©(»ms Leto XLIX - št. 18 - CENA 110 SIT GLAS Kranj, torek, 5. marca 1996 DANES PREBERITE stran 4 Občina prepoveduje gradnjo vikendov R D I 88,4MHz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Gorenjska Banka UPOKOJENCI - odprite račun na katerega želite prejemati pokojnino pri nas Dve novi stanovanjski skupini Nič več bivanja med grajskimi zidovi Na Mlaki in v Preddvoru so v petek odprli dve stanovanjski skupini za otroke s posebnimi potrebami iz Vzgojnega zavoda Preddvor. Mlaka, Preddvor, 1. marca - Državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič Je v petek odprla hiši, v katerih bo Prebivalo po osem osnovnošolskih °trok, ki jih sicer vzgajajo med grajskimi zidovi v Vzgojnem zavodu Preddvor. Slednjega naj bi sčasoma povsem nadomestilo pet stanovanj-skih skupin. Tako je ob otvoritvi novih dveh skupin na Mlaki in v Preddvoru napovedal ravnatelj vzgojnega zavoda Srečo Burkeljc, ki je med drugim dejal, da tovrstni tip vzgoje ni modna muha, temveč z njim skušajo otrokom s posebnimi potrebami kar najbolj približati način življenja, kakršnega imajo njihovi vrstniki. Skupnosti, v katerih osem otrok prebiva z dvema vzgojiteljema in gospodinjo, so še najbolj podobne družinam, v njih pa je lahko vsakdo deležen potrebne pozornosti. Mag. Na zdravje novima stanovanjskima skupinama: ravnatelj Srečo Burkeljc in državna sekretarka mag. Teja Valenčič. Teja Valenčič pa je dejala, da so v Sloveniji že leta 1986 začeli s preobrazbo vzgojnih zavodov v stanovanjske skupnosti, in da jih je doslej že 24. Navzoča sta bila tudi Vitomir Gros in Miran Zadnikar, kranjski in preddvorski župan. Krajani na Mlaki so spočetka nasprotovali, da se v hišo v Nedeljski vasi naselijo vzgojno moteni otroci. Po mesecu dni bivanja v obnovljeni in njihovim potrebm prilagojeni hiši pa so se novih sosedov že večinoma privadili. Tudi Vitomir Gros je izrazil upanje, da bodo ljudje razumeli te otroke in poseben način vzgoje, namenjen njihovi socializaciji v okolje. V Kranju namreč načrtujejo še eno takšno skupnost. Prva, ki so jo pred skoraj dvema letoma odprli v stanovanjskem objektu nekdanjega dijaškega doma v Kranju, pa že lep čas nemoteno9 deluje. • D.Ž. Foto: Tina Doki Dohodnina '95 Izpolnimo svojo davčno napoved ^to je naokoli in do konca marca morate oddati svojo napoved *a odmero dohodnine v lanskem letu. Pripravili smo vam Jjasvete, ki jih lahko preberete na 11. in 12. strani, gorenjski ^avkarji pa so dodali obvestilo, kje in kdaj lahko oddate svojo davčno napoved. Sami si boste tudi lahko izračunali, koliko dohodnine boste doplačali oziroma vam je bodo vrnili. Na Starem vrhu so letos imeli že več kot petdeset smučarskih dni STRAN 13 Jubilejne cerkljanske Partizanske smučine Nad 150 smučark in smučarjev, predvsem bork in borcev NOB in vojakov slovenske vojske, je tekmovalo na jubilejnih 20. Partizanskih smučinah na smučišču nad Cerknim. Na sliki: na startu veleslaloma sta bila tudi predsednik republike Milan Kučan in župan občine Cerkno dr. Janez Podobnik. Več na 4. strani. • J.Košnjek i&^MM^^064/58-458 §e mobitel ^^EVa"oROŠKA26, KRANJ) ♦ p r R o L UGODNO! KURILNO OUE PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 N AK GOLA SFRE SLOVENCI KAM, V EVROPO ALI NA BALKAN? ] Vabimo vas na pogovor, ki bo V PETEK, 8. MARCA, OB 19.30 URI V SEJNI SOBI OBČINE KRANJ I Gosta pogovora bosta: g. LOJZE PETERLE, predsednik SKD in j g. ANDREJ ŠTER, minister za notranje zadeve I Gosta bosta spregovorila o vključevanju Slovenije | v Evropsko unijo in o aktualnih političnih dogodkih. SKD ^ČUNALAJ/^ PROGRAMI Digital Logic KRANJ - Lflbore, Ljubljanski c.21. tel. 22 33 73 Digital Usgie ^/SOžeod 126.565,00 SIT 1 ^790,00 SIT mesečno! *eL:064/22 10 40 ^**X:064/22 37 92 Redni študentje: Izredni študentje: Informacije: brmativni dnevi Visok strokovna šola m podjetništvo prostorih Avditorija v Portorožu velika dvoranu WTC v Ljubljani - 08.03.1996 oh - 08.03.1996 ob 1? - 1)9.(0.1996 ob li sami sebi namen, TZ Slovenje vsako leto organizira turistični festival, za katerega tudi razpiše temo. Letošnja tema je Gostoljubje * nasmeh turizma. . Sprva se je teh festivalov udeležilo !e malo osnovnih šol, sčasoma pa se ]e Število udeležencev tako poveča-l0> da je bilo potrebno narediti lekcijo. Zato so lani začeli z refcijskimi festivali, najboljši pa so se nato srečali na slovenskem tek-E?Vanju. Dolhar ie poudaril, da so ,T gorenjski predstavniki v pretek-,ln 'etih zelo uspešni na tekmovanju in upa, da bo tako tudi v prihodnje. Letošnji Gorenjski regijski turistični festival bo 7. marca v festivalni dvorani na Bledu, organizira pa ga Osnovna šola prof. dr. Josipa Pleml-ja z Bleda. Državno srečanje bo konec aprila v Mariboru. Osnovnošolski turistični krožki, ki so se prijavili na festival, na Gorenjskem jih je devet, so lahko ugotovili, kako široka tema je gostoljubje v turizmu. Če pogledamo bolj podrobno, je praktično celoten turizem eno samo gostoljubje. Vsaj moral bi biti. Magda Bogataj z blejske osnovne šole, ki vodi turistični podmladek od prvega do petega razreda, je dejala, da so si sprva, ko so izvedeli za letošnjo temo, pod gostoljubjem predstavljali le prijazen sprejem gosta. Prijazen nasmeh hotelskega re-ceptorja pa že dolgo ni več poglavitno dejanje, ki se ga bo turist zapomnil. Je le drobec, majhen kamenček v turističnem mozaiku. Danes turist opazi že vsako malenkost, ki prispeva k splošni sliki gostoljubja. Prijazen voznik na avtobusu, ustrežljiv trgovec, ki je pripravljen pomagati tudi z nasveti, pa prijazni zdravniki, policisti, domačini in navsezadnje tudi gostinski in turistični delavci. Sodelovanje na festivalu ni mačji kašelj Za nastop na Turističnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava mora vsaka šola obdelati predpisano tematiko v treh sklopih. Najprej morajo pripraviti seminarsko oziro- ma raziskovalno nalogo. Na samem festivalu pa morajo svojo seminarsko nalogo predstaviti tudi z gledališko igro in razstavnim panojem (1x2 metra površine). Izvedba posameznega dela projekta je precizno opisana tudi v posebnem pravilniku, kakor tudi način ocenjevanja. Kot je dejal Dolhar, se s tem želijo čimbolj izogniti subjektivnosti ocenjevanja oziroma "navijanja za svoje", kar bi bilo do mladih turističnih zanesenjakov nepravično. S tem se izognejo tudi morebitnim negodovanjem in slabi volji. Seminarsko nalogo in odrsko predstavitev oceni petčlanska, neodvisna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki šole, ki na festivalu ne tekmuje, predstavnik turističnega društva ali turistične zveze, predstavnik organizacije s področja kulture oziroma gospodarske organizacije s področja turizma in dva predstavnika TZS. Za nalogo, ki lahko obsega največ 25 tipkanih strani, lahko šola dobi največ 75 točk. Pri oceni upoštevajo usklajenost naloge z razpisom, obliko naloge in njeno uporabnost v okolju, kjer šola deluje. Pri slednjem gledajo na uresničljivost nakazanih rešitev, ali jih lahko šole celo same uresničijo oziroma ali je navedeno, kdo jih lahko uresniči. Pri tem je tudi pomembno, kako bodo te rešitve predstavljene ljudem, ki jih lahko izpeljejo. Tudi za odrsko predstavitev in razstavni pano je možno dobiti največ po 75 točk. Pri odrskem delu se pravtako upošteva usklajenost z nalogo, izvirnost scene in seveda njena izvedba. Ta predstavitev lahko traja najdlje deset minut, za vsako minuto prekoračitve pa od skupnega izkupička točk komisija odbije eno točko. Pri razstavi upoštevajo njeno usklajenost z razpisano temo, uporabnost in inovativnost ter sama postavitev. Na državno raven festivala se uvrsti najboljša ekipa, ker pa na gorenjskem festivalu letos sodeluje devet šol, bosta v Maribor šli najboljši dve šoli. Kako mlade povezati v srednjih šolah? Že zgoraj opisan postopek festivala, nakazuje, da je za izdelavo celotnega projekta potrebno veliko časa. Na Bledu so se naprimer z letošnjo tematiko ubadali od oktobra do januarja. Seveda pa moramo vedeti, da je ta šola tudi organizator letošnjega festivala, zato imajo dela še več. Razveseljiv podatek je, da pri projektu sodeluje vsa šola. Bolj žalosten podatek pa, da ti osnovnošolci po prihodu v srednjo šolo, nimajo možnosti nadaljevati s turistično dejavnostjo. "Ogromno veliko otrok sodeluje v turističnih podmladkih po slovenskih osnovnih šolah. A ko ti pridejo v srednjo šolo, se vse ustavi. Na Gorenjskem ima samo Srednja gostinsko - turistična in ekonomska šola na Bledu organiziran turistični krožek, ostale pa nič," je problem nakazal Dolhar. Zato bi bilo pametno razmisliti, kako potencialne turistične delavce izobraževati ali kako drugače povezati tudi v srednjih šolah. * S. Šubic %jf%J M\J& iH %J O Jnurt OD PETKA DO TORKA Šestdeset let Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki Klasičnih telefonistov je vse manj Jubilejno leto bo delovno, začetek projekta obnove. St ^°!ca'. marca " lesna galanterija, v zadnjih iei,-er ?'eP'h «n slabovidnih letih pa uspešno deluje tudi proizvodnja avdio - video kasetnega programa. "Dejavnosti, ki jih opravljamo v naših delavnicah, morajo biti po eni strani dohodkovno sprejemljive, po drugi pa primerne za zavod in invalide, saj ne moremo graditi zgolj na komercialni uspešnosti," je povedal direktor centra Boris Koprivnikar. "Zaposlene so različne vrste z začetkom invalidov, predvsem pa se trudimo zaposlovati slepe in slabovidne, ki so težko za-posljiva kategorija. Pozorni smo, da najdemo primerno delo zanje. Veliko delamo na interni organizaciji in hkrati iščemo nove proizvodne programe, bogatimo obstoječe. Tudi mi čutimo izgubo bivšega jugoslovanskega trga in si želimo prodora na zahtev- Osrednja proslava novembra. šestih desetletjih iz doma s'epih, kamor so prihajali Predvsem ostareli, postal Vodeni socialno varstveni l»vod. Center se vključuje v ^zlične razvojne in raziskovalne aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju skrbi za slepe *n slabovidne tako doma kot todi v sodelovanju s tujimi organizacijami. Sestdesetle-tnico ustanove bodo prazno yali delovno: z zacetkon. Projekta obnove, ki bo omogočila boljše pogoje dela. Center ta čas sestavljajo tri Telativno avtonomne enote: srednja šola za slepe in slabo-Vldne, dom oskrbovancev in mvalidske delavnice, kjer je večina zaposlenih invalidov, Predvsem slabovidnih. Najpomembnejša proizvodna Programa sta kovinska in Boris Koprivnikar, direktor Centra slepih in slabovidnih. nejše evropske. Program lesenih igrač nam je tako rekoč pisan na kožo in prav zdaj iščemo tržne kontakte v zahodni Evropi. " V srednji šoli, ki jo obiskujejo dijaki iz vse Slovenije, kjer so poleg izobraževalnega programa za telefonista četrte stopnje pred letom uvedli tudi usposabljanje za ekonomsko komercialnega tehnika pete stopnje zahtevnosti. Program je prilagojen za slepe, ob upoštevanju razvoja nove, predvsem računalniške tehnologije. Sicer pa se v srednji šoli redno izvaja tudi program rehabilitacije odraslih oslepelih, različni progra-mi prekvalifikacij in dokvalifikacij ter strokovna pomoč dijakom in študentom, ki se izobražujejo na drugih Šolah. Večina učencev in rehabilitantov, ki so vključeni v izobraževalne programe srednje šole, je nastanjenih v prostorih internata v stavbi srednje šole. "Šola intenzivno dela na prevetritvi vseh programov. Program telefonista je potrebno bistveno posodobiti. Klasična telefonija namreč izumira, Število komunikacij pa skokovito narašča. Zato bomo naše dijak skušali izobraževati čim širše, v smislu možnosti upravljanja s faksi, modemi, računalniki, skratka, usposobiti jih z delo na nekakšnem telefonskem servisu, ki bo sposoben opravljati najrazličnejša poizvedovanja, ankete, trženja, in bo uspešen nadomestek klasičnemu telefonistu. Računalnik z brailovo vrstico prav gotovo pomeni odprta vrata do marsikaterega poklica." Dom oskrbovancev ima sicer za osnovno nalogp skrb za starejše občane škofje Loke in okolice, posebna naloga pa je skrb za starejše slepe in slabovidne s območja celotne Slovenije, ob tem pa veliko naporov vložijo v posodobitev negovalnih oddelkov in bolj aktivno življenje varovancev doma. "Problemi doma so zaradi vedno večjih zdravstvenih težav oskrbovancev iz leta v leto večji. Grajeni so namreč kot stanovanja, dejavnost pa se postopoma preoblikuje v bolnišnično, saj pri nas opravljamo tudi zelo zahtevno zdravstveno nego. Močan poudarek je na spremljeval- nih dejavnostih, pomembno vlogo pa ima tudi delovna terapija, dodatne dejavnosti in prireditev, ki naredijo življenje v domu prijetno. Pri tem je seveda potrebno poudariti stalne finančne probleme; stroka grenaprej, zahteve, tudi svojcev in oskrbovancev, so vedno večje, domovi pa že zdaj poslujejo z zelo nizkimi sredstvi, sploh v primerjavi z zahodom. Sicer pa smo letos v fazi dogovarjanja za začetek močnega investicijskega ciklusa. Objekti niso več primerni, saj na primer že dodatne aktivnosti v domu potekajo Eo dnevnih sobah in hodni-ih. Eden od izhodov iz takšnih stisk je prav gotovo uvajanje zunanjih dejavnosti, kot je dnevno varstvo in pomoč na domu. V tej smeri grejo namreč tudi trendi v razvitem svetu, pri nas pa smo za to dejavnost prav gotovo primerno usposobljeni. Domsko varstvo bo seveda vedno nujno. Vendar je smotrno, zaradi humanih in ekonomskih razlogov, čimveč skrbi in bege opraviti doma. Zato je naša tendenca odpiranje v okolico, " je povedal Boris Koprivnikar. M.A, foto: Jurij Furlan AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nas obvestili, da so ta konec tedna opravili kar 26 vlek poškodovanih vozil in nudili 7 pomoči na kraju nezgode same. GASILCI Iz Gasilsko-reševalne službe Kranj so nas obvestili, da so posredovali ob prometni nesreči na Meji, pogasili so stanovanjska požara na Poti na Jošta in na Trgu Prešernove brigade, dvakrat so zapirali vodo, posredovali so pri eksploziji in požaru v garaži v Naklem. Prejeli pa so tudi lažni alarm o stanovanjskem požaru na Šucevi ulici. Blejski gasilci so gomagali ob reševanju iz lejskega jezera in tehnično intervenirali pri razlitju olja. Poklicni jeseniški gasilci so dvakrat črpali vodo v jeklarni, imeli gasilsko stražo v gledališču in odhiteli gasit požar na leseni baraki na Blejski Dobravi. Škofjeloški gasilci pa so odhiteli gasit nad Bukovi-co, kjer so se vžale saje. GORENJSKI NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Gorenjci dobili kar 33 novih prebivalcev. V kranjski porodnišnici se je rodik) 24 otrok, od tega se je rodilo 10 dečkov in 14 deklic. Najtežji je bil deček s 4.150 grami, najlažja pa 'deklica s 2.750 grami. V jeseniški porodnišnici pa se je rodilo 6 dečkov in 3 deklice. Obe mejni težji sta pobrala dečka, najtežji je tehtal 4.250 gramov, najlažji pa 2.760 gramov. URGENCA Veliko dela pa so imeli jeseniški bolničarji. Na kirurgiji so poskrbeli za 174 pacientov, na internem oddelku za 63 pacientov, na pediatričnem oddelku so nudili pomoč 21 malim bolnikom in na ginekološ-ko-porodniškem oddelku so nudili pomoč 9 pacientkam. SMUČIŠČA Iz vseh smučarskih centrov smo dobili informacijo o zelo lepem vremenu in odlični smuki. Na Krvavcu je do 120 cm snega, vse naprave obratujejo, proge so urejen. V Kranjski Gori imajo do 60 cm snega in vse naprave obratujejo. Na Voglu pa je snežna odeja debela kar 175 cm, naprave obratujejo, gneče ni. Na Zelenici je od 60 do 140 cm suhega snega, proge so urejene, obratujeta dve sedežnici in dve vlečnici, smučarski avtobus pa ne vozi. Kobla ima do 170 cm snega, na Veliki planini je 140 cm snega, urejene so tudi tekaške proge* na Rogli pa je do 150 cm snega in imajo veliko obiska. Ugodna smuka pa je na Španovem vrhu. Smučišče Krpin nad Begunjami pa deluje le še čez vikend. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Gimnazija ima novo telovadnico Jesenice, 4. marca - Včeraj popoldne so slovesno odprli novo telovadnico pri jeseniški gimnaziji, ki je veljala 103 milijone tolarjev. Za njeno izgradnjo je največ sredstev prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, 3 milijone tolarjev z raznimi akcijami gimnazija, 17 milijonov tolarjev pa jeseniška občina. Telovadnica, ki so jo načrtovali dvajset let, bo namenjena tudi za Šport in rekreacijo in jo bodo uporabljala jeseniška društva in občani. V njej bodo lahko državna tekmovanja za odbojko in košarko, ima pa tudi tribune za 360 ljudi. Telovadnico, ki ie zelo funkcionalna, je solidno gradil jeseniški Gradiš, gradili pa so jo po načrtih arhitektke Metke Velepec. Jesenice so torej v zadnjih letih bogatejše za obnovljeno gimnazijo, za katero je Ministrstvo za Šolstvo in šport namenilo 180 milijonov tolarjev, zdaj pa še za lepo telovadnico. V gimnaziji ob tej priložnosti pripravljajo tudi razstavo o vseh vrhunskih športnih rezultatih, ki so jih v več generacijah dosegli tisti gimnazijci, ki so obiskovali jeseniško gimnazijo. • D.S. Novi gasilski častniki Kamnik, 4. marca - Konec januarja je Gasilska zveza Kamnik začela s tečajem za nižje gasilske častnike. Tečaj je obiskovalo 31 članov iz gasilskih društev v občini Kamnik in med njimi tudi štiri ženske ter dva člana GD Lahovče iz občine Cerklje. Slovesna podelitev spričeval novim nižjim gasilskim častnikom je bila v petek popoldne v gasilskem domu v Kamniku. Spričevala sta podelila poveljnik gasilske zveze Kamnik inž. Jože Brleč in predsednik Gasilske zveze Kamnik Franc Resnik. Iz Kamnika je naredilo tečaj 6 članov, s Križa 4, Svilanit 1, iz TAiniic 3. iz Kamniške Bistrice 3, iz Spi-taliča 5, Šmartna 3, Srednje vasi 2 , Sela 2 in iz Lahovč 2. Gasilsko društvo Križ, ki je že do zdaj bilo med najbolj delavnimi v Gasilski zvezi Kamnik, je imelo že zdaj več častnikov. Tokrat pa so naredili tečaj Vera Hlade, Luka Hribar, Andrej Luka-ncc in Robert Kočar. A Ž. Dvanajsta seja v Tržiču Tržič, 5. marca • V četrtek, 7. marca 1996, ob 18. uri bo 12. seja občinskega sveta občine Tržič. Na dnevnem redu je kar 14 točk dnevnega reda. Med pomembnejše sodi predlog za kandidaturo na natečaju za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, predlog pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva, predlog pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva, predlog sklepov o podpori malemu gospodarstvu in predlog odloka o oblikovanju občinske agencije za razvoj malega gospodarstva, predlog sklepa o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj in pov-prečnih stroškov komunalnega urejanja zemljišč, predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka odloka o dopolnitvi PUP za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič ter osnutek odloka o proračunu občine Tržič za 1996. leto. Med drugim naj bi sprejeli tudi poslovnik občinskega sveta in poročilo o uresničevanju sklepov. S. Saje mmmnm«***».....luuiiii.iiliiiiijiiiipiiMliiiiiiiii.i........mm.......>«»M»iu.n—muiihi.u.....mm»mm^mMmm^mmmimmmmmmmt».......mi......................,,........,mmm....... Seja občinskega sveta Kranjska Gora Občina prepoveduje gradnjo vikendov Občina Kranjska Gora je sprejela prostorske plane, v katerih namembnosti obstoječih stavb za počitniške namene. Vikendi Kranjska Gora, 4. marca • Na minuli seji občinskega sveta Kranjska Gora so svetniki sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega družbenega plana občine, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine, odlok o ureditvenem načrtu Zelenci, odloka o spremembah odloka o razglasitvi Zelencev za naravni rezervat, odlok o zazidalnem načrtu stanovanskega območja Log in odlok o sprejetju lokacijskega načrta za kanalizacijski kolektor in plinovod s kolesarsko stezo od Hrušice do Rateč. Občina Kranjska Gora je zaostrila svojo prostorsko politiko do gradnje novih počitniških objektov, počitniš- kih apartmajev za prodajo, počitniških hiš in počitniških domov. V ta namen je občinski svet Kranjska Gora sprejel odlok o nujnih ukrepih na področju urejanja prostora, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor razveljavilo in naročilo upravni enoti na Jesenicah, da mora ne glede na določbo občinskega odloka o nujnih ukrepih na področju urejanja prostora v občini Kranjska Gora investitorjem izdajati lokacijska in gradbena dovoljenja ter določbe o dovolitvi priglašenih del za celotno območje občine Kranjska Gora. Zato s spremembami plana ponovno predlagajo omejitve za novogradnje in spremembe namembnosti obstoječih stavb za počitniške ponovno predlagajo omejitve za novogradnje in spremembe se bodo gradili lahko le na območju Gozd Martuljka. namene: počitniške hiše - vikendi, apartmaji za prodajo prebivalcem brez stalnega prebivališča v občini Kranjska Gora in počitniške domove. Gradnja počitniških domov ostaja dovoljena na območju veljavnega zazidalnega načrta v Gozd Martuljku. Hkrati so Kranjskogorci javno razgrnili tudi prostorske ureditvene pogoje za občino Kranjska Gora - za več reda glede postavljanja pomožnih in začasnih objektov, zlasti ob vznožju smučišč. Za območje Zelencev, ki so naravni rezervat, je bil izdelan ureditveni načrt. Želja je, da bi se Zelenci uredili za obiskovalce in preprečilo vdor proda in peska iz okolice. Najnujnejše ukrepe sta občina Kranjska Gora in Triglavski narodni park lani jeseni že izvedla. V Logu v Kranjski Gori je predvidena gradnja stanovanjskih hiš - 17 stanovanj in manjši penzion-Nobeno naselje v Zgornjesavski dolini nima ustrezno urejene kanalizacije, zato kranjskogorska in jese-niška občina načrtujeta kanalizacijski kolektor od Rateč do Jesenic, kjer je čistilna naprava. Blizu bo potekal tudi plinovod. Hkrati naj bi uredili tudi kolesarsko stezo od Rateč do Hrušice. Kolek; tor, plinovod in kolesarska steza naj bi tekli približno po trasi opuščene železniške proge. • D.Sedej Uspela krvodajalska akcija med Preddvorčani Za dva avtobusa družabnih krvodajalcev Letos krvodajalcem v Preddvoru ni bilo treba pošiljati vabil: kar sami so se pozanimali za krvodajalsko akcijo in spet napolnili dva avtobusa. Preddvor, 4. marca - Ravno okrog vreme in viroze malce razredčile Valentinovega so se vrstile krvoda- naše vrste. Kljub vsemu nas je bilo jalske akcije za občine Kranj, za dva avtobusa, čeprav za krvoda- Cerklje, Preddvor, Šenčur in Naklo, jalsko akcijo nismo razpošiljali po- Krvodajalci iz Preddvora, kjer se že sebnih vabil. Ljudje, ki se vsako leto več let zapored v velikem številu udeležujejo akcije in se veselijo tudi odzovejo vsakoletni akciji, so se letos spet izkazali. V občini sicer deluje več krajevnih organizacij Rdečega križa, najbolj uspešna pa je tista iz Preddvora, kjer poleg humanosti h krvodajalstvu vsako leto vabi tudi družabnost. Organizacijo vodi Nada Šifrer, ki je o letošnji povedala: "Veseli me, da je letošnja krvodajalska akcija spet dobro uspela, čeprav so zgodnejši datum, slabo izleta in družabnega srečanja, ki ji sledita, so se kar sami pozanimali zanjo. Letos smo se jim oddolžili z izletom na Dolenjsko, kjer smo si ogledali Novo mesto in Otočec, potem pa smo se ustavili v gostilni Zolnir pod Trško goro. S seboj smo imeli tudi dva muzikanta, harmonikarja šenka in kitarista Miho Lav-rinska, mladega fanta, ki je tudi želel darovati kri, a je do svojega 18. leta ne more. Pravi pa, dajo bo daroval že prihodnji mesec, ko bo polnoleten." Nado Šifrer, ki je skupaj z zelo delovnim odborom RK motor krvodajalstva v Preddvoru, je nacionalna organizacija Rdečega križa lani povabila na sedež mednarodne organizacije Rdečega križa v Ženevo, kjer so obiskali tudi sedež mednarodne zdravstvene organizacije. V šali pripomni, da je to najbrž tudi zasluga našega časopisa, ki je ob lanski krvodajalsko akciji zapis iz Preddvora objavil na prvi strani, saj se na prve Časopisne strani humanitarna organizacija le redkokdaj prebije. Tudi preddvorski župan Miran Zadnikar je zaprisežen krvodajalec. "Krvodajalska akcija za Preddvor- čane ni le humano dejanje, temyc* tudi družabni dogodek, namenjel| spoznavanju in zbliževanju sokrajj*' nov," je pripomnil ob letošnji akciji ko je že štirinajstič daroval kri-"Organizatorje naj pohvalim, da t dobro opravili svoj posel, saj j* preddvorska krajevna organizacij ena najbolj vzornih ne le v n«* občini. Žal mi je samo, ker se t* dejavnost bolj ne razvije tudi drugih delih občine." "Angažirala bi se tudi za oživiti krvodajalstva v ostalih dleih občin«: pravi o tem Nada Šifrer. "Ko so l«J oblikovali občinske odbore, sem t"1* predlagana v odbor za socialn' vprašanja, v katerem bi imela >* možnosti. Toda občinski svetniki s" mi tedaj izrekli nezaupnico, zato seijj misel na krvodajalstvo v drugih del' občine opustila. Ukvarjam se sam<> svojo krajevno organizacijo in nn*j lim, da nam gre skupaj z dm^ člani odbora zelo dobro od rok." D.Z.Žlebir Pol stoletja od partizanskih smučarskih tekem v Cerknem Partizanske smučine gredo v tretje desetletje V nedeljo so bile v Smučarskem središču Cerkno na Črnem vrhu jubilejne 20. Partizanske smučine Cerkno 45. V lepem vremenu izredna udeležba: tekmovalo je nad 150 borcev, aktivistov in slovenskih vojakov, tolminski gorsKJ reševalci pa so pokazali, kaj znajo, ko gre za življenje človeka. Cerkno, 5. marca • Spominska prireditev Partizanske smučine Cerkno 45, v nedeljo je bila jubilejna dvajseta, spominja na resnično zgodovinsko odmeven in edinstven dogodek: sredi okupirane Evrope, na osvobojenem ozemlju v okolici Cerknega, vendar ne daleč od okupatorskih postojank in ofenziv, je štab 31. divizije 9. korpusa 20. in 21. januarja leta 1945 organiziral partizanska smučarska tekmovanja v patruljnem teku, skokih in veleslalomu. Priče tega dogodka vedo povedati, da je partizanski vrh "požegnal" in celo spodbujal to prireditev, da sta bila na tekmi komandanta korpusa in divizije polkovnik Stane Potočar in kapetan Evgen Matejka - Pemc, da pa sta bila duši tekmovanja dva Kroparja: Tone Ažman in Rudi Finžgar. V nedeljo, 21. januarja, ko so bili skoki v prekrasnem vremenu, je bilo na tekmi blizu 1000 ljudi. Zavezniška letala so odvrgla nad Cerknim pomoč partizanski vojski, Rudi Finžgar pa je ob glasnem spodbujanju skočil 31 metrov. Pod skakalnico je igrala godba 31. divizije. Na startu vseh treh disciplin je bilo 44 tekmovalcev. V nedeljo se je na jubilejni prireditvi zbralo nad 150 Ivan Franko - Iztok, komisar 31. divizije in pobudnik partizanskih tekm (levo) in predsednik republike Milan Kučan v nedeljo na Črnem vrhu. Foto: J.Košnjek Tedanji in sedanji zmagovalci Leta 1945 so bili v globokem cerkljanskem snegu najboljši: v patruljnem teku patrulja Prešernove brigade, v streljanju patrulja Gradnikove brigade, v slalomu Janko Štefe, Rudi Finžgar in Marjan Masterl, v skokih pa Rudi Finžgar, Alojz Potočnik in Janko Štefe. Izven konkurence je Finžgar skočil 31 metrov, na tekmi pa 22. Na nedeljski tekmi pa so bili najboljši: Ivanka Kokalj (Tržič) med borkami, Rado Jakin (Ljubljana) med borci B, Janko Šekli (Kranjska Gora) med borci A, med častniki slovenske vojske pa Zdenka Šušmelj, Darko Skok in Dimitrij Lokovšek. V tekih pa so zmagali Marjeta Šparovec (Kranj), Gabrijel Pangrc (Bled) in Milan Pivk (Bohinjska Bistrica). tekmovalcev vseh starosti, največ bork, borcev in vojakov Slovenske vojske. Padalci ALC in Slovenske> vojske Domen Vodušek, Roman Karun, Matjaž Pristavec, Uroš Ban, Borut Erjavec in Tadej Pristavec so doskočili s slovensko zastavo in pokazali, kako resen in zahteven šport je paraski, jubilejne Partizanske smučine pa je odprl obrambni minister Jelko Kacin. Razen ministra sta na startu veleslaloma skoraj do zadnjega tekmovalca vztrajala predsednik republike Milan Kučan in cerkljanski župan dr. Janez Podobnik. Med tokrat tekmujočimi ni bilo nobenega udeleženca znamenitih tekem pred 51 leti. Mnogih ni več med živimi, na primer Finžgarja, Janka Štefeta pa je zadržala doma bolezen. Nedeljska tekma ni bila Ie tekma in boj s sekundami in menutami. Bilo je prijetno druženje na smučišču nad Cerknim in kasneje na srečanju v hotelu, kjer so podelili najboljšim kolajne in diplome, predstavili so se originalni Cerkljanski laufar-ji, predsedniku države Milanu Kučanu pa so podelili Veliko plaketo Partizanske smučine 45. Ko je župan dr. Janez Podobnik opisoval pomen nekdanjih in sedanjih partizanskih smučin, je pou- daril na pomen športa kot dejavnika druženja in tovar-išije ter promocije Slovenije-Smučinam je zaželel Še dolgo, dolgo življenje, povedal pa je tudi, da so si s pre-dsednikom ogledali tudi bo»-nico Franja, edinstven spomenik humanosti v Evropi. Predsednik države Milan Kučan je posebej za Gor; enjski glas povedal, da m prvič na smučišču nad Cerknim, in da je navdušen tako nad okoljem kot nad samo prireditvijo. Cerkljanski župan dr. Janez Podobnik Je povedal, da tako bivša skupna idrijska kot nova cerkl; janska občina pomagata pf1 ohranjevanju tradicije Partizanskih smučin, da pa bi bu° smotrno, da bi pokroviteljstvo prevzela Slovenska vojska, in da bi postal0 tekmovanje mednarodno-Minister Jelko Kacin je za' gotovil še nadaljnje sodelo; vanje vojske pri tej prireditvi (letos je bila manjša zaradi reorganizacije, ki trenutno poteka), pogoji pa so tudi za pokroviteljstvo. Nikomur-ki pride na to prireditev, ni žal. Nastop padalcev je bua tudi prva promocija svetovnega padalskega prvenstva konec junija v Cerkljah organiziranega tudi v počastitev pete obletnice osamosvojitve. • J. Košnje*^ IZ GORENJSKIH OBČIN 14. seja občinskega sveta občine Žiri 23, oktober je politično obremenjen datum Žirovski svetniki se pri občinskem prazniku zavzemajo za nevtralen datum, saj ne želijo razdvojiti svoje občane, ki se bodo v teh dneh lahko odločili za enega izmed treh predlaganih grbov. Žiri, 4. marca - Na februarski redni seji žirovskega občinskega sveta je bilo največ govora o izbiri občinskih simbolov in datuma občinskega praznika. Medtem ko predlagane oblike občinskih simbolov niso bile sporne, pa s* je zapletlo pri občinskem prazniku. Tričlanska komisija za pripravo predlogov datuma občinskega praznika je izmed »tirih predlogov v ožji izbor uvrstila tri - 23. oktober (trenutno še obstoječi občinski praznik), 24. oktober in 23. december. Svetnika kijema Eržena sta razhudi-la prva dva predloga, saj sta Po njegovem politično obre-menjena, kar je v nasprotju z dogovorom, da bodo poiskali nevtralen datum. Za 23. oktober je bilo 21 izmed 24 Predlagateljev, med njimi tudi Ljudska iniciativa Ziri, *i je predlogu priložila še 1562 podpisov občanov. In Prav slednji so, kot se je lzrazil Eržen, "nedopustno uPorabili argument moči namesto moč argumenta." Tak predlog naj bi Žirovce samo razdvajal. Na njegovo reakcijo je najburnejše odgovorila svetnica Ida Filipič - Pečelin, ki se z Erženovim odporom ni strinjala in dejala, da slepo nasprotovanje nekemu datumu ni v skladu z demokracijo: "Sicer pa ne vem, kaj je tako sramotnega, če se spominjamo prvega umika oku-patorja iz nekega gorenjskega mesta." Dodala je še, da se bo strinjala s kakršnimkoli sprejetim datumom, če se le bodo zanj v miru dogovorili. Odločitev so preložili na naslednjo sejo. Na naslednji seji se "bodo svetniki odločili tudi za enega izmed treh predlogov za občinski grb, ki so na natečaju pobrali prve tri nagrade. V času do naslednje seje pa bo o najboljši različici grba občinski svet "potipal" mnenje Žirovcev, saj jih bodo predstavili na vseh javnih mestih. Sicer pa sta na natečaju zmagala dva grba in sicer bukov žir z bukovim listom in lintvernom ter bukov žir z bukovim listom, tretji grb pa vsebuje tri čevljarska kladiva. Predstavljeni grbi niso končne oblike, vendar pa se bo treba odločiti le za en predlog, ki ga bodo heraldiki nato kakovostno dogradili in obdelali. V lanskem letu je občina v proračunu za otroško varstvo (vrtec) namenila 3,4 milijona tolarjev manj, kot je za to prispevala država, prav toliko pa je bil žirovski vrtec tudi v minusu. Do te razlike je prišlo, ker so merila za dodeljevanje državnih sredstev na občino prišla šele konec leta, ko je bil proračun že zaključen. Svetniki so se odločili, da bodo pri-mankljaj pokrili kljub začudenju, kako lahko vzgojno varstveni zavod prekorači sredstva, ki so zanj namenjena v občinskem proračunu. Sicer pa se zavedajo, da je otroška problematika v Žireh pereča, in da bo treba čimprej pridobiti nove prostore za varstvo otrok. Na seji so med drugim sprejeli tudi vsa dopolnila in popravke k Odloku o javnem redu in miru, nekaj malega spregovorili odlokih, ki urejata postavljanje neprometnih znakov in reklamnih napisov oziroma posege v občinski prostor, za katere ni potrebno lokacijskega dovoljenja. Po hitrem postopku pa so sprejeli tudi Odlok o nujnih ukrepih na področju urejanja prostora, s katerim od Upravne enote Škofja Loka zahtevajo, da jih pred izdajo lokacijskih, gradbenih in priglasitvenih dovoljenj pisno obvesti o vseh načrtovanih posegih v prostor na območju občine Žiri, ker mora takim zahtevkom ugoditi tudi sama občina. Na prejšnji seji omenjena hora legalis se svetnikom ne zdi smiselna, kako dolgo naj ponočujejo najstniki, je navsezadnje odločitev njihovih staršev. S. Šubic Obč ina "prekratka" na dražbi Utok in Vedlinovo hišo je kupilo podjetje iz Ljubljane Kamnik, 4. marca - "To je sramota za Kamnik, vendar občina, la,» nima denarja, da bi lahko kupila oziroma se vključila v »akup objektov, ki ju je kupilo podjetje iz Ljubljane," je na nPyinarski konferenci sredi minulega tedna povedal župan ob*ine Kamnik Tone Smolnikar. šlo je pravzaprav za pojas- d0pa-n hkrati tUdi Že 23 ePll°g nJajanJu v zvezi z zazidalnim "crtom Utok. Na predzadnji -J1* zaprti so nam v^111 LA javnost, si go^H Skušali za8°toviti P°-obLlf bi občina odkupila na t» ki bodo na dražbi in a na«n zagotovila potem vsebinsko opredelitev tega dragocenega prostora v Kamniku za naprej. Znano je, da je prostor ZN Utok opredeljen za poslovno -turistično dejavnost. Župan Tone Smolnikar ie pojasnil, da so bili za objekt Utok konfekcija, ki je tudi najbolj vitalni del kompleksa, trije interesenti. Vendar je bila pri dogovarjanju cene občina s svojo ponudbo "prekratka". Za nekaj nad 29 milijonov tolarjev je Utok konfekcijo dobilo podjetje iz Ljubljane. Podobno pa je bilo tudi z Vedlinovo hišo, ki jo je kupilo isto podjetje iz Ljubljane za dobrih 31 milijonov tolarjev. Za Vedlinovo hišo se sicer najprej zahteval novo dražbo sedanji najemnik (izklicna cena je bila 23,360.000 tolar- jev), ki je ponudil 24 milijonov tolarjev. Kaj se bo zdaj dogajalo z obema odkupljenima objektoma oziroma nepremč-ninama je po izjavi župana preuranjeno napovedovati in sklepati. Vsekakor bi bilo zelo škoda, če bi se pojavile kakršnekoli oblike prekupčevanja. Slej ko prej pa se bo vsekakor pokazalo, ali bo uveljavljeno tudi vsebinsko opredeljeno investitorstvo. Če ne bo, bo to za Kamnik prav gotovo škoda. A. Žalar Pomladni pozdrav sožitju Humanitarni koncert za duševno manj razvite v Kamniku. Mengeš, 4. marca - Društ- pa bo povezoval Franc Pes- v° Sožitje iz Mengša bo v totnik. Vsi nastopajoči bodo P«**, 15. marca, ob 20. uri nastopih brezplačno, pravilo v športni dvorani Vstopnice ^ končenmkUHh"manitarn- Napredek Zarja Mengeš, razvi? m uUSe™ T"J trgovina Kim v Kamniku, "«vite na območju občin 6 ••- "omžale, Kamnik, Lukovima, Mengeš in Moravče. Jkrb društva Sožitje je, da Pomaga 155 duševno priza-aetim na tem območju. , Na koncertu v Kamniku °°ao nastopili ansambel 12. "asProtje, Brendi & Korado, ansambel Gamsi, Tanja Zu-ran Zaje, ansambel Slovenski kvintet, Oliver Antauer, an- gmbel Ambicija, Plesna šola 7""^ 1 wr. lu,Fy &»»na-Kesič Janja, Andrej David s.p. in Gorenjski glas ° umauer, Aleksander Jež. ter Radio HIT Domža e bo za ples igral ansambel Slovenski kvintet, za postrežbo . pa bo skrbel^NK Flok Ko- Dvesto let javnega šolstva cvetličarna Mira Godič, gostilna pri Janezu v Mekinjah, trgovina Kočna market Ba-kovnik, Napredek Veleblagovnica Domžale. Naprodaj pa bodo tudi eno uro pred prireditvijo v dvorani v Kamniku. Po prireditvi, katere sponzorji so občine Kamnik, Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče D J-TOP Tupy Koncert in razstava v Mengšu Mengeš, 4. marca - V petek verski" zvečer sta bili v Mengšu dve prireditvi v okviru obeleževanja in hkrati praznovanja 200-let-nice javnega šolstva. V Kulturnem domu je bil ob 19. uri koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Slosar-ja. Na koncertu se je uvodoma predstavil tudi pevski zbor Osnovne šole Mengeš pod vodstvom Nataše Stopar. Izkupiček od koncerta so namenili v sklad za izgradnjo dvigala za invalidne učence na šoli. Pred koncertom pa so v avli Osnovne šole odprli razstavo z naslovom Od "verske" k "brez- šoli in o delu učitelja Andreja Praprotnika, ki se je rodil 1827. leta v Podbrezjah umrl pa je 1895. leta. V času, ko so izhajali njegovi leposlovni prispevki je služboval v Podbrezjah, Kamni Gorici, Škofji Loki in kasneje na Dobrovi in v Ljubljani. Nazadnje na 1. deški šoli. Koncert ob 200-letnici javnega šolstva v Mengšu sta pripravila Osnovna šola Mengeš in Učiteljski pevski zbor Emil Adamič. Razstavo pa je posta-vilv avli šole Slovenski šolski muzej. Odprl jo je v petek ravnatelj muzeja dr. Andrej Vovk, odprta pa bo do 8. marca. • A. Ž. II M** A\hl 7 r- Aleksander ErilrJ ° Gregorič, M 4 . ko 1 ansa"ibel Rubin, Goj Sa^ueyšenak-Domen in an samh 1 x uomen in an" "a DO SKrDel P" 1Dei Mesečniki. Prireditev menda. • A. Ž. S&e bo zavrtel šenčurski Vrtiljak , Šenčur, S. marca . nn,jh,n j*u—u^. „i-A. • Senčllr C----- T I IIIJUIV bo v neS.r ^^ca " Društvo Prijateljev mladine iz Šenčurja •fctnaisti vCn ^ca' ob, l*' uri' priredilo že tradicionalni Utonil - a -J« domu krajanov bodo v nedeljo popoldne klovnesa & PrL' an/ambeI Napoleoni, Maksim Vergan, Vrtiiial: »JT JH?flč Maurer in domače plesne skupine. 