo odšli domov z razbitimi glavami. Zakaj? Ker je ta ideja razglašena in tudi faktično nosi na sebi znake ilojalitote, revolucije. To jo pomniti z one strani, z druge pa vzeti v ozir mažarski šovinizem. S tem šovinizmom sklepati dogovore bratstva morejo pač. samo politični analfabeti, naivni dobričine in uto-pisti. Ostane še eno sredstvo, katerega se ta politika v svojem delu oprijema in iz katerega črpa svojo moč in .silo. To je svobodomiselnost antikrščansko naziranje sveta in iz njega izvirajoči svobodomiselni nazori, z vsemi sredstvi, v smislu katerih ravnajo in čakajo na njih uresničenje. To bi bil kratek, nepristransk oks-poze politike ene hrvaške struje, sedaj pa preidimo k drugi. Naslednjo skupino tvorijo pravaši, odnosno možje, ki stojo na stališču hrvaškega državnega prava. Kaj je njihov cilj? Zcdinjena, samostojna in enakopravna Hrvaška, ki bi obsegala vso hrvaške pokrajine no izvzemši slovenskih. Stoječ na stališču hrvaškega državnega. prava ti možje pametno in upravičeno ne priznavajo nikake srbsko paritete na hrvaškem teritoriju, in ker daljo v nagoclbi z Mažari uvidevajo največjo zapreko zedinjenja, zato so odločni antinagodbeniki. Moč za vztrajen naroden boj hočejo črpati iz krščanske silo in zato vse svoje delo opirajo na stališče pozitivne religije, ergo zastopajo s prvimi antipoclno stališče. In da hrvaški narod do to struje goji svoje simpatije in naklonjenost in to politiko smatra za svojo narodno, jo najboljši dokaz to, tla je v hrvaški sabor doslej vedno pošiljal nad 50 prava-šev, a v dalmatinski in mladi bosenski sabor pa do enega edinega. Irelevantno jc sedaj, ako so se banovinski domovi-naši (ii la Tuškan) pretvorili v nagod- beniko, ako so bosenski Zajedničarji (a la Mandič) sklonili bratstvo s Srbi, ako so se dalmatinski stari pravaši (Bian-kinijevega in Trumbičevega kova) prelevili v vladi udanc narodnjake. Vsi ti politiki brez izjeme ob volitvah še danes stopajo pred narod kot pravaši in prevarjeno ljudstvo jih kot, tako tudi voli. Iskreni narodni predsta-vitelji to torej niso — ostane samo Stranka prava v Banovini in Dalmaciji, Starčevičeva stranka prava v Banovini in Kat. Udruga v Bosni. Pravaši, zbrani v teh treh skupinah so pravi zastopniki narodne volje in narodnega prepričanja, a so žalibog razcepljeni. Tudi oni so se vrgli v strankarstvo, namesto da bi z zedinjenimi silami delali za skupno narodno politiko. Jaz ne bi vedel, da-li je lo ona sama načelna zapreka, ki te ljudi loči, in se ne bom jireveč prenaglil, ako rečem, da so tu vmes edino le človeške slabosti. Kot en dokaz za to naj služi, da se 11. pr. banovinski pravaški frakciji v obče na-zivljeta: frankovci — milinovci. Strankarstvo je torej velika rana, iz katere krvavi ta sicer poštena in edino upravičena državotvorna politika. Bratje Slovenci imajo popolnoma prav ko nas zaradi tega karajo in prepriča-vajo; toda nek drug njihov ugovor ni posebno utemeljen. Naj ga obrazložim V zasledovanju državnopravne politike - tako nam pravijo Slovenci — izgubljamo vso svojo energijo in zaradi nje pozabljamo na socialno in prosvetno ki je edino sposobna, da napravi narod močan in nepremagljiv. Kakor da bi nam s tem hoteli reči: kaj vam pomaga. svobodna Hrvaška, ako boste morali v njej tlačaniti lačni in neizobraženi. V tem jo veliko resnice; toda ako so ozremo na naš politični položaj: raz-irganost hrvaških dežel, nagodbenja-ško strujo z mažarskim šovinizmom, provizorij Bosne s pogubnimi srbskimi aspiracijami, narodno obrambo v Istri, na vse to Damoklejeve meče, ki vise nad Hrvaško, potem mora ta ugovor odpasti. To pa tembolj, če se ozremo na dejstvo, da se je gibanje za prosvetni in gospodarski narodni napredek ravno s strani pravaške zavesti že začelo in zavzelo široke dimenzijo. Seveda so imamo za to v prvi vrsti zahvaliti zopet vašemu slovenskemu vplivu, ki jo na Hrvaškem padel ros na plodna tla. Jako tolažljiv je pojav, ki jo zlasti zadnji čas z večjo silo začel kipeti na dan in pridobivati vedno več iskrenih somišljenikov: v mislih imam slovensko-hrvaško narodno edinstvo. Ni tjc v en dan! Ne mi brez vas, 110 vi brez nas. LISTEK. Mndstvn v psM. (Piše dr. V. G r e g o r i č.) VAŽNOST ČISTEGA SVEŽEGA ZRAKA. Človek se v čistem svežem zraku dobro počuti, nasprotno ga napadajo slabosti, če jo zrak sprijen. Ker človek preživi skoraj svojega življenja v zaprtih prostorih, jc razvidno kako opravičena je zahteva higijene po dobro ventiliranih prostorih. Kaj je ventilacija? Ventilacija jo zamenjava slabega zraka z dobrim v zaprtih prostorih. Zrak notranjih prostorov sestavlja od zunaj prodirajoči zrak. zrak, ki se dviga iz tal v hišo, izdihani zrak prebivalcev, gazi razkrojenih raznih organič-nih snovi, gazi stranišč in industrijnih podjetij. Notranji zrak je bogatejši na ogljikovi kislini, na organičnih snoveh, primeskih prahu in patologičnih mikroorganizmih. Nikdar nima notranji zrak ozona, skoraj redno pa amoniak. Sprijeni zrak notranjih prostorov nastane, če pojema kisih in se množi ogljikova kislina. Zrak podzemeljskih prostorov ima sosebno veliko ogljikove kisline, ker so ta dviga direktno iz tal, je vlažen in pospešuje razvoj raznih plesnobnih glivic. Človek diha kisik in izdiha ogljikovo kislino. Če je nadomestitev porabljenega kisika nezadostna, prevladuje ogljikova kislina. A' tem slučaju pravimo, da jo zrak sprijen in pokažejo se znaki zastrupijenja z ogljikovo kislino, ki obstoje ali v akutnih omoticah ali so pa razvija polagoma zgodnja oslabelost celega organizma pri ljudeh, ki so primorani skoraj celi dan v slabo ventiliranih prostorih prebivati. Odrasli človek izdiha v oni uri 22 litrov ogliko-vc kisline. Poleg tega vdiha tudi mnogo organičnih snovi in jih zopet izpuhti in te napravijo smradljivi zrak. Prah v zaprtih prostorih draži sluznico dihal, jo napravi sposobno za. vgnjezdenjc raznih bakterij ter povzročuje razne bolezni. Če doseže zrak štiri odstotke ogljikove kisline, ne more človek več v takem zraku živeti. Ta slučaj nastane, če bivamo v popolnoma zaprtem prostoru še enkrat toliko ur, kolikor kubičnih metrov zraka pride na 0110 osebo. Ako pa kljub temu računu lahko dlje časa v naših stanovanjih zdržimo, ki ima 4 metre brzine v sekundi, pripisovati prepustljivosti sten naših stanovanj in je zamenjava zraka tem večja, čim večji jc razloček med zunanjo in znotranjo temperaturo in čim bolj vetrovno je zunaj. Navadni veter, ki ma štiri metre brzine v sekundi, pritiska na steno z enim kilogramom na kvadratni meter in stisne skozi štiri metre visoko in šest metrov dolgo steno z dvema oknoma 06 kubičnih metrov zraka na uro. To število jo seveda odvisno od materiala in debelosti steno. Sprijeni zrak se lo odstrani iz sobo, če so nadomesti z dobrim. Zaradi tega je tako priljubljeno kajenje z brinjem in drugimi rečmi škodljivo, ker vara le nos, da zakrije smrad, pljuča pa naprej dihajo slabi zrak. Če je soba gorkeja kot zunanji zrak, vstopi zrak skozi tla in spodnja dola, sten. Med obema loži neutralna zona, v kateri se no vrši nobena menjava zraka. Razloček teže mod zgornjo in spodnjo plastjo zraka povzročuje menjavo zraka. Pod neutralno zono je vnanji pritisk zraka večji kot nad neutralno zono, kjer prevladuje pritisk notranjega zraka. Mrzli zrak torej prihaja spodaj skozi zid in tla, uhaja pa največ skozi strop. Ravno nasprotno pa nastopi, če jo vnanji zrak gorkeji kot notranji, govki zrak prihaja od zgoraj in uhaja spodaj. Iz tega so razlagajo razni vsakdanji pojavi. Mrzli tok zraka pozimi pri zidu. podzemeljski kletni duh v pritličnih stanovanjih, čo, so tla prepustljiva, poloti slabi duh v vežah, nadlegovanje vsled gorkoga zraka, ki prihaja iz podstrešja v zgornja nadstropja. Da so tedaj zabrani kolikor mogoče prehod slabega zraka iz enega nadstropja v drugega, jiozinii od spodaj na zgoraj, poloti od zgoraj na spodaj, jo potrebno da so tla posameznih poslopij nepredorna. Z parket i in linolejent se doseže (a namen. Ventilacija se tedaj vrši lo skozi stene in razloček tempera-lure nima toliko upliva. Odvisno od števila in poklica prebivalcev, je potrebno. da vslopi za osebo vsako uro 20 do 70 kubičnih metrov čistega nepokvarjenega zraka. Večkrat in redno se morajo odpirati tedaj okna; s tem se ne doseže samo menjava zraka, odpravi so, tudi prah iz prostorov, posebno če se narodi prepih. Izkušnja uči, da se oprava navleče slabega duha, če se stanovanje izdatno ne zrači. Ta slabi duh se odpravi lo z izdatno ventilacijo. V modernih hišah, kjer so prostor kolikor mogoče izkorišča, je skoraj povsod temen koridor. V ta koridor brez vsake direktne luči so iztekajo stranišče, shramba, kuhinja, stanovanje. Ni čuda, da vlada v tem temnem prostoru vedno vložen smrdljivi duh. ki so nikdar ne odpravi, in se tu nezdravi duh Številna, močna in krepka srbska narodna zavest jo nam Hrvatom najnevarnejši neprijatclj. Nuj bi jutri prišlo do zedinjene Hrvaške, nam bi pretila nevarnost, da nas majorizirajo Srbi. In po mojih mislih bi mogli Srbi potem -- ker bi razpolagali s sredstvi: vlado, saborom — lažje in uspešnejše razviti svojo velikosrbsko propagando in nas, naslanjajoč se pri tem na svoji »neodvisni državi, popolnoma pretočiti v se. Izključena je tedaj možnost, da bi mi sami iz sebe kdaj mogli dokopati se do svoje resnične in neodvisne narodne individualnosti. Slovence vodi pot po istih težavnih klancih. Majhni po številu. v morju nemštva — ne vem, ali bi kdaj sami (H) sebi mogli priti do narodnega in kulturnega osvobojenja. Kaj nam torej — enim in drugim — preostaje ? Ker smo en edinstven narod, istih zgodovinskih tradicij, istega kulturnega razvoja — one vere in ene narodnosti, razvijati moramo isto edinstveno, skupno narodno politiko. S tem bo rešen naš narodni značaj, kateremu z ene strani najsrditejše preti panserhizem. z druge pa pangermanizem. Izstop naše čotvo-rice in njeno pridruženje k »Slovenskemu klubu« je prvi temeljni kamen hrvaško - slovenskega narodnega edin-stva. prijateljstvo s Čehi pa jamstvo našega osvobojenja. Kajti sami po sebi, in četudi združeni, brez vzajemne pomoči in obojestranskega sporazuma z drugimi bratskimi slovanskimi narodi bomo težko uspeli. Zaradi tega bi morala naša n a r o d n a politika — daleč od Belgrada, Pešte in Dunaja — svoje korake ubrati po tej poti. Dalmatinski pravaš. BELEGAGIJSKO ZASEDANJE OTVORI PRESTOLONASLEDNIK. Zunanji minister grof Aelirenthal je obvestil ogrskega ministrskega predsednika Khuen - Hedervaryja, da otvori delegacije 28. decembra v cesarjevem imenu prestolonaslednik s pre-stolnim govorom. Grof Khuen je o tem takoj obvestil ministre in več odličnih poslancev. Prestolonaslednik odpotuje ','7. decembra v Budimpešto. Prvič se je zgodilo, da je pooblastil vladar prestolonaslednika, da ga na-mestuje v ustavnem življenju in stopi v neposreden stik s poslanci obeli državnih polovic. Cesar je popolnoma zdrav, kar dokazujejo poročila o sprejemanju ministrov, avdience in javne prireditve, ki se jih vladar udeležuje. Gotovo pa imajo zdravniki prav, ker odsvetujejo vladarju potovanje v Budimpešto in to tembolj, ker bi se lahko vladar kljub največji skrbi prehladih Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand govori prvič prestolni govor in sicer nemško in ogrsko. Prvotno so sodili, da bo zastopal vladarja v Budimpešti nadvojvoda Jožef, a merodaj-ni krogi hočejo, da prestolonaslednik neposredno vpogloda v vrvenje notranje politike in morebiti tudi, da pridobi zaupanje Mažarov. SEJA GOSPOSKE ZBORNICE. Gosposka zbornica je imela sejo včeraj popoldne. Bienerth je naznanil, da vodi posle, dokler se ne sestavi nova prenese v stanovanje, ki ima vsled tega kljub izdatni ventilaciji vedno specifičen smrad. Le krepak prepih odpomore nekoliko temu nedostatku. Seveda je najbolje, če se taki temni prostori opu-ste. Skoraj v nobenem prostoru celega stanovanja ni promet tako živahen kot v predsobi in ta prostor se higijensko najbolj zanemarja. Če, se strogo ne pazi na ventilacijo predsob, je skoraj nemogoče varovali stanovanje prahu in slabega zraka. Posebno velja to za koridore v šolali in uradnih poslopjih. Ako-ravno imajo koridori veliko okenj, so ti vendar le redkokrat odprti. Po sklepu šole ali urada se odpro le vrata, ne da bi se okna sob in koridorov odprla in z .izdatnim prepihom zrak izmenjal in prah odpravil. Velikokrat se pa še pri zaprtih oknih snažijo prostori! V vseh teh prostorih vlada zaradi tega specifični duh vsled slabega zraka in raznih izpuhov, ki gotovo ne koristi dihalom oziroma orpanizmu onih, ki so primo-iani toliko ur v takem zaduhlem zraku presedeti. Uspeli poduka, uspeh urado-\anja gotovo ni malo odvisen od tega dejstva. Množina zraka, ki vstopi če se odpro okna in vrata, če se naredi prepih, .je izdatna. <*'.e vstopi zrak le z enim metrom brzine v sekundi, pride v sobo srednje velikosti, ki ima dva okna, na uro 3000 do 4000 kubičnih metrov zraka, torej v desetih minutah 5 do 6000 kubičnih metrov. Priporoča se tedaj so-sebno v šolah in pisarnah v času odmora tu način premembe zraka, v delavnicah opoldan, samo ob sebi umevno različno po letnem času. Koridori v šolali in uradih se morajo pa vedno iz- vlada in prosil, naj reši gosposka zbornica nujne zadeve. Naznanil je, oln fee uveljavi trgovinska pogodba s Srhajq s poobiastilno postavo, kakor hitro se noši na Ogrskem. Dvorni svetnik dr. Toldt jo naio govoril proti podeželjenju dunajskih bolnišnic. Zbornica odobri nato začasni proračun v drugem >in v tretjem branju. Zbornica nato razpravlja o zakonskem načrtu glede na žensko nočno delo. Po kratki razpravi, v kateri so gosposkozbornični člani pokazali, da nimajo prav nič smisla za socialno po-stavodajo, so vrnili predlogo komisiji z naročilom, naj predlogo poslabša. Baron Philipovich je govoril gluhim ušesom, ko se je zavzemal za predlogo in naglašal, da zaostane Avstrija glede na varstvo delavk za drugimi državami. Končno so še potrdili podaljšanje poslovnika. JANUARSKO ZASEDANJE DELEGACIJ. Praški »Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da se bo začelo redno zasedanje delegacij, v katerem se bo razpravljalo o skupnem drž. proračunu za leto 1911., 21. januarja v Budimpešti. HRVAŠKI SABOR se je sešel 20. t. m. Sejo je otvoril starostni predsednik Bnrčič. Pred prehodom na dnevni red je St. Radič vprašal predsednika, ako je kaj storil, da bi zabranil mažarsko izjavo hrvaško delegacije v ogrski zbornici. Nastal je velik hrup med poslanci. Predsednik jo izjavil, da nima nobene ingerence na postopanje državnozborske delegacije. Potem so poslanci izročili svoja poverila; izžrebalo se je pet odsekov po 18 poslancev. Potem je Barčič zaključil sejo z opombo, da bo prihodnjo sejo sklical takoj, ko verifikacijski odseki izvrše svoje delo. Pogajanja radi konstituiranja sabora so se obrnila sedaj v čisto drugo plat. Koaliciji namreč Stranka prava kar nič ne diši; pustila .jo je torej v zadnjem hipu na strani in se pogaja sedaj samo še s Starčevičanci, Selja-ško stranko in pa osješko skupino, to se pravi: približuje se zopet banu To-mašiču. — Kompromisni kandidat za saborsko predsedstvo bi bil Nikolič-Podrinski. RUSKA POLICIJA PROTI DIJAKINJAM. Peterburškc dijakinje so imelo protestni shod proti kazni tepenja. V dvorano je vdrlo 200 policistov. Rektor je posredoval, da so se policisti odstranili. Ker so dijakinje ploskale, je policija zopet, vdrla v zborovališče. Več dijakinj je omedlelo. Tudi v Moskvi je nastopila policija proti dijakinjam. Zaprli so 50 dijakinj. Dijakov so zaprli v Peterburgu več sto. BULGARI IN RUSI. Ob slavnostni pojedini na čast ruskemu carju je govoril bulgarski car Ferdinand v proslavo ruskega carja daljši govor, v katerem je naglašal, da so Bulgari vedno hvaležni Rusiji osvo-boditeljici. üupuüe le vžisallcc: „0 Korist otimeinim Slovencem* datno ventilirati in snažiti, da vstopi sveži, čisti zrak v sobe, ne pa narobe. Ako bi imelo vsako okno v koridoru na zgornjem krilu okoli vodoravne osi vrtečo se ventilacijo, da se zgornje okno nagne, ne bo nikdar pritožba zaradi slabega zraka, in tudi ne pritožba, da prepih koga nadleguje. Žal da se merodajni faktorji za to sicer malo, a za higijeno, važno napravo premalo brigajo, ker pri javnih stavbah ne sodelujejo skupno arhitekt, pedagog, uradnik in — zdravnik. Vsa naša javna poslopja postanejo v kratkem premajhna in se. z povečanjem prometa vedno bolj krčijo prostori. Pri vsaki taki stavbi, bi se moralo misliti najmanj 50 let naprej, ker denar sedaj za eventualno prevelike prostore izdan, je izvrstno naložen. Skušnja uči, da poznejše preureditve stanejo veliko več in ne dosežejo tega namena, ker je vsako poznejše delo le krparija, in ima na sebi vedno znak pomanjkljivosti. Poslanec dotičnega okraja bi se moral zanimati za vsako javno stavbo in na mo-rodajnent mestu vplivati, da se ne delajo taki pregreški, kakor jih opazujemo vsaki dan pri javnih zgradbah. V' to svrho je pa treba res načrt natanko preštudirati, vglobiti se v potrebe in namen stavbe. Tuji inženirji - uradniki nimajo toliko interesa, ker tudi ne poznajo razmer, da le stavba malo stane in se lepo reprezentira. Domačin-posla-nec