1Jak bo vodil Roman Kuhar. V okviru obeležitve 200-letnice javnega šolstva v Mengšu so v petek zvečer v avli šole v Mengšu odprli razstavo, ki jo je skupaj z Osnovno šolo pripravil Slovenski šolski muzej. ZRCALCE, ZRCALCE. Fige v žepu Na zadnji izredni seji občinskega sveta občine Kamnik minulo sredo je bilo toliko govora o figah v žepu, da bi bilo skoraj nenavadno, če jih na naslednji seji oziroma takrat, ko bo zadeva spet aktualna, ne bi res začeli odkrivati; fig namreč v žepih. To pa bo, kot je napovedano, 13. marca na izredni seji, ko naj bi razpravljati o dobitnikih letošnjih občinskih priznani. Fige v žepu je najprej omenil na seji v sredo predsednik občinskega sveta, ko je izrazil upanje, da predsedniki poslanskih klubov niso sedeli s figo v iepu, ko so razpravljali o sklepu za izvedbo razpisa na podlagi sedanjega odloka. Piker ob pripombi predsednika občinskega sveta je bil potem takoj Rudi Meršak (Zeleni), ki je rekel, da so fige poznane pri tistih, ki govorijo o njih. Demitrij Perčič (LDS) pa je ocenil, da fige Šele pridejo na vrsto, ko bo govora o predlogih. Glede opredelitve, katere fige oziroma katere tepe je imel v mislih, ni bil natančen in dorečen. Osmrtnica gre v muzej Kranj - Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da bo slavno osmrtnico, ki jo je kranjski lupan Vitomir Gros posvetil upravni enoti Kranj in jo postavil na ogled vsem, ki prihajajo v občinsko hišo, shranil Gorenjski muzej. Ker je lupan seveda dober gospodar občinskega premoženja, je muzeju ne bo podaril, ampak jo bo prodal za simbolično ceno enega (1) tolarja. Najemnina za novinarsko ložo Nekateri novinarji, ki spremljajo dogajanja v Kranju z neprikritimi simpatijami do lupana Grosa in njegovega pravičniškega boja proti državi za pošteno najemnino, imajo za podporo njegovim "ho-ruk" metodam tehtno opravičilo. Če bo Grosu uspelo od države iztržiti profitno najemnino, ni vrag, da kakšen tolar ne bi padel tudi v novinarsko ložo občinske dvorane številka 16, v kateri so seje občinskega sveta. Stoli v tej loži so namreč strašansko majavi (običajno se stolčki majejo politikom in direktorjem), tla lože pa že tako polna lukenj, da je samo vprašanje Časa, kdaj bo kateri od novinarjev padel naravnost v naročje spodaj sedečih svetnikov. Sicer pa se ne bi čudili, če bi župan Gros kot dober gospodar tudi novinarjem zaračunaval najemnino za ložo. Vsaj tistim, ki mu niso simpatični... Priznanja ob dnevu CZ Kamnik, 4. marca - Na novinarski konferenci sredi minulega tedna je župan občine Kamnik Tone Smolnikar izročil priznanje dolgoletnemu predsedniku Gorske reševalne službe Kamnik Cenetu Grilcu in vodji ekipe prve pomoči občinskega odbora CZ in RK Eriki Klemene ter poveljniku Vladu Šerbcu. Ceneta Grilca je ob dnevu Civilne zaščite Ministrstvo za obrambo odlikovalo z zlatim znakom, ekipa prve pomoči občinskega odbora CZ in RK pa je dobila bronasti znak. A. Ž. SNS v novih prostorih Kranj • Pred kratkim se je Občinski odbor SNS Kranj preselil v nove prostore na Ljubljansko 1, soba št. 3 v 2. nadstropju, za Hotelom Jelen v Kranju. Občanom so na voljo ob Četrtkih od 19. do 20. ure. Na svoji redni februarski seji pa je OO SNS Kranj že potrdil program za državnozborske volitve. Program, ki je usmerjen predvsem na samo Mestno občino Kranj in Štiri novonastale občine Šenčur, Cerklje, Naklo in Preddvor bodo svojim simpatizerjem podrobnejše predstavili v bližnji prihodnosti. • S. Š. KOMUNALA «MD JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ, p.o. Ulica Mirka Vadnova 1 64000 KRANJ OBVESTILO Uporabnike komunalnih storitev na območju Mestne občine Kranj ter v občinah Naklo, Šenčur, Cerklje in Preddvor obveščamo, da smo s 1. 1. 1996 po Uredbi o taksi za obremenjevanje vode (Ur. list RS št. 41/95 z dne 14. julija 1995) začeli zaračunavati takso v znesku 14.40 SIT od m3 vode, oziroma 2,34 SIT od m3 vode za uporabnike, ki plačujejo poleg kanalščine Še čiščenje odpadne vode. PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA KRANJ, PRED0SUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! IPOSEBNO UgOPNO ARK MAJA ClNO POHl$WA IMAMO VZAJLOOU Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure IZ GORENJSKIH OBČIN Minister Pavel Gantar o stanju okolja Okolje nas bo stalo več V Sloveniji se je izboljšalo predvsem stanje zraka in površinskih voda Železniki, 4. marca - Stanje okolja se je v Sloveniji sicer izboljšalo, vendar ne radikalno. Izboljšala se je predvsem kakovost zraka in površinskih voda, medtem ko se je stanje podtalnic celo poslabšalo, je na srečanju s predstavniki nekaterih gorenjskih občin in občani v Kulturnem domu v Železnikih dejal minister za okolje in prostor Pavel Gantar. Četrtkovo srečanje z ministrom Gantarjem je bilo razmeroma slabo obiskano, čeprav je bila tema pogovora še kako zanimiva in aktualna. Gantar je predstavil oceno stanja na področju varstva okolja v Sloveniji, probleme in perspektive na tem področju. V Sloveniji se je kakovost površinskih voda (rek in jezer) povprečno dvignila za pol do en razred. Slabše je s podtalnicami, ki jih onesnažujeta predvsem pretirano gnojenje in neorganizirano odlaganje odpadkov. Tako podtalnice kot tla so onesnažene s pesticidi, zato bo ministrstvo objavilo mejne vrednosti pesticidov, ki jih določena tla še prenesejo. Tla so posebej problematična, ker so postopki njihovega očiščevanja zelo dolgotrajni in težavni. Posebno področje so komunalni in industrijski odpadki. Na področju komunalnih odpadkov smo po ministrovem mnenju tam, kjer so bili Nemci pred dvajsetimi leti. Deponije so napolnjene, večina jih je neustrezno urejenih in nima uporabnega dovoljenja, kopičijo pa se tudi nezadovoljstva prebivalcev, ki živijo ob trenutnih ali potencialnih depo- nijah. Najboljša rešitev bi bile regionalne deponije, pravi Gantar in poudarja, da je usoda vseslovenskega odpiranja regionalnih deponij močno odvisna od rezultata dogovarjanj o gorenjski deponiji. Na pritožbe, da bi morala vlada podati vsaj osnovne smernice pri dogovarjanjih za odškodnine prebivalcem, ki prebivajo v okolici deponij, je Gantar odgovoril, da višine odškodnine ne morejo postaviti za vse enotno, lahko le z uredbo določijo vplivno območje. Ob tem pa dodaja: "Nemci odškodnin ne izplačujejo, ker so njihove deponije tako urejene, da sploh niso škodljive, če pa so škodljive, jih morajo zapreti." Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim sestavilo strategijo za zaščito okolja v naslednjih letih. Strategija predvideva ločeno zbiranje odpadkov in njihovo predelavo ter sežig le-teh. Pojavili so se že interesenti za predelavo odpadkov in v bližnji prihodnosti bo ministrstvo podelilo tudi nekaj koncesij za predelavo poseb- nih odpadkov in sicer plastike, avtopnevmatik ter baterij. Vse to bo nujno prineslo tudi podražitev komunalnih storitev. To je poudaril tudi Gantar: "Okolje nas bo v prihodnosti gotovo stalo več." Ministrstvo je pripravilo tudi vrsto uredb, ki predpisujejo ravnanje z našim okoljem, to regulativo pa morajo spremljati tudi ekonomski ukrepi, ali v Obliki nagrajevanja občin za postopno izboljševanje okolja ali pa kaznovanje, če občine na tem področju ne bodo ničesar storile. Tako bo naprimer pri vodni taksi, ki jo mora vsaka občina odvajati v državni proračun. Občina bo ta sredstva dobila nazaj le, če bo investirala v gradnjo oziroma obnovo čistilnih naprav, sicer pa ne. Na vprašanje, kako je z gradnjo malih hidroelektrarn v zaščitenem območju Davča, je minister poudaril, da ministrstvo podpira gradnje elektrarn tam, kjer je z vidika vodnega režima ugodno. Vsekakor pa je Gantarjev cilj postopno, leto za letom izboljševati stanje okolja. • S. Šubic Občinski vložek bo komunalno opremljeno zemljišče Priznanja pod Besniško voščenko Mu prizidek k srednji trgovski šoli Besnica, 4. marca - Turistično društvo Besnica je v soboto, 2. marca, zvečer pripravilo v prenovljeni dvorani gasilskega doma v Spodnji Besnici že petič zapored" prireditev pod naslovom pod Besniško voščenko. Nastopilo je 16 harmonikarjev iz doline od Besnice do Jarnnika, pevka Irena Kogoj - Regina in dva plesna para iz Besnice, Zares uspelo prireditev, ki si jo je ogledal tudi Župan mestne občine Kranj Vitomir Gros, sta z etnografskim besedilom o običajih in navadah v dolini ter s humornimi vložki povezovala Primož Bertoncelj in Urša Sušnik - Pivk. Na prireditvi in v napolnjeni dvorani je predsednik ID Miha Sušnik po oceni posebne komisije podelil 16 priznanj gospodinjam v dolini iz Nemilj, Zgornje in Spodnje Besnice ter Zabukovja za urejene domačije. Šest priznanj pa je društvo podelilo tudi gospodinjam, ki skrbijo za urejenost avtobusnih postajališč v dolini. * A. Žalar Priznanja ob dnevu civilne zaščite V šoli, grajeni za največ 210 dijakov, se jih v tem šolskem letu stiska skoraj štirikrat toliko. Kranj, 5. marca - Svet Mestne občine Kranj je prejšnji teden pristal, da za gradnjo prizidka k srednji trgovski šoli v Kranj*u kot občinski vložek prispeva komunalno opremljeno zemljišče v skupni izmeri 3713 kv. metrov. Prostorska stiska srednje trgovske šole je znana že vrsto let. Šola je bila 1963. leta zgrajena za 180 oziroma največ 210 dijakov, v tem šolskem letu pa je bilo vanjo vpisanih kar 683 dijakov. Ministrstvo za šolstvo in šport je pristalo na gradnjo prizidka, na prednostni seznam investicij ga bo uvrstilo prihodnje leto ali 1998. leta. Zemljišče zanj naj bi zagotovila občina. Ob šolski stavbi je travnik, velik 3094 kv. metrov, in manjša neplodna parcela v izmeri 619 kv. metrov, ki sta po veljavnem zazidalnem načrtu rezervirana za širitev trgovske šole. Mestna občina Kranj bo zemljišče izročila šoli ob začetku gradnje prizidka. • H. J. Svetnika SKD očitno nista po meri kranjskega župana Gros proti Oreharju in Klecu Župan trdi, da sta njuni poklicni funkciji nezdružljivi s funkcijo svetnika mestne občine, izločitev terja tudi za Bogdana Drinovca, člana odbora za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč. Kranj, S. marca Za Vitomirja Grosa in Petra Oreharja je bij« i znano, da nista uravnana na isto valovno dolžino, ko je bil Gros s predsednik skupščine občine Kranj, Orehar pa predsedn' občinske vlade. Zdaj je Gros župan Mestne občine Kranj, Orel"1 pa zaposlen pri cestah v ministrstvu za promet in zveze, nepoklicn je član sveta mestne občine. Žal njuno prijateljstvo zdaj ni n' močnejše, kar se da opaziti v razpravah na sejah občinskega svet*; Znano neprijeten sogovornik kranjskemu županu v svetu je hw Matevž Kleč, ki mu ne zmanjka svetniških vprašanj, na katera p^ običajno ne dobi odgovorov. Kleč je bil svoje čase zaposlen sekretariatu za družbene dejavnosti skupščine občine Kranj, zdaj de< v upravni enoti Kranj, tako kot Orehar je bil v občinski svet izvolje na listi krščanskih demokratov. Kleč je bil tudi prvi (in doslej edin > kajti novega še niso izvolili) tajnik občinskega sveta, ki pa se je teJ funkciji odpovedal zaradi nezdružljivosti s poklicnim delom. Kranjski župan Vitomir Gros je na zadnji seji občinskega sveta sredo prejšnji teden predlagal sklep, po katerem naj bi Oreharju in Matevžu Kleču prenehal mandat občinskih svetniKo ■ Kot razloe je Gros navedel citat iz spremenjenega in dopolnjeni zakona o lokalni samoupravi, ki govori o nezdružljivosti funkcij*, njem ne more biti občinski svetnik načelnik upravne enote in v($ organizacijske enote v upravni enoti, pa tudi nihče, ki poklicno dela državni upravi na mestu, s katerega nadzoruje zakonitost ozit*ofll primernost in strokovnost dela organov občine. Županov predlog je pretresla komisija za mandatna vprašan'?' volitve in imenovanja pri svetu mestne občine. Predsednik kom'S'J Franc Erce je v sredo dejal, da po presoji komisije članstvo Oreha1) in Kleca v občinskem svetu ni sporno, kljub temu pa bo komisij31 uradno tolmačenje zaprosila še ministrstvo za notranje zadeve i republiški urad za lokalno samoupravo. Da gredo kranjskemu županu nekateri ljudje resnično na ž'vC' dokazuje tudi njegovo vztrajanje, da svetniki iz odbora * Eridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč izbrišejo Bogdan »rinovca, direktorja Cestnega podjetja Kranj (v katerem je v nekoč zaposlen Grosov pomočnik Franc Golorej). Tudi Drinov* naj bi odšel zaradi nezdružljivosti funkcij. Da Gros misli resno. J dokazal s tem, ko Ferda Rauterja iz občinske uprave ni pustil n sejo odbora, ki mu sicer predseduje Rok Žibert. Brez servis občinske uprave odbor ne more dobro delati, je prejšnji tede opozoril Žibert ter "Ercetovi komisiji" predlagal, naj odgovori, ? je Drinovčevo poklicno delo morda res nezdružljivo z njegov"11 članstvom v odboru. Sicer pa je župan Gros prejšnji teden občinskim svetnikom tU" predlagal, naj za podžupana izvolijo 66-letnega Franca Košnjeka' Kranja. Ker naj bi mestna občina Kranj po statutu imela d podžupana, so svetniki z volitvami sklenili počakati še na Gros° drugi predlog. .■• Svetniki so namesto Darinke Rakovec, ki se je .tun*6* odpovedala, v komisijo za vloge in pritožbe imenovali yiaSv0 Sagadin, namesto Franceta Pibernika za člana komisije za pripra slovesnosti ob Prešernovih jubilejih Franca Pernuša ter predsednika komisije Matevža Kleca, namesto Branka Mesca P v odbor za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastruktu imenovali Franca Hafnerja. • H. Jelovčan S seje občinskega sveta Šenčur Denarja premalo tudi za civilno zaščito Podlegli so izsiljevanju po zgledu divjega zahoda Janez Perko, svetovalec za zaščite in reševanje je dobil srebrni znak civilne zaščite, drugi dobitnik priznanja, prav tako Janez Perko, pa plaketo civilne zaščite. Tržič, 1. marca - V petek je ob dnevu civilne zaščite tržiški sredstva, milijon za vzdrževanje podžupan na seji občinskega štaba civilne zaščite podelil sofinanciranje zaklonišč in priznanja kar dvema Janeza Perkoma: prvi, poveljnik občins- alarmnega sistema, 400 tisoč za kega štaba, je dobil plaketo, drugi, svetovalec za zaščito in refundacijo osebnih dohodkov reševanje na tržiški izpostavi uprave za obrambo, pa srebrni S^ffX2J2j?St znak. Na seji so govorili tudi o programu dela in finančnem s £Qtimj tisočaki n^razpor. nacrtu za letošnje leto. |^nih stroškov 5>2 milijona tolarjev. Pri tem so predvsem poudarili pomen usposabljanja članov občinskega štaba in poveljnikov, ki se bodo jeseni udeležili enotedenskega tečaja v republiškem izobraževalnem centru na Igu. Sicer pa je letos težišče dejavnosti civilne zaščite izdelava načrtov s področja potresne dejavnosti, saj bo letos v to usmerjena tudi mednarodna vaja, ki naj bi se je po pričakovanjih udeležili tudi predstavniki Nata. Pri tem ne gre pozabiti, da so pripadniki civilne zaščite ta Janez Perko čestita Janezu Perku. Prvi je vodja tehničnega čas pripravljajo na papežev sektorja v komunalnem podjetju Tržič inje ze več kot dvajset let obisk v Sloveniji, saj bodo vsaj dejaven na vseh področjih sistema civilne zaščite v občini. S plaketo je nagrajen zaradi izjemnih zaslug pri reševanju in vodenju del v naravnih nesrečah, vodil je vsa organizacijska dela pri nameščanju beguncev, poslanih preko republiškega štaba, sedaj pa opravlja naloge poveljnika občinskega štaba civilne republika, vendar tržiških ekip zaščite. Drugi, svetovalce za zaščito in reševanje v tržiški za zdaj še ne potrebujejo izpostavi Uprave za obrambo Kranj, je za izjemne zasluge pri izgradnji enotnega sistema alarmiranja v občini prejel srebrni znak civilne zaščite. Na četrtkovo sejo šenčurskega sveta so še vročo uvrstili tem0 odškodnini za krajane Tenetiš, ki živijo ob odlagališču smeti. J Šenčur, 4. marca - Dan predtem je namreč svet Mestne občine Stane Kalan sta menila. Kranj sklenil, da prebivalcem 29 hiš v krogu 700 metrov po enaki logiki tudi Sencu J, ni lahko zahtevali letališča, ki onesnažuje oddaljenosti od roba deponije plačajo zahtevano odškodnino, ni lahko zahtevali zap ^ Stroške so si občine, naslednice nekdanje kranjske, razdelile letališča, ki onesnažuje , takole: 69,95 odstotka plača kranjska občina, šenčurska 10,68, in moti s hrupom. Vendar .. preddvorska 4,81, cerkljanska 8,16 in nakelska 6,40. V nravni državi stvari ne n Šenčurju so sicer (po sili razmer) pristali na plačilo, vendar ob nekaterih pogojih. Pri tem pa so tudi ogorčeno povedali, da nasprotujejo "balkanskemu izsiljevanju Tenetišanov", ki so odškodnino zahtevali mimo vseh zakonskih osnov. reševati na tako "balkan?W način, je dejal predse^ Miro A Struzr1 občinskega sveta zelj. Svetnik Jože na kranj ekipe prve pomoči nujno potrebne zaradi velikih koncentracij ljudi. Na tem področju že tečejo priprave, ki jih financira Naposled so sklenili pristati na odškodnino: pripadala naj bi hišam, ki so od roba smetišča oddaljene 700 metrov, razen črnograditeljem. Šenčurjani so še dodali, naj bi veljala le za hiše, ki so bile zgrajene pred začetkom obratovanja komunalne deponije. Medtem ko so v kranjski občini sklenili, da odškodnino (200 DEM mesečno na posamezno hišol plačajo za leto dni nazaj, so v Šenčurju pristali za plačilo od 1. januarja 1996, plačevali pa naj bi začasno, dokler država ne bo sprejela natančnih kriterijev za podobne primere ali pa, dokler deponija ne bo zaprta. V Šenčurju so se ogrevali tudi za možnost, naj bi bila odškodnina vračunana v ceno odvoza smeti, vendar naj bi bila ta realnejša in naj bi upoštevala odvoženi kubik odpadkov, ne pa število prebivalcev. Na podeželju denimo zagotovo oddajo manj smeti na prebivalca kot v mestu. Kot rečeno, so Šenčurjani močno nasprotovali načinu, kako so si v Tenetišah priborili odškodnino. Jože Regina in sicer zaposlen Komunali, pa je na kolegov nanizal nekaj P0' ski želj* kov o tem, kako deluje dep^; mja urejena Tenetišah, kak MERK porollt opeka, OPEKARNA NOVO MESTO, mere: 290 x 80 x 245 mm UrntvajniK, UNlrA?DeSaAZooo27 o™^™ sa™1^ baterija za bide, UNITAS, Elegance, A 00524 enoročajna sanitarna baterija za korito UNITAS, Elegance, A 00117 enoročajna sanitarna baterija za kad, UNITAS, Elegance, A 00305 umivalnik. OtVMPiA. Ambra, 60 cm, beli *to*n«. t»ii. ' Vroče cene veljajo do prodaje zalog, od 29. februarja do 23. marca 1988, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo. Pri nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja Se najmanj 4% in največ 8% ceneje! Obiščite Merkurjeve prodajalne v KRANJU: Merkur, Globus, Gradbinka in Instalater, v NAKLEM: TC Dom. v ŠKOF JI LOKI: Plevna in Blagovnica, v GORENJI VASI. Železnina. v RADOVLJICI: Železnina in Elektro, v LESCAH: Kovina in na JESENICAH: Union in Universal. aluminijasta poravnalna letev (2 m), vodna tehtnica (40 cm) In PVC-meter (2m),K0VINAPAMEČE,SETA1 podstavek za umjveJnik OLvmpia Am&a, beli WC-škGijKa. OlVMpiA, Ambra, stmplon,bela 1.9902 8.990,00 keramične ploščice. GORENJE, Bianka, 5248 S-253/1-M, 20 x 25 cm, A kval. keramične ploščice, GORENJE, Bianka, 5248 S. 20 x 25 cm, K kval keramične ploščice. GORENJE, Sonja V, 20x20 cm. A kval. keramične ploščice. GORENJE, Bianka, 155T-1931II alt HIB, 20x 20 cm, A kval. keramične ploščice. GORENJE, Bianka, 155T, 20x20 cm, K kval. keramične ploščice, GORENJE, Sonja Turklz,20x20cm,Kkval žaga lokarica, SANOVIK, 9-3023 kp MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP: • na posojilo na 5,6,9 ali 12 mesecev, • na tri čeke, • štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec). Z Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % popust. Najmanjši znesek na čeku je 4.000,00 SIT. (mmmmmmGLAS na obisku V MOJSTRANI ——^ Hotel Triglav je prava sramota Idealne možnosti za planinski turizem Mojstrana, 4. marca - V Mojstrani so pripravili odmevni posvet o razvoju podeželja, saj občina želi, da se v Mojstrani končno že začne razvijati turizem. Slabe prometne povezave, zaprt hotel, več sodelovanja s Triglavskim narodnim parkom. Mojstrana v prihodnje nujno potrebuje ustreznejšo promet* no ureditev: most v Mlačci in povezavo z Radovno, varnejšo povezavo z magistralne ceste, profesionalno turistično agencijo, urediti bo treba vaško jedro, poskrbeti za celostni razvoj vasi,« sta nam dejala župan Jože Kotnik in predsednik KS Alfred Špra-ger. Prav v času našega obiska so Mojstrančani pripravili odmevni posvet o razvoju podeželja: predstavniki Biotehniške fakultete in Urbanističnega inštituta so strokovno predstavili razvoj in slišali veliko zanimivih in koristnih idej, ki so jih prispevali domačini. Jože Kotnik tili. Ne le v te.m primeru, ampak v vseh drugih primerih mora postati občina »Mojstrana mora turistično Kranjska Gora sogovornik veljalo razmisliti tudi o živals-zaživeti kot nekoč, saj hotel Triglav, ki je res prava sramota. A lastniki, ki so ga v denacionalizaciji dobili nazaj, niso nič krivi: denacionaliza-cijski postopki so zelo zapleteni in šele zdaj, na primer, se išče podjetje, ki je pred petimi leti šlo v stečaj. Zadeva se nikamor ne premakne in nastaja še posebna škoda zato, ker denacionalizacijski postopek obsega tudi stavbo, kjer je zdaj planinski muzej. Veliko koristnih idej je prispeval tudi Matevž Šuštar - Tiležov: »Nobena vas nima Grančišča - imenitno bi se dal izkoristiti za turizem, le staro vojaško in sprehajalno pot bi bilo treba popraviti. Po vzoru koroških turističnih vasi bi ima izvrstne možnosti. Ljudje morajo dobiti zaposlitev doma, zato je nedopustno, da se pojavljajo ideje, da bi v Triglavskem parku nošnjo s konji zamenjal helikopter. Tega v občini ne bomo dopus- Triglavskega parka in se ne kem parku • na območju ob sme več • med drugim • jezeru na Kredi. Je pa še ena dogajati, da se postavljajo stvar, ki me najbolj žuli in ki table v parku brez vednosti je v Mojstrani nihče noče in soglasja občine.« načeti, čeprav o njej vsi pre- Mojstrančane - tudi Jerco mišljujejo: 16. decembra leta Potočnik • zelo moti, da se 1941 je bila v Mojstrani nikakor ne more prenoviti vstaja. Ampak to ni bil upor Alfred Šprager proti okupatorju, ampak komunistična revolucija. Mlade fante so tedaj naplahtali in več kot dvajset so jih odpeljali v taborišča. Po pripovedovanju svojih domačih vem, kaj se je v resnici dogajalo, zato bi si nekateri Mojstrančani zelo želeli, da tedanje dogodke enkrat za vselej osvetlijo mladi in neobremenjeni zgodovinarjih • D. Sedej - Foto: Janez Pelko Bogata dediščina Janeza Polde Žena našega znamenitega skakalca Janeza Polde hrani imenitno gradivo o življenju in Športnem udejstvovanju svojega moža, Janeza Polde. »Pri nas nismo ničesar zavrgli - vse imam shranjeno,« pravi. Tako nam pokaže razglednice, fotografije, izrezke iz časopisov, embleme, grbe, značke, Poldov dnevnik, vse rezultate - od leta 1936, ko je Janez Polda začel s teki, športno obleko, Poldove stare smuči in palice. Neverjetno, koliko zares zanimivega gradiva je zbrala in kako sistematično ga je uredila. Pet albumov je samo slikovnega materiala s prvenstev in olimpiad! »Ne urejam zato, da bi nastal kakšen Poldov muzej - vse izhaja iz mojega občutka, da moram urediti njegovo zapuščino. Neka notranja potreba je to in nobena želja, da bi bilo kdaj to dostopno tudi javnosti...« Občina Kranjska Gora seveda misli drugače in si želi, da bi rojstno hišo Janeza Polde uredili v muzej. Predstavniki občine so se zato že pogovarjali s sorodniki Janeza Polde za ureditev hiše. Če bo gradivo, ki ga hrani Malči Polda, kdaj dostopno javnosti, bo to izjemno zanima razstava, saj zbrana dokumentacija dokazuje, kako bogato športno in lovsko življenje je imel Janez Polda... Malči Ploda Edinstveno vzdušje v Španiji Mojstranškega utripa enostavna ni brez Franceta Voge, odličnega poznavalca krajevne zgodovine, lastnika kampa na Dovjem, predvsem pa neumornega člana SKI FAN kluba Jureta Koširja. Voga je zanimiv sogovornik ob sleherni tematiki, tokrat pa smo ga vprašali o vtisih iz Španije, kamor je potoval skupaj z 32 navijači iz Mojstrane: »Prepotovali smo vsa smučišča - od Norveške do Španije, ampak takega vzdušja, kot je bilo v Španiji, ni bilo se nikjer. Ne vem, kaj ni bilo všeč novinarjem, da so poročali, kako da je bila organizacija slaba! Kje pa! Vse je »klapalo« kot namazano! Bilo je edinstveno in zelo zelo naporno! Ko smo se mi pojavili na tribunah, nas uradni napovedovalci sploh niso pustili, da si oddahnemo: če smo sedli le za pet minut, so nas že pozvali, naj navijamo! Na tribunah se je pelo, plesalo, navijalo! Kaj takega pa resnično še ne!« Franci Voga Dovški oder vedno napolni dvorano Če v Mojstrani skličeš zbor krajanov, pride 20 ljudi, če pa na dovški oder postaviš igro, moraš poiskati še dodatnih 30 stolov, da gredo vsi lahko noter... »Res je tako,« pravi mladi predsednik KUD Jaka Rabič Marsel Gomboc, ki je tudi sam napisal dve igri. Dobrota ni sirota in komedijo Dom na Kredarici. Slednja vedno znova napolni dvorano in je tako dobra, da sojo nekateri domačini videli že trikrat! Marsel Gomboc »ob pomoči občine in sponzorjev smo izdelali nove table, uredili sobe v domu, garderobo, novo razsvetljavo, odkupili aparaturo za predvajanje filmov. Igralska skupina Dovški oder in mlajša skupina ter sekcija za ljudske običaje organizirajo kar 35 prireditev letno, dela fotokino sekcija in spet folklorna skupina. V prihodnje nameravamo preurediti balkon v dvorani, sicer pa želimo še naprej postaviti na oder čimveč izvirnih, domačih del, pripravljati tradicionalne Aljaževe dneve in skratka nadaljevati dolgoletno tradicijo Dovškega odra.« Premišljeno o zapori ceste v Vrata Avgust Delavec Stanko Kofler KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, PrediIniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50-190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-218, fax:064/81-283 GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE VEČSTANOVA^JSKIH HIŠ COSroOMJH §Q - ZAUPATE JjflM HUDO ML Stane Kofler in Avgust Delavec sta predana planinstvu. Predsednik PD Dovje - Mojstrana Stane Kofler skrbi za Aljažev dom v Vratih, neumorni Avgust Delavec že enajst let za triglavsko planinsko zbirko, ki je prerasla v slovenski planinski muzej. »Izjemna pridobitev bo obnova Šlajmerjeve koče v Vratih, kjer bo planinski učni center. Za obnovo bodo prispevali Planinska Zveza Slovenije, občina Kranjska Gora in naše planinsko društvo. Kočo naj bi predali svojemu namenu ob 70-letnici planinskega društva Dovje • Mojstrana, ki bo leta 1998. Upamo tudi, da se bo kmalu dogradila stavba planinskega muzeja, planinci pa bi radi dobili tudi eno sobo v obnovljeni stavbi na Dovški babi,« pravi Stane Kofler. »Veseli smo, da imamo vso podporo v kranjskogorski občini. Že nekaj časa pa se govori o asfaltiranju ceste v Vrata, zapori ceste v eno najlepših alpskih dolin. Mnenja so različna, moje mnenje pa je naslednje: počasi bi morali cesto asfaltirati in jo postopoma, v petih letih res zapreti za ves promet. Ureditev prometne zapore bi morala biti premišljena in skrbno načrtovana.« Krajankam in krajanom Mojstrane z okolico, ki *° minulo soboto dopoldan prišli v RESTAVRACIJO KOT in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo -med drugim - razdelili tudi 38 reklamnih Glasovih čepici oštevilčenim kuponom za sodelovanje v priložnostni nagradni igri. Enako, kot je ie na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih Čepic - In tudi za vse, *». Čepic niso dobili, so pa sodelovali pri našem obisku • velja tudi tokrat:vsi sodelujete v treh žrebanjih: h neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem irebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju-Nagradni fond bo vsakič večji, v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi z Glasovih čepic, razdeljeni tne<* vsemi sobotnimi obiski Glasove novinarske ekipe širom po Gorenjski. . Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v MOJSTRA"1 prejmejo: Danica KOPAVNIK s Kurirske 12 in Zdravko HLEBANJA, Cesta v Radovno 2 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); ter kupona 5461 m 5869 (tisočaka vreden bon Gostišča Deiman s Kokrict pri Kranju). Čestitamo! Gorenjski glas v> soboto v Zalogu V soboto, 9. marca, se bo Gorenjski glas mudil na 0D'sKUgV Zalogu pri Cerkljah. Tamkajšnje krajane vabimo, da se od do 11. ure oglasijo v okrepčevalnici Marička v Zalogu, kje^ nam bodo lahko povedali kaj o dogajanju in problemih svojem kraju. O tem bomo naslednji torek objavili tuo obsežnejši zapis. Udeležbo na sobotnem srečanju nam J obljubil Franc Čebulj, župan občine Cerklje, povabili bom° tudi oba svetnika iz te krajevne skupnosti, pričakujemo P tudi predstavnike krajevne skupnosti, organizacij in društe i ki imajo zagotovo veliko povedati o svojem delu. . • Vse, ki se bodo v soboto dopoldne oglasili pri Maric*' čakajo nagrade: majice in kape Gorenjskega glasa, la"?.; boste brezplačno oddali mali oglas ali se naročili na Gorenp glas in ga mesec dni prejemali brezplačno. • D.Ž. Nov sistem obveščanja in alarmiranja Uprava RS za zaščito in reševanje je skupaj z Gorsko reševalno službo minulo soboto pripravila v Mojstrani praktično predstavitev novega sistema obveščanja in alarmiranja. V preizkusu novega sistema, ki med drugim omogoča, da so gorski reševalci v steni vključeni preko Centra 23 obveščanje v telefonsko omrežje in tako lahko neposredft0 pokličejo zdravstvene ustanove in druge, je sodelovalo vseh 17 postaj Gorske reševalne službe. Preizkusili so tuo' možnost logistične podpore. ... Preizkus je dobro uspel, naši reševalci po vsej Slovem) pa so dobili sistem, ki jim bo omogočal še večj0 učinkovitost pri reševanju v gorah. Letos v občini Cerklje Prebivalci se ogrevajo za vaške skupnosti Cerklje, 4. marca - Na zborih krajanov v občini Cerklje *° se prebivalci večinoma zavzeli za to, da bi v prid razvop krajev delale vaške skupnosti. Miha Zevnik, predsednic občinskega sveta v Cerkljah pravi, da bodo to plat loka"1 samouprave letos tudi formalno uredili s statutom občine-Delo krajevnih skupnosti so lani uredili s posebnim odlokom, in sicer zato, da ne bi prišlo do preveliki zastoja pri sprejemanju statuta občine. Odločanje krajevnih (oziroma vaških) skupnostih o tem, kaksen status naj imajo v prihodnje, namreč ne gre čez noč-Ko nam je povedal predsednik občinskega sveta Cerklje M«|* Zevnik, so se ljudje v vaseh pod Krvavcem večidel odloči za vaške skupnosti. V smislu volje ljudi bodo dopolnili tuo del statuta, ki govori o tej plati lokalne samouprave občinah. | Sicer pa Miha Zevnik dodaja, da se bodo v tem letu občinskem svetu ukvarjali tudi z odloki, ki s0 )\-. podedovali od občine Kranj, zdaj pa naj bi jih prilagodi, kakor terja življenje podeželske občine. Eden .tak} odlokov je denimo tisti, ki govori o ločenem zbiranj^ odpadkov, ki naj bi bilo drugačno na podeželju kot mestih. Uredili naj bi tudi področje plačevanja stavbn« zemljišč (na svojem območju imajo mednarodno letališče'' temeljiteje pa se bodo posvetili tudi siceršnjemu ureiai!|jj prostora. Eno teh vprašanj se je že odprlo na prvi le.to5nA seji občinskega sveta, ko je bila beseda o loviščih n območju cerkljanske občine. Kdo bo skrbnik teh zemlj»».: zavod Kozorog, za katerega ugotavljajo, da ni dov°j skrben gospodar, ali domače lovsko društvo, ki se Že čas poteguje za gospodarjenje z lovišči na domače teritoriju? O tem vprašanju se bodo v občinskem sve nedvomno še pogovarjali. • D.Ž. RAD/4% SORE m m dobre anwm Izredna seja blejskega sveta J " j----o Poštarji brez svetniškega blagoslova Načrti Pošte Slovenije za izgradnjo nove pošte na Bledu so očitno "padli" v čas, ko so se blejski svetniki (tokrat enotni kot le malokdaj) odločili, da prekinejo s staro prakso, in da o vsakem posegu temeljito premislijo. 5!*jj ' Ker se je stari del pošte na tretje faze, pa se je zapletlo. Občinski ■J ti 1 - 1 P°8rezati in so v stavbi svet je namreč na redni seji 22. nastale že precej velike razpoke, februarja odločanje o izdaji soglasja P°«a pa tudi ni več najbolj funkcio- odložil, na izredni seji v petek ga je naina, so se v Pošti Slovenije odločili, soglasno zavrnil. To pomeni, da Pošta °a stari del porušijo in na njegovem Slovenije vsaj za zdaj še ne bo mogla 25™ gradijo novega. Na pošti so že pridobiti dovoljenja za rušenje in za J^novjli, da bodo sredi tega meseca začetek gradnje. Vprašanje, ali bo dn x. porušili in na njenem mestu 170 milijonov tolarjev, kolikor je bilo tn • ?tka glavne turistične sezone, že rezerviranih za gradnjo na Bledu, 10 je do 1. julija, zgradili novo do po blejski odločitvi vložila kam drugam, pa je na seji ostalo brez odgovora. In zakaj se je pravzaprav zapletlo? Blejci, ki imajo z novo občino prvič priložnost vplivati na prostorske posege (zato so tudi sprejeli moratorij na zazidalni načrt za osrednje območje Bleda), ne bi radi ponovili napak, kot so jih storili tisti, ki so odločali v njihovem imenu ali mimo njih. V preteklosti se je vedno mudilo, zaradi naglice (premalo premišljenih odločitev) in višjih interesov je Bled dobil objekte, ki si jih še vedno sramuje, ustvaril pa si je tudi sloves kraja, v katerem se med turistično sezono vedno gradi. Pošta Slovenija je s svojimi načrti za gradnjo nove pošte očitno "padla" v čas, ko se je blejska lokalna samouprava odločila, da prekine s staro prakso in da o vsakem prostorskem posegu v bližini jezerske sklede temeljito premisli. Svetnike je očitno bolj kot apartmaji v poštni stavbi, problem s parkirišči in še nekatera sporna vprašanja razjezilo to, da se spet mudi in da morajo zato, ker je vse pripravljeno za začetek gradnje, dati soglasje. Tokrat so bili enotni kot le malokdaj, saj so bili prav vsi ne glede na Pošta z apartmaji Pošta Slovenija bi letela na mestu starega dela poštne stavbe zgraditi manjši objekt od sedanjega, vendar Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju vztraja pri tem, da mora biti novi objekt "fotokopija** starega. To Je tudi razlog, da bo v novi stavbi poleg garal v kleti, poštnih prostorov v pritličju še šest apartmajev v nad" s t rop ju, ki bi jih za dopustov anje uporabljali zaposleni v Pošti Slovenija, V sedanji stavbi so v tem delu stanovanja, ki pa so jih po potresu 1976. leta zaradi varnosti stanovalcev izpraznili. politične "barve" proti izdaji soglasja. Tudi pisne izjave direktorja Pošte Slovenije mag. Alfonza Podgorelca, da bodo stavbo dali "pod streho" do 1. julija in da v nobenem primeru ne bodo gradili med glavno sezono (od 1. julija do 1. septembra), jih niso prepričale, prav tako ne izjave predstavnikov Pošte Slovenije na seji, da ni zanesljivo, ali bo pošta bo blejskem "ne"-ju še zainteresirana za gradnjo na Bledu. Ker se na obnovo stavbe pripravlja tudi poštni sosed Emona Merkur, je bilo v razpravi kar nekajkrat slišati, naj bi Bled "požrl oba gradbena cmoka hkrati, ne pa vsakega posebej". Pa ne le to! Eden od svetnikov je še predlagal, da bi morali najprej sprejeti nov zazidalni načrt za osrednje turistično območje Bleda (za sedanjega velja moratorij) in šele potlej bi odločati o načrtih pošte. C. Zaplotnik Posvet planincev in naravovarstvenikov "Nismo najhujši onesnaževalci" ^ninci vedo, kaj bi morali storiti, da njihove planinske postojanke n* °i onesnaževale okolja, vendar se ubadajo s problemom, kje za resitev okolje varstvenih problemov v gorah dobiti denar. * Javni zavod Triglavski blem v visokogorju, kako pa jih bo treba, da bodo gore narodni park je v torek v očistiti odpadne vode, v par-Dr»'U 'e'ov'ca na Bledu pri- ku ugotavljajo, da čistilne Pl v!' posvet s predstavniki naprave niso najboljša rešitev, •aninske zveze Slovenije in ampak je treba zmanjšati Jjaninskih društev, ki imajo količino vode. Voda v gorah mlS5!