pa presoja potrebo take stavbe iz popolnoma druzega stališča. Marsikatera ponesrečena stavba bi pri nas drugače izpadla! (Dalje.) Idrllske novice. i Proračunska seja občinska je bi- lu 1. decembra. Poročali posebej o njej nismo, ker smo proračun objavili že pred sejo. Kaj navadno sledi proračunski seji, je pa že tako znano. Izdal je tudi napredni dopisnik »Slovenskega Naroda«, da mestno županstvo zagotovo pričakuje pritožbe na dež. odbor proti sklenjenemu proračunu. Zato ga prav za prav še popolnoma niso rešili. Proračun namreč kaže nad 16.000 K primanjkljaja; kako bo pokriti ta primanjkljaj, ali s posojilom ali še z večjim zvišanjem doklacl, se ni ne razpravljalo, ne sklepalo, ampak so ga pri seji lepo tiho prezrli, kakor bi ga sploh ne bilo. Tudi nekaj novega in izvirnega pri proračunu. Seveda so morali po seji davkoplačevalcu pomagati županstvu, da reši svojo nalogo. Storili pa so to s pričakovanim rekurzom. i Veronauk v obrtno-nadaljevalni šoli. Ko so pri nas ustanavljali obrtno-nadaljevalno šolo, je bil še na krmilu Dragotin Lapajne. Pri javni občinski seji je bil njegov predlog, da naj se na obrtno - nadaljevalni šoli poučuje tudi verouk, soglasno sprejet. Ko je bila šola ustanovljena, je pa njen šolski odbor molče izpustil izmed učnih predmetov veronauk, dasi je bila zanj v urniku ura določena. Deželni odbor, kakor tudi nadzorstvena oblast, se je izrekla lani za verouk, ki so ga uvedli menda povsod, kjer ga še ni bilo, celo v Ljubljani. Pri nas seveda tega niso storili, ker sta v šolskem odboru nasprotovala posebno Dragotin Lapajne in Engelbert Gangl, ki se je ob zadnji dopolnilni volitvi na Dolenjskem kazal tako pobožnega kristjana. Njima ni prav nič na tem, četudi deželni odbor ne da svojega letnega prispevka 500 K. Saj smo bogati, če zmanjka, pa dokla-de zvišamo, ali pa kar dolžni ostanemo. Za leto 1911. so res proračunani stroški za obrtno - nadaljevalno šolo ne samo 1000 K, ampak že 1400 K. V koliko je to v zvezi z veronaukom, ne vemo. Naš odbornik Leopold Lapajne, je pri proračunski seji pripomnil, naj se uvede veronauk. V »Slovenskem Narodu« je zapisal znani učenjak o tej želji L. Lapajneta. tole: »Pri podpori za obrtno - nadaljevalno šolo je stavil Leopold Lapajne ponižno pa pobožno željo, naj se uvede na šoli veronauk. Ta zahteva se je celo predlagatelju zdela nesmiselna, zato ga je bilo malce sram, ko je stavil predlog. Umevno, da je ostal s svojim predlogom osamljen.« Lapajneta ni bilo prav nič sram, ko je govoril o veronauku, ker se sramujejo tega sedaj samo še liberalčki, pa tudi liberalčki prav posebne vrste, namreč idrijski. Kar je v navadi povsod drugod po Kranjskem, se zdi idrijskim učenjakom Julčetu in Tavzesu nesmiselno. Nič hudega I i C. kr. rudniško šolo so mladini tudi v občinsko sejo spravili. Komur se zeli nesmiselno govoriti o veronauku v obrtno - nadaljevalnih šolah, za tega ni prav nič čudnega, če privleče erarič-110 šolo pred občinski zbor očetov. »SI. Narod« pravi, da je »ostra debata nudila točen vpogled v nezdrave ljudsko-šolske razmere v Idriji«. Mi smo pa prepričani, da pride nad c. kr. šolo gotovo smrt, če bodo hodili okoli nje zdravniki, ki so ji hoteli pomagati do zdravja pri zadnji občinski seji. i Že odjenjujejo. Ko smo se uprli, da bi občinske doklade postavljale liberalcem plesišča, je zaokrožil v »Narodu« naprednjak milo pesem o zapeljanih klerikalcih. Smilijo se nam nesrečni klorikalci, ker bodo morali po Osvvaldovi krivdi toliko plačevati, čitalnico, zamudo dela, tožne stroške, vse, vse bodejo morali poravnati, so trdili in tožili v »Narodu«. Tisti, ki drugim vedno očitajo laži, so sedaj v spo-kornem adventnem času vendar tudi spoznali svoj greh, da so lagali, ko so rekli, da se jim klerikalci smilijo, lagali tudi, ko so pisali, da pridejo v veliko škodo, če ne celo na kant vsi klerikalci, ki so se podpisali proti čitalnici na občinske stroške. Tretjo adventno soboto zvečer ob mraku se je izpovedal dopisnik kot dober kristjan v »Slovenskem Narodu«, da je le ena žrtev Os-vvaldove gonje proti čitalnici, ne pa vsi klerikalci, in še ta ni žrtev Osvvaldove gonje proti čitalnici, ampak žrtev liberalcev in soc. demokratov, ki se jim klerikalci ne samo nič smilijo, ampak jih hočejo uničiti. Enega si upajo ugonobiti, počakajmo, da odjenjajo še za tega zadnjega, ko vidijo, da ni tako hudo, kakor žele. I ibr Ako še niste, -sai R J pošljite naročnino! J Nagla smrt splitskega škda Nakita. Split, 19. decembra 1910. Danes zjutraj ob 6. uri je nanaglo-ma umrl škof Naklč. Še sinoči je bil popolnoma zdrav in ni občutil nikakih slabosti. Dopoldne je bil pri konven-tualni maši v stolni cerkvi, popoldne je odpravljal svoje redne posle. Zvečer od 6. do 8. ure sta bila pri njem dr. Ca-revič, upravitelj in g. Vlachek, poslovodja semeniške knjigarne, da se pogovore o nalogah podjetja v bodočem letu. Presvetli je bil vesel in se je z gospodoma celo šalil. Zjutraj pa so splitski zvonovi naznanjali njegovo smrt. Ob 5. zjutraj je škof pozvonil. Nje. gov nečak vlč. g. Ziška je nemudoma hitr>l k njemu in ga našel umirajočega. »Umiram!« — je zaklical škof. »Pokliči mi mojega spovednika.« V trenotku je prihitel mestni žup-nik kanonik Matošič in vlč. g. župnik Luger. Podelila sta Presvitlemu svete zakramente za umirajoče, pri čemur je s težavo molil z njima in potem v njunih rokah izdihnil. Zdravnik dr. Prvan je prišel pre< pozno. Danes bosta dr. Račič in dr. Marin< kovic balzamirala truplo, v sredo dopoldne bo pogreb. Zemeljski ostanki se preneso v Nakičevo rojstno mesto Silbo pri Zadru. Pokojnik je bil pravi apostolski škof, svetega in požrtvovalnega življenja. Bil je Hrvat od pet do glave in se je nekdaj tudi udeleževal narodnega boja. Njegovi učenci se ga radi spominjajo kot svojega učitelja; duhovščina in ljudstvo splitske škofije — zlasti ubožci, katerim je bil pravi oče — pa objokujejo njegovo smrt. Važno za župnije. Ravnokar je izšla za župnije nad vse važna knjižica pod naslovom: »Das Gebühren-Äquivalent für das Dežen« nium 1911 bis inkl. 1920 für Kirchen, Pfründen, kirchliche Stiftungen, Korporationen, Anstalten, Fonds und Vereine«, katero je sestavil dr. Anton Grießl. Priročna knjižica se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in stane 1 K 20 h, po pošti 10 h več. Najnovejše potopisno delo je Peaxy, Die Entdeckung des Nordpols, v krasnem zvezku, obsegaj očim 372 strani ter s predgovorom Teodora Roosevelta in imajočim nad 100 slik ter fotografičnih posnetkov. Dodejan zemljevid polarnih dežel predočuje Pearyjevo potovanje, Cena v živahnem opisovanju sestavljenega dela znaša 16 K 80 h, vezanega 18 K ter se dobiva vedno v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Poznavalcem in imejiteljem pri' ljubljenega dela »Das Leben Jesu« sc naznanja, da je izšlo v založbi Leonove družbe na Dunaju izvrstno paralelno delo »Das Leben Mariae«, katero je izdal Viktor Koli in opremil s podobami T. Schumacher. Delo obsega 56 strani z 48 glavnimi in 15 stranskimi podobami v krasnem večbarvnem tisku in stane lepo vezano 24 K. Dobiva se vedno v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Književnost. Društveni govornik. Priloga »Duhovnemu Pastirju«. Uredil Alojzij Stroj. II. zvezek. Velika 8°. V Ljubljani 1910. Založila »Katoliška Bukvar-na«. Natisnila »Katoliška Tiskarna«. Str. 232. Cena 3 K. — »Društveni govornik«, ki izhaja kot brezplačna priloga znanemu homilet. mesečniku »Duhovni Pastir«, je izpolnil občutno vrzel v našem slovstvu. Tega se je prepričal vsakdo, kdor se je seznanil z vsebino I. zvezka; izborita tvarina pa, ki jo objavlja II. zvezek, nas v 1 c j sodbi še potrjuje. Govorniki v izobraževalnih društvih najdejo v njem zakladnico predavanj in govorov, ki jim služijo kot kažipot, katere tvarinc naj obravnavajo pri svojih nastopih, da bo občinstvo imelo od izobraževalnih društev — naših ljudskih učilišč — kar največ koristi. Predvsem bodo vzbujala veliko zanimanja predavanja o agrarnem (kme-tiškem) vprašanju. In uprav za ta predavanja podajata do sedaj izišla zvezka »Društvenega govornika« tehtne tvarine. Posebno poučno predavanji' dr. Ignacij Žitnika: »Kmctski stan in lastninska pravica« (II. zv. str. 53—87), predavanje dr. J. Grudna: »Od robstva do svobode« (I. zv.), predavanje ko-merčnega svetnika Fr. Povšcta: »Zahteve agrarne politike glede na kmečko kulturo« (II. zv. str. 87—99) in predavanje Vlad. Pušenjaka: »O zadružništvu« (I. zv. str. 130—140), podajajo zgodovino kmetiškega stanu, pojasnit- jejo njegovo sedanje bedno stanje in