^. postojanke na ob- bi morala postati skrb države, ki naj bi tudi podeljevala koncesije za odvzem vode iz vodnih virov, hkrati pa predpisala način čiščenja odpadnih voda in zagotovila denar za tehnične rešitve. V alpskih dolinah in na visokogorskih cestah bi morali omejiti promet z osebnimi vozili, v TNP-ju pa bodo v skladu z uveljavljanjem mednarodnih varstvenih kategorij IUCN določili tudi nekatere mirne cone, v katerih ne bo množičnega obiska gora. Posvet je pokazal, da so planinska društva, ki upravljajo s 35 postojankami v parku, doslej rešila že precej okolje-0koiieva**Vu 5 ^""J1' K1 Jc varstvenih problemov (vse več na hwr7Veno naJmani sP°r" postojank pere posteljnino v > "Krati pa prebivalcem dolini, izrablja sončno energi-tem .dodatm zaslužek, jo, uvaja suha stranišča, nosi c"i, ko je največji pro- odpadke v dolino...) še veliko ^""insKe postojanke na od "točju Triglavskega narodne «a Parka. Triglavski narodni park na kih ^Protuje gradnji novih planins- postojank v parku, Jovoljuje obnove, ki ne povežejo prenočitvenih zmoglji-v°sti, in podpira ekološke Programe, kot so uvedba suhih stranišč, zmanjšanje porabe vode, ukinitev pranja Posteljnine in drugega v planskih postojankah, energetska oskrba postojank s totovoltnimi celicami, odnašanje odpadkov v dolino oz. Riganje ekološko neoporečen odpadkov... Kar zadeva oskrbovanje postojank, pod-Pjra nošnjo s konji, ki je •' eno najmanj sporni av» pa prebivalcem ^ogoča dodatni zaslužek. t)b tem lr~ • - —:—*- - K" J*" —-------;---w- ostale čiste, prijazne in odprte Inšpekcija za okolje je, na primer, ugotovila, da je pri nekaterih planinskih postojankah neurejeno odlaganje blata in skladiščenje naftnih derivatov (za agregate), dvomljiva izvedba greznic, pretirana hrupnost agregatov, pomanjkanje lovilcev za maščobe, problematično ravnanje z odpadki... Planinci dokaj dobro vedo, kaj bi morali narediti za ureditev razmer, problem pa je denar. "Povejte nam, koliko denarja bo za sanacijo postojank dala država!" je na torkovem posvetu dejal predsednik enega od planinskih društev, ki verjetno ni preslišal besed, da bodo na Tirolskem v desetih letih za reševanje okoljevarstvenih problemov v visokogorju namenili kar pet milijard šilingov. In ko so pri eni od planinskih postojank na avstrijskem Koroškem zgradili čistilno porabo, je država k temu prispevala kar 70 odstotkov. • CZ. Zoisov grad in Zoisova ura dobila novega leva - Rudarstvo in fužinarstvo sta bili nekdaj v Bohinju pomembni gospodarski dejavnosti. To dokazuje tudi simbol železarstva, lev z rudo v sprednjih tacah, ki so ga že 1882. leta namestili na Zoisovo uro in Zoisov grad v Bohinjski Bistrici. Ko sta leva pred časom neznanokam izginila, so se v Bohinju začudeno spraševali, komu le sta bila simbola železarstva napoti. Pa ne le to! Ker se v občini zavedajo pomena zgodovinske tradicije, so se odločili, da ukradena leva na lastne stroške nadomestijo z novima odlitkoma, ki so ju izdelali na podlagi železarskega simbola s Pecove hiše. Posnetek kaže, kako so enega od levov nameščali na Zoisovo uro. • CZ. FOTOKOPIRNI STROJI - TELEFAXI MINOLTA i EP 1050 3.150 DEM Seja radovljiškega sveta 0 deponiji za zaprtimi vrati? Radovljica - Občinski svet se bo v sredo »^stal na trinajsti redni seji. Na dnevnem fedu je sedemnajst točk, med njimi tudi {•Mlačni račun lanskega občinskega prora-cana, osnutek letošnjega proračuna in Poročilo o postopku pridobivanja lokacije, Ja kateri bi za potrebe radovljiške, bohinjske in blejske občine zgradili center za "»vnanje z odpadki ("cero"). . Zupan Vladimir Černe bo tokrat predstavi svetnikom tudi (delno) poročilo o javnem fazpisu za nakup oz. najem zemljišča za lzgradnjo kompostarne in centra za ravnanje z odpadki, vendar predlaga, da bi ga obravnavali brez navzočnosti javnosti (novinarjev), to je za zaprtimi vrati. Komisija, ki Je vodila postopek javnega razpisa, je ugotovila, da je na razpis za "cero" prispelo deset ponudb. Predlaga, da bi odkupili zemljišča iz petih ponudb, ki ustrezajo vsem razpisnim pogojem, le enemu ne, to je velikosti zemljišča (pet hektarjev). Za odkup zemljišč, ki bi jih potrebovali za lokacijo "cero", za morebitne zamenjave na vplivnem območju in za potrebne dostope do centra, bi morali odšteti 858 tisoč mark oz. 455.360 mark, če bi se eden od ponudnikov odločil za letni najem, ki bi znašal 37.747 mark. Po odpiranju ponudb je občina prejela še dodatne ponudbe za najem oz. nakup zemljišča, ki glede zahtevane velikosti (površine) zaokrožujejo ponudbe iz javnega razpisa. Kar zadeva razpis za najem oz. nakup zemljišča, na katerem bi zgradili kompostarno, komisija predlaga, da bi zemljišče iz ponudbe s šifro Breza v katastrski občini Srednja vas odkupili. Zemljišče je primerno za izgradnjo kompostarne; ker pa je v vplivnem območju možne lokacije "cero", bi ga lahko ponudili za morebitno zamenjavo. CZ. 1 (A3, A4 zoom 50 - 200) ! LASERSKI TELEFAX 2300, 3700 1 Možnost obročnega odplačevanja "iCARUN o\o.o.^ Kranj/Gregorčiče^ 6, tel.(064) 221-1641 TRENČA d o.o. Savska cesta 34, 64000 Kranj oddaja v Stražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost ok. 110 m2, od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderobe in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/ mesečno. • Interesente prosimo, da pošljejo pisne ponudbe na naslov TRENCA, d.o.o., Savska cesta 34, 64000 Kranj. Odločitev bohinjskega sveta Bohinjci so za skupno knjižnico Bohinjska Bistrica - Ker bohinjska občina ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev samostojne splošno izobraževalne knjižnice oz. bi bilo to za občino tudi predrago, je občinski svet na nedavni seji soglašal, da Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica postane (medobčinski) javni zavod, ki naj bi imel organizacijske enote tudi v Bohinjski Bistrici, na Koprivniku, v Srednji vasi in v Stari Fužini. Svet je sprejel sklep o uskladitvi akta o ustanovitvi (medobčinskega) zavoda z zakonom o zavodih, v svet zavoda pa je imenoval Vido Stare iz Bohinjske Bistrice. V občini so lani iz proračuna za štiri pogodbeno zaposlene knjižničarke namenili 440 tisoč tolarjev, znesek pa bi bil šestkrat ali sedemkrat večji (2,8 milijona tolarjev), če bi se odloČili za ustanovitev samostojne splošno izobraževalne knjižnice in s tem tudi za redno zaposlitev. V Bohinjski Bistrici je knjižnica odprta dvakrat na teden skupno devet ur, v ostalih pa en dan v tednu po eno do dve uri. • CZ. KAJ LE IN KLAMFE "Večni" na kratko! Občinski sveti so mešanica različno zgovornih ljudi. Nekateri predvsem poslušajo in se na vsej seji oglasijo le enkrat ali celo nikoli, drugi ob vsaki točki ali ob domala vsaki razpravi dvigujejo roko in prosijo predsedujočega za besedo, da bi povedali svoje mnenje, replicirali na razpravo svetniškega kolega, opozorili na kaj • in tako dalje. No, v bohinjskem občinskem svetu so se očitno odločili, da bodo "večne razpravl-jalce" držali bolj na kratko! Na četrtkovi seji so sklenili, da svetniki ob vsaki točki dnevnega reda lahko le enkrat razpravljajo in enkrat replicirajo. Razprava sme biti dolga največ pet minut, replika pa tri minute. Odločitev -razumljivo - ni bila sprejeta soglasno: enajst svetnikov je bilo za, dva proti, eden se je vzdržal. "Ne delaj se neumnega!" Če se lupan in svetnik dobro poznata in če sta še približno enakih let, potem se lahko zgodi, kot se je na četrtkovi seji bohinjskega sveta, ko je eden od svetnikov dejal lupanu približno takole: "Župan, ne delaj se neumnega!" Svetnik je te besede izrekel, ko so razpravljali o Triglavskem narodnem parku, ki je Bohinjcem očitno velik trn v peti. O TNP-ju razpravljajo vsakič, ko se za to le ponudi priložnost: enkrat pod točko razno, drugič pri zapisniku, tretjič pri poročanju občinskega predstavnika v svetu TNP o seji sveta... KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1995. V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava akad. slikarke Mire Pregelj (1905-1966). V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Lojze Spacal. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikarka Eva Gerkman Scagnetti. V galeriji Pungert so na ogled otroške ilustracije Prešernovih pesmi iz Likovne šole ZKO Kranj. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta stalna razstava Prešernovih portretov in portretov Čopovega kroga z naslovom Iskanje Prešerna delo akad. slikarja Vladimiri a Lakoviča. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Dolika. SKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je odprta etnološka razstava Noša in oblačilna kultura pri Zilji avtorice dr. Marije Makarovič.V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Žarko Vrezec. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V galeriji Fara razstavlja slike Franc Berce. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije na temo Beneške maske Boštjan Pleško.V kapeli Puštalskega gradu so na ogled slike nastale v slikarski koloniji ob 90-letnici smrti slikarja Antona Ažbeta. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka se predstavlja Nevenka Neva VRANEŠIČ-VIRANT iz Ljubljane z razstavo del v tehniki olja z naslovom "LEPOTA IN BOGASTVO V CVETJU". PODNEBJE OD BOHINJA DO BLEDA Kaj bi opisovali vreme v Bohinju, saj ga domačini prav dobro poznajo, zato se tudi radi pobahajo: "Mi, Bohinjci, sredi raja, kjer zima sedem mes'cev traja." Samo privoščljivci pravijo, da ima v Bohinju dež mlade. Kljub vsemu pa je Miran Trontelj, znani napovedovalec vremena, ob 100-letnici rednih vremenskih opazovanj v Bohinjski Bistrici pripravil drobno brošuro z geografskim in geološkim opisom tega območja ter zbral vse podatke o vremenu in kroženju vode, od najstarejših pisnih virov leta 1660 do danes. Avtor je v knjižici izredno zanimivo označil območje Bohinja, m sicer takole: Če greste na Črno Prst, sodi vse, kar vidite od tod, v Bohinj. Prva redna opazovanja so bila tod že v letih od 1871 do 1974, ko je to delo opravljal župnik Janez Mesar, naprednjak, ki je v tem kotu veliko postoril tudi za napredek živinoreje in sirarstva. Danes opravlja to delo Ana Rozman, neprekinjeno že od leta 1948. V bohinjskem kotu prevladuje alpska klima z mrzlimi zimami in kratkimi poletji. Največ dežja pade jeseni, najlepši dnevi pa so ob koncu zime in zgodaj spomladi. Kot kotlinska pokrajina je izpostavljena pogostim temperaturnim obratom. Pod visokimi gorami se hladen zrak spušča v dolino, od koder le počasi odteka, zato se tu pogosto zadržujejo megle. Ker pa prihajajo vremenske spremembe z jugozahodne strani prek visoke planote Komne in njenih okoliških gora, ie ob prisilnem dviganju zračnih mas nujno, da se v oblakih kondenzira razmeroma veliko vlage, zato so tu pogoste plohe in nevihte. Po deževnih dneh povsod izvirajo studenci, navadno so kot prekrasni slapovi, ki pa se ob sušnih dneh izgubijo. Zato je res, kar pravi avtor v tej knjigi, da je v Bohinju vedno lepo, vedno lahko najdemo kaj drugačnega, kaj, kar nas privlači. V zimskem času je to prav gotovo zasnežena pokrajina in igra narave z ustvarjanjem ledenih kristalov na vodni površini ali kje drugje. V osrednjem delu brošure je avtor objavil vrsto zanimivih podatkov, kot so čas opazovanj na 18 različnih mestih, povprečne in maksimalne deževne in snežne padavine, povprečne in ekstremne letne, mesečne in dnevne temperature ter povprečno število na ljudsko arhitekturo stanovanjskih in gospodarskih objektov, njihovo kritino, predvsem pa na znamenite slovenske kozolce - toplarje. Knjižica bo opremljena z računalniškimi grafikoni, ki prikazujejo vremenska dogajanja, s starimi risbami pok. prof. Pavla Kunaverja ter z lepimi črno-belimi in barvnimi fotografijami bohinjske pokrajine, ki jih je večji del pripravil avtor sam. • Ciril Velkovrh Jana Stržinar, pravljičarka V v -Si* ^DIDAKTA ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA VAJE IZ MATEMATIKE ZA 7. RAZRED Vanja Volker Delovni zvezek je sestavljen tako, da sledi predpisanemu učnemu načrtu in veljavnemu učbeniku. Boljšim matematikom je namenjena skupina A, tistim, ki pa jim matematika ni tako zelo blizu, pa je namenjena skupina B. Zlahka pa lahko uberete srednjo pot. S tako zastavljenim učbenikom je avtorica skušala olajšati delo učencem, jih bolj motivirati in navdušiti nad predmetom in predvsem zmanjšati število stresnih situacij, ki so jih slabši doživljali pri težjih nalogah, boljše pa je hotela še bolj zaposliti. Oboji so na ta način aktivni, saj imajo na voljo naloge, ki so jim kos. Cena učbenika je 756,00 SIT in ga lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o. Kranjska cesta 13 64240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št.: (064) 715-988. MOJE GLEDALIŠČE IZHAJA IZ ENEGA ZAKLJA "Se kaj bojite čarovnic?" vpraša šarmantna gospodična na odru. "Neeeee...," se na ve glas zaderejo otroci in predstava... , predstava se lahko začne. Kar nekako "preveč odrasla" sva se zdela samemu sebi oba spodaj podpisana, ko sva sedela v dvoran1 Mavričnega gledališča na Dolgem mostu v Ljubljani. V dvorani polni otrok, ki so prišli gledat, kako se bo zmaj zaljubil v čarovnico. Vendar pa v lutkovni predstavi Zaljubljeni zmaj ne nastopajo navadne lutke in tudi Jana Stržinar, ki jih vodi in govori iz njih ni navadna Jana. Pravzaprav tudi Igor in Jure kar naenkrat nista bila več tako zelo odrasla. Vedno sem bil prepričan, das0 vse čarovnice hudobne, ampak čarovnica Karlina v vaši predstavi "Zaljubljeni zmaj" je prav prijazna? "Zlobne čarovnice so si izmislili zlobni ljudje. Zaradi njih so postale zlobne. Kako se je sploh izoblikovala beseda čarovnik, čarovnica? Iz nekih ljudi, ki so imeli neko moč narave, ki si je drugi niso znali razložiti, pa so se jih zato bali in jih imeli za tiste, ki čarajo, za čarovnika, za čarovnice... Prve čarovnice so bile dobre, ljudem so pomagale. To, da so čarovnice zlobne se je kasneje zakor-eninilo v nas in niti ne razmišljamo, da bi bilo kako drugače. Zato se pravzaprav sploh ukvarjam s čarovnicami." Pravljice ponavadi razločujejo med dobrim in zlim, pri čemer na koncu vedno prevlada dobro, zlo pa je uničeno. V vaših pravljicah pa ne gre zgolj za črno bel pogled. "V mavrični deželi pravljic Šest pravljic Jane Striinar: Zaljubljeni zmaj (o zaljubljenosti), Kapljica ( o letnih časih), Povodnjak in Makov škrat (ekološka), Morjanka (o ljubezni), Kapljica v modrem svetu (za pozitivne misli), Začarane rožice čarovnice Zelene (ekološka o prijateljstvu). Jana Stržinar s svojimi lutkami vsak lahko postane dober. Čarovnice čarajo tako, da se vsak lahko spremeni. Človekovo spoznanje je tisto, ki premaguje zlo, pravilen odnos do narave, oblikovanje pozitivnih misli..., tisto kar pripovedujejo tudi moje lutke." Mavrične lutke, v mnogih barvah...? "Vseh šest predstav, pravljic na odru, pravljic na mojem pravljičnem drevesu sestavlja mavrico. Današnji Zaljubljeni zmaj je o zaljubljenosti, tudi pravljica Morjanka ie o ljubezni, Povodnjak in Makov škrat Razstava v Muzeju novejše zgodovine BOJI NA SOŠKI FRONTI Ljubljana - V spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine (Cekinov grad) je od sredine februarja odprta razstava z naslovom "Bum, bum, bum, tra, tra, tra", s podnaslovom "Prva linija - o bojevanju na soški fronti". Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom ljubiteljev soške fronte. Društvo so leta 1994 ustanovili študentje zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Svojo zbirko so prvič predstavili javnosti na razstavi v osnovni šoli Danile Kumar in kasneje še v postojnskem hotelu Jama. Zbirka, ki je na ogled v muzeju, je predstavljena nekoliko drugače. V prvi sobi je poskus rekonstrukcije bojišča oziroma prve bojne linije. V spremljajočih zapisih ob razstavi je član društva o bojnem polju zapisal: "Bojno polje je gola zemlja med iarki sovražnih si vojska, ponekod oddaljenih le 30 metrov. To je >ilo območje, kamor so treskale granate in pokale mine. Tu so ležali mrtvi vojaki, ki se jih zaradi nevarnosti nihče ni upal iti iskat". Ta prostor, ki v vsej svoji grozljivosti predstavlja bistvo bojevanja ne le na soški fronti, ampak na vseh frontah 1. svetovne vojne, skuša razstava predstaviti obiskovalcu. Preko bojnega polja se mora obiskovalec povzpeti, če želi priti do zbirke avstro-ogrske in italijanske vojaške opreme in orožja, ki je razstavljena v drugi sobi. Razstavljeno gradivo vključuje vso osnovno orožje in opremo obeh sovražnih si strani. Od takrat najsodobnejših kosov orožja do najprimitivnejšega hladnega orožja, ki je bil v uporabi v vojni. V vojni, ki je v letih 1914 do 1918 spremenila podobo sveta in v ljudi vtisnila neizbrisen pečat. Leta 1915 je z italijanskim napadom vojna segla tudi v slovenske dežele. V Posočju se je odvijalo 12 ofenziv, ki so zahodni rob slovenskega ozemlja spremenile v eno najbolj krvavih vojnih prizorišč. Množice vojakov, tuid slovenskih so umirale na bojišču in izgubljale svoje sanje in iluzije o svetu. Ne le D' Annunzio pesnik, pri katerem si je društvo sposodilo naslov: "Bum, bum, bum, tra, tra, tra", ampak cela generacija pesnikov, slikarjev, filozofov, kasnejših politikov in vojskovodij, mladih in starejših, je v rovih prve svetovne vojne izoblikovala in izostrila svoj pogled na svet. Zato in ne le zato, je 1. svetovna vojna pomembna. Je nesrečen uvod v stoletje taborišč, atomskih bomb, genocidov... Kljub mnogim tekstom, ki so bili napisani, se je na Slovenskem vse do sredine 80. let 1. svetovni vojni posvečala premajhna pozornost. 80. leta so prinesla novo vrednotenje pomena tega spopada. V 90. je omenjena vojna in seveda predvsem soška fonta, postala kar nekakšna zbirateljska moda. Razstava s svojim konceptom presega zbirateljsko fascinacijo nad predmeti in je zato zanimiva tudi za širši krog obiskovalcev. Obiskovalcu skuša ne le predstaviti ostanke vojne vihre, ki so se ohranili do danes, ampak vtisniti v njegovo zavest grozo in strah, ki so jo občutili vojaki na fronti. Pri tem obiskovalce tudi opozarja na nesmiselnost vojne, oziroma kot je zapisal član društva v zaključku zloženke, ki je izSla ob razstavi: "Upamo, da bo pogled na razstavo obiskovalca opomnil na vse grozote vojne in ga prepričal v njeno nesmiselnost in grozovitost." Poleg zbirke društva je razstavljen tudi delčke iz bogate muzejske zbirke orožja, plakatov, razglasov, fotografij in knjig o 1. svetovni vojni. Na recepciji muzeja se prodaja zbornik "Soški protokol" in knjiga Vasje Klavore, "koraki skozi meglo". Slednjo dobi vsak tisoči obiskovalec brezplačno. Razstava bo odprta do 10. aprila. Vljudno vabljeni. • Marko Štepec Mavrično deželo boste spoznali z Jano Striinar, predhodno pa se najavite na telefonsko številko (061) 329-422. je zelena, ekološka pravljica, pravtako pravljica Začarane rožice čarovnice Zelene, ki govori o prijateljstvu, kjer se kaže rumena barva, pravljica Kapljica v modrem svetu je za oblikovanje pozitivnih misli, v njej je modri svet čarovnice Modre, ki vsem izpolnjuje želje iz lepih misli in jih posipa z mavričnim prahom in ko se želje uresničijo, se spremenijo v mavrično meglico..." Pravljico napišete, ustvarite lutke, postavite sceno, napišete scenarij, predstavo zrežirate in odigrate. Vse sama? "V mojem delu se najbolje počutim sama s sabo. Zgodba je namreč tako močna, da živim z njo tudi na odru. Že ko sem izdelovala posamezno lutko, sem spoznavala njen glas, vsako lutko posebej pa med igranjem na odru tudi drugače doživljam, takrat sem del nje same." Za vse to je potrebno precej znanj, tako domišljije, znanja igre in komunikacije z občinstvom, kot praktičnih rokodelskih znanj in oblikovanja? "Delam. Ena sposobnost je odkrila drugo. Ko sem začela, so ljudje rekli, da je dobro in naj še pridem. Začela sem Študirati, se učiti in delat1-živela sem v hiši, kjer sem b"a zelo veliko sama in tam semv bistvu zgradila temelje rnavflC' nega sveta. Bilo je obdobje, *0 sem ta svet odkrivala, obdobje* ko sem gradila predstave- Saj ne delam skozi vsega. V zadnjih dveh letih, odkar imam dvorano zelo veliko nastopam, zelo dolgo pa naprimer nisem naredila nove lutke. Pisala sem pravljični roman, v katerega sem povezala vse pravljice, l| živijo na odru in poleg junako iz pravljične dežele, ki se me" seboj povezujejo in spoznavajo« dodala nove like in vsebine. Glavna publika na predrt*' vah so otroci? . "Glavna publika so do sedaj vedno bili otroci iz vrtcev, pa tisti do 4. razreda osnovne Šole-veliko pa nastopam tudi za vijj* razrede. Samo v primeru sledi' jih težje dobim predstave, moram prepričati posamezij ravnatelje. Lahko prepričam }e tiste, ki se zavedajo, da smo vsi bistvu odrasli otroci, da ni sam otrok in samo odraslih, in da J pravljica potrebna tudi odraslim-Ta svet je prepričan, da s pravljice za otroke." ^ S projekti Mavričnega gted* lišča želim pri otrocih JJ odraslih spodbujati pozW\ ven odnos do narave, poiHy' no mišljenje in pravil*0 vrednotenje vsega dobrega* Je veliko gostovanj izve" Mavričnega gledališča? "Ja, po vsej Sloveniji. Vedo0 manj, vsako leto je manj >°' kjer še nisem bila." Poti na gostovanja so pT*\ bržkone odprave, v avtomoD ie treba naložiti kar p'eceJ lutk, opreme...? , "Moje gledališče pravzapr3* izhaja iz enega žakla, ki ga J bilo treba nesti na hrbtu, ta* sem začela. Tega se še ved ^ držim, čimveč stvari spravu1 en žakelj, čeprav zdaj nim?"e več samo žaklja, ampak Še d torbi, stojala, reflektorje, radi°< žakelj s sceno, dva žaklja hit»> • Igor K., foto: Jure F. KLARINET IN ORGLE NA KONCERTNEM ODRU Škofja Loka - Kako si lahko na enem samem mestu g,asl,f umetniki tokrat Puštalskegs skupaj s pianistom doc. Andrejem Jarcem, zvečer, ob V*' *| pa je v ž c. sv. Jurija v Stari Loki nastopil nizozemski org^8 prof. dr. Peter den Ouden). Marsikaj od vsega tega ,l,sl|11sti deležni niti v Ljubljani, kjer si podobne prireditve in še «■ glasbene • koncerti, sledijo eden čez drugega, brez kakrs koli možnosti vplivanj na možnosti (hkratne) udeležbe^ Klarinetist Boris Rener je študent 2. letnika, podiplor^J-(mentor doc. Slavko Goričar) in v priprave na njegov ljubljan . koncert, je sodilo tudi tokratno igranje v Skorji Loki. Z ne j malimi spremembami smo tako v njuni skupni izvedbi ,s" ^ glasbo za klarinet in klavir avtorjev M. Regerja, P1?0!^ Ramovša, C. Debussvja, in Marijana Lipovška. Klarin ^ Rener pa je še sam, solistično zaigral skladbo z našlo HARLEKIN za klarinet solo L Cahuzaca. a \ l\e Solistovo igranje in pa tehten klavirski spremljevalni dele ^ bilo dovolj prepričljvo in vsestranost mladega g'asDenlngnef Renerja sta zagotovo lahko porok, da se bo klarinetist B- K* še naprej uspešno pojavljal na naših in tujih glasbenih odnn- V ž. c. sv. Jurija v Stari Loki pa je tokrat igral V*® najuspešnejših tujih orglavcev, Nizozemec prof. dr. re**r*tru-Ouden. Ta je na enem najboljših gorenjskih orgelskih 10 -j^, mentov igral glasbo avtorjev nemškega baroka in predjela . e francoske romantike in za konec še fragment nemške glas g romantike avtorjev D. Buxtehudeja, J. S. in C. Ph. E. Bacna< ( Piernea, C. Francka, T. Duboisa in F. Mendelssonn* ? Bartholdvja. Izjemna interpretacijska in orglavska osebno ^ d. Ouden, odličen starološki orgelski inštrument in pa v yali temu tudi slogovno primerno izbrana literatura, so botr izjemno odzivnemu orglavskemu recitalu. • F. K. Izpolnimo svojo davčno napoved Do konca marca morate oddati davčno odpoved za odmero dohodnine v lanskem letu. Tokrat jo bomo Izpolnjevali že petič, zato vam verjetno ne bo povzročila večjih preglavic. Veliko lažje bi nam seveda bilo, če zakona o dohodnini ne bi stalno spreminjali, tudi lani so ga, zato bomo novosti seveda upoštevali v napotkih, kako izpolnite "Napoved za odmero dohodnine za leto 1995". dav^preJ nasvet: Za izpolnitev Časai napovedi si vzemite dovolj amer^mite' .nasvet ni odveč. Davlcarji r---.jvr, uu nvn.ai.wii 3V »i-uuu PreveČ lahkomiselno izpolnijo obrazec J denimo pozabijo vpisati družinske Jlarie, ki jih vzdržujejo (otroke). Pravi s°k nato doživijo, ko dobijo odločbo in J? !?Jej ogromen znesek, ki ga morajo Pacati državi. Še tako mile prošnje ne njagajo, saj olajšave za lansko leto Wuco uveljavite le do konca letošnjega Jarca, torej do roka, ko morate oddati javčno napoved. Noben davkar vam jasneje popravka ne bo vpisal v napoved, ker mu zakon tega ne dovoljuje. Torej - le če boste natančna boste državi dali toliko, kot ji gre! Pripravite vse potrebne papirje Preden se lotite dela, si pripravite *se Potrebne papirje, da ne boste nato >5 sHuPaj pustili na pol poti in nato Menjali znova. (l Najprej seveda potrebujete obrazec zapoved za odmero dohodnine za leto 1995", ki ga dobite v vsaki ^J'garni, stane pa 18 tolarjev. Letošn-st °razec je belo-vijoličaste barve, larm iz preteklih let seveda ne smete Porabljati. Svetujemo vam, da vza-"ete tudi navodila za vpis podatkov v Wazec' ki jih prav tako dobite v 5"]igarnah. V navodilih je zelo po-DnHi naPisano, kam vpišete kakšen ^aatek, zato so vsekakor dragocen ^Pomoček. Nikar pa ne uporabljajte vSrelih navodil iz preteklih let! bi 1 ,et0 Je Pač nekaj novosti, zato vJJle zmedla. CkS ^ Pripravite vsa obvestila o izohS p'elemkih, ki so vam jih poslali kih?VaJcj fer o obdavčljivih dohod->J' kl Vam jih je poslala davčna ffjava (denimo davčne odloče o irskem dohodku). Tudi upoko- E5W° pred dnevi že dobili °Dvestila' let na Je bila pokojnina v lanskem Že mnogi izplačevalci so to napravili tež]aanuarja, zato s temi papirji ne bo Hkrati pa si seveda pripravite tudi : J račune, s katerimi boste uveljavl-Vex olaJSave. Bolje je seveda vpisati Se^ olajšav kot premalo, računov nan ni potrebno prilagati davčni vaf°kedi' vsekakor pa jih shranite. Ce leta 0 davkarji tekom letošnjega lt Poklicali (nekaterim se je lani to ,'godilo), boste morali s temi računi Vb£?ati zneske olajšav, ki ste jih tor? v davčno napoved. Nikakor jih S nx Vrzite stran! konV "»poved morate oddati do ma ca marca, torej najkasneje do 31. led r Ker pa Je letos 31, marec 0^de,Ja»vboste davčno napoved lahko oseh Še v Ponedeljek, 1. aprila, Čen na davčni upravi ali priporo-Za"° P° pošti.Če boste ta datum vost" ' vas čaka kazen- "PozablJi-tola " Vas bo stala naJmanJ 50 tlS0Č davv" Lažne podatke oziroma utajo tisoČ°tolPa- kaznu3eJ° z najmanj 400 treh m°ra in komu ni ^a oddati davčne napovedi ki \^no napoved morajo oddati vsi, so i?aj° stalno bivališče v Sloveniji in d0W prejemali vsaj en po zakonu o tako • lni °bdavčljiv dohodek. Prav nim;,-0 moraJ° oddati tudi vsi tisti, ki vend stalne8a bivališča v Sloveniji, na; ar.so v Sloveniji neprekinjeno jiv d i?J Šest mesecev prejela obdavčl-cUpS odek» vendar samo za dohodke, usežene v Sloveniji. davxi-ste lani prejemali samo neob-Potr l!Ve d°bodek, vam napovedi ni tann Ž oddati- Prav tako Pa davčne preir ni Potrebno oddati, če ste va$a obdavčljiv dohodek, vendar Pres °Snova za odmero dohodnine ne nrexC^a H odstotkov lanske pov-ne plače zaposlenih v Sloveniji, l 7lWx_ . --r"""-«"" » OHJVdllll, naPoved 1147835 to,arJev- Davčn^ UP°kojenceU^ S treba 0ddati vsem Pokojnini m' kl imaJ° tako nizke vali fiS; a med letom niso Pla-e-^IZ im . C1Je doh°dnine (v obvestilu kimate v tej koloni napisano ničlo - 0). Vendar pozor! To velja le, če ste prejemali samo pokojnino, če ste imeli še kakšen drug dohodek ( katastrski dohodek, avtorski honorar, dohodke od premoženja itd), morate davčno napoved oddati. Davčne napovedi tudi ni potrebno oddati tistim, ki so imeli prejemke za začasno ali občatno delo prek študentskih ali mladinskih servisov, če njihova odnova za odmero dohodnine ne presega 51 odstotkov lanske povprečne slovenske plače, kar znaša 685.416 tolarjev. Vsem, katerih osnova za odmero dohodnine ne presega 147.835 tolarjev in so med letom plačali akontacijo dohodnine, in študentom, ki so prek študentskih servisov prejeli manj kot 685.416 tolarjev in so prav tako med letom plačali akontacijo dohodnine, pa se davčno napoved splača oddati, čeprav jim tega ni treba storiti. Zelo verjetno je namreč, da jim bodo davkarji tako vrnili plačano akontacijo dohodnine. Obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki Ker je pri zadnjih popravkih zakona prišlo do nekaj sprememb pri (ne)obdavčljivih dohodkih jih velja našteti, da se ne boste spraševali, kaj vse morate prijaviti in kaj ni potrebno. Obdavčljivi so naslednji dohodki: - plače in nadomestila plače ter povračila stroškov (za prehrano, potni stroški itd) nad zneskom, ki ga je določila vlada, - stimulacije in bonitete v zvezi z delovnim razmerjem - regres za letni dopust, - odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in enkratne solidarnostne pomoči nad zneski, ki jih je določila vlada ter drugi prejemki iz delovnega razmerja, izplačani v denarju, bonih ali v naravi (npr. za neizkoriščen dopust, zaradi konkurenčne klavzule itd.), - pokojnina in nadomestila ZPIZ, - nadomestila pri drugih izplačevalcih (npr. med brezposelnostjo, porodniško itd.) in priznavalnine, - drugi prejemki, vključno z nagradami in podobnimi prejemki (npr. izžrebano nagradno potovanje, avto, denar itd, razen dobitkov od iger na srečo), - plače iz tujine, vendar samo na podlagi delovnega razmerja sklenjenega v Sloveniji, - pokojnine iz tujine, - prejemki za priložnostno opravljene storitve in posle (90 odstotkov kosmatega zneska oziroma manj, če uveljavljate dejanske stroške), - prejemki učence in študentov prek študentskih in mladinskih servisov (90 odstotkov honorarjev oziroma manj, če uveljavljate dejanske stroške, znižane za 40 odstotkov lanske letne povprečne slovenske plače), - katastrski dohodek, - dobiček iz dejavnosti zasebnikov, ki vodijo poslovne knjige, izračunan po zakonu o dohodnini, - 60 odstotkov dohodka iz dejavnosti zasebnikov, ki se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 40 odstotkov (samostojni kulturni delavci, zasebni raziskovalci, novinarji, športniki, zasebniki v vzgoji in izobraževanju, duhovniki), - 40 odstotkov dohodka iz dejavnosti zasebnikov, ki se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 60 odstotkov (domač in umetna obrt, čebelarstvo, prenočevanje gostov v gospodinjstvu, kmečki turizem, opravljanje kmetijskih storitev s kmetijsko mehanizacijo), - dobiček od prodaje in menjave nepremičnin, - dobiček, dosežen s prodajo določenih delnic in deležev v kapitalu (delnice in deleži, pridobljeni namesto dela plače v postopku prisilne poravnave), - udeležba pri dobičku v višini 60 odstotkov, razen pri dobičku osebnih družb, pri katerih se upošteva 100-odstotno izplačilo, - stvarne obresti (nad revalorizacijskimi) za dana posojila pravnim in fizičnim osebam, - najemnine v višini 100 odstotkov ali 60 odstotkov ali 40 odstotkov glede na vrsto v najem danega premoženja, ali manj, če uveljavite dejanske stroške, - avtorski honorarji v višini 60 odstotkov ali manj, če uveljavljate dejanske stroške, - honorarji za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave v višini 60 odstotkov ali manj, če uveljavljate dejanske stroške. Neobdavčljivi dohodki pa so tisti, ki v zakonu o dohodnini niso navedeni (npar. obresti do hranilnih vlog, dediščine, dobitki od iger na srečo itd.). Mednje letos še spadajo obdavčljivi dohodki, za katere velja odlog do 1. januarja 1997, kar velja za dobiček od prodaje deleža v kapitalu pravne osebe in od prodaje vrednostnih papirjev; kar pa ne velja za,prodajo deležev v kapitalu in delnic, prejetih v prisilni poravnavi namesto dela plač, Če so bih prodani prej kot v dveh letih po prisilni poravnavi. Dohodnine pa so oproščeni naslednji dohodki:- prejemki po predpisih o vojaških in civilnih invalidov vojne, - plačila za delo med rehabilitacijo, - odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih od delovnih razmerjih, - denarna nadomestila v enkratnem znesku popredpisih o zaposlovanju in zavarovanju za brezposelnost, - varstveni dodatek k pokojnini, denarne pomoči za brezposelnost, družbene pomoči otrokom, denarne pomoči kot edini vir preživljanja te denarni dodatek po zakonu o socail-nem varstvu, enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih, - rejnine ter oskrba v tuji družini, nadomestila za invalidnost in dodatek za telesno okvaro, - dodatek za pomoč in postrežbo, - prejemki od občasnega dela invalidov v institucionalnem varstvu, - štipendije in plačila učencem, dijakom in študentom za praktično delo, - plačila pirotehnikom za uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev, - prejemH medsebojne pomoči med kmečkimi gospodinjstvi, - prejemki tujcev pri nas, če tako določa mednarodna pogodba, - nagrade, uvedene z zakonom, Gorenjska^ Banka GORENJSKA BANKA D D. , KRANJ 640 Suro sun|e v breme dobro V.lut. St Uptiki Str«) 0,00 0 ,00 0 1 Promet v breme Prometv dobra Vr»U k»|l».be 10.000,00 10.000, 00 JANUAR 30.000,00 30.000 00 MAREC 35.000,00 35.000 00 JULIJ / 75.000,00 75.000 00 ZA PRIJAVO DAVKA 31 60 OBRESTI MED LETOM V davčni napoved morate na koncu zadnje strani vpisati tudi lanske prejemke na žiro račun (če ga seveda imate). Banka vam je o letnem prometu na žiro računu že poslala obvestilo, Gorenjska banka nam je za objavo poslala izpisek, iz katerega je jasno razvidno, kateri znesek morate vpisati v davčno napoved. Na njem so izpisani podatki o prejemkih po posameznih mesecih, v davčno napoved pa morate vpisati podatek v rubriki "za prijavo davka" in sicer iz stolpca "promet v dobro"._ ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE POVZETEK 08AAČUNA POKOJNINSKIH IN MVAIIOSKIH PREJEMKOV IZPLAČANIH V 0800BJU OD V 1. 00 31 IZ LETA 19-Ti ZA OSEBO EMSO ? * H ">?■'»3 0~> 3">3 ŠIFRA OBČINE BIVANJA Q'i I / j PRIIMEK M IME . 57 UPRAVIČENCA _3_1 "K M ■)"■<. I_ NASLOV _ . . . '__, pokoinine. in nadomestila, izplačana prt ZPIZ-u Prispevki za toc varnost in posebni prispevki i*, atomi Obračunana noplaisti. akontacij Plačani iaiviotjiiipevtik Premica za proslov, zdravstveno zavarovanj V K.UfUlh 3>?EZ l'.CV. Preberite opozorilo na hrbtni str.nil |_ _J Davčne napovedi ni treba oddati upokojencem, ki imajo na obvestilu ZPIZ-a v koloni "akontacija dohodnine" napisano ničlo • 0. Toda pozor, to velja le za upokojence, ki niso imeli drugih obdavčljivih dohodkov. - prejemki od nege in pomoči invalidom, ki jih izplačajo invalidske organizacije, - plačila za delo v programih javnih del, - razlika med dejansko in izhodičn plačo, ki jo je zavezanec v postopku prisilne poravnave zamenjal za delnice podjetja. Olajšave Osnovo za odmero dohodnine si lahko zmanjšamo z olajšavami, pri katerih letos ni bistvenih sprememb. V glavnem so določene, prepuščena nam je le odločitev, če bomo uveljavili 3-odstotno olajšavo s pomočjo računov, kar se vsekakor splača, zlasti tistim z večjimi prejemki. Prav tako se zakonca lahko odločata, kdo bo uveljavil olajšavo za vzdrževane družinske člane, seveda se to bolj splača tistemu, ki ima večje prejemke. Olajšave pa so naslednje: 1. Za vse velja olajšava v višni 11 odstotkov lanske povprečne slovenske plače, kar znaša 147.835 tolarjev. 2. 100-odstotni invalidi s priznano pravico do tuje nege in pomoči imajo olajšavo v višini lanske povprečne plače, kar znaša 1.343.952 tolarjev. 3. Študentje imajo za delo prek študentskih servisov olajšavo v višini 40 odstotkov lanske povprečne plače, kar znaša 537.581 tolarjev. 4. Starejši od 65 let let imajo olajšavo v višni 8 odstotkov povprečne slovenske plače, kar znaša 107.516 tolarjev. 5. Posebno olajšavo pa lahko uveljavite za vzdrževane družinske člane in sicer v višini 10 odstotkov povprečne slovenske plače (134.395 tolarjev) za prvega otroka in za vsakega vzdrževanega člana, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odstotkov povprečne slovenske plače. Olajšava za drugega otroka tako znaša 15 odstotkov, za tretjega 20 odstotkov, za Četrtega 25 odstotkov itd. Za otroka z motnjami v duševnega in telesnem razvoju je olajšava 50-odstotna, kar znaša 671.976 tolarjev. Vzdrževani družinski člani so zakonec, starši, otroci, vnuki, pastorek, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje in živite z njimi v skupnem gospodinjstvu ali pa so v varstvu v ustreznem zavodu ali družini. Če pa imajo lastne prihodke, se temu ustrezno olajšava zmanjša, kar pa ne velja za naslednje prejemke vzdrževanih družinskih članov: - preživnina za otroka, - otroški dodatek, - štipendija, - nagrada za šoloobvezno prakso, - plačila za delo prek študentskih in mladinskih servisov, - sorazmerni del družinske pokojnine, - varstveni dodatek k pokojnini, - denarna pomoč za brezposelnost, - denarna pomoč kot edini vir preživljanja ali po posebnih predpisih, - denarni dodatek po zakonu o socialnem varstvu. Če so torej vaši vzdrževani družinski člani lani dobili te prejemke, jih v vaši davčni napovedi ni treba navesti kot njihova lastna sredstva. 