opozarjajo na pripomočke rešitve agrarnega vprašanja, na socialno pomoč in samopomoč. V teli predavanjih so zbrali omenjeni strokovnjaki toliko zanesljive tvarine, da se brez vseh drugih pripomočkov morejo sestaviti temeljiti govori, od katerih bode občinstvo imelo v resnici pravo korist. Za obrtno vprašanje ste važni predavanji kardinala Manninga: »Čast in pravice dela«, ki ga je imel govornik v rokodelskem društvu v Lceds, in jako uva-ževanja vreden govor o izobrazbi in vzgoji obrtne mladine (Alojzij Stroj). Govor kardinala Manninga je važen tudi za delavsko vprašanje sploh, ker govornik v njem temeljito razpravlja o razmerju med delom in kapitalom. Za zadnje imenovano — delavsko — vprašanje, kakor tudi za kmetiško vprašanje je še posebno znamenit govor prof. dr. Andrej Pavlica o socialni demokraciji in gospodarskem liberalizmu v sedanjosti (II. zv. str. 109—121). Omeniti moramo tudi jako poučen govor o bankah, borzah in njihovem vplivu na gospodarsko življenje (Iv. Pod-lesnik), v katerem pisatelj kaže, da bo ljudstvo samo, mali obrtnik, mali kmet, trgovec, delavec imelo dobiček od bank, če zbiramo raztresene gospodarske ude v zadružno obliko. V tem oziru morajo sodelovati tudi naša izobraževalna društva. Mnogo imenovanih predavanj je bilo na sporedu socialnega kurza. ki ga je v dneh 13., 14. in 15. aprila 1909 S. K. S. Z. priredila voditeljem slovenskih krščanskosocial-nili organizacij. Imenovani kurz je sklepalo prekrasno predavanje profesorja dr. Aleša Ušeničnika: »Sociologija in socialno delo — apologija krščanstva«, ki je tudi v II. zvezku »Društvenega govornika« (str. 99). — Vse vsebine »Društvenega govornika« ne moremo navesti, opozarjamo vendar, da se mnoga predavanja dotikajo aktualnih vprašanj, za katere bo treba zainteresirati vse sloje ljudstva. Tako vprašanje je v I. zvezku o nedeljskem počitku (dr. Andrej Pavlica), v II. zv. o javni nenravnosti in boju proti njej. Kakor se je začelo protialkoholno gibanje, začelo naj bi se med nami tudi živahno gibanje za popolni nedeljski počitek in pravo praznovanje nedelje in gibanje za boj proti javni nenravnosti. Na ta boj kličejo tudi avstrijski škofje I v skupnem pastirskem listu z dne ' 17. novembra t. 1. — Zopet drugi govori v »Društvenem govorniku« se odlikujejo po praktičnosti, n. pr. govor o ' razširjanju dobrih časopisov, o zdravo-slovju itd. — Naj se razširi »Društveni govornik« po domovini in naj povsod pomaga buditi novo navdušenje za delo krščanskosocialno. M. Dnevne novice, -f Bosna v nevarnosti! Že v preteklem delegacijskem zasedanju je dr. šusteršič v svojem govoru zoper politiko gospoda Buriana opozoril delegate na to, da imajo Mažari slabe namene glede Bosne in da zelo intenzivno delajo na vse mogoče načine na to, da se. je polastijo. To se zdaj tudi od drugod v javnosti potrjuje. Javna tajnost je le, da se zadnje čase v Budimpešti resno menijo o tem, kako bi Bosno nekako kupili za to, da Avstriji dovolijo bančno in gospodarsko skupnost. Srbe upajo za to kmalu dobiti, ker računajo z Ujihovim sovraštvom do Hrvatov, au-Btrofobijo in s tem, da so vsled karlo-viškega patriarhalnega premoženja in drugih reči itak v rokah Mažarov. Ma-čari delajo jugoslovanskim politikom po navadi sijajne obljube, češ da bodo Dni združili vse te dežele in podobno. — Stvar je torej resna in treba bo zelo paziti, da se kar naenkrat no ustvari mažarski imperij na razvalinah jugoslovanske solidaritete in neodvisnosti! Da so namreč vse njihove obljube laž, d tem nihče ne bo dvomil, kdor količkaj pozna Arpadovo pasmo. + Dr. Tavčar proti »Slovencu« pogorel. V tiskovnih pravdah v zadnjem času dr. Tavčar nima prav posebno srečne roke. V Celovcu je zastopal župnika Brceta proti odgovornemu uredniku »Mira«. Tam so po zagovoru dr. Brejca nemški porotniki soglasno izrekli oprostilno sodbo. — Še drugo tiskovno tožbo je vložil dr. Tavčar v svojem lastnem imenu proti našemu odgovornemu uredniku Štefetu. Čutil se je žaljenega z notico, v kateri se ga imenuje »najstarejšega kranjskega, ministra«. Dr. Tavčar jo še vedno mnenja, da če sinejo v »Slovenskem Narodu« nazivati dr. Zajca »najmlajšega ministra«, da se njega v »Slovencu« ne sme nazivati »najstarejšega ministra«, štefetu so je obtožnica dr. Tavčarja zdela vendar nekoliko preveč, zato je naprosil zagovornika dr. Pegnna, da je proti obtožnici vložil ugovor na višje deželno sodišče. Nadsodišče v Gradca je izdalo sklep, v katerem se pravi, da se obtožnici ne ugodi in da se postopanje proti našemu odgovornemu uredniku ustavi. V razlogih pravi nadsodišče, da je na-zivanje »najstarejši kranjski minister« le šaljivo, da se sicer nekoliko šali z dr. Tavčarjem, da pa taka šala dr. Tavčarju prav nič škodovati ne more niti na časti, niti kako drugače. Ker torej tako smešenje ni nič kaznjivega, se je moralo postopanje ustaviti. Seveda bo moral dr. Tavčar plačati stroške dr. Peganu. — Tako jo dr. Tavčar v enem tednu dvakrat pogorel. Naše najiskre-nejše čestitke! + Župnija Gorje je podeljena č. g. Janezu P i b e r, župniku na Bohinjski Bistrici. Za župnega upravitelja na Bohinjski Bistrici je imenovan Frančišek Z van, duhovnik v začasnem pokoju. -(- Premeščeni so čč. gg.: Alojzij Breceljnik z Iga v Cerklje na Gorenjsko, Frančišek Govekar, kaplan, iz So-dražice v Sostro, Viktor Kragel, kaplan, iz Fare v Sodražico; na Igu jo nameščen č. g. Frančišek Golmajer, kaplan v začasnem pokoju. -}- Iz liberalnega dijaštva. Kako se liberalni akademični inteligenti zadnje čase med seboj hudo prepirajo, jo znana stvar. Posebno močno je nasprot-stvo med liberalci stare šoie in tako-imenovanimi radikalci, o katerih noben zlodej no ve, kaj so. Liberalci starega kopita so zdaj ustanovili »Starešinsko zvezo bivših rednih članov Triglava«. V »Soči« se namen te zveze razlaga tako-le: »Bo imela skrbeti, da se ne bodo tako kakor do zdaj pomnože-vale »vrste breznaroclnih ultramon-tancev« in kdor bo nosil oil starešin trak »Triglava«, bo s tem pokazal, da se »ni izneveril naprednim načelom«. V odbor društva s tako zanimivim namenom so izvoljeni: Za Kranjsko: profesor Perušek, dr. Praunseis. dr. šabec, profesor Škerlj, dr. Ilerle iz Kranja, dr. Karba v Kamniku in sodnik Zwitter v Novem mestu. — Za štajersko: Dr. Janko Sernec in dr. Šandor Hrašovec v Celju, dr. Vladimir Sernec v Mariboru, dr. Jurtela in dr. Stuhec. v Ptuju, dr. Stiker v Brežicah, dr. Maver v Šo-štanju, dr. Progi v Vuzenici, dr. Rakož v Šmarju pri Jelšah in dr. Strelec v Gornji Radgoni. — Za Primorsko: Dr. Pertot v Trstu, svetnik Kovač in dr. Ir-golič v Gorici. — Za Koroško: Dr. Skot in dr. Müller v Celovcu. — Te gospode bodo torej zdaj spustili na klerikalnega zmaja? -j- Zastrupljevalci ljudstva naj- gnusnejše vrste so nemški nacionalci. »Alldeutsches Tagblatt«, list, ki ima intimne zveze tudi s slovensko liberalno stranko, prinaša zdaj oklic, v katerem poživlja najširše mase, da iz katoliške cerkve izstopijo in se pri ljudskem štetju dajo zapisati ali za »evangelič-ne« ali za brezverske z ženo in otroci, ki še niso dosegli sedmo leto starosti, vred. Če. bi Martin Luther iz groba vstal in vzel »Alldeutsches Tagblatt« v roke, bi ga postalo sram, da je po približno 400 letih dobil konkurenta, ki ga bo kmalu spravil ob sloves, da je bil največji zabavljač in hujskač, odkar se suče zemlja okoli solnca. »Indeks in syllabus ovirata vsak duševni napredek, duh Liguori ja in Jegliča n ravno razkraja in zastruplja široke mase družbe«, siče glasilo luteranskih pastorjev, ki moralno trujejo ljudstvo po gostilnah, pristaše kupujejo z nemškimi markami, sami žive od svojih zakonskih žena ločeni, agitirajo za razpo-roko, da bi kakor svojčas »sveti mož evangelija« na ta način privabljali lahkoživce in moralno laksne ljudi v svoj tabor, dočim katoliška cerkev šteje v svoji sredi toliko mož visokega znanstvenega slovesa in moralne integritete, svetnike in svetnice, ljudi požrtvovalne, ki so ustanovili sirotišnice, bolnišnice, najdenišnice, patronaže, oratorije, magdalenska zavetišča in nešteto drugih organizacij takega značaja. Kaj pa pastorji? Tako poživinjc-nih mas kakor jih je vzgojilo luteran-stvo od tridesetletne vojne pa do danes Evropa še nikoli ni videla — že Erazem rotterdamski, Melanchthon, Mutius in Luther sam so bili privno-rani, svoje lastne pristaše krstiti z ne ravno laskavim priimkom »prasci« in »svinje«. Tam, kjer cvetejo pastorji, v Berolinu, Hamburgu, Bremenu in tako daljo je največja sodrga na svetu, tam so divji zakoni in strahotna kriminaliteta. Sam »Alldeutsches Tagblatt« v isti številki obžaluje, da je v Berolinu, Hamburgu in drugih protostantovskih mestih kljub temu, da je prebivalstvo samo narastlo, vedno manj poro-Jov, tako v Berolinu le 24 na 1000; prote-stantovska morala pač ni plodovita! In pri nas je tam, kjer se pastor iz rajha naseli, središče vsega pohujšanja — glej Koroško in Štajersko, koder deluje propaganda vsenomštva! Če bo še dolgo šlo tako dalje, ne vemo, kaj bo, tako strašno je že iz tujine plačano luteranstvo demoraliziralo vse, s čimer pride v dotiko. Če potom tako kreature pišejo pozive, v katerih govore o morali in zakonu, more pošten človek kaj takega le s studom registrirati. »Narodni Dnevnik«, list, ki vzlic svojim poročilom iz samega Londona, loži v zadnjih zdihljejih, hoče iz »Slovenca« norce brit i, ker je označil postopanje cerkvene oblasti nasproti princu Maksu saksonskemu za pravilno. »Dnevnikov« modrijan iz »Londona« jo namreč iz »Neue Freie Presse« prepisal, da je Vatikan retiriral in iz tega sklepa, da je »Slovenec« blamiran. Mi pa smo v stanu na podlagi poročil iz Rima in ne iz »Londona« liberalno glasilo poučiti, da Vatikan ni prav nič retiriral, ampak da je princ Maks vse preklical in da bo šol še osebno v Rim se opravičiti, ker drugače ne bo mogel več ostati profesor na freiburškem vseučilišču, kar je čisto samoposebi umevno. — Ljubi »Dnevnik«, kar iz Londona pride, je rado megleno! + Duhovniške plače se bodo od 1. jan. 1911. dalje izplačevalo potom c. kr. poštne hranilnice. Vsled tega nehajo vsa nakazila in krediti pri c. kr. davčnih uradih z dnem 31. decembra 1910. čč. gg. duhovniki se torej opozarjajo, da dvignejo vse prejemke za leto 1910 gotovo do 31. decembra 1910, ker pozneje bi c. kr. davčni uradi ne mogli več izplačevati zaostankov za leto 1910, ampak bi bilo treba novega nakazila potom poštne hranilnice, kar bi bilo zamuda časa in dela. -{- Gospodinjski tečaj v Selcih pri Škofji Loki jo v ponedeljek, dne 19. t. mes., inspiciral deželni glavar vojvodi-no Kranjske dvorni svetnik pl. Šuklje, ki jo prevzel referat o gospodinjskih šolah in o deželnih tečajih. Vodstvo tega tečaja je poverjeno učiteljici Emi Petsche, katero je svoječasno poslal deželni odbor na slavnozn&ni zavod »Vesna« v Brnu in v deželno gospodinjsko šolo v Kromerižu. Pri tem nadzorstvu se je deželni glavar prepričal, da je gospodična Petsche v vsakem pogledu kos svoji nalogi. Rod na gospodinjskem tečaju v Selcih je v istini vzoren in napravijo učenke najboljši vtis. Čudovito je, koliko se učenke, katerih je. vsega skupaj 22, v tem kratkem času treh tednov, odkar obstaja ta tečaj, bilo naučile. Naša stranka v deželnem odboru jo sigurno s to iniciativo napravila veliko uslugo našemu narodu in dokazala. da se ji gre za to, da ljudstvo vseskozi napreduje. + 15.000 kron jo votiral tržaški mostni svet za »Logo Nazionale«. Podpora se jo zvišala na 15.000 kron od 5000 kron, kakor so navadno dosedaj dajali. -j- Tiralica zoper neoslovana. Sodišče v Serethu v Bukovini jo objavilo tiralico zoper znanega velikega prijatelja Ivana Hribarja, grofa Bobrinske-ga, ker je septembra 1908 v Serethu v nekem govoru hujskal zoper Avstrijo in cesarja. Grof Bobrinskij se v »Novem Vremenu« brani, da se sicer tistega govora ne spominja več natanko, da pa zoper Avstrijo in cesarja Franca Jožefa nikakor ni govoril, že zato ne, ker je monarhist. — Iz Mirnepeči so nam poroča: V nedeljo, dne 18. decembra, smo imeli točo. Okoli 10. ure zvečer jela je padati in padlo jo je toliko, da jo jo še drugo jutro vse polno ležalo po tleh. Res čudno leto za nas. Po letu je toča po več vaseh tukajšnje župnije pobila vse, tako da prebivalci treh Globodolov in sosednjih vasi s strahom zro v bodočnost in nujno prosijo vse poklicane faktorje takojšnje pomoči, ker nimajo živeža ne za-so, ne za živino, denarja za nakup najpotrebnejših stvari pa tudi ne in ga pri letošnji suši v posojilniških blagajnah niti na posodo ne morejo dobiti. Oblasti, ganite se in priskrbite tem revežem takojšnjo najizdatnejšo pomoč! — Tatovi so se jeli oglašati po raznih vaseh naše župnije in vlomi so pri nas sedaj na dnevnem redu. Prod kratkem so vlomili v Springerjevo gostilno in se dobro okrepčali z drago kapljico. V nedeljo zvečer pa so vlomili — pora-bivši župnijsko lestev — skozi strešno kukalo v hišo trgovca A. Hudeta, a k sreči bili o pravem času prepodeni. Sliši se pa, da so še na raznih drugih krajih vlomili. Treba bo torej največje pozornosti pred tatovi. — Poboj med Sokoli. Iz Goriškega: V nedeljo, 18. t. m., so v Kozani v za-padnih Brdih ustanovili Sokola. Pri tej priliki so prišli zraven Sokoli iz Bilja-lie in Drnovka, med njimi znani mladoletni veleposestnik po domačo Jušo s svojimi koloni. Ti so se pri odhodu sprli z domačini. Nastal je pretep, v katerem jo bil v trebuh zaboden 361etni Henrik Debenjak. Ranjenca so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa jo revež umrl. Zapušča ženo in otroke. — Orožniki so v ponedeljek zvečer pripe- ljali v Gorico na okrožno sodišče osem Sokolov, med temi Juša. Po Gorici se je govorilo o poboju med Orli in Sokoli. Povdarjamo, da Orlov v Kozani še ni, niti ni izobraževalnega društva, pač pa se ustanovitev pripravlja. O umrlem Debenjaku nekateri pravijo, da je bil našega mišljenja, drugi pravijo, da je bil liberalec. Več o tem žalostnem dogodku še sporočimo. — Strašna nesreča se je zgodila 20. t. m. proti večeru na Zorkotovi žagi v Družinski vasi pri Doli cerkvi. Franc Simončič, 43 let stari četrtinski zem-ljak in tesar, je prišel pogledat žagalno napravo, da bi nekaj popravil, pa ga je prijelo gonilno kolo za obleko ter ga pomotalo med kolesje, da mu je rebra strlo. Nezavestnega so odnesli v hišo, kjer je, ne da bi so kaj zavedel, prejel sveto poslednjo olje, kmalu nato pa umrl, zapustivši žalujočo ženo in šest malih, nepreskrbljenih otrok. — Zgorel jo 20. t. m. Franc Papež, po domače Kotor, ki je stanoval v hramu v Borštu pri Ajdovcu pri Žužemberku. Ljudje so prihiteli, da bi rešili, a ker je bil zaklenjen in niso mogli najti ključa, vdrli so v hram, a bilo je že prepozno. Izvlekli so nesrečneža z veliko težavo mrtvega, vsega obžgane-ga. Že v septembru mu je zgorel hram, rešil se je takrat sam, preselil so v drugi hram, a vnovič ga jo zadela nesreča, katero je moral plačati z življenjem. — V Ratečah na Gorenjskem priredi na sv. Štefana dan popoldan oh pol štirih šolska mladina mladinsko igro »Doklica s tamburico«, igra S. Sar-denka v treh dejanjih s petjem. Vabijo se mladinoljubi. — Umrla jo v Zagrebu usmiljena sestra Ilildegurda Dasovič, učiteljica hrvaškega jezika na ženskem učiteljišču. Na zavodu je delovala nad 45 let z najboljšim uspehom in so bile vse sedaj živeče hrvaške učiteljice njene učenke; položile so na njeno krsto mnogo vencev, prvi za krsto pa sta šli njeni najstarejši učenki gdčni. Jambri-šak in Cvetišici. — Novi veliki župani n?» Hrvaškem. Cesar je imenoval te le novo velike župane: .\Iilorad vitez Cuculič-Bi-torajski za zagrebško, Jurij Dcdovič za belovarsko-križevsko, Vukašin Milan-kovič za modruško-rc:"ko in Franjo pl. Kukuljevič-Sakcinski za virovitiško veliko žnpanijo in mesto O.-jek. — Demonstracija z o nedeljski počitek v Zagrebu. Minolo nedeljo so nameravali zagrebški trgovci imeti trgovine vos dan odprte. Po dvanajsti uri popoldne pa se je zbralo več .sto trgovskih uslužbencev, ki so demonstrirali pred trgovinami in zahtevali, da so zapro. Večina trgovcev se je takoj udnla, drugim so pa morali odločneje povedati svojo zahtevo; enemu so celo razbili okna. Končno so bile vso trgovine zaprte in demonstranti so se razšli. — Za c. in kr. dvornega kaplana je imenovan kanonik dr. Jožo Crnica v Dubrovniku. — Osira sapo proti novinarstvu \ Bosni. Poročali smo že o napadu dr. Mandiča proti novinarstvu v bosen-skem saboru in o dejanskem napadu srbskega poslanca Majkiča na nekega časnikarskega poročevalca. Sedaj pa čitamo v »Hrv. Dnevniku«, da je v oni seji takoj za dr. Mandičcm govoril tudi civilni adlatus baron Benko ter mod drugim izjavil, da se strinja s predgo-vornikom glede časnikarjev, ki jih je imenoval »tretji element«. — Otlknp kmetov Bosni. Listi poročajo, da je na Bos. Posavju veleposestnik Miralembeg Begovio prodal velik dol svojega zemljišča kmetom po precej nizki ceni. Ilipotekarno posojilo je dala kmetom bosensko-herccgovska deželna banka. — Vojaštvo na Goriškem, Začetkom tega meseca je bila v Biljani v Brdih vojaška komisija in je napravila pogodbo za stanovanje z nekaterimi hišnimi posestniki za deset let za eno stot-nijo vojakov. Vojaki pridejo v mesecu marcu