6. Osnovo za odmero dohodnine si lahko za 3 odstotke zmanjšate z naslednjimi izdatki, za katere morate imeti račune, ki se glasijo na vaše ime: - nakup državnih dolgoročnih vrednostnih papirjev (obveznice RS1 in RS2, triletni zakladni zapisi itd.), - nakup ali gradnja stanovanja in stanovanjske hiše, njihovo vzdrževanje ali odprava ovir za invalide; olajšava se prizna, če zavezanec še ni bil lastnik stanovanja oziroma hiše; če je nakup opravil s pomočjo posojila, se kot olajšava šteje letno odplačilo anuitet; med olajšave štejejo tudi nakup, gradnjo ali vzdrževanje pomožnih stanovanjskih objektov (kleti, garaže, drvarnice, balkoni, terase itd.); najemniki lahko uveljavijo olajšavo v višini 40 odstotkov letne profitne najemnine oziroma 80 odstotkov neprofitne; lastnikom stanovanj v večstanovanjski hiši se prizna olajšava za vzdrževanje skupnih prostorov in naprav; kot vzdrževanje se šteje tudi obnova tal in sten, peči za centralno in plinsko ogrevanje, radiatorjev, bojlerjev, pip, kadi, umivalnikov itd. - vzdrževanje kulturnega spomenika in naravne znamenitosti, - nakup likovnih del, leposlovnih knjig, LP in CD plošč umetniške vrednosti, - prispevki in premije za povečanje socialne varnosti, kamor štejejo tudi dokup zavarovalne dobe ter študijskih in vojaških let, olajšave pa ni moč uveljaviti za življenjsko, menedžersko ali nezgodno zavarovanje, - nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, pri čemer med zdravila štejejo tudi pomožna zdravila, kot so čaji, zavoji itd, med pripomočke pa ortotična in protetična sredstva, očesni in slušni pripomočki, ortopedska obutev, invalidski vozički, sanitarne in druge naprave, - nakup učbenikov in druge strokovne literature ter programske opreme, - šolnina, ki jo je zavezanec plačal zase, - prostovoljni denarni prispevki za humanitarne, kulturne, športne, religiozne in podobne organizacije, ki izpolnjujejo predpise za takšno dejavnost, sem sodijo tudi izdatki za vzdrževane osebe s statusom begunca, - za gradnjo in obnovo komunalne infrastrukture, - plačilo članarine političnim strankam in sindikatom, - nakup delnic in deležev pravnih oseb, namenjenih razvoju znanosti in tehnologije, - porabo določenih sredstev za denacionalizirano premoženje, - gotovinsko vplačilo sdelnic in vložkov gospodarskih družb in zadrug, vpisanih v sodni register, - nakup izdelkov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in so tudi po drugih merilih prijaznejša okolju (vendar žal te olajšave za lansko leto še ne morete izkoristi, ker je vlada prepozno določila ustrezna merila, kljub temu smo jo navedli kot opozorilo, da letos velja in shranite torej račune pri nakupu energetsko varčnih in okolju prijaznih strojev kot so pralni, pomivalni, sušilni in podob ni). 7. celotni znesek plačanih samoprispevkov, uvedenih skladno s predpisi o samoprispevku. Kako si sami izračunamo dohodnino Ko boste izpolnili davčno napoved, vas bo brez dvoma zanimalo, koliko dohodnine za lani boste morali doplačati ali pa jo bodo davkarji vrnili. S pomočjo naših napotkov si to lahko izračunate sami, zato vas davčna odločba ne bo presenetila, saj se boste lahko na doplačilo dohodnine pripravili in vas ne bo udarila kot strela z jasnega tik pred dopustom ali pa pred jesenskimi izdatki. Izračun je seveda bolj zapleten kot samo izpolnjevanje napovedi, vendar smo prepričani, da boste temu kos. Najprej morate seveda vedeti, kaj je osnova za dohodnino. To je seštevek vseh obdavčljivih dohodkov, zmanjšan za plačane prispevke za socialno varnost (v napoved namreč vpisujemo bruto zneske). lansko povprečno letno plačo v Sloveniji, ki je znašala 1.343.952 tolarjev. Zakon določa 11- odstotno olajšavo za vse davčne zavezance, ki za lansko leto znaša 147.835 tolarjev. Ta znesek odštejete od osnove za dohodnino. Posebne olajšave pa veljajo za 100-odstotne invalide, zanje znaša 1.343.952 tolarjev. Starejši od 65 let imajo 8- ka pa 50 % olajšava znaša 671.976 tolarjev. Tako ste dobili znižano davčno osnovo za dohodnino in preostane vam le še, da si odmerite dohodnino. To napravite tako, da v lestvici za odmero dohodnine za leto 1995 najprej poiščete razred, v katerega sodite. Z izjemo prvega ima vsak davčni razred najprej naveden zne- Lestvica za odmero dohodnine za leto 1995 če znaša letna osnova SIT znaša davek nad do SIT SIT 668.131 17 % 668.131 1.336.262 113.582 + 35 % nad 668.131 1.336.262 2.004.394 347.428 + 37 % nad 1.336.262 2.004.394 2.672.525 594.637 + 40 % nad 2.004.394 2.672.525 4.008.787 861.889 + 45 % nad 2.672.525 4.008.787 1.463.207 + 50 % nad 4.008.787 Pri seštevanju obdavčljivih dohodkov morate biti pozorni, saj se vsi ne upoštevajo v celoti, pomagate si lahko s seznamom obdavčljivih dohodkov, ki smo jih našteli na sosednji strani. Vzemimo za primer avtorske honorarje, ki jih upoštevajte samo 60-od-stotno, saj nam davkarji pri njih priznajo 40- odstotne stroške. Pri pogodbenem delu pa 10-odstotne in potemtakem morate upoštevati 90 odstotkov zneska. Sicer pa s tem ne boste imeli večjih težav, saj so vam izplačevalci z obvestilom poslali tudi te podatke. Tako ste dobili osnovo za dohodnino in zdaj so na vrsti olajšave, s katerimi si lahko zmanjšate osnovo za dohodnino. Najprej odštejemo 3-odstotno olajšavo od vaše osnove za dohodnino, če ste seveda zbrali dovolj računov. Če niste, imate pred oddajo davčne napovedi še vedno čas, da pobrskate po predalu in nemara najdete še kakšen račun. Računanje dohodnine ima torej dvojno korist, saj si spotoma izračunate tudi, kolikšna mora biti 3- odstotna olajšava. Nato pa pridejo na vrsto olajšave, ki so določene z odstotno olajšavo povprečne plače, ki znaša 107.516 tolarjev. Učenci in študentje pa za prejemke, dosežene z opravljanjem del prek študentskih in mladinskih organizacij uveljavijo 40- odstotno olajšavo, ki znaša 537.581 tolarjev. Nato upoštevajte še olajšave za vzdrževane družinske člane oziroma otroke. Olajšava za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša 10 odstotkov povprečne slovenske plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa se poveča za 5 odstotkov povprečne plače. Tako za enega otroka in vsakega vzdrževanega družinskega člana 10-odstotna olajšava znaša 134.395, tolarjev, za dva otroka 25-odstotna (10 % + 15 %) olajšava znaša 335.988 tolarjev, za tri otroke 45-odstotna (10 % + 15 % + 20 %) olajšava znaša 604.778 tolarjev, za štiri otroke 70-odstotna (10 % + 15 % + 20 % + 25 %) olajšava znaša 940.766 tolarjev, za pet otrok 100-odstotna (10 % + 15 % + 20 % + 25 % + 30 %) olajšava znaša 1.343.952 tolarjev itd. Za motenega otro- sek dohodnine, dodan pa je določen odstotek za razliko med spodnjo mejo razreda in vašo osnovo za dohodnino. Ko ste si odmerili dohodnino, le še odštejte zneske dohodnine, ki ste jo med letom že plačali. Tako boste ugotovili, koliko dohodnine boste morali doplačati oziroma koliko vam je bodo vrnili. DOHODNINA ZA LETO 1995 iT£T;i Revija o davkih SAKO LETO USPEŠNO POMAGA IZPOLNITI DOHODNINSKO NAPOVED: NAPOTKI NASVETI POJASNILA IZRAČUNI PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV ZA SAMO 390 TOLARJEV! Cesarju, kar je cesarjevega, a niti tolarja več! SPREJEMANJE NAPOVEDI ZA DOHODNINO V OBČINAH DOMŽALE, KAMNIK, LUKOVICA, MEDVODE, MENGEŠ, MORAVČE Obilna Medvode: v soboto, 23. 3. 1996 - v krajevnem uradu Medvode, Medvoška 4 od 8. do 13. ure - v domu krajevne skupnosti v Smledniku od 9. do 12. ure Obilna Vodice v soboto, 23. 3. 1996 - v prostorih občinbe Vodice od 8. do 12. ure Izpostava Domžale, ki pokriva obilne Domžale, Mengei, Lukovica In Moravče: - vsak uradni dan v času uradnih ur na sedežu izpostave v Domžalah, Ljubljanska 69 - v zadnjem tednu v mesecu marcu tudi v času podaljšanih uradnih ur in sicer: - ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 17. ure - sreda od 8. do 18. ure - sobota od 9. do 12. ure V Mengšu - 20. marca od 9. do 13. in od 14. do 17. ure v sejni sobi občinske stavbe v Mengšu. Obilna Kamnik - brez posebnih podaljšanj v času uradnih ur in enako kot lani. OBVESTILO o sprejemanju napovedi za odmero dohodnine za leto 1995 V skladu z Zakonom o dohodnini Republiška uprava za javne prihodke - Izpostave Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Medvode, Radovljica, Škofja Loka in Tržič obveščajo vse zavezance, da bodo sprejemale NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1995 do vključno 1. APRILA na naslednjih sprejemnih mestih: IZPOSTAVA JESENICE Sprejemno mesto Sedež Datum sprejema čas sprejema Delovni prostori Izpostave Jesenice Sejna dvorana Občina Jesenice Sejna dvorana Občina Jesenice Občina Kr. Gora KS Žirovnica Občina Jesenice Titova 78 Občina Jesenice Titova 78 Občina Jesenice Titova 78 Občina Kr. Gora Kolodvorska 1a Breznica 3 do vključno 19. 3. 20., 21., 22. 3. 25., 26., 27., 28., 29. in 30. 3. 15. 3. 18. 3. vsak del. dan od 8.00 naprej v del. času vsak del. dan od 8.00 do 18.00 vsak del. dan od 8.00 do 18.00; 30. 3. do 12.00 od 8.00 - 18.00 od 8.00 - 18.00 Ob oddaji napovedi bo zavezancu izdano potrdilo o oddaji napovedi. Priporočamo, da zavezanci zaradi oddaje popolne napovedi le-to prinesejo osebno. Če bodo napoved oddali po pošti, naj pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo, da se v njej nahaja napoved za dohodnino. Zavezanci naj shranijo potrdila o oddanih napovedih. Napovedi se pošiljajo na naslov: Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Jesenice, Titova 78,4270 Jesenice. IZPOSTAVA KRANJ Sprejemno mesto Sedež Datum sprejema Čas sprejemanja do vključno vsak delovni dan od 8.00 15.3. naprej v delovnem času od 18. 3. do 22. 3. vsak delovni dan od 8.0U naprej v del. času od 25.. 3. do 29. 3. vsak delovni dan od 8.00 do 18.00 1.4. od 8.00. do 15.00 Delovni prostori Občina Kranj Izpostave Kranj, soba 87 Slovenski trg 1 Delovni prostori Izpostave Občina Kranj Kranj, soba 87, 94, 102 Slovenski trg 1 Delovni prostori Izpostave Občina Kranj Kranj, soba 87, 94, 102 Slovenski trg 1 Delovni prostori Izpostave Občina Kranj Kranj, soba 87, 94, 102 Slovenski trg 1 na posebno željo občin V prostorih občine Cerklje Občina Cerklje Slovenska c. 2 V prostorih občine Občina Naklo Naklo, Glavna c. 24, V prostorih občinskega Občina Preddvor urada Preddvor Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti, naj pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo da se v njej nahaja napoved za dohodnino. Napovedi pošljite na naslov: Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. OPOZORILO: Upokojenci in vsi drugi zavezanci za oddajo napovedi za dohodnino, morajo prejete dividende, katastrski dohodek in vse druge vire, prejete v letu 1995, v celoti napovedati. IZPOSTAVA RADOVLJICA 18.3. od 10.00 do 16.00 19. 3. in 20. 3. od 10.00 do 16.00 21.3. in 22. 3. od 10.00 do 16.00 Sprejemno mesto Sedež Datum sprejema čas sprejema v prostorih Izpostave Radovljica: soba štev. 6 v prostorih Izpostave Radovljica: sobe štev. 3, 4, 5, 6 in 8 v prostorih Izpostave Radovljica: sobe štev. 3, 4, 5, 6 in 8 Občina Bled Občina Bohinj Občina Radovljica Gorenjska c. 19 Občina Radovljica Gorenjska c. 19 Občina Radovljica Gorenjska c. 19 Cesta Svobode 13, Bled Triglavska 35, Boh. Bistrica do vključno 26. 3. 1995 od 27. 3. do vključno 29. 3. 1995 30. 3. 1995 30. 3. 1995 29. 3. 1995 30. 3. 1995 vsak del. dan od 8.00 naprej v del. času vsak del. dan od 8.00 do 18.\N od 8.00 do 12.00 od 8.00 do 13.00 od 9.00 do 17.00 od 8.00 do 13.00 Zavezanci, ki bodo napoved oddali po pošti, naj pošiljko oddajo priporočeno in na kuverti označijo, da se v njej nahaja napoved za dohodnino. Napovedi se pošiljajo na naslov: Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Radovljici Gorenjska c. 19, 4240 Radovljica. IZPOSTAVA ŠKOFJA LOKA KRAJ SPREJEMANJA 1. NA SEDEŽU UPRAVE: Ministrstvo za finance Republiška uprava za javne prihodke Izpostava škofja Loka, Titov trg 4/b (stavba ALPETOUR - AGENCIJA) III. nadstropje - soba 2 in 3 2. KRAJEVNI URAD ŽELEZNIKI 3. KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE - v prostorih krajevne skupnosti 4. KRAJEVNI URAD GORENJA VAS 5. KRAJEVNI URAD ŽIRI ČAS SPREJEMANJA Vsak delovni dan od 8. do 15. ure razen: ob sredah od 8. do 17. ure v SOBOTO, dne 30. 3. od 8. do 13. ure v sredo, dne 20. 3., od 8. do 17. ure v četrtek, dne 21. 3., od 8. do 17. ure v petek, dne 22. 3. od 8. do 15. ure v petek, dne 22. 3., od 8. do 17. ure v torek, 19. 3., od 8. do 17. ure in v četrtek, dne 21. 3., od 8. do 17. ure v ponedeljek, dne 18. 3. od 8. do 17. ure in v sredo, dne 29. 3., od 8. do 17. ure 6. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA -1 DAN po predhodnem dogovo^ IZPOSTAVA TRŽIČ V skladu z zakonom o dohodnini, Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prinodeoO IZPOSTAVA TRŽIČ obvešča vse zavezance za dohodnino, da bo prejemala NAPOVED ZA ODMtH^ DOHODNINE za leto 1995 od 1. 3.1996 do 1. 4.1996 v času delavnika, to je ob ponedeljkih, torkih četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. e V času od 25. 3.1996 do 29. 3.1996 bo organizirano pobiranje tudi v popoldanskem času do 18- ur ' V soboto, 30. 3., pa od 8. ure do 12. ure. fl Prejem napovedi za odmero dohodnine za leto 1994 bo urejen v prostorih Ministrstva za financ ■ Republiške uprave za javne prihodke - IZPOSTAVI TRŽIČ (DAVČNA), Predilniška cesta 14. s Zavezanci lahko oddajo napoved po pošti in sicer v zaprti ovojnici kot PRIPOROČENO pošiljko pripisom (DOHODNINA 95) na naslov: MINISTRSTVO ZA FINANCE, Republiška uprava za javne prihodke IZPOSTAVA TRŽIČ, Predilniška cesta 14, 4290 TRŽIČ m Zavezanci za napoved so vsi občani, ki so iz kakršnegakoli naslova prejeli dohodke (plače, nadomes' plač, pokojnine, pokojnine iz tujine, plačila za pogodbeno delo, katastrski dohodek, dobiček iz kapi*3 ' dohodki iz premoženja - izplačana udeležba pri dobičku, dohodki iz premoženjskih pravic itd.) Ob oddaji napovedi bo vsakemu zavezancu dano potrdilo o oddaji napovedi. Zakon o dohodnini v kazenskih določbah ureja denarne kazni za zavezance: - če napovedi ne vloži ali je ne vloži v roku, določenem z Zakonom o dohodnini, pri pristojnem davčnem organu (50.000,00 tolarjev), če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero ali če v napovedi izkaže neresnične podatke (50.000,00 tolarjev) t0 - če je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oz. manjšo davčno osnovo za posamezno podvrs dohodnine (400.000,00 tolarjev) Obrazce za izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine za leto 1995 z navodilom lahko kupite DZS - knjigarni Tržič, Trg svobode 18. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Lokaterm iz Škofje Loke letos ne bo več posloval z izgubo Kovinske peči prodajajo na najbolj zahtevne trge Lani so izdelali 2.927 kovinskih peči, letos jih bodo 4.400, več kot 80 odstotkov jih izvozijo I ofja Loka, 1. marca - Program je dober, naročil pa peči °*aterm imamo dovolj, kupili smo nove stroje, najeli r| .a Posojila, novi so ključni ljudje v proizvodnji in 2yoju, samo še nekaj časa potrebujemo, da začnemo poslovati z dobičkom, pravi Marko Breznik, direktor Int i °"ke?a P°djetja Lokaterm. Nastalo je iz nekdanjih a'ac/j> ki so se se pred leti znašle pred stečajem, zdaj pa e j826* da se bo podjetje, v bistveno manjšem obsegu seveda, uspelo obdržati. I l°dietJe Lokaterm v Škofji posojilo, podjetje se je praksi je nastalo na temelju tično znašlo pred stečajem, panjih Instalacij, ki se je Tik pred začetkom leta 1993 nim^a'° 2 e'eKtro in s stroj- je vodnje prevzel Marko Brez-Sq 1 mstalacijami, leta 1981 pa nik, odločili so se, da podjetje vini3^ ^delovati tudi ko- rešijo in ocenili, da imajo le"ske Peči, od 200 do 300 prihodnost le kovinske peči. ki d °' ^a so zaPomi'i nesezons- Podjetju Lokastar, ki je že prej j yS-Instalacije so na začetku najela del prostor in dalo tudi . petdesetih let zašle v hudo posojilo, so te prostore prodali I ?.0' SaJ so naročila za insta- m tako poplačali posojilo ter So 1JSKa dela usahnila, podjetje hkrati izplačali denacionaliza-del naJleravali razbiti na tri cijsko upravičenko. Preos-do hi 'eta je P"^0 tanke objekta na južni strani jI j°kade žiro računa, zapa- pa so prodali čistilnici Bistra in Je s hipoteko zavarovano tako dobili likvidna sredstva. vložkih. Počasi se je odprl tudi izvoz v Nemčijo, Avstrijo, Švico, ponovno v Italijo. hi-l1 So kupili nekaj novih strojev, zato je oblikovanje »"Očevine kvalitetnejše. Direktor Lokaterma Marko Breznik za letos napoveduje dobiček. Za rešitev podjetja so tako žrtvovali slabo tretjini prostorov, ki pa jih niso več potrebovali, saj so opustili instalacijska dela. Tako so kot edini izdelek ostale kovinske peči, ki so jih včasih prodajali predvsem v Dalmacijo in Istro, zato so morali poiskati nove trge. Obrnili so se na zahodne, kar pa nikakor ni bilo lahko. Leta 1993 so prva dva modela poslali na testiranje v Nemčijo in uspeli pridobiti atest DIN GS, ki je pogoj izvoza na zahodne trge. Začeli so jih izvažati v Italijo, vendar je prišlo do reklamacije, ker je bila avstrijska barva slaba. Stvari so šle na bolje, ko so leta 1994 na sejmu v Parizu s kvaliteto uspeli prepričati francosko firmo Supra, ki je znana zlasti po kaminskih V Lokatermu so leta 1992 izdelali 530 peči, lani ie 2.927, letos pa računajo nw 4.400 peči, naročil imajo dovolj. Leta 1992 je bilo zaposlenih še 70 ljudi, leto kasneje jih je precej odšlo, lani je bilo samo še 28 zaposlenih, letos se bo povečalo na 30. Plače zdaj izplačujejo po kolektivni pogodbi, decembrska je v povprečju znašala približno 60 tisoč tolarjev. Lanski promet podjetja je znašal 126 milijonov tolarjev. V postopku lastninjenja imajo prvo soglasje, te dni pa pričakujejo revizijo obračuna neizplačanih plač, saj je zadolinic iz zadnjih let kar precej. Ljudje kovinske peči Lokaterm kupujejo predvsem za prehodno, nadomestno ogrevanje ali pa za prijetno vzdušje, saj se ogenj vidi. Zelo primerne so za vikende in manjša stanovanja, njihova prednost je v tem, da še že v pol ure oddajajo toploto, v eni uri pa že dosežejo največjo oddajno moč. Pri kovinskih pečeh so zelo pomembni materiali, tako pločevina kot barva ter samotna obloga kurišča, steklo in tesnila. Lokaterm materiale uvaža, njihove peči pa so dvoplaščne in zato varnejše. • M. Volčjak ^a Starem vrhu so letos imeli že več kot petdeset smučarskih dni Bela zima je priskočila na pomoč domačinom VDcine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki, ki so lastnice smučarskih naprav na Starem vrhu so z delitvijo najemništva domačinom na propadajočem smučišču izbrale dobre skrbnike Stari vrh i stauČ'te "J.8/08 " Vred 'e*' eno kolj atraktivnih gorenjskih S|»iuČ smu^'šče Stari vrh, je v zelenih zimah "izgubljalo" febru >e' *' P8 50 se P° nezaupanju v začetku letošnje zime v s»»iiČ*s5U Spet "vn"ti" na smučišče. Trenutno namreč na '^učjšč ODrat.uJ5J° vse naprave, uredili so tekaške proge od proti Blegošu in v Spodnji z Luši, postavili so "Največ obiskovalcev, to pomeni nekaj več kot tisoč petsto, je bilo na Starem vrhu 8. februarja, na kulturni praznik ter prejšnjo nedeljo. Tudi sicer je obisk kar dober P*mTčne Sa^ pa nove ^m^SlŽ P'og i„ naprav. prJav tako so f^g^JSR ta zdravnike, že smuča^pn nasjn ^ >čanja *a tečajnike, pa za Smučarsko ' £W se domačini, ki so »st8XLCrediti še marsikaj stični center zavedajo, da bo P^^gg1 ponudba....) ( naprave za zasneževanje, pestrejša gostim** r Ko ste konec decembra jtomačmi v najem od novih '»stnikov, štirih občin, dobili v uPtavljane smučišče ste menda v enem dnevu poskrbeli, da so 5 se zavrtele prve naprave. S Cun pa je bilo največ težav? "Naša prva in najpomemb-neJSa naloga je bila, da vse J^Prave na smučišču usposo-0,rno za varno obratovanje. V 2ačetku ie bil največji problem slede obratovanja sedežnice, P°tem pa je Zavod za raziska-v° materiala dal pozitivno ^nenje in dobili smo obrato-valno dovoljenje tudi za sedežno. Tudi vse ostale naprave J^o postopoma usposobili, a*o da smo s 6. januarjem startali z vsem pogonom. Ta-*°J se je največja težava P°kazala pri teptalnih strojih, SaJ smo imeli le enega z podelovalno frezo. Ni nam *azalo drugega kot poiskati stroje. Za začetek so nam dali enega v najem s Pohorja, ker Pa smo ugotovili, da bo to Pomalo, smo se odločili za nakup - minula leta na Stari vrh "pozabili", so se začeli vračati. Seveda smo se zato morali precej potruditi pri reklamiranju smučišča, pri obveščanju, da smučišče res obratuje in da so proge urejene. Pred tem je bilo namreč po nekaterih časopisih tudi precej negativne propagande." Po mnogih zimah brez snega ste imeli že prvo leto srečo z vremenom? "Ja, lahko rečem, da nam je letos na pomoč priskočila tudi narava in snežne razmere so večina časa idelane, celo še sedaj, marca. Vendar pa naša Matej Demšar, vodja STC Stari vrh. P™3 nal°ga v prihodnje ostaja zasneževanje vsaj dela smučiš- smo H VateTe8a' V£n"da7d° Av: striji.« inega teptalca v Pri tem ste imeli razumevanje tudi pri lastnikih? "Občina Škofja Loka nam je bila zelo hitro pripravljena pomagati, prav tako Kmetijsko gozdarska zadruga, tako da smo v enem dnevu dobili štiri milijone premostitvenega kredita, čez tri dni po dogovoru, pa je bil stroj že na Starem vrhu. To je bilo v začetku februarja." Smučarji so hitro izvedeli, da naprave obratujejo. Kakšen pa je obisk? ča. Trenutno imamo le en snežni top na Grebljici, vendar pa je to le za dosneževanje in je vsekakor premalo. Najprej nas čaka izgradnja vodovodnega omrežja in elektrike, s tem pa je veliko dela. Vendar pa bi radi najprej omogočili zasneževanje ob Kopi na Grebljici, kasneje pa še ob vlečnici Valentin. Pri tem računamo, da se bodo občine, kot lastniki, aktivno vključili v razvoj smučišča. Upamo pa tudi, da smo si z dobrim delom v tej zimi zaslužili zaupanje za koncesijo, ne le za upravljanje, s čimer bi bili tudi nosilci investicij. Do sedaj smo z občinami dobro sodelovali, čeprav so nam takoj na začetku jasno povedali, da na proračunski denar naj ne računamo, da pa nam bodo pomagali pri premostitvenih kreditih, če bodo seveda ugotovili, da gre za pametno naložen denar. " Se gostje že vračajo na turistične kmetije? "Letos je turistov malo, saj se večina za dopuste odloča zgodaj, in če smučarija ni zagotovljena, raje odidejo tja, kjer je sneg zanesljiv. Vendar pa upamo, da bo z zagotovljeno smuko vsako leto bolje." • V. Stanovnik Vladna pomoč tekstilcem in usnjarjem Kranj, 1. marca - Vladna pomoč tekstilni, usnjarskopredelo-valni industriji in drugim delovno intenzivnim panogam obsega 13 instrumentov, nekaj je selektivnih, nekaj pa jih bo delovalo na celotno gospodarstvo. Vlada razmišlja tudi o možnosti znižanja skupne prispevne stopnje za gospodarstvo. Ukrepi, s katerimi bo vlada pomagala pri finančnem prestrukturiranju, so "težki" 15 milijard tolarjev, v obliki subencij pa bodo te panoge dobile 1,5 milijarde tolarjev. Obsegajo subvencioniranje obrestnih mer, kar naj bi prineslo finančno razbremenitev podjetij in ohranitev delovnih mest, restrukturiranje dolgov, različne oblike poroštev, necarinske omejitve, ki naj bi bile zajete predvsem v pravilnikih, ki določajo kvaliteto uvoženega blaga, izobraževanje in uporabo privatizacijske kupnine. Veliko zanimanja je po besedah gospodarskega ministra Metoda Dragonje predvsem za šestmesečni brezobrestni odlog plačila davkov (dohodnine), podjetja pa bodo morala v tem primeru predložiti ustrezna jamstva, da jih bodo čez pol leta res plačali. Vlada proučuje možnost znižanja skupne prispevne stopnje za celotno gospodarstvo, odločitev o tem je odložila, ker ima zelo velik davčni učinek. Zato bo odločitev vezala na sprejem socialnega sporazuma, ki bo med drugim odločal tudi o letošnjih plačah. Vsak odstotek znižanja prispevne stopnje ima namreč finančno ovrednoten učinek, ki znaša približno deset milijard tolarjev. Dolgoročni ukrepi pa so povezani predvsem z nadaljnjim povečanjem konkurenčnosti podjetij, v prihodnjim dveh leti, saj bi postopoma razbremenili gospodarstvo in davčno breme, po Dragonjevih besedah, z obdavčenja dela prevalili na druge davčne vire. Dražji bencin in elektrika Kranj, 1. marca - Vlada je s 1. marcem podražila naftne derivate, ki so dražji za 0,8 do 6,9 odstotka. Pri podražitvi elektrike pa je stvar bolj zapletena, vlada jo je sicer podražila za 8,6 odstotka, vendar se je trenutno pocenila za 9,5 odstotka, ker se je spremenil tarifni sistem, ukinjene so namreč sezone. Cene pogonskih goriv so se v povprečju povečale za 6,9 odstotka, po novem stanejo: liter bencina super 82,20 tolarjev, neosvinčenega 74,50 tolarjev, navadnega 70,20 tolarjev, liter dizelskega goriva D-l zdaj stane 74,30 tolarjev D-2 pa 69,40 tolarjev. Povečale so se tudi drobnoprodajne cene kurilnih olj in sicer za 5,88 do 6,93 odstotka, cene utekočinjenega naftnega plina do 7,9 odstotka in cene mazuta do 0,8 odstotka. Naftni derivati so dražji zaradi višjih davčnih stopenj, kar pomeni, da bodo s tem polnili državni proračun, ocenjujejo, da se bo tako vanj steklo do osem milijard tolarjev. Zanimiva je poteza vlada pri podražitvi elektrike, saj so ukinili sezone, kar pomeni, da se je pri 8,6-odstotni podražitvi elektrike ta za gospodinjstva trenutno pocenila za 9,5 odstotka. Vlada pa zagotavlja, da se cena elektrike ne bo več spreminjala glede na sezone, kar pomeni, da bo vse leto veljala srednja sezona. Ostaja pa delitev na dnevni in noč tok. Uradnih podatkov, koliko po novem stane kilovatna ura elektrike Še ni, ko bodo znane, jih bomo seveda objavili. Mesalmk sesekljalnik ®l01GZoim PRODAJNE USPEŠNICE na ta aparat mešalmk BOSCH 17.390SIT od22.990 do 53.880 SIT Kolesa ROG letnik 95 še nikoli tako poceni 25% popust pri plačilu z gotovino in na potrošniški kredit 15% popust pri nakupu na 3 čeke ali na kreditno kartico 10% popust pri nakupu na 4 čeke 8. MARCA KUPU ENA DARILA ARANŽIRAJO BREZPLAČNO! IZBIRA, KOT JE ŠE NI BILO! kovinOtehna POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: Ford Escort Champion Spremstvo Lepotne operacije, tudi v svetu avtomobilizma niso nobena novost in izjema. Enega takih posegov je pred kakim letom uspešno prestal tudi Fordov najbolj priljubljen model Escort. Seveda pa ni zgolj lepota linij tisto, kar novega Escorta razlikuje od starejšega modela. Sprememb in izboljšav je precej in kar nekaj je očem prikritih, od motorja, povečane varnosti avtomobila kot tudi lege na cesti. i MEŠETAR Ford Escort je tudi po zadnji prenovi primerno velik družinski avto. Kombilimuzina s tremi ali petimi vrati s seboj lahko popelje pet potnikov in 380 litrov prtljage, pri čemer pa s sedenjem na zadnjih sedežih tudi tisti ne preveliki nimajo resnih težav. Ford Escort Champion, s skrajšano oznako C, pri čemer pa slednja označuje osnovni nivo opreme in najšibkejši Fordov motor. Champion ima poleg zračne vreče na voznikovi strani, ki je v vseh nivojskih različicah vgrajena serijsko, še brisalce z intervalnim delovanjem, ogrevano zadnje steklo z brisalcem, varnostne sedeže, samozatezne varnostne pasove na prednjih sedežih in Klasične na zadnjih. Poleg tega pa celotno podobo avtomobila dopolnjujejo še široke bočne okrasne letve, uro, predpripravo za vgradnjo radijs- kega sprejemnika in anteno ter deljivo zadnjo klop. V seznamu serijske opreme je Še cela vrsta varnostnih dodatkov in posebej okrepljena karoserija. oblika ++, preglednost +, udobje +, opremljenost -, hitrost -, obdelava plastičnih delov Preskusni avto je poganjal 1,3 litrski bencinski štirivaljnik s 43. kilovati oziroma 60 konjskimi močmi, ki je kljub sorazerno skromni moči med vožnjo živahen in prožen. Zaradi motorja tudi prehitevanja za avto niso posebna težava, res pa je, da mu nekaj moči zmanjka za spodobno končno hitrost. Moč motorja se prenaša na* prednji kolesi preko petstopenjskega sinhroni-ziranega menjalnika, ki je natančen, zahteva pa nekoliko odločnejše pretikanje. Pri ustavljanju nekaj več kot tono težkega vozila zavore nimajo težav. sedeži pa za daljše noge zmanjka kakšen centimeter prostora. V zimskem času k udobju dodatno prispeva dobro ogrevanje potniške kabine, prav tako pa ne preglasen ventilator poskrbi, da prednja stekla ne ostanejo dolgo orosena. Voznikov delovni prostor je oblikovan tipično fordovsko in po zgledu večjega mondea. Sredino armaturne plošče, ki že na prvi pogled s svojimi linijami razkriva avtomobilovo poreklo, zavzema merilnik hitrosti, ob njem merilnik temperature hladilne tekočine in kazalec nivoja goriva. Kot je v zadnji generaciji CENA DO REGISTRACIJE: FORD CHAMPION 1.3i (3 vrata) 22.599 DEM, s kovinsko barvo 23.360 DEM Posebno pozornost pa zasluži udobje potnikov med vožnjo. Escortovi sedeži so po prenovi bistveno boljši kot pn prejšnjem modelu. So anatomsko oblikovani in ne premehki, njihova oblika pa preprečuje zdrs telesa pod varnostnim pasom. Zadnja klop je dovolj udobna, med TEHNIČNI PODATKI: MERE: dolžina: 4138mm širina: 1700mm višina: 1348mm medosna razdalja: 2523 mm teža vozila: MOTOR: štirivaljni, štiritaktni, 2 ventila na valj prostornina: 1299 ccm moč: 43 kW (60KM) največja hitrost (tovarna): 153 km/h pospešek 0 - 100 km/h: 17,78 MENJALNIK: petstopenjski sinhronizirani PORABA GORIVA: - po ECE: 5,5/7.3/8,3 litrov - na testu: 7 litrov Zato, ker se radi peljemo varno... že od 14.350 DEM naprej ... smo se odločili za škodo Felicio. Najprej smo se odpeljali na preizkušnjo. Mami je bila najbolj všeč bočna zaščita. Tako izpopolnjeno imajo samo najboljši. Oče je bil navdušen nad varnostnim mehom in zavornim sistemom ABS (na voljo za doplačilo). Vsem skupaj pa je še posebej všeč, da je avto prijazen okolju. Zakaj bl lokali? Lahko vam ponudimo bogat izbor modelov Škoda Felicia. In tudi cena je zelo ugodna. Že od 14.350 DEM naprej ali pa na kredit, ki ga ponuja Avtoimpex in pooblaščeni prodajalci. Volksvvagen Group KUPON FUTUKC BUILT ON TRADI1ION Rad/a bi prei2kusi!/a škodo Feliao pri na|bliž|em pooblaščenem prodajalcu. Kupon poiljite na naslov: AVTOIMPEX doc, Celovška 150, 61000 L|uW|ana. za preizkusno vožnjo. F6 Cena travnika in ekstenzivnega sadovnjaka Predlog cen, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec # gradbeno in obrtno stroko ter varstvo pri delu ing. Pavel Okorn Škofje Loke in ki jih tokrat objavljamo za območje vse Gorenjs" je kupcem in prodajalcem koristen pripomoček pri oblikoval) končne cene, ki pa je odvisna tudi od ponudbe in povpraševanja? od lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drug ekonomskih vplivov. Kot je razvidno iz spodnje tabele, izhodiščne cene za travnik in ekstenzivni sadovnjak najvišje Območju kranjske in škofjeloške upravne enote, povprečne Radovljici, najnižje pa na Jesenicah in v Tržiču. Fordovih avtomobilov navada je na armaturni plošči tudi lepa ovalna analogna ura ter prostor za radijski sprejemnik, manjka pa merilnik vrtljajev motorja. Za odlaganje drobnarij so pri Fordu namenili kar nekaj predalov, tako v vratih, sredinski konzoli kot tudi v armaturni plošči. Bonitetni razred Cena (v sit/m2) na območju upravnih enot: . *Kranj,Šk.Loka 'Radovljica "Jesenice 1. 334,50 306,00 261,50 2. 289,50 265,50 226,50 3. 245,50 224,50 191,50 4. 200,50 183,50 157,00 5. 156,00 143,00 122,00 6. 133,50 122,50 104,50 7. 111,50 102,00 87,00 8. 89,00 81,50 69,50 259,0] 224,5 190,0 155,5 121'S 103, 86,50 69,0« Kmečka zveza zahteva višjo ceno mleka Ker bi nekateri mlečni pravilnik radi spremenili le za to, da lahko znižali povprečno odkupno ceno mleka, v Sindik3 slovenske kmečke zveze nasprotujejo zaostrovanju meril , oddajanje kravjega mleka. Zahtevajo, da vlada najprej p°P izhodiščno odkupno ceno, ki je že od 27. oktobra l-.< nespremenjena in znaša za mleko s 3,6 odstotka tolšče 3*^ Pri Fordu Escortu si pecej pohvale zasluži tudi prtljažni prostor. Tega se sprevračanjem zadnje klopi jz 380 litorv lahko poveča na zavidljivih 735, tako da tudi s prevozom večjega tovora z Escortom ni zadreg. , Kljub nekoliko slabši opremljenosti si Ford Escort Champion zagotovo zasluži pozornost. Če pa bi v svojem Escortu želi imeti več opreme, boste pač morali seči nekoliko globlje v žep. • U. Špehar foto U.Š. tolarja, po kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije pa so -zadnjih mesecih stroški prireje litra mleka 48,45 tolarja. Sindi* zahteva, da bi vlada izhodiščno ceno povečala za rast drobnop dainih cen od oktobra predlani do danes ali da bi upoŠfeva. zahtevo državnega zbora iz decembra 1993. leta, po kateri naj osnovi revidirane kalkulacije 100-odstotno pokrivali stros pridelave pomembnih kmetijskih pridelkov. Več dodatkov kot odbitkov V Mercator - Mlekarni Kranj so lani zaradi vse boljše kakovoj mleka bistveno več dali za dodatke na izhodiščno ceno mleka. * so "zaslužili" z odbitki. Za nadpovprečno higiensko kakov'a mleka in za nadpovprečni delež beljakovin so doplačali skoraj ]*, milijonov tolarjev (predlani 89 milijonov), za podpovpreC < kakovost in delež pa so odbili od izhodiščne cene skupno 11 milijona tolarjev (predlani 13,3 milijona). Izračun pokaže, &k bilo dodatkov za dobrih 117 milijonov tolarjev več kot odbitko**, temu znesku pa je treba prišteti Še 34,6 milijona tolarjev dodat* za koncentracijo prireje in odkupa mleka. Z Moniko na sonce Koliko svetlobnih let je že do sonca? No, kolikor jih že je, jih je preveč, & preštevanje mislim. Ce človek prav razmisli, bi si najraje na vsakih tolik0 časa izbral kakšno sonce, ki je v naši bližini, tako pri roki. Kot tisto v Fitness centru Monika Šport na Brdu pri Kranju. vašo kožo pripravili. za pravo zimsko sonce. Ko se boste prvič odpravljali na Pa stopnjujmo. Izpod slovenskega sonca, mimo italijanskega sole mio, do solarija na Brdo pri Kranju. Tudi pri nas se v zadnjem sonce vam priporočajo tri do štirikratno času vedno več ljudi odloča za sončenje v sončenje v solariju po 10 do 15 minut, če Pa solariju, saj je to vsekakor najkrajša pa tudi ste že okusili žarke zimskega sonca pa & najcenejša pot do lepe, porjavele kože, ne sončenje v solariju lahko podaljša na 15 v° glede na letni čas. Da solarij ob zmerni 20 minut, medtem ko boste vašo teP° uporabi na kožo učinkuje tudi zdravilno pa porjavelo kožo skozi celo leto vzdrževati ? dokazujejo tudi mnenja mnogih dermatolo- vsaj enim obiskom na teden oziroma dese gov, ki ob nekaterih kožnih obolenjih celo dni. Poleg tega, da minuta sončenja P°° priporočajo redno obiskovanje solarija. solarijem stane manj kot minuta hot l|rj® Vrnimo se v marec in si priznajmo, da tako lepih sončnih dni, kot smo jih bili deležni v zadnjih dneh, že dolgo ni bilo. Mnogi ste jih preživeli v naravi, na snegu, na vročem zimskem soncu. In mnogi jih boste še. Ampak preden se odpravite na zimsko sonce, se vsekakor oglasite na Brdu pri Moniki, kjer boste v trenutno najmodernejšem solariju na Gorenjskem, 064/22-11-33. telefonskega pogovora, 70 tolarjev na minuto, Pa studiu Monika ponujajo tudi popuste. Ob petih obisk'jj velja 10% popust, ob ?S obiskih pa 15% popust, » načrtu pa je tudi letna članska izkaznica. Pričakujejo vas od pon®' deljka do petka med 9. ' 22.30 uro, v soboto od do 21. ure in v nedeljo od sjelo 11.30 ure in od 16- °u 20. ure. A Danes bo jasno, jutri in v četrtek pa delno jasno z delno oblačnostjo. LUNINE SPREMEMBE Danes je nastopila polna luna ob 10.23 uri zato naj bi bilo po Hersclovem vremenskem ključu mrzlo in pihal naj bi mrzel veter. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKI MESECA PRIPRAVLJA: DRAGO PAPLER ANSAMBEL OBZORJE ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE . .,Prejšnjikrat smo tule objavili staro razglednico, blle upodobljene Poljane. Na sliki, ki je ža Poškodovana ie videti stara, mogočna cerkev sv. na kateri so žal nekoliko j -""Jovana, je videti stara, mogočna cerkev sv. Martina, ki m'Sta'a nek°č sreQ,i vasi> 0D koncu druge svet. vojne pa je bila v 'Plrana in na njenem mestu danes stoji spomenik padlim med on!n°: gostota naselja je danes kar precej večja, da niti ne 2r 5njamo ceste. Prejeli smo kar precej vaših odgovorov in c "je določil naslednjih pet nagrajencev: 1. Olga Celestina, ^njževo 57, Kranj; 2. Marjetka Terček, Leskovica 10, Gorenja »^j 3. Jure Vodnik, Gorenja Žetina 11, Poljane; 4. Meta Atenec, Hotovlja 37, Poljane; 5. Janez Čelik, Rudniška 5, Žiri. ustitamo! Danes pa objavljamo staro razglednico, na kateri je j P°dobljen kraj bolj na zahodu Gorenjske. Kateri kraj je to .katere so njegove značilnosti, morate napisati vi in nam agovore poslati do petka, 8. marca, na naš naslov Gorenjski K'as Zoisova 1,4000 Kranj. Pet izžrebanih bo prejelo nagrade v rednosti po 1.000 tolarjev. Pripravlja: Drago Papler Ansambel Obzorje iz Železnikov bo letos praznoval 15-letnico delovanja. Zasedba, ki je najprej nastopala kot trio, je spontano prerasla v kvintet, je opozorila nase leta 1987 na Ptujskem festivalu z bronasto Orfejevo značko, potem pa se je na Števerjanskem festivalu večkrat uvrstila v finale. Lahko bi rekel, da je Obzorje klasični kvintet s svojo vokalno barvo ki pa daje velik poudarke izročilom etnoloških posebnosti svojih krajev. Po prvi kaeseti z naslovnim refrenom ljudske pesmi Jamniška Dober je zgane, sitne so babe (ZKP RTV Slovenija, 1991), sta sledili kaseti Na zdravje vsi prija-telji (Corona, 1994) in najnovejša Prazniki nas družijo (Corona, 1995). Zvok ansambla je postal bolj alpski, saj se pozna mentorska roka Jožeta Burnika, ki je za zadnji izdelek prispeval večino skladb. Na njej so narodnozabavne in zabavne melodije. Tematika je različna odosnovnegamotiva praznovanja, domačnosti in ljubezni. Vključili so tudi uspeli originalni ljudski viži iz prve kasete Jamniška in Bukovška s šega-vim besedilom. Največ uspeha jim je lani prinesla pesem Kosi mlad, s katero so osvojili zlato Orfejevo značko na Ptujskem festivalu '95 in nagrado za najboljši kvintet ter durgo mesto na Naj viži '95 v Kranju. Nastopili so na Alpskem večeru na Bledu, na prireditvah Pod lipo v Skofji Loki in Popoldan domačih viž v Dravogradu, ob 25-letnici Radia Cerkno, pripravili so tradicionalni božični koncert v Železnikih in s koncerti sodelovali v več krajih. Sodelovali so v novoletni oddaji Gorenjske televizije TELE-TV Kranj, posneli vi-deospote ter sodelovali v drugih televizijskih oddajah. Že ta mesec jih čakajo pomembni nastopi: 24. marca igranje v Italiji s svetovno znanim harmonikarjem Jože-tom Burnikom in 30. marca na srečanju narodnozabavnih ansamblov v Postojni, pripravili pa naj bi tudi dobrodelni koncert.... V skupni akciji Gorenjskega flasa in Gorenjske televizije ELE-TV Kranj "Glasbeniki meseca" ob torkih objavljamo zapise o glasbenikih v časopisu in predvajamo glasbene posnetek v televizijskem programu. Hkrati pa vabimo bralce in gledalce, da posredujejo vprašanja, ki jih bomo zastavili glasbenikom in potem tudi objavili. In kaj bi vi vprašali člane ansambla Obzorje? KUPON "GLASBENIKI MESECA" GORENJSKI GLAS in TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ Vprašanje za člane ansambla Obzorje: Ime in priimek: Naslov:Pošta: . Telefon:.......... iver v tujem očesu, v svojem pa ne...« se Vidi bruna i . glasi pregovor, ki hoče pove dati, kako pikolovski smo, ko gre za napake drugih in kako malo samokritični, ko gre za naše lastne slabe manire. Manire, ki se najbolj kaiejo v čisto vsakdanjih rečeh. Zadnjič je v intervjuju neki izobraženi in razgledani slovenski svetovljan takole odgovoril na vprašanje, kaj ga v domovini najbolj preseneti, ko se vrne iz svojega popotovanja P° civiliziranem zahodnem svetu: »Kaj posebnega me niti ne Preseneča, saj vedno s seboj nosiš tudi nekaj svoje domovine in njenega kulturnega nivoja. Morda sva bila zadnjič I leno po daljši odsotnosti iz Slovenije le nekoliko presenečena, ko sva opazila, da se na naših avtobusih, na lokalcih, na veliko - preklinja... In v naših trgovinah se ne reče: rad oi čevlje, ampak vsi vsevprek kažejo s prstom na reči, ki jih nočejo kupiti, rekoč: to, tisto, tamle...« Ni rekel: kot kakšni butci ali Paglavci kalemo s prsti po rečeh ali stvareh, ki bi jih radi kupili. Bil je pač bolj uglajen in Prizanesljiv do naroda, ki mu Pripada in je karakteristike, ki )ih opata na cesti, zavil v vato in celofan. In ker je bil novinar, je nekaj malega dejal tudi o tej profesiji: res ni treba našim novinarjem Pjegrizniti vsega in sesuti vsakogar, ki ne pleše na trenutno aktualno politično piščal. So stvari, ki so pomembne in so stvari, ki niso. Pri nas je ie tako, da vsak liapravi veleprpblem, če se mu le zazdi. Pa naj ga, intimno in v kakšnem članku, ki je tako ali tako od danes do jutri in tako ali tako mine, kot mine kakšne politične in predvolilne koristi si katera od tega obiska obeta. Sem pa zelo proti, da se javno kar naprej špekulira, koliko bo ta obisk Slovence -koštal! Lepo vas prosim -koliko pa koštajo vse tiste afere, koliko pa koštajo van-dranja slovenskih predstavni- Glosa Male nečimurnosti V mali deželi se svet drugače suče: ni toliko pomembna kolajna, važen je šefov rojstni dan. Ni toliko pomemben obisk papeža, važno je, koliko nas bo koštalo... dan. Ne pa da se za njegovim mnenjem zapodi pol vesoljne Slovenije in napravi tak cirkus, da se na koncu ie nič več ne ve, zakaj sploh gre. Obisk papeia v Sloveniji se je zreduciral do neokusnih meja. Nič nimam prati: če je povabljen, naj pride. In nič nimam proti, če se politične stranke koljejo med sabo, kov po svetu, koliko pa davkoplačevalce košta enorm-na driavna birokracija? Ob vsem tem rompu in pompu zdaj ie vsak paglavec ve, koliko bo papei - koštal! Povabiti nekoga na obisk, nato se pa familija na smrt sporeče, koliko bo vse skupaj -koštalo? Saj konec koncev take manire res niso čudne, če še v štacuni ne znamo reči: eno milo prosim, ampak s prstom kaiemo na iajfo! Koliko znamo ločiti zrno od plev, kale po drugi strani tudi poročanje športnih novinarjev s svetovnega prvenstva v Španiji. Tisti, ki so bili tam, pravijo, da je bila organizacija brezhibna, naši športni novinarji pa - nič ni štimalo! Komu verjeti? Morda pa le tistim, ki so rekli, da pred španskimi policaji ni bilo »pardona«. Naj si bil magari sveti Peter, viial si tako, kot so policaji rekli - nobenih izjem. Tudi novinarskih ne. Da malo drugače pojmujemo šport in športne uspehe, pričajo le komentarji in naslovi. Kakšna evforija nas je zajela, ko je dobila Urška kolajno. Upravičeno. Ampak ta evforija je bila čisto po slovensko podkrepljena: Urška je zmagala na šefov rojstni dan! Tisočkrat so poudarili, kakšno veselje, da je Urška zmagala na šefov rojstni dan! Saj je lepo, da je imel šef rojstni dan in povezava je kar simpatična, a zgledalo je ie, da je bolj vaien šefov rojstni dan kot Urškina kolajna. V mali deleli se svet drugače suče: na majhnem vrtiljaku se vse drugače vidi kot na velikem »ringlšpilu«. Za nas so pomembne male stvari. Te se napihnejo in so velike: ni pomemben obisk papeia, vaien je strošek, ni toliko pomembna kolajna, vaien je šefov rojstni dan.. • D.Sedej RADIO 104 5 |»||/I \0i.S OGNJIŠČE tli. ISMI-14 fu. I51II6I GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM - PREDLOG ZA 11. 3. 1996: Popevke: 1. Minula so leta - Jolanda Anžlovar 2. Dolga reka - Tomaž Pengov 3. Koroška pesem - Duo Kora NZ - viže: 1. Ljubezen nikdar ne umre - ans. R. Smolnikarja & Ema Prodnik 2. Bela ladja - ans. Vrtnica 3. Pomlad je najin čas - ans. Zupan Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. Dan najlepših sanj - Regina 2. Pesem življenje bogati - Trio Svetlin VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 in vsak torek v Gorenjskem glasu Lep predpraznični pozdrav, spoštovani ljubitelji narodnozabavne glasbe. Poslušate nas lahko na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 3. 3.1996 je bila: ČEBELICA - SLAŠČIČARNA - PIZZERIJA - Kranj, C. 1. maja 21 A, tel. 325-545. In kaj nam nudijo: dnevno sveže pecivo, od tort - tudi poročnih, kremne rezine, indijančke, baklave, princeske, diabetično pecivo, sokove, kave... Posebnost: istočasno pečenje lepinj in pleskavic. Poleg tega vam nudijo še ostale jedi na žaru od čevapčičev dalje. Edini, ki pečejo pozimi in poleti. Delovni čas vsak dan od 7. do 22. ure. In še nagradno vprašanje: Kaj je posebnost slaščičarne in pizzerije ČEBELICA. T R Z I C KUPON Odgovor: ... Moj naslov: Odgovore pošljite čimpreje na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 6420 s pripisom za Kolovrat domačih. Veliko sreče pri žrebanju. Nagrajenka pokrovitelja Zlatarne - Juvelih - Rangus Zerovc je: Helena Frelih, Log 12 4228 Železniki. Čestitamo! Vsem ženam iskrene čestitke ob dnevu žena 8. marcu, možem čestitke ob 10. marcu - dnevu mučenikov in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje: Marijan Murko NAGRAJENCI VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE HOTEL JELOVICA BLED V naše uredništvo je prispelo 1342 rešitev. Komisija je izžrebala sledeče nagrajence: 1. nagrado • mesečna članska izkaznica za 2 osebi za Zeleni klub prejme Stane Pelcar, Koroška ulica 8, Lesce 2. nagrado - K) x obisk savne in parne kopeli prejme KarelPivk, Rakulk 53, Žiri 3. nagrado • večerja za dve osebi v hotelu Jelovica Bled v vrednosti 5.000 SIT prejme Olga Žvab, Valjavčeva 4, Kranj. 4., 5. in 6. nagrado - majico Gorenjskega glasa prejmejo Cilka Vreček, Tupaliče 3, Preddvor Tone Luskovec, Godešič 8, Škofja Loka Nina Oman, Zg. Duplje, Duplje Nagrajencem iskreno čestitamo • nagrade bomo poslali po pošti. Planinsko društvo Sovodenj in Gorenjski glas Srečanja citrarjev Po treh izbirnih srečanjih bo osrednje 9. junija pri Domu na Ermanovcu. Sovodenj, 4. marca • Planinsko društvo Sovodenj, ki je lani skupaj z Gorenjskim glasom pripravilo pri Domu na Ermanovcu več prireditev, bo v takšni obliki in organizaciji z njimi nadaljevalo tudi letos. Poleg osrednjega dneva slovenskih citrarjev 9. junija načrtujemo v maju (udi srečanje športnikov, v juliju razglasitev Gorenjca meseca in v avgustu ze tradicionalno in poznano srečanje harmonikarjev. Osrednjo pozornost ob letošnjih prireditvah na Ermanovcu bomo najprej namenili citrarjem. Lansko srečanje bomo popestrili s predizbornimi srečanji, ki bodo še na treh krajih. Tako bo ze prvo srečanje citrarjev v soboto, 30. marca, ob 18. uri v Domu gasilcev v Cerknem. Naslednji dve pa bosta konec aprila in v začetku maja na Križu pri Komendi in predvidoma v Begunjah. Prijave z imenom in priimkom, starostjo, koliko časa že igrate citre in naslove treh skladb pošljite na naslov: Planinsko društvo Sovodenj, 4225 Sovodenj. Na prijavo napišite tudi Vašo željo, kje bi radi nastopili (30. marca • Cerkno, 27. aprila - Križ pri Komendi, 4. maja - Begunje na Gornejskem) za izbor na osrednjem tekmovanju na Ermanovcu 9. junija. Prijavo pošljite na PD Sovodenj najkasneje do 18. marca. O Vašem nastopu pa Vas bomo pravočasno obvestili. O srečanjih citrarjev za zdaj le še tole (podrobneje bomo še pisali): Nastope bo povsod spremljala posebna komisija, ki bo iz vsakega predsrečanja izbrala tudi kandidate za nastop na osrednji prireditvi na Ermanovcu. Na prvem srečanju v Cerknem, kjer bosta sodelovala tudi Radio Cerkno in Radio Žiri, pa so nam že napovedali svoj nastop tudi člani ansambla Laufarji. • A. Žalar 82 Lepota na kaseti MAKE-UP Mala šola ličenja Čas je, da se v ogledalu vidimo lepše, je dejala znana kranjska kozmetičarka ga. Mojca Zaplotnik in se s pomočjo snemalca kranjske TV lotila izdelave lastne video kasete o ličenju, s pomočjo katere se bo marsikatera žena ali dekle lahko doma sama naučila pravilnega Učenja obraza. To je prvi primer takšne videokasete pri nas, namenjena pa je vsem ženskam, od najbolj preproste žene do one, ki se na kozmetiko in njene učinke že dodobra spozna. "Dober make-up, občutek, da lepo izgledaš, ti da samozavest, polet, dobro počutje. Saj veliko tega vidimo po tujih revijah, vendar je vse "top" za našo povprečno ženo skorajda nedosegljivo. In potem še v prodajalnah s kozmetiko največkrat ne dobimo niti osnovnega napotka o uporabi ličila, kaj šele o načinu ličenja. Zato sem se odločila za kaseto za naše razmere. Slovenske moramo za naš zunanji izgled resnično več narediti," je odločna ga. Mojca Zaplotnik. "Vse, kar je pokazano na tej moji video kaseti, je, lahko trdim, dosegljivo za vsako žensko, ki sio le želi spremeniti svoj videz, se pravilno naličiti. Pri tej mali šoli ličenja se ženska spozna z osnovnimi preparati, se nauči na obrazu poudariti, kar je poudarka potrebno, da obraz zažari, da izstopi notranja lepota. To je osnovni smisel dekorativne kozmetike. Ta kaseta bo omogočila, da si bo žena doma v miru ogledala kratki film o ličenju. Še več. Kaseta ima tudi družaben namen: zakaj si ne bi prijateljice skupaj ogledale napotke, poskusile make up na drugi, si bile tudi prve kritičarke. Kaseta je namenjena tudi mladim, seveda. Šolarke naj bi se že v srednji šoli naučile, kako se naličiti za valeto, maturo, za znanke. Ko pride ta čas, mora dekle vse to že vedeti in znati. Zato ne čakajte na zadnji trenutek. Učinek bo zagotovo boljši. Pa še nekaj: učenje s kaseto je tudi najcenejši način. Ura pri kozmetičarki je draga. Ko bomo na sebi našle spremenjeni, lepši videz obraza, bomo kmalu ugotovile, da je ličenje potrebno vsak dan. To nam bo potrjevalo odlično počutje, ko bomo urejene stopile na cesto, v lokal in bomo poosebljena samozavest." In kaj vse je na kaseti? Gospa Mojca Zaplotnik nam v začetku predstavi toaletno mizico z vsemi ličili in pripomočki, nato pa nas uvede v sam make up. Vse lepo po vrsti: kako zakrijemo nečiste dele kože na obrazu, kako zabrišemo podočnjake, nanese-mo tekoči puder za osnovo, kako ga utrdimo. In potem je S tem oglasom dobite pri nakupu za vsakih 10.000 SIT popust 1.000 SIT na vrsti ličenje od obrvim vek, trepalnic do ustnic in lic. Primer za topli in hladni tip kože... Morda ste prepričane, da o ličenju že vse veste, vendar, ko si boste ogledale to kaseto, boste uvidele, da vendarle vsega še ne poznate. Še vedno se najde kakšen droben zakon ličenja, na katerega vas ga. Mojca mimogrede spomni, medtem ko liči obraza obeh deklet, svetlolase in temnolase. Predvsem pa boste vse tiste, ki se vam zdi ličenje prekompli-cirano in mislite, da vzame preveč časa, uvidele, d temu ni tako. Vse je lahko zelo preprosto. - D. Dolenc In kje dobote video kaseto MAKE UP Mala šola ličenja? Naročite jo na naslov: STUDIO MA, d.o.o., Kranj, Planina 3 ali po telefonu 0647326-454 in jo dobite po povzetju. Cena kasete je 2.950 SIT plus poštni stroški. Gospo Mojco Zaplotnik sicer Slovenci že poznamo. To je žena našega velikega alpinista, pokojnega Nejca Zaplotnika, ki je po moževi smrtni nesreči v ledenih stenah osemtisočaka Manasluja v himalajskem pogorju ostala sama s tremi • sinovi. Danes, po trinajstih letih se sinovi osamosvajajo. Mojca, ki je po poklicu medicinska sestra, ima dokončano fakulteto za šport in se je povrhu vsega specializirala še za kozmetičarko, pa ima svoj kozmetični salon STUDIO MA v kranjskem nebotičniku. Ob moževi smrti se je zaobljubila, da bodo, ko bo najmlajši sin končal srednjo šolo, obiskali možev grob v Manasluju in se od njega poslovili. Zdaj je prišel ta čas in letos načrtujejo ta zahtevni podvig. Niti Mojca niti otroci še nikoli niso bili tam. To bo dolga in draga pot. Da jo bodo zmogli, bo, upajo, pripomogel tudi izkupiček te kasete. Prav tej poti so ga namenili. FEBRUAR V STUDIU RAFAELA Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj, tel.: 326-683, INFORMACIJE od 16 do 19. ure NAJ BO VAŠA KOŽA CJLADKA, BREZ DLAČIC! Akcijska ponudba depilacije ŽE ZA 7000 SIT POSEBNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE! in VAŠA HRBTENICA ČLANARINA 4000 SIT MESEČNO BO KOT NOVA SREDA, 6. MARCA 1996 TVS1 8.30 Videostrani 9.20 Tinko polovinko, glasbena pravljica 9.40 Briši piši: Bar - mlekarna 9.50 Risanka 10.00 Super stara mama, angleška nanizanka 10.25 Praznične zgodbe iz školjke 10.55 Roka ročka, ponovitev 11.45 Dogodek v Rosvvellu, ponovitev dokumentarne oddaje 12.35 Slavnostni koncert 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zgodbe iz školjke 14.05 Videostrani 16.00 Dosje, ponovitev 16.50 Video strani 17.00 TV dnevnik 17.10 Pod klobukom 18.05 Izzivalci, francoska nanizanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Dosje J.K., slovenska nanizanka 20.55 Film tedna: Srečanje z Venero, angleško-francosko-italijanski film 23.00 Včeraj, danes, jutri 23.05 TV dnevnik 23.25 Šport 23.35 "Cosbyjevi primeri, ameriška nanizanka 0.20 Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka 1.10 Poročila TVS2 9.00 Euronevvs 9.25 Alpsko smučanje - smuk10.30 Da ne bi bilo, ponovitev 11.00 V žarišču, ponovitev 11.30 Obiski, ponovitev 12.25 Alpsko smučanje - smuk 13.30 Somrak stoletja -Odisej in sin, ponovitev 14.30 Žival, ponovitev francoskega barvnega filma 16.20 Dosje J.K., ponovitev domače serije 17.05 Umor po pogodbi, ponovitev italijanske nadaljevanke 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.20 Četrtfinale evropskih pokalov v nogometu, reportaža 22.20 Polfinale slovenskega pokala v nogometu, reportaža 22.40 Koncert simfonikov RTV 0.25 Euronevvs * KANALA 7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 8.05 Novice 8.15 Gorski zdravnik, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams, risana serija 10.30 Karma, ponovitev 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik, ponovitev 17.00 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 17.30 Državnik novega kova, ponovitev angleške nadaljevanke 18.00 Splošna praksa, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.35 TV prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Družina Addams, ameriška risana serija 20.00 Sirene, ameriška nanizanka 20.50 Unpato 22.00 Dance session 22.30 Povezanost Velike Britanije s celino, dokumentarna oddaja 23.00 Novice 23.05 Gost pike na A, ponovitev 0.00 CNN poroča POPTV 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev 12.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 13.00 MAS.H., ameriška nanizanka 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev 14.00 Točka pravice, pšonovitev ameriške nanizanke 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 16.00 Avto-drom, ponovitev 16.30 Pop 30 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Krila, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Lasje, ameriški barvni film 22.00 MAS.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 Pop 30, ponovitev 1.00 videostrani TV 3 7.00 Dobro .jutro, Slovenija 9.00 Skrivnosti, avstralskaa nanizanka 10.00 Na nitki, ponovitev nanizanke 10.30 Avtomobilistična oddaja, ponovitev 11.00 Družinski studio, ponovitev 12.00 Otroški film, ponovitev 13.30 Z glasbo v srcu, ponovitev 15.00 Dobro jutro, Slovenija 16.00 Otroški program: Kaj pa ti piskaš? 18.00 Na nitki, nanizanka 18.30 Izbor iz verskega programa 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Film 21.45 Dom in svet 22.15 Skrivnosti, avstralska nanizanka 23.15 Film, ponovitev HTV 1 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara, 1207. del 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Obiski 10.30 Glasba v času 11.00 Hrvaški likovni ustvarjalci: Juraj Plančić 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Smrtonosna izpostavljanja, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program: Moj oče živi v Riju, nanizanka 15.05 Poročila 15.10 Glasba v času 15.40 Hrvaški likovni ustvarjalci 16.15 Otroški program: Vrnitev, dokumentarna serija 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 V obnovi Hrvaške 19.30 Dnevnik HTV 2 15.45 TV koledar 15.55 Alpsko smučanje, prenosk finala 16.55 Videnja in sanjarjenja 17.25 Pozor, steklo 17.55 Kvalifikacije za EP v rokometu, prenos 19.30 Dnevnik 20.10 Nogometna liga prvakov, prenos 22.35 Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka 23.30 Nogometna liga prvakov, nadaljevanje prenosa AVSTRIJA 1 12.20 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju: Smuk 13.40 Otroški program: Fraggles 14.05 Am, dam, des14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix 15.05 Nove Popajeve dogodivščine 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 A-team 17.10 Katts & Dog, serija 17.35 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf, serija 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.05 Pogledi od strani 20.15 Nogomet -Liga prvakov, prenos 23.30 Čas v sliki 23.35 Purple heart - Junakova ura, ameriška drama 1.10 čas v sliki 1.40 Schiejok, ponovitev 2.40 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 13.10 Na prizorišču, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan, 47. del 15.10 Bogati in lepi, 47. del 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.55 Pogledi od strani 20.15 Idealni kandidat, nemška humoristična serija 21.45 Pogledi od strani - Ekstra 22.00 Čas v sliki 22.30 Hitler - Bilanca, dokumentarna serija 0.10 Mr. Dodd gre v Hollvvvood, ameriška komedija 1.35 Pogled od strani 1.45 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev 2.25 Kultura 3.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 172. 19.25 Iz arhiva 19.48 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Modelarji se predstavijo 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj - Vitomir Gors, dipo. ing., voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56); voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 172. 21.25 EPP blok -3 21.30 Novosti glasbe: Napoleon 21.50 Halo, halo... - kontaktna oddaja zabavne .glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.45 Poročila 172. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Kabelski sistem, kako naprej? (kontaktna oddaja iz studia Loka TV, posredujte vaša vprašanja in predioge po tel. 634 770) ... EPP blok ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odprto študentsko prvenstvo v plavanju Železniki '96 - ponovitev oddaje 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.42 Občni zbor GD Kranjska Gora (ponovitev) 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Dih nove dobe - informativno izobraževalna oddaja avtor dr. France Susman 21.00 Telemarket 21.05 Predavanja Virgila Armstronga v Ljubljani (iz cikla devetih predavanj) 0.20 Telemarket 0.30 Napoved sporeda za četrtek 0.40 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna "ap°v^ 5.30 EPP 8.50 EPP 7.00 Poročila STAJ* Čestitka presenečenja 7.40 Pregled an«v nega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se »•* Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tis« 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včerjaj, °f° 9.20 Tema dneva: Delo kmetijske zadrJS Naklo 9.50 EPP 10.20 Novinarski pnsp**" 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11-2° metični nasveti 11.50 EPP 12.30 Osmrt^ 12.40 Novinarski prispevek 1** DO Pesem tedna 13.20 Novina^ zahvale EPP 13.00 prispevek 13.40 Novinarski prispevek EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 No* narksi prispevek 14.50 EPP 15.00 AWU»{2 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi rs 16.00 EPP 16.10 Štiri tačke 16.20 N°» narski prispevek 16.50 EPP 17.00 Lestve discoteke Gauloisses blondes 17.20 N° narski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenj' ka danes, jutri in poročila Radia D60'^ VVelle 18.20 Novinarski prispevek 1*5 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of Afl*"3 19.30 Napoved večernega programa EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek pw" ma Radia Kranj R TRŽIČ Sreda bo potekala v znamenju zanirn ^ rubrik, zanimive glasbe in pogovora ženskih vprašanjih. Tako smo s kni trga izbrali nekaj zanimivih naslovov, odo i bo na sporedu ob 16.30. Uro kasne|e » bomo napotili v videoteko Panda. V spo Jj uvrščamo še druge prispevke, od tX>«JJ do informativne oddaje in novosti iz sv , glasbe. Ob 18.00 naj bi stekel pogov0' Vero Kozmik, vodjo urada za politiko. Pripravili pa smo tudi radijski Ju box. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodniin5 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Teleg' 10.00 Kočija formula 1 (stari hiti) j"-' Novice 11.00 Sredina tema: Avtomobil«« 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Nov* iz NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 1*5 Popoldanski telegraf iz NZ glasbe 14.00 Melodija tedna f 15.00 Poročila^ljji^ nasvet 16.30 Osmrtnice, domače n°viSS 17.00 Nalezljiva norost - moda Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Po! jutrišnji dan Zavarovalnica Triglav 16.00 Zdravni*^ °18.0° R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija » Napoved programa - servisne informa ' 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zg°°^ vinski spomin 7.00 Druga jutranja kr0,.tfl 8.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo i»*"H poslušalci 10.00 Servisne informacije 1"-^ Kulturni paberki 12.00 BBC-novice 1*j Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali 09'^ 15.00 Dogodki danes - jutri 15.3°. in Slovenija 17.00 Glasbena lestvica 5+' klepet ob glasbi 19.30 Odpoved progran R RGL 7.1« 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice i-Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved do9^ kov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 ^ danes v Ljubljani 10.15 Novice 'J- v Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novina^ gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice i* J Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski % vodeni program 15.15 RGL komentira, obvešča 15.45 Novosti Alpetour - Re"rtrla 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagra^j uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna ' • a Novice 18.00 Glasovanje za pesem W"jj 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice11»-Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstr«'' glasba 22.00 Pole position 22.001 v« radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 age glasba - Uroš Novak 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhdctaj3 misel, svetnik dneva 8.30 Dop. in' 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje t* j Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in P°*g 30 poslušalcev 17.15 Pogovor °-._l»r'ik« Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas f£r$fi 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.3= 0 dobrote oz. Luč v temi oz. PrJiaiS'5 30 bolnih... 21.35 Radijski roman 22.0" Nočni glasbeni program DANES V TOREK NATV3 in MATIJA NAGLlč ... Povejte mi prosili kaj o svoji ljubljeni distonični harmonik> zaradi nje sva pn$'a danes skupaj... . .r Vse se je začelo pn izletih, ko sem prvič dom v roko harmoniko. Nav dušen sem bil; poset>n° me je podžgal priljubljen' g. Vreček, kateremu so rekli, ljubko mišljeno, "Bevček - revček." KINO CENTER, amer. drama KOŠARKARJEV DNEVNIK ob 16., 18j^l|zaP dram* STORŽIČ amer. krim. drama VROČINA ob 17. in 20. uri amer. akci. thrill SMRTONOSNI PORAZ ob 18. uri. angl. - . „ DUHOVNIK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ACE VENTUrv KLIC DIVJINE ob 18. in 20. uri TVS 1 10.00 Video strani 10.15 Oblaček pohajaček, otroška serija 10.30 Batman, ameriška nanizanka 10.55 Shingalana, švedska dokumentarna nadaljevanka 11.25 Po domače, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Video strani 15.10 Zasebno življenje rastlin, Ponovitev angleške serije 16.00 Pro et contra, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Živ žav 18.05 Izzivalci, francoska nanizanka 18.30 Kolo sreče 19.05 Risanka 19.20 Majhne skrivnostni velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 20.05 Norec v množici, ameriška humoristična nanizanka fO.30 Tednik «1.20 Glasba Nemčije in Francije, dokumentarni film «2.15 Nikar, oddaja o prometu 22.30 Dnevnik «2.55 Poslovna borza *3.10 Vdova, ameriška nadaljevanka ' °-00 Poročila TVS 2 men?' ponovitev angleške doku-čani e sen'ie 1225 Alpsko smu-U^1 Prenos 13.30 Euronevvs kro^l Evr°gol 15.00 Zajtrkovalni ameriški barvni film 16.35 No Polet? i množici- ponovitev 17.00 narta 6 5- Ponovitev nizozemske 18 te'?vanke 1800 Po Sloveniji Zlati IVl Poslovna oddaja 19.15 žari4APetelin- L odaja 20.05 V angle*L20-35 0kus P° zločinu-223n d nar>izanka 21.30 Univerze nek mTret Huzjan 23.10 Nasta-kumen?dern°. nemšKa igrana do- v«ntarna nadaljevanka 23.40 °nski jazz 0.10 Biatlon, posne- Kanala i .00 qkj7~' Branefn Poroča 8.00 Dobro jutro z fi.f5G°rri Grubarjem 8.05 Novice Novic« ia travnik, ponovitev 9.55 Vit6v .LkOO Družina Adams, pono-Po* '0.25 Sirene, ponovitev 11.15 Ponn nost Velike Britanije s celino, I2{2»'tev 11-45 Unpato, ponovitev 144S rl0Vice 1400 in 1600 Novice oarifim obro iutro z Branetom Gru-16joV.Ponovitev 16.15 Spot tedna sion i\S^Prodaja 17.00 Dance ses-18.00 **FJS ShTzz'a'n; Splošna praksa, ponovitev nanizanke 19.00 Pika na risana serija anieri*L reme 1930 Družina Adams, lamina8 risana serija 2000 Pot Vsm..9Pv, 7. dei ameriške nadalje- ^nk barvni ??-55 Pomembneži, ameriški Novic' s?«22-55 SPot tedna 2300 vitftv o i« 5? Gost P'ke na A, pono-_ "-10 CNN poroča POPTV 7.00 ba Vid -Jeo strani 11.00 Santa Bar-"ara. Ponovitev ameriške nadalie-i**« 12.00 Magnum P.I., ponovitev '3.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške anizanke 13.30 Eflera, ponovitev planske nadaljevanke 14.30 Lasje, ponovitev ameriškega barvnega filma f*aq Pop 30 17.00 Santa Barbara, *fneriSka nadaljevanka 18.00 Mac-S^er, ameriška nanizanka 19.00 ^ri'a, ameriška nanizanka 19.30 24 "r 20.00 Harleauin - Nov naslov, £*riiW barvni film 21.30 Ne greva narazen, 4. del ameriške nadaljevanke 22.00 M.A.S.H., ameriška 'anizanka 22.30 Policaji, ameriška n°lumentarna nanizanka 23.00 Mag-*Urn P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 i 'Ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev ^Videostrani TV3 ?adioFMbro iwtro' Slovenija 9.00 1°-3o Ponovitev 10.00 Na nitki 1-00 Dobr > FM, ,2bor iz verskega programa '•30 Družinski studio, ponovitev <.vJ0 Zdrava video glava, ponovitev i!?.;30 Film, ponovitev 15.00 Dobro Z°; Sl°venija 15.30 Burleska, po-£,0v>tev 16.00 Otroški program 18.00 nitki 18.30 Izbor iz verskega lokama, ponovitev 19.00 Dnevnik '»•30 Burleska 20.00 Tv tribuna ji'!*;* Poročila 22.00 Radio FM ^•30 Burleska, ponovitev HTV1 ?-is te1'37-30 10.05 k=u° )u,tro 10-00 Poročila Afrika 9ledati sliko? 10.20 ;°ina krai^T rostje v studiu 11.05 2-20 US"8 11 30 Otoški program Flubezen v A6n' nadaljevanka 12.45 &V ar>9l2ške "6k eksPresu. Ponovi-°^oškii nr~9a barvnega filma 14.30 i20dbico ?ir^ 1440 Povei mi 15- 05 Pq3°° Baltazar, risanka Vojna kS',a 15-10 Afrika 15.40 16- 45HSL1!-150troski Progam n/aška danes 7 7.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Portreti: Albert Schvveitzer, dokumentarna serija 21.10 željka Ogresta in gostje 22.10 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Theatron 1.00 Poročila HTV 2 14.15 Video strani 14.30 TV koledar 14.40 Moje trapasto življenje, ameriška nadaljevanka 15.25 Alpsko smučanje, posnetek 16.25 Evropska nogometna liga, ponovitev 17.25 Federacija in konfederacija 17.55 Kvalifikacije za EP v rokometu 19.30 Dnevnik 20.10 China beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Klic v sili, ameriška dokumentarna serija 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu 22.25 Prehodno obdobje, angleški barvni film AVSTRIJA 1 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Najhitrejši mišek v Mehiki, risana serija 15.25 Mini Čas v sliki 15.30 Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija, ponovitev 16.20 A-Team 17.30 Nogomet 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stockinger, avstrijska kriminalistična serija 21.05 Na jug! 21.55 Kobra 22.40 Brez sape zaradi strahu, ameriški pustolovski film 0.10 Čas v sliki 0.15 Moj brat, lump, ameriška drama 2.00 Čas v sliki, ponovitev 2.30 Dobrodošli v Avstriji 5.15 Cobra, ponovitev AVSTRIJA 2 12.05 Bog vse ve - Bog in znanost, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara -Kalifornijski klan 15.10 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba igra 21.05 Vera, TV klepet 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Nightvvatch, dokumentarec 23.50 Časovni preobrati 0.50 Nogomet TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 9.10 Poročila 173. 19.25 Miha Pavlina (otroška oddaja, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Vzemimo si čas, ne življenje 20.30 Pogovor o 8. marcu - Dnevu žena - voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 173. 21.25 EPP blok 3 21.30 Utrinek iz Tržiča 21.42 Stel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila 173. 22.59 Z vami smo bili.... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddja o kulturi 20.50 EPP blok 20.55 Izmenjava programov LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Odrska predstava OŠ Železniki 20.00 S poti po Franciji ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Pokop Janeza pusta Žirovniškega (ponovitev) 18.34 Torkov športni pregled (ponovitev) 18.40 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Prenos seje mestnega sveta MOI ... Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka prese-nečenja 7.40 Pregled dnevnega KINO tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne zam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Dober dan, revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Cepljenje proti klopnemu meningoencefaliti-su (gostja dr. Marija Šimenko Vod-nov) 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Music ma-chine 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 do 24.00 Študentski program 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali smo za vas, posvečena današnjemu prazniku. Ob 14.40 bomo ugotavljali, da je tudi drugje lepo. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 45. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi - vodi Alenka Bole - Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika FlA Slovenije 5.40 Napoved programa -servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 BBC -novice 12.30 Škofejloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odki danes - jutri 15.30 RA lovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne v živo 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.25 Kuharske dobrote rgl 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 in 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.1C Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesojjne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program BLED akcij. trii. SMRTONOSNI PORAZ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. ACE VENTURA - KLIC DIVJINE TVS 1 9.50 Otroški program: čiv, čiv, še dolgo bom živ 10.05 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.25 Tedenski izbor - Glasba Nemčije in francije v duhu časa 11.20 Joe proti vulkanu, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev TV igrice 14.40 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 15.30 Orgle na Slovenskem 15.50 Stilna oddaja: Kdo je morje? 16.15 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.00 TV dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog, serija 18.05 Kate in Allie, angleška nanizanka 18.35 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.35 Podarim, dobim 20.45 Poglej in zadeni 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 23.00 Bennvjev video, avstrijski film 0.45 Poročila TVS 2 12.15 Tedenski izbor: Izziv, poslovna oddaja 12.45 V žarišču 13.15 Umetniški večer: Zdenko Huzjan, portret 14.05 Nastanek moderne, nemška dokumentarna nadaljevanka 14.35 Srečanje z Venero, angleško-fancos-ko-italijanski film 16.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 17.00 Shingalan, nadaljevanka 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.40 EP v atletiki v dvorani, prenos 22.25 Umor po pogodbi, italijanska nadaljevanka 23.15 Novice iz sveta razvedrila 23.40 Nor na reklame 0.05 Finale končnice DP v hokeju na ledu KANALA 7.00 CNN poroča 7.35 TV prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Golavšek 8.05 Novice 8.15 Splošna praksa, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Ponovitev dopoldanskega programa z Damjano Golavšek 17.05 Pot flamingov, ponovitev 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 18.35 Televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.30 Družina Adams, ameriška risana nanizanka 20.00 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 20.35 Krvavi denar, ameriški film 22.10 Devetdeseta, oddaja o stilu 22.40 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 23.05 Pomembneži, ponovitev ameriškega filma 1.30 CNN poroča POPTV 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 MAS.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Med prijatelji, ponovitev 14.30 Nora šola, film 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Krila, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.00 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.00 Slabo znamenje, ameriška grozljivka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 2.00 Video strani TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Skrivnosti, ponovitev 10.00 Na nitki, ponovitev 10.30 Družinski studio, ponovitev vveekend programa 12.00 Ponovitev nedeljskega večernega filma 13.30 Tv tribuna 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 16.00 Otroški program 18.00 Na nitki, serija 18.30 Dokumentarec 19.00 Poročlila 19.20 Michelangelo 19.30 Burleska 20.00 Večerni film 21.45 Dom in svet 22.15 Skrivnosti, serija 23.15 TV film HTV 1 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Mlečna cesta, ameriški film 14.15 Risanka 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.15 Izobraževalni program 15.35 Nemščina 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.45 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Glasbena oddaja 21.45 Treba se je vrniti, dokumentarec 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Terra X, dokumentarni film 23.55 Poročila HTV 2 17.30 Hrvaške županije 18.00 Turbo limatch show 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje, humoristična serija 20.40 Atletika, dvoransko prvenstvo Evrope 22.20 Latinica 23.35 B.O.R.N., ameriški film 1.05 Noč košarke AVSTRIJA 1 13.40 Fračji dol 14.05 Confetti show 14.30 Paradižnikovi vampirji 14.55 Artefix 15.05 Speedv Gonzales 15.30 Mini ZIB 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.10 Katts & Dog 17.35 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ljubim te do smrti, ameriška komedija 21.50 Nogomet 22.00 Klic po maščevanju, ameriški film 23.40 čas v sliki 23.45 Šport 0.15 Varuška, ameriška srhljivka 1.40 Čas v sliki 2.05 Schiejok vsak dan 3.05 Dobrodošla, Avstrija! AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogat in Iep10.40 Vreme 11.00 Schiejok vsak dan 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Alpe - Donava - Jadran 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Derrick 21.15 Praksa Bulovvbogen, serija 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Horizont 23.50 Pinatubo - Ubijalski vulkan 0.35 Velika kraja, ameriška kriminalka 1.45 Pogledi s strani 1.50 Kalifornijski klan 2.35 Čas kulture 3.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 174. 19.25 Utrip Kranja (ponovitev) 19.45 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja 20.30 Moje telo - lepo in zdravo; sodelujeta: ga. Mojca Zaplotnik -Studio MA, dr. Marjan Fabjan, plastični kirurg, voditeljica: Mateja Praprotnik Nadižar (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 174. 21.25 EPP blok -3 21.30 Večer z dr. Susmanom: voditeljica: Tatjana Svete (produkcija: TELE-TV KRANJ) 22.30 Glasbena tema: Ansambel Zupan z Vranskega (ponovitev) 0.00 Poročila 174. 0.15 Nočni zabavni erotični program 1.46 Z vami smo bili... nasvidenje 1.47 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.48 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Video-boom 40, glasena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vi-deokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Šolanje službenih psov za odkrivanje mamil 18.31 Otvoritev telovadnice v jeseniški gimnaziji 19.01 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka prese- KINO nečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50- EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Astrologija v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche VVelle 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Natašo Bešter 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. študentske informacije uvrščamo v program ob 14. uri. Pol ure kasneje nam boste pomagali izbrati recept tedna, nekaj pred Četrto popoldne pa bo teklo glasovanje za Gorenjca meseca. Lahko boste sodelovali v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih kolesih, intenzivno uporabili možganske zavoje v kvizu TRŠ in prisluhnili oddaji Kulturni Babilon. Na začetku programa pa bomo ponovili 47. lekcijo tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik-občina Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa -servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.00 Servisne informacije 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program BLED amer. kom. FRANCOSKI POLJUB ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ACE VENTURA - KLIC DIVJINE ob 18. uri, amer. film ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU ob 20. uri ŽIRI amer. znan. fant. film SODNIK DREDD ob 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE LITERARNA DELAVNICA USPEŠEN UČENEC Drago Papler Drago Papler je urednik TELE TV in je že tako, da se mu včasih tudi po službeni dolžnosti kaj neprijetnega zgodi. Koliko neumnosti je "zakrivil" v mladosti, bo že še povedal, v zadnjem času pa se največkrat spomni nerodnega pripetljaja v Tržiču, ko je moral skorajda proti svoji volji skočiti z elastiko v globino. "Nisem čisto točno vedel, za kaj gre, le to sem nekako izluščil, da moram iti, službeno, seveda, z dvigalom nekaj pogledat na vrh. Ko smo se vozili, so me obvestili, da me na ploščad peljejo zato, ker sem menda rekel, da bi rad skočil. Pred vso tisto množico ljudi... Ko sem prišel na vrh, nisem vedel, kaj bi. Globine me je bilo namreč vedno neznansko strah. Pogledam prav previdno dol, in kar spreletelo me je. Obvestili so me, kaj vse se mi lahko zgodi, če ne bom pravilno skočil in začeli odštevati. Mislil sem, da me bo konec od groze. Stopil sem proti robu - tri, dva, ena - pa nič. Takrat sem zaslišal od spodaj žvižge in negodovanje...." Saj veste, da je Drago Gorenjec in pričakovati je, da mu njegova gorenjska trma ne bi dovoljevala sramote v Tržiču, pa čeprav sam zanjo ni bil čisto nič kriv. Kar pognal se je v globino in pravi, da potem, ko ga je vrv enkrat potegnila navzgor, niti ni bilo več tako zelo hudo. Ampak skakal pa sam od sebe menda ne bo več... VASA POSTA Pretekli teden ste nam pisalu Žiga Svete, AJša Kljunič, Miha Zupan, Jerica Habjan, Dejan Krupič, Katarina Žvegelj, Tina Malic in Uroš Pintar. Na nagradni izlet gre Ajša Kljunič. REKLI SO REKLI SO REKLI SO Malo se tudi učimo Kranj, 1. marca - Šolarji so ta teden spet začeli s poukom, svoje počitniške vtise pa so si gotovo že povedali med seboj. Na zelo lep, sončen petek, ko so do konca počitnic preostali še trije dnevi, nas je zanimalo, ali se na današnji teden že kaj pripravljajo. Neža Erlah: "Ker so še počitnice, se ne učim. Sem pa ta teden veliko plesala, saj treniram jazz balet pri CKD Kranj. S prijateljicami hodimo tudi plavat in drsat." Damir Tomič: "Če me oče nažene, se grem učit, drugače pa ne. Raje igram igrice na računalniku, všeč mi je igrica Mortal Comet. Sedaj prihajam ravno iz kina, kjer sem si ogledal Butec in butec." Mateja Koden "Med počitnicami počnem vse po malem. Malo se učim, zato pa več smučam na bližnjem griču, gledam televizijo in igram klavir, saj hodim v prvi razred glasbene šole." Urban Starovašnik: "Večinoma sem med počitnicami smučal na Krvavcu, včasih sem se tud.i odpravil pogledati kak film v kino. Malo pa se seveda tudi učim." • S. Š., slika: T. Doki Sankanje Pri tabornikih smo se zmenili, da se bomo šli sankat. Zjutraj je bilo vreme sončno in lepo. Zbrali smo se pred osnovno šolo Prežihov Voranc na Jesenicah. Vsak tabornik je prinesel sani in malico. Z mestnim avtobusom smo se odpeljali do Koroške Bele, pot smo nadaljevali peš do Kresa. Hodili smo dobro uro. Med potjo smo peli taborniške pesmi. Ko smo prispeli do Kresa, smo se takoj spustili čez breg, drugi pa so se smejali, ko smo mi padli v sneg. Prišel je gostilničar in nas je ozmerjal, zato smo se preselili na drug breg. Tam je bilo še lepše. Tekmovali smo, kdo se bo s sanmi peljal bolj daleč. Čas nam je hitro minil, skoraj nas je presenetil prijazni glas Damjane, da gremo domov. Vrnili smo se utrujeni in veseli. • Ajša Kljunič, 2. c r. OŠ Toneta Čufarja, Jesenice Ledena sveča Ledena sveča je kakor kristal, včasih sega celo do tal. V njej se sončni žarek lovi, da se v tisočih barvah blešči. Ko sonce prinese pomlad, gre ledena sveča spat, • Mitja, 3. b r. OŠ Jakoba Aljaža, Kranj znam brati, i berem 1 klub studentov kranj Pozdravljeni! Že spet je pred teboj odprti Gorenjski glas in v njem članek Kluba študentov Kranj, namenjen vsem študentom in dijakom, ki jih zanima delo kluba in študentskega servisa. V klubu se trudimo, da bi ustregli vsem željam in zato vabimo k sodelovanju vse študente in dijake, ki so polni idej in Sredlogov. (a Info točki v Poštni ulici 3 je mogoče dobiti vse informacije o delu kluba in servisa. S člansko izkaznico lahko koristite popuste v TA Sindikom, pri mesečni karti v fitness centru Popaj, v trgovini Črka, zbiramo prijave za Krvavec in tečaj nemškega jezika, ponujamo cenejše opravljanje vozniškega izpita B kategorije in še in še. Glavna zanimivost za študente pa je, da v naših prostorih lahko kupijo tudi prehrambene bone: danes od 12. do 16. ure, v sredo in četrtek od 9. do 13. ure. V petek ob 17. uri bo v Modri dvorani gradu Kiselštajn predavanje z naslovom Kulturne znamenitosti Kranja, predaval bo dr. Cene Avguštin. peitM vika 3,64000 kranj, tal: 064 224 334 •fKlJ0-t4J0.t*r-i«tl O.OO-lAOO^.hl 1.00-I9.M MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA ' MLADINSKA Zaljubljen v starejšo Star sem 15 let in imam zelo velik problem. Že od poletja sem zelo zaljubljen v sodelavko, ki je osem let starejša od mene. Ona to ie ve. Čeprav bi rad pozabil nanjo, nikakor ne morem, vedno znova se spomnim nanjo. Kaj naj naredim, da me bo imela rada? Lep pozdrav, Samo Miha, 12 let: Najprej preveri, ali ima tvoja simpatija ie fanta. Pri njenih letih se ne bi čudil, lahko bi bila celo ie poročena. Na tvojem mestu bi se raje ozrl po mlajših puncah; poglej okoli in videl boš, da je veliko izbire. Samo pomisli, koliko bo stara tvoja obolevan-ka, ko boš ti v najlepših letih! Saj vem, to so sami razumski pomisleki, ljubezenske zadeve pa so stvar srca. Sergeja, 13 let: Mislim, ej, to je pa preveč. Osem let, veš, kaj je to? En- ostavno je prestara zate. Poišči kakšno svojih let, ob kateri boš pozabil na sodelavko. Če bi bilo njej kaj zate, bi ti ie dala vedeti. Bojan, 15 let: Kadar bosta skupaj delala, naredi še kaj namesto nje, kupi ji kaj dobrega za malico ali pa jo pospremi do doma. Če pa ie ima fanta, jo raje pusti pri miru, kajti fantje, ki hodijo s 23-letnimi puncami, znajo biti zelo nevarni. Marko, 16 let: Svetujem ti, da se najprej pozanimaš, če je ie poročena. Če je, nimaš kaj brskati. Če pa ni, ji pošiljaj lepa darila, samo ne preveč draga. Če se ti še ne bo pribliiala, sestavi pesem o njej in ji jo pošlji. To jo bo omehčalo. Potem pojdi do nje in ji izpovej svoja čustva. Marjeta, 20 let: Znašel si se v čudnem poloiaju. Ali se splača ljubiti osem let starejšo iensko, ki ti najbri ne more vračati Čustev, pravzaprav se ji to zdi celo smešno? Naj odrasla ienska ljubi paglavca, ki v bistvu sploh še ne ve, kam sam s seboj? Večina ljudi je bila vsaj enkrat v iivljenju zaljubljena v starejšo osebo, to pač spada k odraščanju. Zato tudi pravijo, da je na svetu toliko strtih src. Zamisli si, da je neka sedemletnica zaljubljena vate. Le kaj bi rekel ti na to? Klemen, 23 let: Če ona ie ve, da jo imaš rad in ti glede tega nič ne reče, jo pozabi. Zakaj bi kar naprej mislil nanjo in jo celo sanjal, če pa ti ne reče niti besede? Ali pa? Stopi do nje in jo vprašaj. Tako boš vsaj vedel, pri čem si. Vendar se mi zdi najpametneje, da si izbereš punco svojih let. šoli, Če imate teiave v ljubezni doma, v druibi, pa sami ne najdete prave rešitve, pišite za nasvet našim porotnikom, saj več glav več ve. Naslov poznate: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. Vzornika ima v svojem klubu Tomaž Kušar je državni prvak v krosu, rad ima tudi glasbo. Mengeš, 1. marca - Tomaž Kušar iz Mengša obiskuje osmi razred Osnovne šole Mengeš, je državni prvak v krosu in igj? na na tri inštrumente. Ob vsem tem pa je uspešen tudi v šoli) saj je do sedaj vse razrede končal z odličnim uspehom. Tomaž se z atletiko bolj resno ukvarja tri leta. Tedaj so ga namreč opazili ljudje iz Atletskega kluba Domžale in ga v svoj klub povabili. V domžalskem klubu trenira tek na srednje proge, pozimi vsak dan, razen nedelje, poleti pa še kaj več. Kot smo že omenili, je Tomaž aprila lani zmagal na Dnevnikovem krosu, ki šteje za državno prvenstvo. Kot je dejal, pa v krosu tekmuje samo "za zraven", saj od kraljice športa, atletike, več pričakuje. Njegove skrite želje so seveda uspeti vsaj v slovenskem merilu. Svojega vzornika ima kar v klubskem kolegu Boštjanu Bernodu, dol-goprogašu, ki se trenutno pripravlja na svetovno mladinsko prvenstvo. Druga Tomaževa je ljubezen je glasba, saj igra harmoniko, klaviature in kitaro. Igra tri inštrumente in to kot samouk. Najraje ima zabavno glasbo in bi rad! zaigral v duu ali triu. Tomaž želi šolanje nadalje vati na športni gimnaziji v Šiški, nato pa bi rad šel na Fakulteto za šport ali študira arhitekturo. Kaj, se bo ocHoČu po končani gimnaziji. Ča.sa ima res še dovolj. • S. >ublC' slika: T. Doki FILMSKA NAGRADNA UGANKA Babe Babe ie humoristična zgodba o pogumu in prizadevanju pujska, da bi ga sprejeli in imeli radi. Babe izzove usodo, ko se odloči, da bo postal pes ovčar. Na Hoggettovi kmetiji živijo različne živali, vsaka opravlja svoje poslanstvo in natanko ve, kje je njeno mesto. Na moč se trudijo, da bi ugodili lastnikom* l kmetije, zaradi bojazni, da ne bi postale božične pečenke, pa * nekatere j)očnejo prav nenavadne reči. Babe drugače gleda na hlevsko življenje, s tem razrije socialni red. Film hvalijo vsi, ki so ga že videli. Ima kar nekaj nominacij z oskarja, mea drugimi za najboljši film in režijo. Oskarje bod delili 25. marca. Nagradno vprašanje povezujemo z zlatim1 kipci. Sprašujemo: koliko nominacij ima Babe? ^ Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 641^ Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. . Izžrebanci zadnje uganke pa so: Igor Lavrič *z J^^Lj Kuratova 48, Borut Kenda iz Dupelj, Žiganja vas 63, Urša Ko iz Kranja, C. na Brdo 47, in Vesna Kovačevič iz Kranja, ' Gorenjskega odreda 14. Čestitamo, brezplačne kino vstopni pošljemo po pošti. >TAŠE DELO 3¥ J^AŠE JAMSTVO m ■VI INSKI RVI VAM JAMČI NJ INI A EVI & TAKOJŠNJE IZPLAČILO ZASLUŽKA JAMSTVO VNAPREJ ZA IZPLAČILO PRI DO ZDAJ SOLIDNIH PODJETJIH 3¥ SKIPE\ USPEH M TEL.: 2244 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Tudi februarski pregled investicij v vrednostne papirje, uvrščene v borzni kotaciji A in B na Ljubljanski borzi, smo Pripravili tako, da smo prikazali izračunane donose za Posamezne delnice. Pri izračunavanju donosov nismo upoštevali porasta drobno prodajnih cen, v februarju je ta znašala 0,9 °dstotka, ter provizije. Podatke o ceni posameznega vrednost-nega papirja smo črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana. V februarskem pregledu investicij smo v grafičnih prikazih izpustili zmagovalce na trgu Kratkoročnih vrednostnih papirjev. S tolarskim blagajniškimi zapisi Banke Slovenije, ali bolj natančno povedano z njihovimi nakupnimi boni, so bili možni resnično nadpovprečni donosi. Lastniki nakupnih bonov blagajniških zapisov BS četrte izdaje so dosegli 99,32-odstotni donos, lastniki tretje izdaje pa celo 15o,05-odstotni donos. Slovenski borzni indeks je od 1. februarja, ko je bila njegova vrednost 1453,25 indeksnih točk, do četrtka, 29. februarja, narasle na 1519,74 indeksnih točk. V tem obdobju je torej pridobil 66,50 lndeksnih točk, kar pomeni, da je porasel za 4,58 odstotka. Največje kapitalske donose so dosegli lasntiki naslednjih delnic: kolinske, 47,07-odsotni donos, Dadasa, 34,86-odstotni donos, Finmedie, 21,33-odstotni donos, Primofina, 19,84-°ostotni donos, z delnicami SKB banke, 9,59-odstotni donos, * delnicami Term Čatež, 7,58-odstotni donos ter z delnicami "robanke, 7,24-odstotni donos. V februarju so doživele največji padec delnice Mladinske knjige Založbe, -7,00 °dstotkov, trgovanje z njimi je do nadaljnjega ustavljeno, °stale delnice pa beležijo manjše padce tečajev. • R. S. FEBRUARSKI ZMAGOVALCI ZAŠČITA POTOŠNIKOV GARANCIJA • ZAMENJAVA IZDELKA s°00% _ 47.07 21.33% 19.84% I I H m 7.24% KOI.R DAin.S IM1> PFNP SKB H TCTR PRB Na Zvezo potrošnikov Slovenije prejemamo precej vprašanj v zvezi z uveljavljanjem garancije za tehnično blago. Pri tem izstopata predvsem dve vprašanji. Prvo je, kaj naj stori potrošnik, če servis dejansko ne odpravi napake, napaka se ponavlja, servis pa izdelek vedno vrne kupcu pred iztekom 45-dnevnega roka. Po predpisih mora namreč garant odpraviti napako v 45 dneh, v nasprotnem primeru je dolžan izdelek zamenjati z novim. Drugo vprašanje pa se nanaša na garanta, največkrat prodajalca, ki sicer priznava kupcu pravico do zamenjave izdelka, ki se ga ne da popraviti, vendar izpolnitev svoje obveznosti neprestano odlaga. Kaj naj v takem primeru stori potrošnik? V prvem primeru svetujemo potrošniku, da zahteva od serviserja zapisnik, iz katerega bo razviden potek popravila, zamenjani deli, ipd. Ob ponovitvi napake naj potrošnik pisno reklamira izdelek garantu (prodajalcu, proizvajalcu oz. uvozniku), natančno opiše napako in poudari, da gre za ponovljeno napako. Če ob prevzemu izdelka dvomi, da je bila napaka odpravljena, vendar pa se tega zaradi narave napake ne da preveriti že kar v servisu, naj zahteva posebno pisno izjavo servisa, da je napaka odpravljena. Če servis odkloni izdajo take izjave, ali če trdi, da ne gre za isto napako, svetujemo, da izdelek pred prevzemom pregleda sodni izvedenec ustrezne stroke. Izdatek za tovrstno strokovno mnenje se vsekakor izplača, če gre za tehnični izdelek večje vrednosti (televizor, avtomobil). Če meni izvedenec, da napaka ni odpravljena, naj potrošnik vztraja na popravilu do izteka 45- dnevnega roka (izdelka naj ne prevzame), nato pa obvesti garanta in zahteva zamenjavo izdelka. V drugem primeru, ko garant odlaša z zamenjavo izdelka, pa mora potrošnik paziti na rok, ki ga določa zakon za uveljavljanje garancijskih zahtevkov. Če se proizvajalec oz. uvoznik, zastopnik izmika zamenjavi, naj ga potrošnik pisno opozori, da bo v primeru nadaljnjega odlašanja prisiljen vložti tožbo. Zakon namreč pravi, da pravice kupca iz garancijskega lista zoper proizvajalca ugasnejo po enem letu od dneva, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo stvari. Živa Drol Novak, Zveza potrošnikov Slovenije KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKlTMl/ntODAJNl NAKim/HtODAJNl j NAKUHfl/RODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj.Tržić) 90,00 AVAL Bled 90,20 AVAL Kranjska goni 90,10 BANKA CREDIT.ANSALT d.d. L| 90,20 EROS (Stari Mayr), Kranj 90,30 GEOSS Medvode 90,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,50 HRANILNICA LOM, d.d.Kranj 90,50 HKS Vlgred Medvode 90,20 HIDA-tržnica Ljubljana 90,40 HRAM ROŽICE Mengeš 90,20 IURIKA Jesenice 90,00 INVEST Škofja Loka 90,50 LEMA Kranj 90,00 MIKELStražIsče 90,35 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 90,50 NOVA LB Kamnk, Medvode, Sk. Loka 90,00 PBS d.d. (na vseh poštah) 88,00 ROBSON Mengeš 90,40 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 90,00 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,00 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 89,50 SLOVENUATURIST Jesenice 90,00 SZKB Blagajniško m. Žiri 90,30 ŠUM Kranj 90,30 TALONŽeLpostajiTnta.Sk.Loiu, ZoJHnje 90,35 TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnik-Bakovnlk UBK d.d. Šk. Loka WILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 90,00 90,40 89,20 90,40 90.30 90,50 90,06 91,20 90,90 90,95 91,00 90,70 90,80 91,80 90,99 91,40 90,80 90,73 91,00 «0,95 90,90 91,00 90,80 91.30 91,00 90,90 90,90 91,70 91,00 91,70 90,80 90,85 91.00 90,60 91,10 90,70 90,80 90,70 91,00 12,65 12,80 12,75 12,70 12,76 12,78 12,47 12,60 12,60 12,82 12.83 12,65 12.82 12,80 12,77 12,78 12,67 11,55 12,80 12,75 12,65 12,47 12.65 12,55 12.78 12.78 12.75 12,77 12.65 12,80 12,78 12.80 12,69 12,97 13,00 13,00 13,00 12,87 12,88 13,05 12,99 13.00 12,88 12,91 12,92 12,98 12,90 12,90 12,85 13,11 12,85 13,00 12,95 13.04 12,92 13,05 12,88 12,85 13,10 12,87 12,95 12,85 12.87 12,84 12,95 8,25 8,30 8,20 8,30 8,45 8,50 8.14 8.50 8,20 8,58 8,45 8,30 8,40 8,40 8,40 8,50 8,43 7,85 8,45 8,30 8,37 8,14 8,25 8,20 8,50 8,50 8,20 8.50 8,25 8,50 8,45 8.55 8,36 8.77 8,55 8,55 8,70 8,60 8,70 9,04 8,79 8,65 8,65 8,57 8,70 8,75 8,70 8.75 8,70 9,03 8,45 8,70 8,70 8,73 8,65 9,00 8,70 8,65 8,60 8,65 8,70 8,70 8,69 8,60 8,71 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,90 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočalo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. FEBRUARSKI PORAŽENCI MK/. BI RK LEKf 1IBPO VIP1* SAI l -0.70% -0.57° ...... I ■■ -1.73% -2.25% """>"„ 1 H ......■ *00k I. -7.00% SIKA -0.27% -1.44*! Cenejša posojila pri N-LB Kranj, marec - S L marcem so pri Novi Ljubljanski banki uveljavili nove, za eno odstotno točko nižje realne obrestne mere za posojila pravnim osebam in zasebnikom ter za pol do ene odstotne točke cenejša posojila občanom. Po novem je izhodiščna obrestna mera za tolarska posojila pravnim osebam in zasebnikom za tekoče poslovanje 9,5-odstotna, za investicijska vlaganja pa 11-odstotna. Obrestno mero za dovoljeni limit na tekočem računu so s 13 znižali na 12 odstotkov, pocenila pa so se tudi namenska, gotovinska in stanovanjska posojila občanom ter posojila na podlagi stanovanjskega in mlainskega varčevanja. Tako se gotovinska posojila glede na ročnost obrestujejo 14- do 15-odstotno, namenska posojila pa 10- do 13-odstotnor Obrestna mera za posojila na osnovi mladinskega varčevanja in posojila za izobraževanje doma ali v tujini pa se obrestujejo 9,5-odstotno. Za občane, ki niso komitenti N-LB so realne obrestne mere višje za 0,5 odstotka. PLAKATI HITRO IN POCENI MediaArt tel.: 064/ 311 055 mM: 0609 634 089 35. MEDNARODNI SEJEM ALPE ADRIA LETOS 3X! SEJEM ALPE-ADRIA Ljubo doma... DOM Vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, vrt in vrtnarjenje, bobi program, keramika in kopalniška oprema od 4. do 9. marca 1996 od 9. do 19. ure • Navdih sveta... TURIZEM, ŠPORT IN UMETNOST S sejmom ALPE ADRIA potekata hkrati tudi 13. slovenski sejem ribolova in lova / mednarodno udeležilo, sejem RIBOLOV l\ LOV. ter S sejem sodobne umetnosti in antikvitet, AAF ARS A\TIQUTAS FAIR. od 18. do 23. marca 1996 od 9. do 19. ure • . Ko pohvale dežujejo... KULINARIKA Prehrana, oprema za gostinstvo in gospodinjstvo ter oprema trgovin od 1. do 6. aprila 1996 od 9. do 19. ure • * Vsi-' tri sejme ALPE ADRIA, vključno s sejmoma RIBOLOV IN LOV ter sejmom sodobne umetnosti in antikvitet - AAF si lahko ogledate na (iospodarskem razstavišču po enotni eeni. z vstopnico za 1200 ST. Sejma ALPE ADRIA in ALPE ADRIA - Kl 1.INARIKA si lahko ogledate po enotni ceni z vstopnico Za 9(Ki SIT Za ogled posameznega sejma ALPE ADRIA stane vstopnica 600 SIT, vstopnica s popustom, ki jo lahko kupijo šolska mladina, študentje in upokojenci pa 500 SIT Vstopnice so v prodaji pol ure preti pričet kom in pol ure pred zaključkom delovnega časa sejmov ALPE ADRIA Tudi na sejma ALPE ADRIA - DOM in ALPE ADRIA se lahko pripeljete ceneje s Slovenskimi železnicami! LJUBLJANSKI SEJEM Šestice ni več! 1000 Ljubljana 6210 Sežana 2000 Maribor 3331 Nazarje 4270 Jesenice 5220 Tolmin 9208 Fokovci 1380 Cerknica 6216 Podgorje 8250 Brežice Od 1. marca 1996 so v Sloveniji nove poštne številke. Sprememba je enostavna. Nove poštne številke nimajo več dosedanje začetne šestice. Posebne poštne številke smo določili za največje uporabnike (podjetja), poenostavljeno pa je naslavljanje poštnih pošiljk za imetnike poštnih predalov in dostavo v mestih z več poštami. Vse te novosti smo za vas zbrali v posebnem priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Priročnik vam bomo poslali na dom oziroma ga boste našli na vseh poštah. 6 Vaša pošta. ^QF POŠTA SLOVENIJE KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in podeželske mladine Predavanja, tečaji, izleti Škofja Loka - V četrtek ob štirih popoldne bo v prostorih škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge na Spodnjem trgu ?reda vanje pravnice Anice Fiat o dedovanju kmetij, redavanje je namenjeno članom Društva podeželske mladine Škofja Loka. Spodnja Besnica - Kmetijska svetovalna služba in Turistično društvo Besnica vabita v četrtek ob 19. uri v osnovno šolo v Spodnji Besnici na predavanje z naslovom Pravilna prehrana govedi. Predaval bo svetovalec za živinorejo v gorenjsKi kmetijski svetovalni službi dipl. kmet. inž. Franci Pavlin, ki *bo udeležence seznanil tudi z nekaterimi letošnjimi intervencijami v kmetijstvo. Odkrivanje pojatev pri kravah Planina pod Golico - Ker je v hlevih vse več problemov z (ne)brejostjo krav, bo kmetijska svetovalna služba za občini Jesenice in Kranjska Gora pripravila v četrtek ob treh popoldne v gasilskem domu v Planini pod Golico predavanje o odkrivanju pojatev pri kravah. Predaval bo mag. Ivan Ambrožič iz Veterinarskega zavoda Slovenije, ki bo predavanje popestril še z video posnetkom. Kranj - V sredo ob osmih zvečer bo v prostorih Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj zdravstveno predavanje, ki bi moralo biti že 19. februarja, a je zaradi slabega vremena odpadlo. Predaval bo dr. Avgust Mencinger iz Splošne bolnice Jesenice. Na predavanje vabita kmetijska svetovalna služba in odbor kmečkih žena Sloga. Bled - Kmetijska svetovalna služba prireja za kmete iz blejske občine predavanje z naslovom Izračunavanje stroškov na kmetiji. Predavanje bo jutri, v sredo, ob 15. uri v gasilskem domu na Bledu. • CZ. KRANJSKOGORSKI ČEBELARJI - ZA DOBRO KAKOVOST IN ZNANO POREKLO MEDU - Na nedavnem posvetu čebelarjev v Polju pri Ljubljani je sodelovala tudi čebelarska družina Kranjska Gora. Predstavila se ie s programom "Čebelar - nosilec garancije o kvaliteti In poreklu medu", po katerem je čebelar glavni steber strokovno nadzorovane pridelave in tudi strokovne prodaje čebeljih pridelkov na domu. Osnova za nadzor pridelovanja so pravila za pridobivanje pristnega slovenskega medu Gornjesavske doline, na podlagi katerih bodo čebelarji iz družine Kranjska Gora ločili svoj visokokakovostni med od medu dvomljive kakovosti in dvomljivega porekla. Izdelali so že lastno nalepko za med, na kateri bo tudi naslov čebelarja - pridelovalca, ki bo s tem tudi jamčil za kakovost in poreklo. S čebeljimi pridelki (zaenkrat predvsem z medom) se želijo vključiti v turistično promocijo Kranjske Gore, radi pa bi pripravili tudi vse potrebno za to, da bi med iz Gornjesavske doline priznali kot bio pridelek. • Milan Meglic Urejanje poškodovanih gozdov V iglastih gozdovih se že mudi Gozdarji se bojijo, da bo lastnikom gozdov zaradi dolge zime in skorajšnjega začetka kmetijskih del zmanjkalo časa za posek in spravilo poškodovanega drevja, ki predstavlja veliko nevarnost za pretirano namnožite v lubadarja. Kranj - Sneg in žled, ki sta ob koncu lanskega in v začetku letošnjega lete lomila in ruvala drevje, sta v gozdovih kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije povzročila večjo škodo, kot so kazale prve ocene. Po zdaj znanih podatkih je poškodovanih okoli 60 tisoč kubičnih metrov drevja in skupno tisoč hektarjev gozda. Petdeset hektarjev gozdov bo treba obnoviti po naravni poti (z zasemenitvijo), petnajst hektarjev pa s pogozdovanjem. Škoda je največja v ravninskem delu krajevne enote Kranj, predvsem na cerkljanskem in šenčurskem koncu ter na Sorskem polju, in v enoti Škofja Loka, kjer so največ škode utrpeli gozdovi na območju Puštala in Drage. Precej polomljenega drevja je v gozdovih do seststo metrov nadmorske višine tudi v obeh glavnih dolinah (v Poljanski in Selški) ter v vseh stranskih. Ni več časa (in razloga) za odlašanje Ker bo letos sneg očitno kar dolgo ležal, vsekakor pa dlje, kot v prejšnjih "zelenih" zimah, bo letos do prvih spomladanskih del na poljih in travnikih zelo malo prehodnega obdobja, ki so ga lastniki ponavadi izrabili za delo v gozdovih. V kranjski območni enoti zavoda za gozdove pozivajo lastnike, naj se poseka in spravila poškodovanega drevja ter urejanja sečišč lotijo čimprej oz. takoj, ko bo to možno. Pri delu naj dajo prednost iglavcem, ki predstavljajo nevarnpst za pretirano mi J namnožitev podlubnikov. Na drugem mestu so dela v listnatih gozdovih in priprava tal za naravno semenitev, pogozdovanje pa bo ob obilici dela mogoče brez večje škode preložiti na prihodnje leto. Lastnikom pri po*eku poškodovanega drevja ni treba čakati na odločbe zavoda, z deli lahko začnejo takoj, zavod pa jim bo odločbo izdal naknadno. Lastniki dobivajo odločbe Kot sta povedala vodja kranjske območne enote zavoda Franček Kolbl in vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v enoti Janez Ponikvar, zavod izdaja lastnikom dve vrsti odločb. Če je nevarnost, da poškodovano drevje postane žarišče za razmnoževanje oo-dlubnikov, izda odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del. Ta odločba omogoča sofinanciranje ukrepov, vendar le pod pogojem, če so bila dela narejena pravilno in pravočasno. Če lastniki dela ne opravijo, je zavod primoran zagotoviti izvedbo del na stroške lastnika. Drugo vrsto odločb, to je odločbe o sanaciji po ujmah poškodovanega gozda, izdaja zavod v primeru, če načrtuje obnovo gozda. In kolikšne so pri tem državne podpore? Pri naravni obnovi država sofinancira 30 do 50 odstotkov stroškov priprave tal, pri čemer je delež odvisen od poudarjenosti gozdnih funk; cij. Za obnovo gozda s sadnjo v celoti plača sadike, polovico stroškov pri' prave tal ter 20 do 40 odstotkov stroškov sadnje (to velja tudi za lastnike z več kot sto hektarji gospodarskega gozda). Za vzpostavitev gozdnega reda, ki zajema zlaganje polomljenih vrhov in ostalih tržno nezanimivih delov iglavcev v kupe oz. odstranitev iz gozda, sofinancira 30 odstotkov vrednosti potrebnih del. Ministrstvo prizna od 12 do 32 ur dela na hektar, dnina (za osem ur) pa znaša 9.170 tolarjev. V kranjski območni enoti zavoda bi za subvencioniranje potrebovali letos okoli 12 milijonov tolarjev, v vsej Sloveniji 124 milijonov. C. Zaplotnik Odkup mleka v Sloveniji Kranjska mlekarna "lovi" četrto mesto 1 Iniiclrim ..\L.».ln!». nJl.na._ 11 C _!!*£___ 1*4______1 _ 1 __•_______ •■ I. V • n • • . . Z lanskim rekordnim odkupom 33,5 milijona litrov mleka se je povsem približala Pomurskim mlekarnam. Kranj - V kranjski mlekarni V slovenskem merilu je kranjska Celeia Arja vas (za 19 odstot- mlekarn še Mlekopromet Ljuto- mlekarna po količini odkuplje- kov), med mlekarnami, ki so v mer, Planika Kobarid, Agroi«d nega še vedno na petem mestu, primerjavi s predlani zmanjšale Vipava 1894, Postojna HruŠevje le za malenkost pa je zaostala za odkup, pa so poleg Pomurskih ter Vrhnika in Logatec. • CZ» so lani odkupili toliko mleka kot še nikoli doslej: 33,5 milijona litrov ali desetino več kot leto prej. Odkup s kmetij je bil večji za 12 odstotkov, s KŽK-jevih farm pa za skoraj dva odstotka manjši. Podrobnejši pregled pove, da lani nobena izmed sedmih zadrug, ki oddajajo mleko "svojih" kmetov v kranjsko mlekarno, ni zmanjšala odkupa. Prav vse so ga povečale, še najbolj pa cerkljanska (za 17 odstotkov), blejska (za 15 odstotkov) in trŽiška (za 14 odstotkov). Odkup sta še najmanj povečali Gorenjska mlekarska zadruga Kranj (za slabih devet odstotkov) in kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce (za pet odstotkov). Pomurskimi mlekarnami, ki so lani odkupile za 1,4 milijona litrov manj mleka kot leto prej. Škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga je bila s 7,9 milijona litrov mleka (12 odstotkov več kot leto prej) na osmem mestu med petnajstimi mlekarnami v Sloveniji, bohinjska pa ga je lani odkupila le malo manj kot dva milijona litrov ali enajst odstotkov več kot leto prej. Vseh petnajst slovenskih mlekarn je lani odkupilo 388 milijonov litrov mleka ali 14 milijonov (3,6 odstotka) več kot predlani. Več kot tretjino (143 milijonov) so ga odkupile Ljubljanske mlekarne. Odkup so najbolj povečali v mlekarni Podeželska mladina je zborovala V Lomu državne kmečke igre Naklo - Člani Društva kranjske in tržiške podeželske mladine so v soboto na občnem zboru v Naklem pre8'e delo v lanskem letu in sprejeli letošnji program dejavnost • Društvo, ki šteje 140 članov iz kranjske, nakelske, cerK' janske, preddvorske, šenčurske in tržiške občine, bo tu letos dalo velik poudarek izobraževanju, poučnim *ziet.°!!g sodelovanju z ostalimi gorenjskimi društvi podeželsK mladine in udeležbi na raznih prireditvah. Glavna nlV0^j jih čaka v začetku julija, ko bodo v Lomu pod StorŽiče državne kmečke igre, na katerih bo nastopilo čez tris tekmovalcev iz vse Slovenije. Ker društvo pokriva Pr^cJ veliko območje, so se odločili, da bodo po vzoru drusi kmečkih žena ustanovili še odbore. V Cerkljah so ga 1 ^ verjetno pa ga bodo tudi za območje zadruge Naklo, Sloga Tržič. • CZ. — d.d. SEMENARNA Ljubljana vabi svoje kupce v sredo, 6. marca 1996, ob 11. uri v novo trgovino, ki smo jo odprli v Škojji Loki, Novi svet 12. V njej boste našli vse za polje, vrt in dom na enem mestu, kjer vam je na izbiro blago iz petih programov: Program vrtnin: semena vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, sadike, lončnice program poljščin: semenski krompir, semena trav in krmnih rastlin program agrokemije: sredstva za varstvo rastlin, gnojila in substrati tehnični program: vrtnarsko orodje, cvetlične posode zoo program: hrana in oprema za male živali Trgovina je odprta od 8. do 19. ure. v soboto od 8. do 13. ure. Želimo vam obilo veselja ob nakupih v naši trgovini. SEMENARNA Ljubljana, d.d. - 90 let Minister izdal odredbo o dodatnih ukrepih v gozdovih Z lubadarjem na kratko Lubadarke ter podrta in polomljena drevesa bora in jelke je tren*1 posekati do 20. marca, drevesa smreke in macesna pa do 31. marca* Ljubljana - Že predpisi o gozdovih in o varstvu rastlin pred boleznimi in Škodljivci določajo obveznosti lastnikov gozdov, min ister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc pa je pred kratkim izdal odredbo, s katero je predpisal dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov. Po tej odredbi (veljati ie začela 1. marca) morajo lastniki oz. upravljalci gozdov do 20. marca posekati podrto ali polomljeno drevje jelke in bora, urediti sečišča, na območjih, kjer so bila lani žarišča lubadarja, pa obeliti tudi panje jelovih dreves. Za smreko in anen. ^avoa po 13. marcu ne po JJV/g^ macesen je zadnji rok za posek in ureditev drevja za redni posek, gozdarski .»