prihodnjega leta in bodo tukaj stanovali po šest mesecev v letu. — Obesil se je v Kazljah pri Štor-jah dne 18. t. m. ob 1. uri pop., posestnik Fr. Seražin. Obesil se je na seniku za gredo, a tako, da je skoro sedel. Dlje časa je že močno popival in je bil vsled toga tudi nekoliko zmešan. Tudi onega dne se je bil opil. Zapustil je ženo in štiri nedorasle, otroke v dobi od dveh do devet let. — Hotel pri »Zlatem jelenu« v Go* rici jo obrtna oblast zaprla, ker jo R u-d o 1 f Iv o n j e d i c, ki je imel gostilniško koncesijo, ušel radi »Mizarske zadruge« čez mejo. Sedaj jo vodil gostilno A. Gabrščok. Nezadovoljni člani konzorcija, ki je lastnik hotela, so hoteli, da gostilno prevzame g. Jeretič, trgovec s papirjem. Gabrščok pa s tem ni bil zadovoljen. Zato koncesije ni dobil noben izmed obeh, ampak so restavracijo v hotelu zaprli. Vedno lepše! — Dr. Josip Sever, kaplan v Kne-žaku, je imenovan za c. in kr. mornariškega kuruta. — Lep dokaz solidarnosti so podali delavci 20. t. m. v Trstu ob priliki nesrečne smrti nekega svojega tovariša. Mimo Lloydovega arzenala in ladjedelnice Sv. Marka ter drugih tam na-hajajočih se tovarn polje vsako jutro ob sedmih, ko se delavci podajajo k delu, tovorni vlak iz Sv. Andreja v Sv. Sabbo, koder je tovarna za čiščenje petroleja. Delavci so na ta vlak bili nejevoljni, ker je včasih zelo dolg, pa zastavi cesto iz Sv. Jakoba v arzenal, tako da zavoljo njega marsikdo večkrat izgubi ure od 7. do 10. dopoldne. Včeraj pa je vlak povozil 731etnega delavca Antona Bartole, ki je bil uslužben v ladjedelnici Sv. Marka. Takoj so se zbrali vsi delavci iz Lloydovega arzenala in ladjedelnice, iz tovarne za ve-getabilna olja, za juto, za linolej in iz metallurgike ter napravili potem, ko je oblast popolnoma zmečkano truplo ukazala odstraniti in zaslišala priče, med drugim strojevodjo Ošaben, ki pa ni kriv, ker je kakor po navadi zelo počasi vozil, v velik sprevod 5000 oseb in se mirno podali v Trst k ravnateljstvu državnih železnic, h kateremu so poslali delavci deputacijo. Poclravnatelj gospod Auredniček je takoj obljubil, da bo vlak odslej odhajal ob 7. uri 20 minut, da ne bodo več take nesreče mogoče, nakar se je množica zopet mirno razšla. Da so socialni demokrati to priliko porabili, da so spustili nekaj govorov iz svojih ljubezni do delavcev gorečih src, je samoposebi umevno. » Zopet eden. V Celovcu je izstopil iz katoliške vere c. kr. notar dr. Franc Holler in pristopil k luteranstvu. Prelat dr. Scheicher nam je v svojih zanimivih »Spominih« povedal, kako so svojčas nemški katoliški duhovniki bili najbolj navdušeni pristaši Scho-nererja, zdaj pa imajo bogve da ne lahko nalogo ustavljati lo.svonromov-sko povodenj . . . — Spor med bosenskiml srbskimi poslanci radi podpore zagrebškemu gledališču je končal s tem, da je poslanec Erakovič, ki je posebno ostro govoril proti podpori, izstopil iz srbskega kluba. Erakovič je po seji surovo napadel tovariša dr. Krulja, ki je glasoval za podporo; ta mu je poslal svoje priče, a Erakovič je dvoboj odbil in izstopil iz kluba. — Električna železnica Gruž - Dubrovnik se 22. t. m. izroči prometu. — N. D. O. v Trstu ima že tretjega predsednika. Na Mandičevo mesto so izvolili študenta Antona Marijo Čoka, ki pa se je na nekem zborovanju tako zameril delavcem, da je postal nemogoč. Delavci so napadali »Edinost« in ji očitali, cla je frakarska. Čok, ki je »Edinost« branil, je moral iti. V nedeljo, 18. t. m., je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika odvetniški kandidat Sosič. — Zrakoplovec Rusjan priredi s svojim aeroplanom »Merčep-Rusjan« 26. t. m. v Zagrebu polet, in sicer brez ozira na vreme. Polet bi zadržal le hud veter ali vihar. Poizkusile vožnje so se izborno obnesle. — Profesor Masaryk je odpotoval v Belgrad, da bo prisostvoval procesu proti Vasiču, ki se prične v četrtek. Masaryku je preskrbel vstop k tej tajni razpravi belgrajski profesor Markovič. — Prepovedan uvoz mesa. Na Reko Te pripeljal parnik »Argentina« 19. t. m. 1000 kilogramov zmrzlega mesa iz Uraguaya, ki ga je hotel uraguayski konzul na Reki brezplačno razdeliti med reveže. Vlada pa je prepovedala izkrcanje lega mesa, češ da služi ta transport mesa le v reklamne namene. Za izkrcanje mesa se je izrekla tudi občina in je tudi posredoval poslanec Maylender, a brez uspeha. Me30 so odposlali v Trst. Odredba vlade je vzbudila precej nezadovoljnosti. — Električno železnico na pokopališče (Mirogoj) grade v Zagrebu. Srečni Zagrebčani! Umrl je v Pragi ravnatelj nemškega gledališča Angelo Neumann. LjssMlanske novice. lj Javno predavanje S. K. S. Z. Si- nočno javno predavanje g. primarija dr. Fr. D o r gane a v S. K. S. Z. je bilo gotovo eno najbolj zanimivih in poučnih predavanj. Gosp. predavatelj je temeljito razlagal moderno kirurgijo. Na pomoč niti je prišel moderni novi skioptikon, ki je včeraj prvikrat metal slike iz znanstvenih knjig naravnost na projekcijsko platno. Bilo je, kakor da. smo v operacijski dvora,ni. Go- spod primarij nam je pokazal slike bakterij sledečih nalezljivih bolezni: vročinske bolezni (tifusa), gnojonja, vraničnega prisada, kuge, difterije, pljučnice, influence, jetike (tuberkuloze), mrtvičnega krča (tetanus), kole5j! ter nam demonstriral naslednje oprroj-cije: 1. zareza sapnika (traheotomija), 2. otvoritev črepinjc (heniikranijstomi-ja), 3. izrezanjc raka na jeziku, i. umetni požiralnik (gastrostomija), 5. izrezanjc rebra, 6. gnojenje (flegmona) roke, 7. izrezanjc. obisti, 8. izrezanje vnetega slepiča, 9. gnojenje (flegmonu) vratu, 10. umetna zadnjična odprtina, 11. izrezanjc gnilega črevesa, 13. šiv srca. G. primariju v pomoč je prisostvoval predavanju g. dr. Churdin, kajti na Dunaju in drugod se pri takih predavanjih zgodi, da se mnogo oseb onesvesti, zato je g. primarij že začetkom predavanja opozarjal, naj tako slabotno osebe prej zapuste dvorano. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je vztrajalo brez škode, pač pa z veliko koristjo, ker je dobilo mnogo novih pojmov o velikem trpljenju človeštva in o požrtvovalnem delu zdravnikov. Razun enega malenkostnega slučaja g. dr. Churdinu ni bilo treba med občinstvom posredovati, dokaz, da srno Ljubljančanje jako trdni, kajti bojimo se k večjemu samo pravili doktorskih nožev, včeraj je bil pa g. primarij tako prijazen, da je operiral s palico. Svoje res izredno zanimivo predavanje, kateremu je sledilo občinstvo z napeto pozornostjo, je gospod primarij zaključil: Ne morem zahtevati, da si natančno zapomnite vse, kar ste danes videli in za kar potrebuje zdravnik, ki je posvetil celo svoje življenje samo proučava-nju navedenih predmetov, leta in leta težkega, vztrajnega dela in učenja. Samo nekaj želim: da odnesete splošni vtisek mojega današnjega predavanja kakor trajno pridobitev s seboj; splošni vtisek, ki ga. izraža povišani občutek sigurnega življenja. Kaj je občutek sigurnega življenja? Imamo vrsto boječih ljudi, ki vidijo po dnevi strahove, in katerim njih pretirana bojazen za zdravje ne dovoli nobenega odločnega in podjetnega koraka. So pa drugi, ki se delajo močno hrabre in pogumne, dokler so zdravi; ki pa izgube na mah dostojanstvo resnega, mislečea-a človeka, če jih doleti najmanjša zdravstvena nezgoda. Taki bojazljivci grene življenje sebi in drugim, taki ljudje niso sposobni za življenje, ki je postalo pravi pravcati boj, ki zahteva ljudi jeklenih živcev in železnega srca. Takim bojazljivcem manjka občutek sigurnega življenja, in iz današnjega predavanja ste uvideli, da je njih strah sama nevednost. Taka predavanja so potrebna, ker preganjajo pretirani strah za zdravje in širijo, poglabljajo občutek sigurnega življenja, vir zadovoljnosti in podjetnosti. Kakor trajno pridobitev svojega življenja odnesite ta povišani občutek sigurnega življenja s seboj in v slučaju, ko bo treba odvrniti nevarnost življenja, zaupajte z mirnim srcem in lahko dušo svoje zdravje rokam zdravnika, ki občuti največjo srečo v tem, če uspešno odvrne pretečo ali že nastopivšo nevarnost življenja. — Z dolgo časa trajajočim ploskanjem se je občinstvo zahvalilo odličnemu predavatelju ter splošno izrekalo željo, da bi ga še večkrat pozdravilo na predavateljskem odru S. K. S. Z. Kakor čujemo, bo gospod primarij svoje predavanje po novem letu nadaljeval. Prepričani smo, da. bo takrat dvorana S. K. S. Z. zopet mnogo premajhna. Iskrena hvala gosp. primariju dr. I) e r g a 11 c u za prekrasno predavanje, pa tudi g. dr. Churdinu za blagohotno naklonjenosti lj Slomškova podružnica v Ljubljani vabi vse svoje člane