™Pv^j sečišč 31. marec. Če lastnik oz. upravljalec* pa bo redno sečnjo lahko ustavil, če ,aslJnje navedenega ne bo mogel narediti v predpi- dotlej še ne bodo končali sanitarne scjh sanem času, bo moral o tem deset dni pred iglavcev, uredili sečišč in izvedli zatira« zadnjim rokom obvestiti Zavod za gozdove ukrepov. • CZ. Slovenije, v skrajnem primeru pa bo roke p dodatne izjemne ukrepe določil gozdars*. inšpektor. Drugi del ministrovih dodatnih ukrepov zadeva drevje, ki so ga že napadli podlubnj: ki. Lastniki morajo do 20. marca posekan lubadarke bora in jelke, do 31. marca se smrekove in macesnove, v predpisanih roktn morajo urediti tudi sečišča in poskrbeti za zatiralne ukrepe. Če lastniki oz. upravljale* gozdov del ne bodo naredili v roku, zavod za gozdove izdal določbo m J*fjj določil, da morajo dela opraviti v desetin dneh. Zavod po 15. marcu ne bo določa' KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto 96 popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALY-ŽAGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel!fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d .0.0. Te dni je na Pokljuki in še posebno na Rudnem polju pravi živ - žav ZA TEKMO SP VSE PRIPRAVLJENO Minuli četrtek so se naši najboljši biatlonci na Pokljuki pomerili za naslove državnih prvakov na dolgih Progah, v soboto in nedeljo pa so pripravili še mednarodno tekmovanje smučarjev tekačev za kontinentalni pokal - Na Bledu in na Pokljuki je danes že večina udeležencev letošnje predzadnje triatlonske tekme za svetovni pokal, saj bo prva preizkušnja na Rudnem polju že pojutrišnjem Pokljuka, 5. marca - S soncem obsijana, pa tudi s snežno odejo °°gato odeta Pokljuka, je te dni pravi raj za ljubitelje zimskih športov, še posebno pa za športnike, za biatlonce in tekače, ki imajo na Rudnem polju svoj drugi dom. Vrhunec različnih prireditev, od tekem za državno prvenstvo do mednarodnih tekmovanj tako tekačev kot biatloncev, pa bo letos tekma svetovnega pokala biatloncev, ki se bo s slovesno otvoritvijo l»Čela jutri ob 19. uri, v tekmovalne smučine pa se bodo nj»Jbo!jsi biatlonci in biatlonke sveta prvič podali v četrtek, ko bo 00 10. uri start moških na 20-kilometrski progi. ^aši biatlonci, ki imajo poki- najstarejši in najizkušenejši v SNOVVBOARD jusice proge tako rekoč v me- slovenski ekipi, 30-letni Bošt-ncu, so zadnji pomembnejši Jan Lekan iz Domžal, član SK 5.n,ng na Rudnem polju opra- Termiti, peti pa je bil Tržičan J" v četrtek, ko so se na 4. Tomaž Globočnik, član TSK na jnem prvenstvu pomerili Merkur. To pa so tudi repre-.a dolgih progah. V precej zentantje, na katere vodstvo Cjenačeni moški slovenski naše reprezentance največ starat rePrezentanci si je tok- vi, saj si bodo fantje na doma-*t naslov državnega prvaka čem terenu skušali priteci nove Prislužil najmlajši član, sicer pa točke svetovnega pokala, aomačin" iz Zgornjih Gorij in Po mnogih odličnih rezultatih 22*? Partizana iz Gorij, letošnje sezone pa seveda tako . *"letni Tomaž Žemva. Tomaž trenerji kot gledalci na Pokljuki (n -u1^ s,cer drugi čas teka največ pričakujejo od Križanke .^ajnitreiži iP hil Tn*e Poklu- kot 400) iz 28 držav naj bi se zbrali na Bledu do jutri zvečer, ko bo ob 19. uri slovesna otvoritev tekmovanja. , ajhitrejši je bil Jože Poklu Kar), vendar pa je zgrešil trik-jat, Jože Poklukar pa štirikrat. x a so naši biatlonci res izenačen Andreje Grašič, sicer članice TSK Merkurja iz Kranja. Andreja si je minuli četrtek na Pokljuki z lahkoto pritekla in pristreljala naslov državne . a ekipa so dokazali še , Matjaž Poklukar, prav tako prvakinje še na 15-kilometrski Sgfen w Spodnjih Gorij in. progi, čeprav je tarče zgrešila «anTvD Partizana iz Gorij, ki kar petkrat 24-letna Križanka C, b,J tretji z malce slabšim se zaveda, da je zanjo nastop ,tek°m in tremi zgrešenimi stre- pred domačim občinstvom eden u' na četrto mesto se je uvrstil najpomembnejših v tej sezoni, Konec tedna so proge na Pokljuki preizkusili tudi smučarji **ač/, ki so se pomerili v tekmi za interkontinentalni pokal. osi so od tekmovanja pričakovali več, saj je bil v moški (šn d konllurenci ^boljši slovenski tekmovalec, Matej Soklič Planica) štirinajsti, pri ženskah pa je razočarala predvsem acnova (SK Črna), ki je bila precej skromna, osma. Poleg ^fnoVe je to(ke dobila še Malijeva, ki je biiQ enajsta. pri VSI1 ]e bil med našimi najboljši Petkovšek (TSK aikarton), ki je zasedel sedmo mesto. Naši so razočarali tudi nedeljskem teku štafet, najboljši pa so bili Nemci. Tomaž Žemva je v četrtek z zmago na DP dokazal, da je ob koncu sezone v dobri formi, in da si na domačem terenu lahko obeta dobro uvrstitev za točke SP. vendar pa bo na tekmovališče lahko odšla sproščeno, saj je v letošnji sezoni že dosegla in presegla svoje tekmovalne cilje. Ob letošnjem državnem prvenstvu gre omeniti tudi vse boljše rezultate juniorjev in juniork, ki so nastopili na Pokljuki. Med juniorji je zmagal Boštjan Petraš (SK Brdo) pred Gašperjem Grašičem (TSK Merkur Kranj) in Tomažem Jerončičem (SK Brdo), pri juniorkah pa je bila najboljša Mohoričeva pred Laniškovo in Dolinarjevo (vse TSK Merkur Kranj). Prejšnji teden pa so na Pokl-juku in Bled (kjer so nastanjeni) že začeli prihajati prvi udeleženci letošnje predzadnje tekme biatloncev za svetovni pokal. Vsi reprezentantje (organizatorji jih pričakujejo več Poleg tekmovalcev na Bledu in na Pokljuki organizatorji pričakujejo tudi številne predstavnike sponzorjev, domače ih tuje novinarje, gospodarstvenike ter eminentne predstavnike Mednarodne biatlonske zveze ter drugih športnih zvez, najavljeni pa so tudi obiski predstavnikov prejšnjih in prihodnjih organizatorjev svetovnih prvenstev v biatlonu. Ker pa se od četrtka do nedelje pričakuje ob progah tudi veliko število gledalcev organizatorji naprošajo, da se ti na prireditveni prostor pripeljejo z avtobusi, ki bodo vozilili z Bleda na Pokljuko. Tekmovalni del svetovnega pokala na Pokljuki se bo začel v četrtek, ko bodo ob 10. uri startali moški na 20-kilometrski progi, ob 13. uri pa se bodo na 15-kilometrski progi pomerile ženske. Razglasitev rezultatov bo v četrtek takoj po tekmovanju, ob 19. uri pa bo družabni večer. V petek se bodo tekmovalci in tekmovalke na Pokljuki posvetili treningu, v soboto pa se bodo na krajši progi ob 10. uri pomerili moški, ob 13. uri pa ženske. Podelitev nagrad in priznanj bo ob 18. uri. Tekmovanja bodo biatlonci zaključili v nedeljo s teki moških in ženskih štafet. • V. Stanovnik, ^aši reprezentantje so si z nastopom na tekmi SP v Lahtiju utrdili ugled med skakalnimi velesilami PETERKA JE POSTAVIL CELO REKORD SKAKALNICE rimož Peterka, komaj sedemnajstletni Moravčan, sicer pa član SK Triglav, je na tekmi r,,. lovnega Poka,a v finskem Lahtiju v treh dneh kar dvakrat stal na zmagovalnem odru, vmes TDIPI AV n A T M A TT TCDFČmf i čl Pa Je na moštveni tekmi postavil se rekord skakalnice, saj je skočil 127 metrov HjLAV LFALEL NAJ UarJLaiNrJM Mladi snowboarderji na Japonsko - Včeraj zjutraj so z brniškega letališča preko Frankfurta v Osako na Japonsko odpotovali naši snowboarderji, ki bodo tekmovali na tretjem mladinskem svetovnem prvenstvu mednarodne snovvboard zveze I.S.F. Med okoli dvesto tekmovalci bo na Startu kar enajst naših mladincev, saj so stroške potovanja pokrili japonski organizatorji. Barve Slovenije pa bodo zastopali: Miha Rant (Snowboard klub Kranjska Gora), Boštjan Hedžet (Vision Optik MB/Inotehna), Grega Tašner (Vision Optik MB/Fidato), Matevž Barbo, Tomaž Baškovič (oba Sportvvav Casino Ljubljana), Marko Fujs (Vision Optik MB/Inotehna), Klemen Razinger (Ultrasport Radovljica/Koloy's), Borut Kržič (Sportvvav Casino Ljubljana), Jure Gmajnar (Ultrasport Radovljica/ Droga), Staša Fijavž (Rogla/Goltes) in Petra Škrabar (Snurf-cjub). Reprezentanco so pomagali opremiti: Goltes Snovvboard-ing, Red Buli, Droga Portorož in športni marketing Agens. Do sedaj Slovenija na dveh SP še ni dobila kolajne, tokrat pa si mladi in njihovi trenerji obetajo tudi poseganje po visokih uvrstitvah. • V. Stanovnik, foto: J.Furlan SMUČARSKI SKOKI ROBERTU KRANJCU NASLOV PRVAKA Planica, 2. marca - V Planicije SSK Alpina iz Žirov organizirala državno prvenstvo v skokih in nordijski kombinaciji za mladince do 16 let. V zelo težavnih razmerah za skoke je v spremenljivem vetru, povsem zasluženo postal državni prvak Robert Kranjec z dvema izenačenima skokoma in lepimi ocenami za slog. Kranjcu je to letos že drugi naslov (prvega je osvojil v svoji kategoriji dečkov do 15 let), drugega pa pri mladincih do 16 let. Jure Kosmač pa je osvojil državni naslov v kombinaciji. Na državnem prvenstvu je nastopilo 45 skakalcev in 12 kombinatorcev. To je bilo obenem tudi zadnje tekmovanje, ki se je število za pokal Cockta v kategoriji mladincev do 16 let, kejr so na prvih treh mestih člani Triglava iz Kranja: 1. Kranjec Robert 398 točk, 2. Primož Delavec, 332 tok, 3. Uroš Peterka 212 točk. Tekmovanje seje odvijalo na K-95 M. Rezultati: 1. Robert Kranjec (Triglav) 230,0 t 92 in 90 m, 2. Anže Urevc (Stol Žirovnica) 229,0 t 89 in 87 m, 3. Primož Gostič (Ilirija Center) 223,5 t 81 in 101 m, 4. Miha Rihtar (Triglav) 217,5 t 96 in 80 m, 7. Primož Delavec (Triglav), 8. Simon Sturm (Alpina Žiri). Klasična kombinacija: 1. Jure Kosmač, 2. Simon Šturm (oba Alpina Žiri), 3. Aljoša Zelnik (Triglav), 4. Davorin Stanonik (Alpina Žiri), 6. Boris Oblak (Alpina Žiri). *ranj, 4. marca nasto Komaj dva meseca po prvem letošnjem _____• r> •__\ „,.#„1, nastopu na tekmah svetovnega pokala ie Primož Peterka v petek 2 tre»j>č v tej sezoni stal rta zmagovalnih stopnicah. Na srednji ^akalnici v Lahtiju je namreč zaostal le za Japoncem Harado in I>ncem Laitinenom ter zbral natančno toliko točk kot Poljak Malysz. S tem pa je mladi Moravčan (v četrtek je slavil sedemnajsti rojstni dan) šele napovedal odlične uvrstitve v r,»ski skakalni metropoli. ergijo. V nedeljo je bil namreč po prvi seriji šesti, v drugo pa je skočil odlično in zaostal le za uususa, odličnim Japoncem Masahikom Jpocrt Meglic in Urban Franc, Harado. Tako si je skupno *endar pa se jjm nastopi niso priboril drugo mesto, od naših Ereveč posrečili. Zato pa je pa je bil Samo Gostiša devetnajsti, Urban Franc pa petintrideseti. *iv ,lzVrstno tehniko in trdnimi sik Je Peterka nastopil tudi v "°°to na moštveni tekmi. Naj- £3 so skakali Samo Gostiša, Robert M*»i;x :_ iu___i->____ 'et 'C H"SICt111- ^aio pa je ierka skočil drugo daljavo na«6 SeriJe- 119 metrov, in «Mm zagotovil želeno šesto Gosns ^ato sta v drugi seriji bol J t»m Me8^č skočila precej enJ Prim°ž Peterka pa je še tren1 letos dokazal, da je . n-utno med najboljšimi ska-ni Jci sveta in pristal pri rekord-l27zr»amki znane skakalnice -ekinmetrin- S tem se je naša tem Utrdila na odličnem sestali ^estu ter prehitela Švico, Sest, je sedaJ Slovenija tudi ost! V P°kalu narodov in tako mi tJ,a med skakalnimi velesilami sveta. da*k° SO, nekateri pričakovali, v n2? r adi slovenski šampion utruJen, pa je Primož sknt; t ^kazal, da mu dobri dajo le še dodatno en- Konec tega tedna bo v Planici finale Alpskega pokala v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Na tekmah bo nastopila tudi večina naših reprezentantov na čelu s Primožem Peterko, organizator tekmovanja pa je najuspešnejši slovenski skakalni klub, Triglav iz Kranja. Primož Peterka je konec tedna znova dokazal, da je eden največjih svetovnih skakalnih talentov. Andreas Goldberger (1237 točk), tretji pa Finec Jane Ahonen (936 točk). Odličen 12. je Primož Peterka, ki ima 548 točk, Urban Franc ima na 31. mestu 175 točk, Robi Meglic je s 105 točkami 40, Samo Gostiša pa s 60 točkami 48. Včeraj je najuspešnejše skakalce na čelu z Urbanom Francem, Primožem Peterko in Igorjem Cuz-narjem sprejel tudi kranjski župan Vitomir Gros, ki je tako športnikom kot trenerjem in funkcionarjem čestital za lepe uspehe v iztekajoči se sezoni. Skakalce v svetovnem pokalu konec tedna čaka tekma v poletih v Harrachovu na Češkem, sezono pa bodo zaključili s tekmama v Falunu na Švedskem in v Oslu na Norveškem. " V. Stanovnik Tako po 25 tekmah svetovnega pokala v skupnem vrstnem redu vodi Finec A.P. Nikkola (1314 točk), drugi je Avstrijec PONOVNO KRANJEC Ljubno ob Savinji, 3. marca - SK Ljubno je bilo organizator zadnje tekme za pokal Cockte v kategorji dečkov do 15 let. Nastopilo je 52 skakalcev, ki so se pomerili na K 75. Ponovno so bili v ospredju mladi Kranjčani. Rezultati: 1. Robert Kranjec 221,1 t 732,5 in 72 m, 2. Bine Norčič (oba Triglav) 215,7 t 71 in 72,5 m, 3. Blaž Vrhovnik (Ilirija Center) 206,9 t 69 in 70 m, 4. Uroš Peterka, 5. Miha Rihtar, 6. Marko Šimic, 7. Gašper Čavlovič (vsi Triglav). J. B. Zg. Besnica, 3. marca • SK Triglav bo letošnjo sezono že četrtič zapord osvojil pokal Cockta in prvenstvo Slovenije. Pred zadnjimi tekmami ima nedosegljivo prednost. Do sedaj so bile izvedena vsa tekmovanja v pokalu Cockte od dečkov do 9 let do mladincev do 16 let. Do sedaj je bilo izvedenih 25 posamičnih tekmovanj, 6 moštvenih in 46 mednarodnih tekmovanj. Trenutno vodi z veliko prednostjo 4316 točk pred Ilirijo center. Rezultati: 1. Triglav 10.908 točk, 2. Ilirija Center 6.592 točk, 3. Trifix Tržič 3.383 točk, 4. Alpina Žiri 2.195 točk, 5. Stol Žirovnica 1.807 točk, 6. Velenje 1.682 točk. NASLOV ALPINI Šmarnto na Pohorju, 2. marca - SSK Šmartno na Pohorju je bilo organizator moštvenega državnega prvenstva za dečke do 11 let. Kar 20 ekip iz 11 klubov se je pomerilo na K-21 M. Premočno ie zmagala prva ekipa Alpine iz Žirov. Rezultati: 1. Alpina Žiri I. 855,7 točke, 2. Ilirija Center I. 801,3 točke, 3. Stol Žirovnica I. 791 točk, 4. Triglav I. 770,6 točke, 5. Velenje I. 740,9 točke, 6. Stol Žirovnica II. 712,4 točke. • Janez Bešter ŠTIRI MEDALJE ZA KRANJSKE SKAKALCE Kranj - Na tekmovanju alpskih držav (Nemčija, Avstrija, Francija, Švica, Italija in Slovenija) v nordijskih disciplinah v Franciji so slovenski skakalci dosegli odmevne uvrstitve. Od šestih možnih medalj v smučarskih skokih so osvojili kar štiri mladi skakalci kranjskega Triglava. Med dečki do 14 let je srebro osvojil Robert Kranjec, bron pa Uroš Peterka. Primož Delavec je bil med dečki do 15 let drugi, Andrej Cuznar pa tretji. Zelo dober je bil še Anže Krevc (Stol), ki je bil deveti med dečki do 15 let. Izkazal pa se je tudi Bine Norčič iz Kranja, ki je bil dvanajsti med dečki do 14 let. V nordijski kombinaciji je bil vrstni red naših dečkov do 15 let naslednji: 5. Kosmač (Alpina), 14. Zelnik (Triglav), med dečki do 14 let pa je bil med našimi najboljšimi Marko Šimic (Triglav), ki je osovjil osmo mesto. • Jože Javornik NOGOMET Druga nogometna liga NAKLANCI UMIRILI OBLAKOVE ČRNUČE ČRNUČE:NAKLO 0:0 Naklo, 5. marca - Le redki so upali, da se bo Naklo s sobotne tekme s Črnučami, ki je bila v Dekanih, vrnilo neporaženo. Črnuče so bile z Janijem Zavrlom in Branetom Oblakom na trenerski klopi, Robijem Oblakom in Markom Gruškovnjakom v moštvu ter sorazmerno dobrim gmotnim stanjem favorit, vendar so jih Naklanci umirili in jim dali vedeti, da njihova pot k vrhu ne bo tako gladka. Mlado naklansko moštvo, brez Koprivca in Murnika, je igralo zbrano in presenetilo, TuŠar pa bi lahko iz dveh priložnosti dosegel tudi zadetek. Najboljšega črnuškega igralca Robija Oblaka, ki je igral tudi v Naklem, jeseni pa je na tekmi v Kranju največ prispeval k porazu Naklancev, je pokril Robi Žagar, vsi drugi igralci pa so izpolnili svoje naloge, tako da je bila pot k točki odprta. Trener Nakla Janez Križaj nad zrelo igro svojega moštva ni presenečen, saj je sposobno dobrih iger, če le hoče. V Dekanih so igrali disciplinirano in predvsem mirno, med igralci pa vlada Erijateljstvo, česar v naklanskem moštvu kar nekaj časa ni ilo. V nedeljo čaka Naklo novo gostovanje: Rudar Trbovlje, ki bo hotel nad Gorenjce stresti svojo jezo zaradi poraza z Nafto. Potem pa bo pomlajeno moštvo prvič zaigralo doma, upajo, da že na novem igrišču v Naklem. Sredi tedna pa so Naklanci igrali v Preddvoru prijateljsko tekmo s tamkajšnjim moštvom. Ligaši so visoko zmagali (16 : 2), pomembnejše pa je, da so Preddvorčani uspeli urediti igrišče, kar marsikomu sedaj ne uspeva, da sta bila na tekmi župana obeh občin Ivan Stular in Miran Zadnikar in da ima naklansko moštvo v preddvorski občini zveste navijače. Preddvorski nogometaši in njihov predsednik Ivan Markič so poskrbeli za prijetno srečanje po tekmi v Bistroju Belca na Zgornji Beli. Za Naklo so proti Črnučam igrali Botonjič, Gruden (Triler), Brkič (Kondič), Tadej Pavlic, Razdrh, Žagar, Pavlin, Zupančič, Grašič, Tušar in Ahčin. • J.Košnjek MALI NOGOMET POLOVIČEN USPEH ZA GORENJCE Minuli petek so moštva v slovenski malonogometni ligi odigrala 12. krog. Obe gorenjski ekipi, Alples LP Sportflt in Marmor Hotavlje, sta gostovali, zmago na tujem pa so si priborili nogometaši iz Železnikov. Ekipa Alples LP Sportfita je gostovala pri ekipi Bronx Barracuda in zmagala 3: 4 (2:3), ekipa Marmor Hotavlje iz škofje Loke pa je bila tokrat gost vodilnih na lestvici, Elektro Rogiča in izgubila 5:1 (3:0). Ta petek obe ekipi igrata na domačem terenu, v hali Poden v Škofji Loki. Železnikarji gostijo ekipo Elektro Rogič ob 21. uri, še prej pa bo ob 19.30 uri tekma med ekipama Marmor Hotavlje in Inženiring Šarbek. • V.S. ATLETIKA ŠE DVE SREBRNI KOLAJNI Kranj • Atletinje in atleti kranjskega Triglava nadaljujejo z uspehi na državnih zimskih prvenstvih. S prvenstva v metih za pionirje in za starejše mladince, ki je bilo je v soboto v Kopru, so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto kolajno. Tekmovanje starejših mladink v metu kopja je bilo podobno klubskemu prvenstvu, saj so bile v prvi sedmerici kar štiri kranjske metalke. Mirjana Idžanovič, ki je še mlajša mladinka, je bila druga (32,78) in le za dva centimetra boljša od klubske kolegice, starejše mladinke Suzane Jenko, ki se je uvrstila na tretje mesto; Šesta je bila Maja Breze (28,04 - osebni rekord)/ sedma pa Barbara Ozebek (25,94). V konkurenci starejših mladincev sta v metu diska nastopila iz Triglava dva mlajša mladinca: Edi Okič je bil peti z osebnim rekordom 37,52 metra, Mitja Ančik pa deveti (27,34). Med pionirkami je bila Meta Močnik v metu kopja druga z novim osebnim rekordom 33,60 metra. V nedeljo je bilo v Mariboru še državno zimsko prvenstvo v krosu, na katerem pa se je od šestih mladih Triglavanov najbolj izkazal Andraž Štalec, ki je bil deseti med pionirji. • C. Z. VATERPOLO LEP USPEH SLOVENIJE V CARIGRADU Carigrad - Slovenska reprezentanca, katere cilj je letos uvrstitev na "B" prvenstvo Evrope in v tej skupini tudi ostati, je s turnirjem v Carigradu začela svoje priprave za uresničitev teh ciljev. V Carigradu so svoje cilje, ki so si jih zadali pred odhodom, ti pa so bili zasesti 3. do 5. mesto, 100-odstotno izpolnili, saj so v močni konkurenci osvojili tretje mesto. Slovenska reprezentanca je bila edina reprezentanca, ki ji je uspelo premagati prvega na tem turnirju. Videlo se je, da se je reprezentanca šele prvič zbrala pred tem odhodom, saj jim nikakor ni šla igra z igralcem več, kar pa bodo prav gotovo popravili do drugega mednarodnega turnirja, ki ga organizira Vaterpolska zveza Slovenije v začetku aprila. Našo reprezentanco pa je oslabila še poškodba Erika Bukovca, ki se je poškodoval mezinec desne roke na predstavitvi pred prvo tekmo. Rezultati naše reprezentance na tem turnirju: Slovenija : Romunija 8:7, Bolgarija : Slovenija 9:6, Turčija : Slovenija 7:10, Slovenija : Izrael 5:5, Kazahstan : Slovenija 9:7, Kazahstan : Izrael 13:4. Končni vrstni red: 1. Romunija 8, 2. Kazahstan 8, 3. Slovenija 5, 4. Turčija 4, 5. Bolgarija 4, 6. Izrael 1. Čez 25 dni čaka našo reprezentanco nova preizkušnja. V Kranju bo namreč v organizaciji Vaterpolske zveze mednarodni turnir, na katerem bodo poleg naše reprezentance nastopile Še reprezentance Bolgarije, Ukrajine, Belorusije, Češke in Turčije. Konec aprila in v začektu maja pa naše vaterpoliste čaka nastop na kvalifikacijskem turnirju za udeležbo na "B" prvenstvu Evrope. Tudi ta kvalifikacijski turnir bo potekal v Kranju. Jože Marinček Hokejisti Olimpije Hertz so v nedeljo še petnajstič zapovrstjo premagali Acroni Jesenice KLASIKA POD TAKTIRKO ZELENIH Letošnji finale državnega hokejskega prvenstva je sicer klasični obračun Olimpije Hertz in Acronija Jesenic, vendar pa so zaenkrat dirigentje Ljubljančani - Po petkovem nesrečnem porazu v Tivoliju so železarji v nedeljo na Jesenicah že petnajstič zapovrstjo priznali premoč Olimpije Hertz Jesenice, Kranj, 5. marca • Kot je kazalo še minuli petek, naj bi bil finale letošnjega državnega hokejskega prvenstva zanimiv kot vsa zadnja leta, po nedeljskem visokem porazu Jeseničanov v domači dvorani, pa le še malokdo stavi na rdeče barve. Olimpija Hertz je namreč nad železarji v nedeljo zabeležila že petnajsto zaporedno zmago in drugo zmago v letošnjih finalnih obračunih. Za naslov prvaka Ljubljančani potrebujejo še dve zmagi, Jeseničani pa še (vse) štiri. Kljub boljšim igram Olimpije Hertz v letošnji sezoni so Jeseničani v petek v Tivoliju igrali, kot smo jih bili zadnja leta vajeni. Z gorenjsko trmo so bili večino tekme boljši nasprotniki in šele v zadnji tretjini so nesrečno izgubili. Rezultat je bil 6:4 (2:2,1:1, 3:1). Večina navijačev je zato pričakovala podobno izenačen boj v nedeljo tudi v Podmežakli, vendar pa so Jeseničani po dveh zaporednih zadetkih na začetku druge tretjine popustili in Ljubljančani so jim napolnili gol. Pri tem gre omeniti, da so imeli v začetku drugega dela srečanja železarji kar pet minut igralca več na ledu, ta čas pa so le enkrat resneje ogrozili gol Boštjan Omerzel ie v Kranju izenačil na 2:2, vendar je zmaga po kazenskih strelih odšla na Bled. sicer odličnega vratarja Red-dicka. Na drugi strani Oleg Brataš ni imel svojega dne in Ljubljančani so na koncu slavili 6:1 (0:0, 4:0, 1:2). "Gotovo po dobri igri v petek v Tivoliju nismo doma pričakovali takšnega poraza. Dobro smo igrali v prvi tretjini, ko smo imeli nekaj priložnosti, vendar pa jih nismo izkoristili. V drugi tretjini smo v pičlih treh minutah dobili tri gole. To je moštvo potrlo in iz tega se nismo znali "pobrati". Upam, da bomo že na novi tekmi v Ljubljani popravili slab vtis. Morda imajo Ljubljančani trenutno poleg rezultatske tudi psihološko prednost, vendar pa je za prvaka potrebno zmagati štirikrat," je po nedeljski tekmi na Jesenicah komentiral trener domačih Franci Žbontar. Tretja tekma za naslov državnega hokejskega prvaka bo danes ob 18. uri v hali Tivoli. Kot kaže po dveh tekmah za tretje mesto, pa bo zanimiv tudi končni obračun med Sportino in Triglavom. V četrtek so namreč Blejci na prvi tekmi za tretje mesto (tudi za tretje mesto se igra na štiri zmage) v domači dvorani presenetljiv0 izgubili kar 3:6 (2:1, 1:2, 0:3). Tudi na drugi tekmi v soboto v Kranju so komajda odnesli domov zmago, ki so si j° priborili šele po streljanju prostih strelov. Po rednem delu je bil namreč rezultat 3:3, nato pa so Blejci zmagali 4:6 in v zmagah izenačili na 1:1. Tretjo tekmo bodo igrali jutri ob 1°-uri na Bledu. V. Stanovnik, foto: J.Furlan HOKEJSKI TURNIR MALČKOV Kranj, 5. marca - Hokejski klub Triglav iz Kranja bo ta petek in soboto, 8. in 9. marca, organizator III. memoriala Rudija Zalokarja. Na turnirju imajo pravico nastopa igralci stari največ dvanajst let. Hokejski turnir "malčkov" oziroma III. memorialni turnir Rudija Zalokarja bo na drsališče v PPC Gorenjskega sejma, ki je tudi pokrovitelj tekmovanja, privabil šest ekip. V A skupini so moštva HK Olimpije Hertz, HK Acroni Jesenice in HK Zvolen iz Slovaške, v B skupini pa bodo nastopili HK Medveščak iz Zagreba, HK Sportina z Bleda in domačini, HK Triglav iz Kranja. Tekmovalni spored se bo začel v petek ob 17. uri s tekmo med HK Olimpijo Hertz in Zvolnom ob 17. uri. V soboto bo zjutraj ob 8. 30 najprej srečanje med HK Medveščakom in HK Sportino, ob 9.30 pa se bodo pomerili malčki HK Zvolna in HK Acroni z Jesenic. Otvoritev turnirja bo v soboto ob 10.30, sledila pa bo tekma med HK Triglavom in HK Medveščakom, HK Olimpijo Hertz in HK Acroni Jesenicami ter med HK Sportino in HK Triglavom. Ob 13.45 bo tekma za 5. mesto, ob 14.45 za 3. mesto in ob 15.45 za prvo mesto. Turnir se bo zaključil s podelitvijo priznanj ob 16.45. • V.S. Po drugi finalni tekmi na Jesenicah so gledalci povedali: Mitja Šivic z Jesenic "Tudi sam igram hokej v mladinski ekipi Jesenic in seveda nisem zamudil današnje tekme. Ce povem po pravici, sem pričakoval zmago naše članske ekipe, saj so v petek v Ljubljani dobro igrali. Mislim, da trenutno moštvo dobro trenira, vendar pa je po odhodu Arsenaulta veliko "izgubilo" in tega se na da takoj nadoknaditi. Pa tudi sicer je ekipa zelo mlada. Najbrž bo letos težko zmagati, vendar pa bo že naslednjo sezono bolje." Špela Bertoncelj iz Tržiča: "Ze precej časa navijam za Jesenice in redno hodim na tekme. Največkrat pridem v Podmežaklo, včasih pa grem tudi na Bled ali v Ljubljano. Danes sem bila nad igro Jeseničanov zelo razočarana. Upam pa, da kljub rezultatu 2:0 za Ljubljančane prvenstvo še ni odločeno, in da se bodo Jeseničani znali pripraviti na novo tekmo. Gledalci s tribun jih bomo vsekakor še podpirali." Janez Kosmač iz Radovljice: "Od današnje tekme sem pričakoval boljšo igro domačinov, Jeseničanov, saj sem njihov dolgoletni navijač in lahko rečem, da sem bil razočaran. Na vsak način ni rezultata brez borbene igre, pa tudi pri golman^ bi bilo treba kaj storiti. Prva tretjina je bila sicer odlična, vendar če ni pike na i, če ni gola, tekma ne more biti dobljena. Mislim pa, da prvenstvo še ni odločeno in da bo na končno odločitev treba še malo počakati." Milan Dragan iz Ljubljane: "Redno spremljam hokejske tekme in ker sem navijač Olimpije Hertz, sem seveda po letošnji sezoni in po današnji tekmi lahko zadovoljen. Pričakoval sem zmago in mislim, da ni bila vprašljiva. Tudi v nadaljevanju finala računam na končno zmago Olimpije, na rezultat 4:0. " O ICO Mi E T TRIGLAVU VENDARLE ZMAGA P9RAZA. SESIRJA IN PR?.DI)V0RA Konec tedna so košarkarji ponovno igrali prvenstvene tekme. Ekipa Triglava je doma zabeležila pomembno zmago, zmagali pa so tudi Ločani. Nepričakovano je izgubila radovljiška Didakta, košarkarice Odeje Marmorja pa so že prej odigrale tekmo 17. kola in premagale Union A tras. Triglavani so si tokrat z učinkovito igro prigrali zanesljivo zmago z ekipo Cometa. Najboljši pri Kranjčanih so bili tokrat Hafner, Drobnjak in Eržen, rezultat tekme pa je bil 87:72 (44:34). Tako so Triglavani v boju za obstanek v Al ligi trenutno na šestem mestu, jutri pa gostujejo pri Republiki. V A2 ligi za moške je ekipa Loka kave v pomembnem srečanju zabeležila zmago 76:68 (44:32). Ločani so trenutno tretji, jutri pa gostujejo pri Jezici. Nepričakovano pa je tokrat izgubila radovljiška Didakta, ki je bila na domačem parketu slabša od ekipe Kemoplasta. Gostje so zmagali 51:61 (25:32). Kljub porazu so Radovljičani še vedno na prvem mestu v B ligi, v nedeljo pa gostujejo pri Plimi Preboldu. • V.S. ZA MEDOBČINSKE NASLOVE NA GODEŠIČU V dvorani krajevne skupnosti na Godešiču je bilo medobčinsko prvnestvo v namiznem tenisu za veterane iz občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane. Ob dobri organizaciji NTK Kondor so sodelovali igralci iz Železnikov, Škofje Loke, Godešiča in Brodov. Naslovi s posameznih starostnih kategorijah so odšli v Železnike s Francem Rantom od 30 - 40 let, od 40 - 50 let je naslov ostal doma z zmago Janeza Starmana, nad 50 let pa je zmagal Jano Rant iz Škofje Loke. Igralci so se obenem pomerili med seboj tudi za naslov najboljšega vseh starostnih skupin, kjer je zmagal Franc Rant iz Železnikov. Rezultati najhujših od 30 - 40 let: 1. Rant Franc - Bazen Železniki, 2. Šuštar Rado - Bazen Železniki, 3. Prevodnik Franc -Brode. Od 40 - 50 let: 2. Janez Starman - Kondor, 2. Cunk Ivan -Bazen Železniki, 3. Žagar Peter - Partizan Škofja Loka.Nad 50 let: 1. Rant Jano - Partizan Škofja Loka Absolutna kategorija vseh starostnih skupin: 1. Rant Franc - Bazen Železniki, 2. Rant Jano -Partizan Škofja Loka, 3. Janez Starman - Kondor, 4. Cunk Ivan -Bazen Železniki. • Janez Starman Tokratni rokometni konec tedna je bil zelo pomemben/* gorenjske drugoligaše. Če bi vsi zmagali, bi že skoraj zanesljiv lahko rekli, da bomo imeli v naslednji sezoni najmanj tri 1 ligaše. Tako pa se je vse predstavilo za kakšen krog naprej. . Šešir je imel težko gostovanje v Ivančni Gorici in izgubil točki i» prvo mesto na lestvici. Obenem pa ni bilo "pomoči" 0.D.enL drugima gorenjskima drugoligašema. Če bi Ločani slavili,, Grosuplje za Besnico zaostajale za točko, pa tudi Preddvorčani n bi, kljub porazu, za njimi zaostajali kar štiri točke. Tako pa zdaj Grosuplje skupaj s Škofljico delijo četrto mesto, oboji imajo po f točk. Besnica za obema zaostaja samo za točko, Preddvor skupaj Sežanci pa že za štiri. .. Najtežje delo tako čaka Preddvor, ki je v Sežani izgub1 j Preddvorčani so igrali oslabljeni, saj ni igral Žibert, ki je mor? odslužiti kazen za drugi rdeči karton. V nadaljevanju pa ne bod več smeli izgubljati točk po nepotrebnem. Rezultati 17. kroga: Besnica-Škofljica 22-21, Mitol Sežana' Preddvor 33-27, Global Best Grosuplje-Šešir 19-18, Inje*' Črnomelj 34-17, Prule-Jestvina Koper 27-26, Nova Gorica-Delmar Izola 18-27. Zdaj vodi Delmar ima 29 točk pred Inleso" in Šeširjem, ki jih imata po 28. • Martin Dolanc POLFINALE BREZ GORENJCEV Kranj, 3. marca • Minulo sredo so rukometaši odigra'1 povratne tekme če t rt finala slovenskega pokala, v petek pa so v gostišču pri Jovotu na Kodeljevem predstavniki K Z izžrebali polfinalna para. Edina gorenjska ekipa, ki se ji je letos posrečilo uvrstitii v četrtino finala, so bili škofjeloški Šeširjevci, ki pa pri žrebu niso imeli sreče in so se v Četrtfinalu pomerili z aktualnimi državnimi iu pokalnimi prvaki, Pivovarno Laško. Ločani so izgubili prvo tekmo doma prejšnjo sredo, nato pa so izgubil še drugo v sredo v Celju (rezultat je bil 36:17 V Para polfinala pri moških sta: Prevent - AMC Cosrnos m Pivovarna Laško - Primorske novice. Prvi tekmi bosta jutri,'o-marca, povratni pa naslednjo sredo. Pri ženskah sta polfinalna para Robit Olimpija - Branik in M - Degro Piran - Krim Electa. Prvi tekmi bosta 12. in 13. marca, povratni pa teden dni kasneje. V.S. Torek, 5. marca 1996 Alpinistični smučar Davo Karničar načrtuje nov podvig S SMUČMI Z NAJVIŠJE TOČKE NA SVETU Jezerjs -~~wjan, ki je lani z bratom Drejcem smučal z Anapurne, se pripravlja za vzpon na Mount Peresi in prvo smučanje z 8848 m visoke gore. vzpela na enega lažjih šesttiso-čakov. Po vrnitvi v dolino bo iz Katmanduja odšla okrog 20. aprila v Tibet. Vzpon se bo začel z ledenika Rongbuk pod severozahodno steno Mount Jezersko, 2. marca - Konec tega meseca bo odšla v Himalajo petčlanska odprava alpinistov iz Slovenije, ki se ji bosta pridružila še hrvaški in jnehiški alpinist. Vsi skupaj »odo skušali omogočiti Davu Karničarju čimbolj zanesljiv vzpon na najvišji vrh našega Planeta. Od tam namerava 33-'etni alpinistični smučar z Jezerskega kot prvi človek na 8vetu smučati prek severnega ostenja. .Smučanje je pri Karničarje-y»h družinska tradicija. Davo se )e po odhodu iz smučarske reprezentance posvetil alpinizmu in ekstremnemu smučanju, poslej je opravil okrog 900 Pjezalnih vzponov in vrsto težjih spustov s smučmi v domačih odvisna od snežnih razmer v steni. Smučanje naj bi opravil med 5. in 20. majem. V prvem dnevu bom skušal prismučati čim nižje, morda celo do baznega tabora. Če se bo pojavila Everesta. Bazni tabor bo okrog izčrpanost prej, bo na razpolago 6100 metrov visoko, nad njim tudi zdravnikova pomoč v višjih Davo Karničar odprave v tuja gorstva pri PZS. Njen načelnik Tone Skarja bo glavni organizator, vodja odprave izkušeni alpinist Viki pa bodo verjetno štirje višinski tabori, zadnji nad 8000 metri višine. "Šlo bo za klasičen vzpon, med katerim se bomo postopno vzpenjali in opremljali goro. Trije Člani ekipe so že bili na vrhu, zato bodo lahko pomagali s svojimi izkušnjami, v pomoč pa bodo tudi višinski nosači. S seboj bomo imeli tudi jeklenke s kisikom, tako da bi bi vzpon čimbolj gotov, pa da bi zanj ■ Pa porabil čim manj moči. Osnovni : • T"sluv s smučmi v aomacin Grošelj, zdravnik dr. Damijan cjk ;e namreč smučanje z vrha " tujih stenah. Vrhunski dose- Meško, fotograf in pomočnik najvišje gore na svetu, kar «K mil io nonol nn.ilo 1QQ^ _____1_„ Cl... Vl.mam> Vf\A. - - - • •• mu je uspel 29. aprila 1995, snemalca Stane Klemene, vod- doslej §e m opravil nihče. ju moči. Žal je večni problem Čala u- ratom Drejcem smu" ia snemanja Stipe Božič iz Kolikor vem, ima take načrte zagotavljanje denarja za stroške r*ja s himalajskega osemtisoča- Splita, njegov drugi pomočnik tudi alpinistični smučar z Južne *------- ™- —s»- ~u«-~ (Anapurna. K»«»a. pa Carlos Carsolio iz Mehike," Tirolske, zato z odpravo nismo 7 » , smučanju z Everesta sem [e predstavil sodelavce Davo hoteij odlašati. ;acel razmišljati že leta 1993 po Karničar, ključr ^uspešni odpravi na K 2. Po usPehu na Anapurni se je taborih. Izpolnili bomo vse zahteve, na katere lahko vplivamo. Vse drugo bo odvisno od gore in vremena. Vsekakor želim, da bi z Everesta smučal prvi, ker le to nekaj pomeni," je zaupal za naše bralce alpinistični smučar, ki dela kot serviser tovarne Elan, doma pa ima družino s tremi otroki. Prav zaradi domačih bi rad Davo Karničar čimbolj izključil dejavnike tveganja. Za odpravo so izbrali najboljšo opremo, sam pa posveča veliko skrbi rednim treningom in utrjevanju moči. Žal je večni problem zagotavljanje denarja za stroške odprave. Ob službenih obveznostih si je v zadnjem času nakopal skrbi s pripravo knjige "Alpinizem, samoljubje, ljubezen", ki bo v marcu prišla iz tiska. Kot je v načrtu, pa naj bi mož v mah z ^ na5rtujem smu5anje odpravi, po grebenu do Velikega kuloar- SSSfiEst 'SISBftJ. *rjBssa!M »»,-J. Posameznik sam ne m 19% ^ Bmika ^aj. £a spet po ^nu na ledenik še knjiga o smučanju z Ever- prej se bo napotila v Nepal, kjer Rongbuk. Obstaja še več drugih esta. se bo zaradi aklimatizacije vanant, njihova izbira pa T>o Mojan »aje -» a«j posameznik sam ne di SJpgel tako drage odprave. ia*o bo odprava na Everest Potekal ia v okviru komisije za KEGLJANJE KKRAEMECO NA TRONU d dvoboju z Dadas Rudarjem ničesar ni prepustila naključju. &vna zmaga jih je samo še bolj utrdila na vrhu prvenstvene CSS:ice. Rezultat je bil 2:6 (5377:5447). BlufB ~ Dnioi j J- ^ t, „„i;™™ TSKR AF.MECO osvoiih J}"^-. *VeZUliai JC Dll i.M \jj i / .->-rr #,. sviver zaporedni naslov so kegljavci ISKRAEMECO osvojili oern^110 tako kot prvega. Mariborski Konstruktor zaostaja za 6 0It*mh 5 točk, tretji LIV Proteus pa za 10 točk. • V.O. »JttJKELJ IN OMAN REPREZENTANTA ua?^edvode, 3. marca - Po maratonskih kvalifikacijah, kar devet na °P°v, se je v Medvodah odločalo še o dveh prostih mestih za Pod iV rePrezentanci dvakratnih svetovnih prvakov, ki bo v maju Str/i? keglje na SP v Pragi. V finalni del so se uvrstili Zdravko STnv,lj" in Vane 0man točk (+42)> GORICO z 22 točkami itd. ^LvK iem kolu gorenjski moštvi gostujeta, LOG STEI-^ Medvodah pri Donitu, Jeseničani pa v Ribnici. KEGLJANJE NA LEDU ALPSKO SMUČANJE POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV Pred državnim prvenstvom starejših deklic in dečkov, ki je bilo konec tedna na Kobli in bo trajalo do torka, ko se bo končalo s tekmovanjem v smuku, so deklice in dečki zahodne regije tekmovali še v zadnjem regijskem veleslalomu sezone. Tekmovanje je na Kobli organiziral Smučarski klub Bohinj, nastopilo pa je več kot 120 tekmovalcev. Rezultati: veleslalom, mlajše deklice: 1. Kaja Devetak, Gorica, 2. Mateja Skok, Kanin, 3. Petra Robik, Blejska Dobrava. Mlajši dečki: 1. Žiga Puc, Blejska Dobrava, 2. Matija Grašič, Tržič, 3. Matej Bradaškja, Kanin. Starejše deklice: 1. Nina Mulej, Didakta Radovljica, 2. Tanja Žerjav, 3. Katarina Štravs, obe Kranjska Gora. Starejši dečki: 1. Tomaž Potočnik, Didakta Radovljica, 2. Andrej Šporn, Kranjska Gora, 3. Matej Lesar, Tržič. • Janez Šolar CICIBANI ZA NASLOVE PRVAKOV Najpomembnejša tekma cicibanov v sezoni 1995/96 je bila na Rogh. Najboljše cicibanke in cicibani so tekmovali v veleslalomu za naslove državnih prvakov. S prikazanim znanjem so najmlajši pokazali, da se ni bati za naslednike naših najboljših smučarjev. Tudi ugodne snežne razmere letošnjo zimo so veliko pripomogle h kvalitetnemu napredku mladih smučarjev, saj večina tekmovalcev v tej kategoriji trenira pretežno doma m jim je zato letošnjo zimo v veliki meri trening olajšan. Cicibani tekmujejo samo v veleslalomu. Nastopa najboljši 52 cicibank in 73 cicibanov, tekmovanje pa je odlično organiziral Smučarski klub Unior iz Celja. Rezultati: cicibanke: 1. Urška Rabič, Kranjska Gora, 2. Ana Drev, Velenje, 3. Barbara Tomic, Gozdnik. Cicibani: 1. Aleš Omerzel, Blejska Dobrava, 2. Vid Gjurin, Fužinar, 3. Jan Škofic, Didakta Radovljica. • Janez Šolar ODBOJKA BALINANJE VEHAR NAJBOLJŠI IZBIJALEC Na igrišču BŠK Šiška je bil konec tedna balinarski četveroboj, na katerem so se naši reprezentantje do 23 let izkazali z odlično igro in osvojili prvo mesto. Naši reprezentantje so najprej premagali Hrvate, nato pa še Francoze, oboje 6:4 in so se nato v nedeljo zjutraj za prvo mesto pomerili z reprezentanco Italije. Zmagali so 7:3. Vsi naši reprezentantje (Vehar, Moličnik, Sever, Dolenc) so pokazali dobro igro, najboljši izbijalec prvenstva pa je bil Uroš Vehar iz Žirov (član BK Trata Casino Sara). V soboto pa je imela BZS tudi praznično skupščino, na kateri so Uroša Veharja razglasili za najboljšega balinarja leta 1995. • V.S. ŠAH PETEK PRED GUIDOM Kranj, 1. marca - Zmagovalec mladinskega državnega prvenstva fantov do 20 let v Kranju je Pavel Petek, član Ljubljanskega ŠK Iskra. V zadnjem krogu je remiziral z Jugom in tako s pol točke naskoka zmagla pred klubskim kolegom Matejem Guidom. Tretje mesto so si razdelili štirje igralci. Pri fantih do 18 let so bili na prvih štirih deskah sklenjeni remiji. Kolo pred koncem še naprej vodi Podkrižnik pred Solnom in Praznikom. Aleš Drinovec _ V Hali Tivoli bo 21. marca Beli koncert - najboljši z najboljšimi Največji slovenski Športno zabavni spektakel BELI KONCERT bo v četrtek, 21. marca, ob 17. in 20. uri v ljubljanski hali Tivoli. Ker vemo, da Gorenjke in Gorenjci nimamo vselej časa iskati vstopnice po Ljubljani, je Gorenjski glas poskrbel, da jih lahko kupite skoraj doma in se dogovorite tudi o prevozu. Vstopnice za Beli koncert prodajajo natanko tam, kjer lahko opravite tudi vse drugo v povezavi z Gorenjskim glasom: v Turističnih društvih BLED, BOHINJ, CERKLJE, DOVJE-MOJSTRANA, JESENICE, KRANJSKA GORA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ; v Agenciji TIK TAK Preddvor. In seveda v MALOO-GLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA v Kranju, Zoisova I, tudi po telefonu 064/ 223 - HI in 064/ 223 -444! Za Beli koncert 21. marca ob 17. uri je cena vstopnic 500.