na občni zbor v četrtek, 22. t. m., popoldne ob pol treh v »Katoliško tiskarno«, III. nadstropje. Predava g. Mihelič o lepopisnem in ri-sanskem pouku. Udeležite se v obilnem številu! lj Glas z občinstva. »Narod« toži, da izgledata škandalozno Karunova in Konjušna ulica. Seveda tega ne pove, da je škandaloznih ljubljanskih cestnih razmer kriv razpuščeni občinski svet, ki ni nikdar gledal na to, da bi imela Ljubljana lepe ceste. lj Mesto venca na krsto g. Marije Kunčič daruje gospa M. Rutar v Ljubljani za »Slovensko Stražo« 10 kron. Hvala iskrena! li Umor. Predsinočnjim je prišel v hlev v Koslerjevi vili na Karlovski cesti št. 18 bivši Zormanov hlapec, po poklicu pekovski pomočnik, Franc Novak, rojen 7. aprila 1892. v Mokronogu in tja pristojen, k še tam se nahajajo- čemu hlapcu Antonu Felicijanu ter mu pokazal v robcu zavit kamen, da se bode s tem hudo maščeval nad svojim sovražnikom. Tega sovražnika pa Feli-cijan ni poznal. Ko je imel sinoči Feli-cijan okrog pol 5. ure v hlevu nekaj opraviti, je prišel Novak proti poslopju z nekim človekom. Oba sta bila precej vinjena. Enega je videl tudi hišni sluga, kateremu jo Felicijan naročil, da tam ne sme pustiti nobenega spati in da bode zadevo ovadil policiji. Nato jo šel hišni sluga po svojih opravkih, Felicijan pa tudi po svojih v mesto. Ko se jo Felicijan vrnil okrog pol 7. ure nazaj, je našel pred hlevom grozovit prizor. Na stelji jo ležal neznan človek na hrbtu. Noge je imel sključene in obrnjeno proti zidu, glavo pa proti kapu. Pri glavi je bila mlaka krvi, glava sama pa jo imela veliko rano. Po obrazu jo bil ves krvav. Neznanec je bil mrtev. Ker se je Felicijan takoj spomnil na Novakove grožnjo in ker je videl Novaka ob pol 5. uri priti z nepo-znancem na dvorišče, se mu je takoj zazdelo, da tega zločina ni nihče drugi storil, kakor Novak. Felicijan je šel takoj o tem povedati svojemu gospodarju. Ko je Felicijan prišel do Starega trga, je tam zagledal Novaka, katerega jo takoj obdržal in ko jo prišel policijski stražnik, je osumljenca aretoval. Pri uradu je Novak takoj priznal zločin. Dejal je, da je bil na toga človeka jezen in da bi najrajše še sedaj, ko je že mrtev, po njem skakal. Vest o umoru se je bila po mestu takoj razširila in so ljudje trumoma drli proti usodnemu kraju. Takoj je prišla na lice mesta policijska komisija, ki je mrtvega identi-fikovala z brezposelnim pekovskim pomočnikom Valentinom Schweitzern, rojenim 1879. v Podvinici v ptujskem okraju, ter konstatovala, da je bil ubit. Pod njim jo bila čepica, na kateri se jo držala kri in možgani. Pri ogledu situacije je komisija našla na no daleč od mrtveca oddaljenem tovornem vozu vprežno takozvano »vago«, katera je bila vsa krvava in so se tudi te držali možgani. Po končanem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer bode sodno obducirano. Takoj nato se je zaslišal Novak, ki je smehljaje priznal, da je edino 011 izvršil ta grozni čin. Povedal je, da je bil na Schweitza zato tako jezen, ker ga je nekoč ozmerjal s tatom in ravbar-jem, vsled česar se je nad njim maščeval. Dognalo se je, da sta bila oba istega popoldneva v takozvani »Čikagi« ter tam pila žganje vsak pri svoji mizi. Ko sta šla proti večeru proti Karlovski cesti, sta se baje med seboj zopet sprla in šla potem pred usodni hlev z namenom tam prenočiti. Ker jima je pa Felicijan to prepovedal, je šol Novak po cigarete, Schvveitz je ostal pa tam. Med tem ko je Felicijan odšel v mesto, se je Novak povrnil, odpel od voza vago, dvakrat z njo udaril Schweitza po glavi in ko je videl, da je mrtev, je pripel vago nazaj in odšel. Izgovarja se, da jo to storil v zopetnem prepiru, a je Schweitz takrat že ležal na stelji in kakor se jo dognalo, je bil silno pijan in je prejkone že spal. Vsaj z nekim hišnim slugom ni mogel prav ničesar govoriti in jo ležal tam, kakor je to sploh običaj pri žganjarjih. Ko je Felicijan prišel nazaj in jo opazil zločin, je šel takoj v mesto, kjer je srečal Novaka in ga izročil stražniku. Kakor čujemo, Novak tudi danes, v popolnoma treznem stanju pripoveduje, da je zločin izvršil v jezi do Schweitza. Policija nadaljuje preiskavo v celem obsegu in bode zločinca izročila v preiskovalni zapor deželnega sodišča. lj Službe išče 36 let star mož, ki sedaj brez svojo krivde nima službe. Oče je peterih nepreskrbljenih o t, r o k. Gre rad v službo v trgovino ali kam drugam. Priporočamo poštenega moža prav toplo. Kdor želi imeti njegov naslov, ga poizvo v našem uredništvu. Slovanski vestnik. si Potreba nemščine. V budgetni razpravi praškega mestnega sveta 19. t. m. se je mestni svetovalec Bfeznovsky pritoževal* da obiskuje nemške ljudske šole več kot 70% otrok judovskega pokol jen ja, dočim se število izraeliškib otrok na čeških šolali zmanjšuje. Nato mu je svetovalec Scharf v ostri repliki odgovoril, da je stvar taka, da obiskujejo nemške ljudske šolo češki otroci tako judovskega kakor krščanskega veroizpovedanja in ne ravno majhon vzrok temu je to, ker so se ravno nemški jezikovni kurzi, ki jih je zveza če- ških judov uvedla, vsled akcije gospoda ultranacionalista BPeznovskega morali opustiti, vsled česar češki stariši svoje otroke, boječ se, da so no bi zadosti nemškega naučili, pošiljajo v nemške Šole, kar je ravnotako pri krščanskih. Seliarfu so izvečina vsi svetovalci pritrjevali. Tudi naši pedagogi i 11 profesorji naj pazijo, d a b o 11 a š a mladina saj toliko znala nemščine kakor naši p r c j š 11 i rodovi, če ne 11 a 111 bodo Nemci vse službe o d j c d 1 i! si »Julian«, to je mažarski Schul* verein, jo imel to dni v Pešti občni zbor, na katerem jo poročal društveni šolski referent v Slavoniji Josip Margitai, preje Margetič, hrvaški renogat. Mož je bil prejo ravnatelj učiteljišča v Čakov-cu ter je glavni dol svojega življenja posvetil pomažarjevanju medmurskih Hrvatov. Poročal je o delovanju »Ju-liana« v Slavoniji in se pohvalil, cla so glavni stebri društva tamošnji veleposestniki in velezal tpniki. Mažarska kolonizacija hitro napreduje in društvo stori vse za dobrobit naselnikov. Da se tu ne gre samo za mažarske na-selnike, marveč za mažarizacijo Slavonijo sploh, je. jasno in dokazujejo te-le številko: »Julian« jo razdelil 3117 mo-litvenikov, 82 tisoč koledarjev in neštete tisoče v mažarskem duhu pisanih brošur in časopisov; ustanovil je 114 deloma stalnih, deloma potovalnih ljudskih knjižnic in podpiral snovanje hranilnic in zadrug. Društvo prireja analfabetskc tečaje in predavanja in skrbi za brezplačno pravno zastopstvo. Število julianskih šol na Hrvaškem znaša 42 s 87 učiteljskimi močmi in 6000 učenci, ki dobivajo knjige in vse druge šolske potrebščine popolnoma zastonj. Društvo jo svoje delovanje sedaj raztegnilo tudi na Bosno, kjer je že ustanovilo mažarsko šolo s 5 učitelji in otroški vrtec; podpira seveda mažar-stvo tudi na vseh drugih poljih. K temu vzemimo še prodiranje nemštva na Hrvaškem in v Bosni, pa se nam nudi dovolj jasna slika o nevarnosti, ki preti hrvaškemu in seve tudi našemu narodu. Razne stvari. Stotnik defravdant. V New YorkU so aretirali nekdanjega grškega stotnika Timopoulosa, ki je poneveril grškemu eraru 4,000.000 drahem. Sedemkratni umor. V Bremenu so zaprli ženo nekega inženirja, ki je osumljena, da je zastrupila sedem oseb. Grozen samoumor. V pariškem predmestju Saint Fargeau si je umetni mizar Alfonz Barclion začel rezati z britvijo v hipni norosti kose mesa s telesa ter jih je metal skozi okno, in to pred očmi neke svoje prijateljice. Ko je ta začela klicati sosede na pomoč, je skočil Barclion skozi okno na cesto, kjer je obležal z razbito glavo. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 21. decembra. Gosposka zbornica je v današnji seji sprejela vse postave, sklenjeno od poslanske zbornice, v prvi vrsti postavo, da se ustanovi fond za cena stanovanja, o katerem je temeljito poročal Baerenreiter. Pri debati sta govorila daljša govora bivši justični minister Klein in grof Clam-Martinitz. ZDRUŽITEV KRETE Z GRŠKO. Atene, 21. decembra. Poroča se iz Kaneje, da narašča vedno bolj med kmetskim prebivalstvom razburjenje. Protestna nota proti zadnji izjavi varstvenih velevlasti je že izročena konzulom. Povsod po Kreti so vrše ljudski shodi, 11a katerih se naglaša, cla je treba v potrebnem slučaju z orožjem in skrajnimi silami delati za združitev Krete z Grško. ŠEST DELAVCEV UTONILO. Monakovo, 21. decembra. Na Isarju pri Freisingu je zadel čoln z devet delavci ob neko skalo ter se je prevrnil. Šest, delttvccv je utonilo; ostali trije pa so se rešili. POIZKUŠENI SAMOUMOR GROFICE METTERNICH. Dunaj, 21. decembra. Grofica Metternich Valletin, ki si je radi prevar n jenega moža na rezala žilo na roki, sc počuti bolje. ARETACIJE RUSKIH DIJAKOV. Peterburg, 21. decembra. Aretacije ruskih vseučiliških dijakov in hišne preiskave se nadaljujejo. j Božična darila! I nrnrlj» itd,, Itd,, vse v najmodernejšem slccn. Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati se moje izložbe in presodite ccnel — Potrudite te potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovejših precizijskih ur moje lastne tovarne ur v Sviti z znamko ,IKD . Največja zaloga ur, zlatnine In srebrnlne, juvelov ter briljantnili nakitov itd,, istotako ogromna izbira kina-9rebmega hlag* kakor nastavkov, jedilnega Postrežba stroeo solidna! Cene noinižief Telefon ¿73. Brzojavni naslov: „H. SUTTNER". Ha «iimem vtralanu"i« «igortrja z cbrifnn v»it«. Cenik ptlinltte proite. Mnenje gospoda dr. I. N e -d e 1 k o. Solun. Gospod J. Serravallo! Trst. Veseli me, da Vam zamorem poslali svoje mnenje o Vašem Serravallo v e m Kina-vinu z železom, ki ga rabim že dve leti. S kratkimi besedami: Vaš preparat pripisujem vedno kot krepilo in proti mrzlici. Vsled dobrega okusa ga jemljejo radi tudi oni bolniki, ki nočejo uživati več nobenih zdravil, ker imajo od njih že ves pokvarjen želodec. Ti bolniki so zadovoljni z njegovim okusom in tudi z uspehi, ki se dosežejo z njim. Podajam ga tudi rad svojim operirancem, posebno ženskam v času rekonvalescencc in sicer z najboljšim uspehom. Tudi šibkim, doječim ženskam je postalo Vaše vino prepotrebno, ker ga lahko uživajo in uspešno. Solun, 12. junija 1909. D r. N e d e 1 k o. flko imate deklice ali dečke ki doraščajo, dajte jim brez odlašanja Scott-ovo emulzijo. Opazili bodete kmalu, da izgubljajo slabost in da niso samo čvrsti, ampak tudi živahni in veseli. V Scott-ovi emulziji se nahajajoče in najbolj učinkujoče ribje olje je prosto zoprnega okusa in zelo lahko prebavno, pridobitev, ki jo je pripisovan posebnemu načinu Scott-ovega pripravljanja. Pa še več; seott-oud emulzijo je, kakor potrjujejo zdravniki in bolniki, bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. En poskus Vas bode gotovo zadovoljil. 3109 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se ▼ vseh lekarnah. Pristna le t to znamko — ribiiem — kot jar.ineiiskim znakom Scott-ovega ravnanja! .■"•' • , !:r (f, , 1 . - vra" ■ — taborna dietifna namizna pijača. O dobroti Bilinske vode oni se vprnSa domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastner|u v Liubl|anl. 2590 Meteorologien*) poročilo. ViSIna n. morjem 306-2/;z, sred. zračni tlak 736-0 mm o u S Cm opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzllu Vetrovi Nebo ni3 > 3 S a M > a. » 20 9. zveč 742 1 06 si. svzh. jasno 21 7. zjutr. 743 8 3 0 » megla 00 2, pop. 743 6 31 y del. lasno Srednja včerajšnja temo. M1 norm —2 ] o. Zahvala. 3687 Za mnogobrojne izraze globokega sožalja, katere smo prejeli povodom prerane izgube našo ljubljene in nepozabne matere, oziroma sestre, svakinje, babice, prababice, tašče in tete, gospe Marije Šumi, roj. Poiak izrekamo tem potom vsem in vsakemu posebej najprisrenejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so se v tako obilnem številu zbrali, da pofasto in spremijo drago pokojnico k zadnjemu počitku. Posebno pa se šc zahvaljujemo čitulnifnemu pevskemu zboru za ganljivi in v srce segajoči žalo-stinki ter vsem darovalcem prekrasnih vencev. Kranj, 20. decembra 1010. Žalujoči ostali. 1500 smrekovih hlodov proda potom javne dražbe, vršeče se dne 28. decembra 1910 ob 1. uri popoldne v Kazini. Županstvo občine na Jezerskem, Koroško. 3668 Hiša na Svetili Proda se iz proste roke radi družinskih razmer blizu dveh tovarn in želez n. postaje Medvode ležeča hiša z nekaj polja in vrtom, posebno pripravna 7,i kakega upokojenca. Ceno in 'drugo pove lastnica Mrija Susteršlč Svetje 5 p. Medvode. Kurzi efektov in menjic dno 20. dccembra 1910. flko hočete imeti pisalni stroj, ki Vam ne bo delal sitnosti ne stroškov za popravila in da Vam ne bo obstajal na lepem, ko imate največ važnega in nujnega dela, nabaviti si morate Skupna 4% kouv. renta, maj—november ........... Skupna 4% konv. renta, januvnr —julij.......... Skupna 4,2°,, papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2°.., srebrna Tenta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investi'- renta ji/,«;, . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kror ">ta 40»0 . . . Ogrska in\ renta 31/2% Delnice a v s.: . ¡>.-rskc banke Kreditne delnice....... London v ista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Ftublji........... Underwood-pisalui stroj ima vse moderne vrline in neomajno trpežnost. — Zahtevajte cenik in imenik lastnikov „Under-wooda", da se sami lahko prepričate o teh vrlinah. Nabavite si ga in imeli bodete večji dobiček nego jaz. — Glavni zastopnik: J. Perko, Ljubljana, Marije Ter. cesta 7, I. - Čez 350.000 komadov v uporabi! — Zahvala Povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma mamice, tašče, stare mamice, sestre in tete, gospe močne postave, sprejme /. novim letom I. Izopa naslednik Valentin Bostjančič, scHlarski mojster v Beljaka, Paracelsova niica štev. 8. 3656 3 frgoučeoe soproge se nam je izkazalo toliko sočutja, da nam je nemogoče, vsakemu posamezno se zahvaliti. Zato se tem potom kar najiskrenejše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, onim, ki so spremili drago pokojnico na zadnjem potu, ter sploh vsem, ki so na katerikoli način izkazali svoje sočutje. Ljubljana, dne 21. decembra 1910. Ü Vsak vprašuje kje bi dobro in poceni nakupil 3570 Da ustreženi želji cenjenega občinstva, bodem ravno ob tej priliki prodajni vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete kakor; uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago. Staro zlato, srebro iti drage kamne kupujem ali jemljem v zameno. Cenjena naročila kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kur najhitreje ter po izredno nizki ceni. Žalujoči ostali juvBlir, trgovec 2 urami t?,r zapriseženi sodni csniloc Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. I Nobenega predmeta ni, ki bi bil bolj sposoben pripraviti pravo božično veselje in ki jc obenem praktična vrednost za vsak stan, kot jc Sisalnl stroj. Svoje nedosežne šivalne strele umetno vezenje zelo pripravne priporoča Večja manufakturna trgovina išče izurjenega uvedenega za Štajersko, Kranjsko in Primorje. Vešči italijanščine imajo prednost. Vstop 1. marca 1911 ah tudi takoj. Trajna služba. Dobra plača. Istolam se sprejme miada moč, ki je že nekoliko potovala in ima veselje do potovanja. Ponudbe s popisom življenja 111 zahtevo plače pod: „ReiSDnder 1911 — W. C. 6278 na anočno pisarno Rudolf Mosse, Dunaj I. do 31. decembra. 2661 touarna Stoalnih sfrejzu z glauno zatoga o Ljubljani C®«C» & 4Í © íí , «a £ m ra a? íííz'az in soSidne, íacna posfceilsa. U sialisfei r*f W je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 J1 4 steklenic« (5 !tg) îranko K 4*~ BR. NOVAKQVIC, Ljubljana. V modni trgovini Feter Sterk Ljubljana, Stari trg 18 dobite 3576 lepa koristna božična darila in po že znano najnižjih cenah Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d. Zu aarc perila. S£iO2fSMr§0t3ä K nasprctó glasne pošte. 2964 1 se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva itd. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. Razpis. Razpisuje se služba drugega občinskega redarja. Letna plača jc K 1020"— in ima vso prosto obleko. Prošnje se sprejmejo do 29. t. m. v tukajšnji urad. Sprejme se ga takoj. Županstvo Jesenice, dne 16. decembra 1910. 3653 C ■i Rn t. Bajec cvetlični salon Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu Izdeluje šopke, vence, trakove. ^ Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne. 3662 52-1 Najcenejše dežnike solnčnike domačega Izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin 30S1P l)M, tovarna fleznihov, Piana Pred SHotilo st. is. Stori trn JU Prešernova ulica št 4. 3634 Popravila točno in ceno. 521 & ©J 1 R3 mm Rokavice, nogavice, zim-. sko perilo, žepne robce, galoše, predpasnike, spodnja krila, kožuho-vino in druga božična darila kupiš najugodneje v modni trgovini O. /ezeršek (prej K. Recknagel) Mestni trg 24. 3630 mm M i ß i EPESMI (Rltidrleol in drugI napeui). 8 za solo in mešani zbor, Z za moški zbor. Uredil Josip Siclterl, Ribnica. Naroče sc po nakaznici pri skladatelju v Rib-nici. Partitura samo K 1'20. 6 l i E. SB«, LjiiHjana BMfli mím mmiÉturne^ blaga Znižane cenel