- SIT za tribuni ali 1.000.-SIT za parter; za večerni Beli koncert ob 20. uri so vstopnice za tribuni po 1.000.- SIT, za parter 1.500.- SIT. To še ni vse: ob nakupu vstopnice se boste lahko vpisali na ubus listo" in boste za vsega 500.-SIT lahko na Beli koncert potovali z udobnim avtobusom Integrala Jesenice. Cena velja za prevoz v obe smeri in to ne glede na to, alt potujete na Bell koncert Iz Kranjske Gore aH Škofje Loke in ne glede na to, da se je nafta podražila! Na Belem koncertu bodo nastopili najboljši z najboljšimi: celotna bela karavana; slovenske smučarske legende - Mateja, Bojan, Boris in tudi Franci; Čuki, ansambel Lojzeta Slaka, Slapovi, Pop Design, Alfi Nipič z muzikanti, Moped show; in tudi Košir Rap team. Koncerta ne smete zamuditi, zato pravočasno po vstopnice v eno od naštetih gorenjskih turističnih društev ali v malooglasno službo Gorenjskega glasa! Vsem, ki boste po vstopnice'prišli prepozno, ne bomo mogli pomagati. Beli koncert so podprli: Pivovarna Union; Zavarovalnica Triglav; Avtoimpex; Nova Ljubljanska banka; Elan; Timaro; Alpe Adria Tourism; Emona Merkur; Gorenjski glas; Nedeljski & POP tv. PODARIM DOBIM PODARIM O^BJM JREHODNI p0KAL EKOTERMU pre.a 17. mednarodnem turnirju v kegljanju na ledu za Ba °d-ni pokal Rateče • Planica in tekmovanju za 3. pokal, ki sodii elJule Podjetje TROMEJA, d.o.o., iz Rateč, je Rovalo 30 ekip iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. podm*r ^e Potekal v soboto, 2. marca, v športni hali visok"e la na Jesenicah, tekmovanje, ki je bilo na zelo J^atei rayni,pa je organizirala sekcija za kegljanje na ledu ŠD cev c6 !amca- Kljub močni konkurenci avstrijskih kegljav-EKcvrcr*1" tokrat najboljši Jeseničani. Jeseniška ekipa *oii. i v P°stavi Rudi Šapek st., Rudi Šapek ml., I ekipe w™ Valentin Jeklar je tako ugnala avstrijske Loi»J i1 SP bile na lanskoletnem turnirju v samem vrhu. • [Tj1** Kerštan TESNO NA BLEDU Blejski odbojkarji in odboj-karice so v soboto popravili gledalcem pravo malo dramo. Odbojkarice Bank Austria Bled so pomembno tekmo proti neposrednim tekmicam za drugo mesto začele kar nekako premalo resno, na koncu pa tekmo vseeno dobile po petih nizih. Bank Austria Bled : Cimos 3:2 (-10, 11, -12, 6, 9). V vodstvu, z nedosegljivo prednostjo osmih točk, je Iniond Branik pred Blejkami, ki so si zopet priigrale dve točki prednosti pred Cimosom. Žreb je nanesel, da je že prvi krog razigravanja za 1A. DOL postregel z derbijem - v blejski telovadnici so se odbojkarji Minolte Bled pomerili s Krko iz Novega mesta. Tudi ta tekma se je končala šele po petih nizih. Izredno borbeni domačini so si z zmago s 3:2 (-13, 4, 5, -12, 12) že na začetku priigrali štiri točke prednosti pred zasledovalci. • B. M. DATUM ŠT. KARTICE NAGRADA 26.2.1996 022234 KOMPLET ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA 27.2.1996 630176 PRALNI STROJ IBERNA 28.2.1996 191429 VRTNA KOSILNICA AL-KO 29. 2. 1996 555736 POMIVALNI STROJ IBERNA 1.3.1996 840280 GORSKO KOLO UNIVEGA 1.3.1996 752055 LADA SAMARA 1500 5 V ME Imetniki izžrebanih srečk dobijo vse informacije za prevzem nagrad pri PODARIM-DOBIM na naslovu: Športna loterija, d.d., Parmova 33,61000 Ljubljana in po telefonu št.: 061/315-925, vsak delovni dan med 8. in 14. uro. TRGOVINA MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29 objavlja delovno mesto TERENSKEGA KOMERCIALISTA Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - srednjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri - eno leto delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi v Kadrovski službi Mladinske knjige, Trgovina, d.d., Ljubljana, Slovenska c. 29. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. Trojni direktor Jože N ovale, zunanji sodelavec PREJELI SMO Ko bodo nekoč zgodovinarji raziskova-— -N. ti propadanje gorenjskega gospodarstva, bodo verjetno ugotovili, da je bil glavni vzrok za agonijo in stečaj večine podjetij predvsem nesposobno vodstvo. Poleg tega pa dejstvo, da še ni pravih gospodarjev, kajti v normalnih kapitalističnih državah bi lastniki le zdavnaj odstavili nesposobne direktorje. Seveda direktorji niso lastniki podjetij, čeprav se tako obnašajo. Odgovorni so samo delavskemu svetu, ki pa ga z lahkoto driijo v šahu. Nekoč smo poznali trojne funkcionarje, danes pa poznamo trojne stečajne upravitelje in direktorje. Franci Perčič je bil namreč naenkrat stečajni upravitelj v treh podjetjih. Sedaj pa imamo na Gorenjskem tudi trojnega direktorja oz. točneje dvoinpolkratnega direktorja. Sašo Jevšnik je direktor leske Verige in istočasno tudi direktor Plamena iz Krope, poleg tega pa ima še zasebno svetovalno firmo. Razumljivo je, da Jevšnik ne more opravljati svojega dela, ki ga očitno tudi pretirano ne zanima. Kot pravijo delavci, Jevšnik pride v Verigo le dvakrat na teden za nekaj ur, le toliko, da sploh ve, kaj se dogaja v Verigi. Kot smo izvedeli od nekaterih vodilnih iz Verige, Jevšnik deluje neprizadeto, kot pogrebnik z dolgoletno prakso. V Verigi je sedaj zaposlenih še okoli petsto delavcev. Jevšnik je menda pred kratkim prostodušno rekel, če jih bo ostalo samo sto, jih bo pač ostalo sto, pa kaj. Kot pravijo delavci, je kaos v Verigi, po načelu, kjer so vodilni, je nered, in na žalost so povsod. Tisti, ki natančneje poznajo Verigo, pravijo, da se je pot navzdol začela že za časa direktorovanja Mirka Ul-carja. Leta 1991 je Ulčar, kot v.d. direktorja, prepričal delavski svet, da je sprejel sklep o priključitvi Verige k Slovenskim železarnam. Nekateri menijo, da je šlo za dogovor, kajti s tem sije Ulčar zagotovil, da je iz v.d. postal direktor. V času njegovega direktorovanja je Verigo zapustilo veliko strokovnjakov, kar je seveda povzročilo, da je danes Veriga brez pravih strokovnjakov. Veriga je najprej od Slovenskih železarn dobivala veliko denarja, da je odpuščala presežne delavce. Toda v vodstvu Železarn so se počasi naveličali biti molzna krava in spet je verjetno prišlo do nekega čudnega dogovora pod mizo. Direktor je postal Jevšnik, toda Ulčar je kljub nesposobnosti ostal v Verigi. Kot pravijo naši informatorji, je Ulčar že kot direktor navezal dobre stike z nemško firmo RUD D. Nekateri celo domnevajo, da po propadu Verige želi Ulčar postati šef konsignacijskega skladišča za firmo RUD D. Kot poudarjajo naši informatorji, se danes Veriga preživlja s prodajo svojih nepremičnin, kar pomeni, da žre sama sebe. Poslovno stavbo je Jevšnik menda prodal firmi Sportina. Sedaj pa naj bi prodal za 1,5 milijona nemških mark še objekt orodjarne s skladiščem. Iz drugega vira pa so nas opozorili, da nihče ni mogel videti pogodb o prodaji, in da gre mogoče za fiktivne prodaje. Zato bi morala Agencija za nadziranje in informiranje preiskati, kaj se dogaja v ozadju transakcij v Verigi. Agencija bi morala preveriti, kako je s krediti, ki jih najema direktor Jevšnik. Nekateri menijo, da gre za kratkoročne kredite z visoko obrestno mero. Jevšnik ima dobre zveze Z SKB banko. Delavci so nas tudi opozorili, da pogrešajo tristo ton zalog, ki so jih menda odpeljali v Kropo, ali pa neznano kam. Med delavci se širijo govorice, da naj bi tudi stroje odpeljali iz Verige v Kropo. Nekateri strokovnjaki, ki jih je spodil Ulčar, pravijo, da bi bilo Verigo še mogoče rešiti, toda najprej bi morali zamenjati nesposobno vodstvo in postaviti bi morali enojnega direktorja. Pravijo, da bi se mogoče vrnili v Verigo, če bodo zagotovljeni pogoji, da bo podjetje normalno delovalo. Vendar pa je sedaj zato bolj malo možnosti, ker rumeni sindikati podpirajo sedanje vodstvo. Delavci opozarjajo, da je bil Bogo Košnik, sedanji sekretar Svodobnih sindikatov v Radovljici, nekoč obratovod-ja v Verigi, zato se pogovarja smo z vodstvom. Podobna usoda čaka tudi Plamen, kjer je sedaj zaposlenih še preko petsto delavcev, toda nihče ne ve, kaj bo jutri. Tudi v jeseniškem Acroniju so delavci dobili direktorjevo pismo, ki spominja na čase udarniških akcij in udarnikov, za jasnim sporočilom: več in bolje delati. Takoj po drugi svetovni vojni, v času obnove, je neka ženska v Tekstilindusu napisala na steno: "Dali ste nam koruzo, dajte nam še kljune!" Tudi danes se točno ve, za koga je pšenica. Druga plat medalje v občini Vodice Številke so včasih suhoparne in marsikateri bralec gre mimo takih sporočil. Čisto drugače pa sprejemamo številke, če te predstavljajo denar, še posebno, če zadevajo naš žep. Kaj pa občinski proračun, saj ta vendar posredno zadeva Žep slehernega občana?! Približal bi vam rad nekaj proračunske problematike, ki z njo niste seznanjeni, vi pa presodite, kakšni gospodarji smo občinski možje. Postavlja se tudi vprašanje, ali na porabo občinskega proračuna lahko vplivate, saj sem tudi jaz kot svetnik nemočen, ker prevlada strankarska solidarnost (disciplina). To pa sodi v temeljni greh naše občine. Kopitarjevi dnevi so za nami. Novinar F.P. me je v Kopitarjevem glasu osebno poimenoval, da sem nasprotoval porabi 850.000,00 SIT za stroške proslave, ko pa je to bilo vendar v proračunu planirano. Resnica je ta, da ie občinski svet na eni od svojih sej sprejel sklep, da se za enkratno kulturno prireditev sme porabiti le 500.000,00 SIT. Dejstvo je, da tega sklepa kasneje niso dali v zapisnik. Zakaj? To trditev bo dokazal magnetofonski trak, če se hrani in ni uničen. Verjetno se še marsikdo spominja uspelih kulturnih prireditev in koncertov Vo-diške godbe ter pevskega zbora v preteklosti. Če vas spomnim samo za eno dobro leto nazaj, ko smo imeli z Vodiško godbo zadnja dva koncerta v KS Vodice in KS Bukovica - Sinkov Turn v nabito polnih dvoranah, s čimer se Kopitarjeva prireditev v OŠ Vodice ne more pohvaliti. Vse naše prireditve niso finančno bremenile ne KS ne bivše občine. Zdaj se je pa za eno prireditev porabilo 850.000,00 SIT. Takšno potratno ravnanje z denarjem je obsojanja vredno. Zdaj pa še k proračunu za leto 1996. V osnutku proračuna za leto 1996 je namenjeno za občinsko upravo 35.800.000,00 SIT, kar je za 13.400.000,00 SIT več kot v letu 1995. Sploh je nerazumljivo, zakaj tako gromozanska občinska uprava, ko vemo, da je večino pristojnosti zadržala republika, ki so pravzaprav ostale na upravnih enotah bivših občin. Pretežni del proračuna, skoraj 2/3, gre za družbene dejavnosti, (šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, kulturo, šport in rekreacijo) - vse kot redne dejavnosti in če od preostalega denarja porabi občina 35.800.000,00 SIT za občinsko upravo, potem nam ostane za investicije na polju komunalne infrastrukture borih 2.500.000,00 SIT, kar je enako ničli. To pomeni, da tudi v prihodnje s takim gospodarjenjem ne moremo ničesar narediti. Zdaj se šele zavedam, kakšno veliko delo sta opravili obe KS v naši občini, ko sta iz mestne komunale pridobili 3.000.000 DEM za zamenjavo vodovodnih cevi od Vodic do Komende, za zamenjavo vodovodnih cevi od Vodic do vodohrama v Bukovici, sanacijo starega in izgradnjo no- vega vodohrama J>a naslednjih cca 350.000 DEM, a da o ostalem opravljenem delu v obeh KS v zadnjih petih letih sploh ne govorim. Sedanja občina nam teh investicij s takim proračunom m s tako neracionalno porabo ne bi mogla nikoli zagotovili. Edino, če si ne misli zagotoviti sredstev s prispevki no stavbna zemljišča, s petkratnim povečanjem davkov na premoženje ali z referendumom za samoprispevek, o čemer se potiho že razmišlja-Kaj pa potem?... Kaj pa pravite na to 7 PO leto zaključnem računu za 1995 se je pokazalo, da je občini ostalo nekaj denarja. Hopla po njem! Gospod župan je na seji občinskega sveta dal pod točko razno predlog da se za občinsko upravo nabavi še en avto (poleg V obstoječega, ki ga uporabijo samo župan). Ko sem temu nasprotoval in razložil, da bo treba prihraniti denar za bolj potrebne stvari, npr. rekonstrukcijo cest Vodice - Bukovica, Sinkov Turn - Selo, Dobruša - Repnje ali nove vrtine na zajetju pod Krvavcem (kar je sklep sestanku vseh predstavnikov gorenjskih občin v Cerkljah), da W se zagotovila zadostna kape citeta 100 Usek ne drenažne, ampak čiste neklorirane vode iz vrtin, so mojemu predlog sicer prisluhnili, odločili pa *e z glasovanjem za nakup avtomobila. Seveda, ker je bilo to že vnaprej zrežirano. Tudi to je zanimivo, da & dali pred kratkim razpis l,l°. samo to," je še danes prepričana mama. Fant m imel nobenega smisla več... vse se mu J. porušilo, vse je izgubil... Žena, ki jo je ime' rad, ga je zapustila in si poiskala drugega--Bolečino si je lajšal z zdravili, toda ničesar mu ni moglo izbrisati iz spomina njegovega zavoženega življenja..." Sandi je ležal v komi, sestra pa je k sebi vzd° njegove otroke. Molili so, ko je na vrata potrkala Katja. Hotela jih je videti in Jim obenem povedati žalostno vest... Sandi nesreče ni preživel. Ta čas je bila mama v drugi bolnišnici, zato je Lojze urejal vse potrebno. Ko je zahteval Sandijeve stvari, je videl, da si jih je prilastila že Katja. "Prišla je in nam hotela voščiti sožalje-Vprašala sem jo, kje je bila prej, ko jo je Sana rabil..." je še zmeraj pretresena ob spomin" spregovorila Petra. .. • Po Sandijevi smrti se je zgodilo še marsikaj Otroci so ostali pri njegovi sestri, ker ni bu nikogar, da bi poskrbel zanje. Potem se J zgodilo, da je Katja dosegla, da jih lahko vzam k sebi. Prišla je skupaj z ljubimcem... . « "Tega ne morem in ne morem sprejeti-pravi mama. Kaj se bo lahko zgodilo jutri, kaj Čez neka) let? Ko bodo Sandijevi in Katjini otroci odra*' in bodo postavili na tehtnico spomine, ki so^. jim vtisnili v srce. Na kateri strani -- „ pravica in resnica? Mami je hudo. Vsak da ) zanjo nova preizkušnja bolečine in tr?K:se Rane so še vse preveč sveže in boleče, daj' .g " [olte sprijaznila s tem, da morda pa gre vendarle naprej. Edino to ji preostane, da m trpi. In upa, da bo nekoč "sodnik" pra sodil. Nadaljevanje s 24. strani! Slovenije. Verjetno več kot pa nate so v osnutku proračuna dejanja posameznih samozva- namenili le 2.500.000,00 SIT. nih "herojev". Kaj bo le delaP Boris Kidrič je v svojem vodstveni ljudje na SZS, ki nočejo biti za nič odgovorni, čeprav so s strani davkopla- *aj oo le delal? • čevalcev dobro plačani in to Proračun občine je stvar kratkem življenju za Sloveni- ne slabo. Sami so povabili g. občinskega sveta, on ga spre- jo storil ogromno. Bil je Ludvika Zajca, da bi rešil naš lena, a Za njegovo realizacijo organizator NOB, ki je bila skakalni šport, ki je bil po s*rbi lupan. Pri nas je tako, mednarodno priznana in njihovem mnenju v razsulu, da lupan in njegova uprava spoštovana. Z ustanovitvijo takrat še pod vodstvom tren-sestavijo osnutek proračuna, a OF je dal Narodnoosvobodil- erjev Grosa in Koprivška. nemu gibanju vso širino, tako Ko pa so se začele stvari da je NOB postalo mnolično premikati na bolje, je moral, narodno gibanje. ne da bi se lahko branil, Bil je prvi predsednik prve pobrati šila in kopita kot slovenske vlade v zgodovini največji kriminalec Y° vrinila strankarska politi- slovenskega naroda. Po vojni Sam je napisal, da ni bilo ka> ki omogoča številčno je bil pobudnik obnove jugo- funkcionarja, ki bi mu uspel najmočnejši stranki, da uvel- slovanskega in slovenskega ob odhodu pogledati v oči in lovi svoje interese, ker vedno gospodarstva. Bil je prvi, ki mu povedati, da ni več zale-Preglasuje ostale. Včasih si pa je, pred prerano smrtjo, začel len oziroma da je odstavljen. večino zagotovi tudi tako, da snovati začetke novega k Vse tako kale, da imata g. njemu pretelno podrejen ob cirufci svet ga sprejme. Zato se dogaja, kar se dogaja. Žalostno je tudi to, da se je v majhno lokalno samoupra 51 koga "kupi1. Svetnik občine Vodice Maksimilijan Alfirev brisanji je in spreminjanje zgodovine s kladivom Menim, da se prav to dogaja sedaj pri nas v zvezi z akcijo za odstranitev spomenikov Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja, Staneta Rozmana in grobnice narodnih herojev v Ljubljani. Značilno, da so to akcijo sprolili predstavniki in stranke, ki izralajo funda-nentalistične, skrajne, desničarske poglede in kateri nadaljujejo miselnost in tradi-J/o nekdanjih domobranskih *yislinško-kolaboracionalis-nčnih struktur. Torej akcija ni niti domol "tržnemu gospodarstvu narav- Gros in g. Koprivšek vse nanega gospodarskega siste- preveč prijateljev med funk- rna cionarji in novinarji, da sta se Stane Rozman je bil prvi ponovno povzpela na tron, komandant prve slovenske tudi za ceno rezultatov. Ver- jetno se ne zavedata oz. se nočeta zavedati, da so trenutni uspehi naših skakalcev plod dveletnega trdega dela bivših odstavljenih trenerjev. Nihče me ne more prepričati, da rezultati pridejo čez noč in to od trenerjev, odstavljenih pred dvema letoma prav zaradi neuspehov. Pa pustimo času čas. Mogoče se bo čez leto ali dve skakalna barka spet začela vojske Slovenije v njeni zgo dovini. Če je general Maister obranil leta 1918 Maribor in del Štajerske pred Avstrijci, potem je Stane Rozman poveljeval vojski, ki je meje Slovenije pomaknila daleč na zahod in povečala ozemlje Slovenije skoraj za tretjino. Torej, kdo je storil za Slovenijo več in kdo zasluži spomenik, vsekakor oba. Vsekakor so te osebe bile skakalna barka spet izredne, vendar pa vseeno potapljati, zamajal se bo stol ljudje z vsemi slabimi in ček tudi komu vodilnemu na dobrimi lastnostmi. Pomemb- SZS. no je njihovo livljenjsko delo, Brez skrbi, nič se ne bo zaradi katerega so prišli v zgodilo. V tej barki sedaj sedi ] zgodovino. Vsi ti in še drugi preveč pokvarjenih ljudi, kise ^oj^Z^lmlvo je spremljati, lz,N0JB.S^1ie v zgodovini, bodo do zadnjega diha trudili, kako kdo gleda na pokojnine, tako da jih kramp in kladivo da se obdrlijo na površju, ne moreta izbrisati, kot ne Anton Vodnik, Jesenice morejo izbrisati in spremeniti Predsedniku veljale 10 in več let, kar pomeni, da v tem času denacionalizacij skim upravičencem ne bo molno izročiti nadomestnega premolenja, ne da bi bili s tem prizadeti interesi bodočih zakupnikov. Če vlada ne bo našla ustrezne rešitve za problem vračanja nadomestnega premolenja, s tem sili upravičence po ZDEN v pololaj, ki je nasproten interesom zakupnikov, ker utegne povzročiti resne probleme ter socialne nemire v območjih, kjer se ta zemljišča nahajajo. Tako stališče je po našem mnenju nevzdrlno, saj je v nasprotju z duhom in črko zakona. Zaskrbljeni nad stanjem Vas prosimo in pozivamo, da Vlada RS nemudoma opredeli in objavi svoj program denacionalizacije z vračanjem nadomestnih nepremičnin rer da Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov navodila za izvajanje tega programa. Predsednik ZLRP: Franc Izgoršek Spoštovani! Še eno mnenje o pokojninah. Mogoče bo primerno za objavo v Gorenjskem glasu. Upam, da ga boste vsaj prebrali. Upokojila sem se junija 1990. Od takrat redno spremljam pokojnine in njihovo naraščanje. Brala sem le veliko člankov in mislila lo, da bi se pokojnine poviše- zlorablja moje ime in zaseb- vale vsem enako, saj v tem nost za napade na druge in za času ni nihče več prispeval v prezentacijo svojih telav, ki sklad. Tudi cene so se zvišale jih ima z ministrstvom za vsem enako. Na pokojnins- obrambo. Z g. Novakom si kem zavodu pa trdijo, da bi ne lelim dopisovati in z njim tako prišlo do uravnilovke, polemizirati osebnih zadev, še Kje neki? Res bi bila povišica manj pa ga laliti, kot to počne --j-------- — majhna, imeli pa bi le občutek, da smo enakovredni. Mislim, da bi pokojnine morale ostati v razmerju 1:3,5, kot je včasih dovoljeval zakon. Kako je zdaj, ne vem. Pokojnine so v razmerju 1:5, kar je res nevzdrlno. Črtati bi bilo treba vsemogoče izjeme, ki pridejo do pokojnine "skozi zadnja ali stranska vrata". Saj je komaj ena tretjina upokojencev s polno delovno dobo. Kaj pa drugi? Razumljivo je, da invalidi sodijo v svojo skupino. Če se bo torej nadaljevalo tako poviševanje pokojnin, bodo razlike še večje, krivica še hujša. Razumljivo je, da nekateri zagovarjajo ta sistem, saj jim je res veliko prinesel. Neumestno je torej govoriti o upokojencih kar počez, am- sam. Nisem imel namena odgovarjati na njegove la-litve ter neresnične trditve in v prihodnje tudi ne bom, toda zadnje pisanje je resnično neokusno in podlo, ko g. Novak za izlive svojega sovraštva izrablja nesrečo ljudi, ki so izgubili dom. Kar se tiče mojega stanovanja in njega sanitarno-teh-nične ureditve je bilo le dano pojasnilo. Ponovno bo rad poudaril, da sem prošnjo za dodelitev slulbenega stanovanja podal stanovanjski komisiji M O RS v letu 1992 in jo kasneje tudi obnovil. V moji prošnji so bili navedeni vsi razlogi, pri tem pa nisem zamolčal ničesar, tudi razloga dveh streh ne. Res pa je, da mojih osebnih zadev nisem razglašal v javnosti, še manj pak jih uvrstiti tja, kamor pa gospodu Novaku. Stano spadajo; eni visoko, drugi na vanjska komisija MORSmije tfeh 1 po obravnavi vloge in ne Ne govoriti o povprečnih minister Kacin, kot neargu- pokojninah, saj se za nizkimi mentirano trdi g. Novak, pokojninami skrivajo tisti, ki dodelila slulbeno stanovanje Z■ i zgodovinska, umetniš- zgodovine, y*> se najmanj humana, af

kl ?*, SlUllJ° materialna zgodovinska obe- MOnUlje gOSpOQU UT. ^oaovim tomvef- kratkim . v. ...... °______; \/r.r.i.n r________ 1^_______X/... lelja, potem konca ni. Vsaka Jane^U UmOVSKU ]f°dovini, 'temveč kratkim letnim političnim intere- leVa> Poiem KunL" D°? ^katerih strank in sku- nova zmagovita garnitura bi Pln desne koalicije to Počela- Nihče ne bi bil . Zakaj porušiti te in druge nedotakljiv. Npr.: Napoleon, sP°menike? Ker so komunis- Cromnell Robespierre, Mar- ™ (ideološko-politični pri- at> f*™'™' *Zm.ai- P°Ša *' Sl°P) in ker so te osebe, kot Ataturk> marsikateri papež, ;?munisti, "povzročile veliko R" Pn™1 Trubar> kot «°slovenskemu narodu". (?) KaIl .Marx> f.. .. ... ... — .... __i„ui/„ Sedanja akcija ljubljanskih Denacionalizacijski upravičenci zbrani na občnem Članek g. Naglica v prilogi "Gorenjska" je resnica, kakršno vidi pisec. Drugi pisec z Jesenic (27. decembra 95) dolivlja popolnoma drugo resnico. Kdor je bral, je lahko spoznal, kako mizerne so pokojnine ljudi, ki so za svojih 40 let oz. 35 let dela in prispevanja v pokojninski skald, dobili "kar so zaslužili. " Upokojencev, ki dobijo le ne poteka po predvidevanjih, in da se zakon izvaja prepočasi. Po štirih letih, odkar je bil zakon uveljavljen, je bilo 0 dobre-min 'sTaoJmjilaJiko SSoS do31. oktobra 1995od38.552 ±2**Isprava {kot pri ^teZkv7zTcSe. ZZfJr- zahtevkov pravnomočno zboru ZLRP Slovenije ugo- "za sia%opreiiVeije, je blizu 70 tavljamo, da izvajanje ZDEN odstotkov. Ali ni lalostno? odločeno le 8.445 zadev ali Kako je mogoče, da se je sistem poviševanja v odstotkih tako dolgo obdrlal, da so nastale tako velike razlike med najniljo in najvišjo pokojnino. Upokojenci, ki prejemajo 100 in več tisoč SIT, se vseh ----j v"r' EIL na čase inkvizicije, protirefor oleLntlhh m rnacije in na čase, ko so javno *ie%^ffih££e Migali knjige ter na druge y fem (6 } j- T^0~emb. Glej popile v slovensko in evrops- načine častih in popravljali ^ Vlada pod Vašim \a™e]d[lni?o: 21,9 odstotka. Ukrepi, ki jih je ^'Jahico veselijo povišanj in ^ se bojijo sprememb. Glej -r«e v siovensKo in evrops- ,----■■■ č~sorort',* sprejem nuuu yw '»"M razpredelnic Ko Zgodovino z dejanji, ki so zgodovino. Celo Prešeren (čf. predsedstvom> mso izboljšali ---- ■ i/jii,-*-'. • ■ JAr'xi-.ix 0 ie kulturni nraznik) in „„__.„ o#^#.-#;-xM; „nh-n-rntolii imajo zelo veliko pokojnino in zahtevajo, da tak sistem ostaja, saj jim je prava zlata jama. Povišanje pokojnin naj se torej tistim, ki imajo več kot zakon dovoljuje (1:3,5), ustavi. Vem, da bodo spet padale opazke, da je nevoščljivost botrovala temu pisanju. Pa ni tako, le krivica vedno bolj boli. Če se bo pa kdo od odgovornih zamislil nad tem in priznal, da je res tako, bom le nekaj dosegla. Predstavniki upokojencev se zdaj zavzemajo, da ta način povečevanja ostane. Če bi oni imeli najniljo pokojnino, bi se stvari le davno spremenile. Lojzka Bernik, Škofja Loka Pisanje g. Jožeta Novaka Z g. Novakom se ne poznava in me preseneča njegovo zavajajoče pisanje, v katerem v uporabo za določen čas po kriterijih, ki veljajo za vse zaposlene v MORS. Trditve, natolcevanja, nee-tičnost in ravni pisanja g. Novaka so eno, dejstva, livl-jenje in usoda ljudi pa je drugo. Strinjam se z ugotovitvijo taistega gospoda, da so pametnemu stvari jasne. Marjan Miklavčič L_----J Ana Mali mcdicin&ka sestra - kozmetičarka Letence 4a (£> 064/46-369 Odkar znam brati, berem največji vojni v protifašistični1 °°iu (ne protikomunis-*cnem boju po trditvah Podiralcev spomenikov) ocen-Jni in priznani. Nikakršno p°diranje spomenikov to ne m°re spremeniti. Z NOB v /e antinitlerJeve koalicije kr °venija prvič stopila v ,.°8 znanih in velikih evrops-Kln narodov. 2. je kulturni praznik) in njegovo delo ter zapuščina so bili nekoč napadani od podobnih fundamentalistov. Pa Cankar, celo Gregorčič in še druga imena slovenske knji-levnosti. Ta akcija je hkrati signal za juriš na spomenike in spominska obelelja NOB. V Sloveniji je le porušeno ali stanja, statistični pokazatelji kalejo celo, da dinamika sprejemanja končnih odločitev upada. Med vprašanji, ki povzro- nov. 1992 leta najnižja pok. 20.211 SIT, najvišja 105,779 SIT nov. 1993 leta najnižja pok. 25.370 SIT, najvišja 132.778 SIT avf>. 1994 leta najnižja pok. 31.700 SIT, najvišja 161.140 SIT 1995 leta najnižja pok. 38.000 čajo največ neldgodja med ^~7»Tr razlaščenci, je zlasti vpra- ^ 19^5 tJeta najniija pok. 39.445 ••mruaOV. /w *" r cTi/i n.Edvard Kardelj je bil eden poškodovano okrog 500 spo ^glavnih organizatorjev ' Smiselno bi lahko uporabili znane besede Hitlerja, izrečene leta 1941 v Mariboru: "Napravite mi to delelo zopet sanje denacionalizacije z izročanjem nadomestnih nepremičnin za tiste podr-lavljene nepremičnine, ki jih iz raznih razlogov ni mogoče vrniti v naravi. Na tem področju, ki je zlasti aktualno glede na kmetijska zemljišča in gozdove, je zakon ostal skoraj povsem neuresničen. SIT, najvišja od 181 '- 200 tisoč SIT Te podatke sem pisala sproti, kot sem jih slišala po radiu in gotovo niso v celoti popolni. Primerjam november 1992 in november 1993. Upokojenci z najniljo pokojnino so v enem letu dobili povišano ~.ovenijiin Jugoslavi-Trudil se je in dal temu gibanju umirjen in za vojne razmere širok tok. nemško " Pred leti je nekdo &7v^^B &^^k WJ%?&£* 2. člen ZDEN predvideva pokojnino za 5.000 SIT, upo-izročanje nadomestnega pre- kojenci z najvišjo pokojnino^ Sloveniji. ostala kot največje dejanje premoienje. Sklad kmetijs rOb spopadu z Informbiro- slovenskega naroda. kih zemijiSč in gozdov, ki 2% sf )e s svojimi nastopi v Končno gre tudi za veliko upravua dr lavna zemljišča, členih narodih boril za in bogato kulturno dediščino, ^ zanteve za izročitev nado ohn ■ 1 na'oain ooru za •~a-."' ,v------. .----.v- na zanteve za iz.rui.ut. srtonn usodo Jugoslavije in ki so jo ustvarjala največja mestmh zemljišč odgovarja s to pravično? In v petih letih se 'ovenije. Skratka, bil je med- irnena naše likovne umetnosti. trditvi.0> da to ni molno, ker je najniija pokojnina dvignila nQrodnn L Zaradi vsesa teea zoper _____j^„^;nv,nii-~~-*- ' ■ *»— — mam qtt 53* kateri kili Slovenec grilje največ za samosto- mokratičnih sil, da se takšno ]en razvoj republik in pokra- Početje onemogoči. Hn m t i i Združenje borcev in udelžencev jQj/ugoslaviji. Z ustavo leta NOb občine Škofja Loka je • *' je bila njegovo delo, Predsednik Franc Gaber r v "stavnopravnem smislu .n„"samostojnost in drlav-°st federalnih enot Jugosla- vJle, s tem tudi Slovenije, tako Ob prebiranju odprtega 7* je malo verjetno, dal>omo pisma bivšega trenerja g. *a) več dosegli z vstopom v Ludvika Zajca v Dnevniku r-vropsko unijo. Zgodovina 7. februarja (v časniku Delo 0 & pokazala, kaj je ta bi g. Giacomelli verjetno ^'ava pomenila v razvoju preprečil objavo), se mi je Javnosti in osamosvajanja zastavilo vprašanje, kdo so Anarhija na SZS postopki denacionalizacije še niso končani in ker Sklad še vedno ne ve, koliko zemljišč in gozdov je v lasti RS. Hkrati opozarja, da bodo upravičenci, ki zahtevajo odškodnino v obliki nadomestnega premolenja, svojo pravico do odškodnine izgubili, če bodo vztrajali pri svojih zahtevah od'20000 SIT na 40.000 SIT (okroglo), najvišja pokojnina pa od 105.000 na skoraj 200.000 SIT. Saj to je groza! Krivica! Gospod Jole Kuhelj pa pri oddaji za starejše (petek od 11. -12. ure) vedno trdi, da so pokojnine odraz tega, koliko je kdo prispeval v času, ko je bil še zaposlen pa jim kasneje Sklad kmetijs- jrg - -VreMVedanjel Kakš-kih zemljišč in gozdov take KaKsno spr ^ nepremičnine ne bo dal. Posebej lelim opozoriti, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sklepa dolgoročne zakupne pogodbe za drlav-no posest. Te pogodbe naj bi na nesramna lal! Samo prva pokojnina je delno odraz prispevkov, ki jih je kdo vlolil v sklad! Nešteto poslušalcev radia in bralcev časopisa je predlaga Županska izjava M. - Skupna izjava županov občin Bled, Bohinj, Bovec, Kobarid, Kranjska Gora in Tolmin Na pobudo lupana občine Bohinj je dne 19. 1. 1996 v Bohinju potekal sestanek, ki so se ga udelelili lupani občin Bovec, Tolmin, Kobarid, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvi - g. Srečko Perko, direktor Zavoda za ribištvo - g. Jole Ocvirk in predstavniki ribiških drulin. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja. Glavna tema sestanka je bila problematika podeljevanja koncesij za izkoriščanje voda v ribiške namene, problematika odnosa drlave do lokalnih skupnosti in problematika podeljevanja koncesij na naravnih dobrinah. Po končani razpravi, v kateri so sodelovali vsi udele-lenci, so lupani občin sprejeli naslednjo IZJAVO 1. Vlada Republike Slovenije bi morala s spremembo zakonodaje s področja varstva okolja dati občinam pristojnost podeljevanja koncesij na naravnih dobrinah. Občine zasledujejo neki skupen cilj z naravnimi dobrinami in tudi z njimi dobro gospodariti. 2. Podpisniki podpirajo prizadevanja občine Bohinj pri pridobitvi pravice do upravljanja nad ribolovnimi vodami v občini Bohinj, saj je sedanja ureditev nelogična in občino Bohinj postavlja v neenakopravni pololaj glede ostalih občin. Pristojno ministrstvo bi moralo dati pobudo za spremembo zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) in drugih podzakonskih predpisov, ki urejajo to področje in na ta način omogočiti rešitev tega vprašanja. 3. Republika Slovenija oziroma Vlada Republike Slovenije mora pri pripravljanju področne zakonodaje bolj upoštevati interese lokalnih skupnosti in delovati v smislu decentralizacije. Župan OBČINE BLED Vinko Gole, dipl. ing; župan OBČINE BOHINJ Franc Kramar, dipl. ing.; župan OBČINE BOVEC Andrej Sterguh; župan OBČINE KOBARID Pavel Gregorič; župan OBČINE KRANJSKA GORA Jože Kotnik; župan OBČINE TOLMIN Ivan Božič Včerajšnja močna eksplozija plina v Podrebru Iz jeklenke v avtu uhajal plin Lastnik Franc Kolman hudo ranjen v Kliničnem centru, golf in garaža pa uničena. Kranj, 5. marca - Včeraj zjutraj, približno četrt čez osem, je v garaži Franca Kolmana v Podrebru, predelu Naklega, odjeknila močna eksplozija. Prva ugibanja, da jo je verjetno povzročil plin iz jeklenke, ki je bila v osebnem avtomobilu golf, je komisija urada kriminalistične službe UNZ Kranj ob pol treh popoldne potrdila. V nedeljo ob petih popoldne naj bi Franc Kolman iz omare vzel plinsko jeklenko, ker je zmanjkalo plina. Odnesel jo je v avto in jo prek noči pustil v njem. Komisija je ugotovila, da regulacijskega ventila ni povsem zaprl, zato je plin uhajal v garažo. Ob stiku s iskro je zjutraj eksplodiral. Franca Kolmana so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center. Podatkov o stopnji poškodb zgodaj popoldne kri- minalisti še niso imeli, bolj jasna pa je slika razdejanja, ki jo je povzročila silovita eksplozija.Golf je povsem uničen, od njega je ostala samo ožgana pločevina. Dvokrilna lesena garažna vrata je vrglo iz okvirjev in po koščkih leže po dvorišču, podrti sta notranja garažna stena in zunanja severna stena, brez stekel pa je ostal tudi osebni avto AX, parkiran v bližini garaže. Materialno škodo cenijo na najmanj milijon tolarjev. H. J., foto: G. Šinik Žepnina za Katjo Danes popoldne "dražba" na kranjskem radiu Dobrodelna akcija Gorenjskega glasa, Radia Kranj, TELE-TV Kranj in Zavoda za humanitarne dejavnosti Vid, se bliža uspešnemu koncu. Kranj, 5. marca - Kmalu bomo zbrali dovolj denarja za scalamobil, pripomoček, s katerim bodo 12-letno Katjo Štefančič starši v njenem invalidskem vozičku lažje vozili prek vseh arhitektonskih ovir. K doslej zbranemu denarju bomo dodali še izkupiček od grafik, ki jih je podaril kranjski slikar Milan Batista. Njegove štiri grafike so bile teden dni razstavljene v preddverju kranjske občine, danes popoldne pa se bodo morebitni kupci lahko v živo oglašali v program Radia Kranj in dražili grafike z imeni Evropa HI (Globus), Ribič, Oljka in Evropa (Tuba). Preden zapišemo, kako se odvija dobrodelna akcija, ki smo jo poimenovali Žepnina za Katjo, kratko pojasnilo. V prejšnji številki smo objavili, da je Mira Flisar iz Predoselj na račun Humanitarnega zavoda Vid nakazala 34.000 tolarjev. Res jih je, vendar v imenu zaposlenih v Iskri- telefonski aparati, kjer je bila svoj čas zaposlena tudi Katjina mama. Sodelavci so Miro Flisar očitno pooblastili, naj nakaže zbrani znesek, z Agencije za plačilni promet pa so zavodu Vid posredovali le njeno ime, ne pa tudi imena firme, ki je darovala denar. Če je zaradi te nejasnosti kdo prizadet, se iskreno opravičujemo.V dobrodelni akciji za Katjo namreč sodeluje več institucij in veliko število ljudi, zato tudi napake. Saj veste, kdor dela, greši. Zavod za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja, lanski donator leta po izboru revije naša žena, je z različnimi ortopedskimi pripomočki pomagal že mnogim otrokom iz vse Slovenije. Zahvaljujoč številnim darovalcem, ki so se odzvali skupni akciji zavoda, Gorenjskega glasa, Radia Kranj in gorenjske televizije TELE-TV Kranj, bo tudi Katji Štefančič priskrbel scalamobil, vreden prek osemsto tisočakov. Prispevke sprejema na žiro računu: 51500-603-33738 (s pripisom "za Katjo", otroci pa naj dodajo "žepnina za Katjo"). ^MERKUR Uporabite kakovostna semena in sadovi vašega dela vam bodo v ponos! TC DOMNaWO- jO Jrt 1R. L tel.: 488 303 a n do 18. ure del0vn» 6as: od 8 do \ ^ v soboto: 00 °- Nadvse bogata ponudba od 1. do 16- mg«3 SEMENA » ČEBUUCE Izbirate lahko med različnimi sortami semen zelenjave, cvetlic, dišavnic: L'ortolano, Sementi del Paradiso, Dixie, Valentin, Kalia, Dottoin čebulic: jub, Gardenia. Vrtičkarji in drugi pridelovalci! Z Merkurjevo kartico zaupanja sadite in sejete še najmanj 4% in največ 8% ceneje! Huda nezgoda na gradbišču v Frankovem naselju Delavec pritisnjen ob špirovec Škofi« Loka, 5. marca - V petek se je med delom na gradbišču samskega doma v Frankovem naselju hudo ranil 34-lctni delavec T. S. iz Skorje Loke, ki je še v smrtni nevarnosti Nesreča se je zgodila na gradbišču, kjer SGP Tehnik obnavlja osemnadstropni samski dom. Ob enajstih je T. S. nameraval opraviti le nekatera ključavničarska dela na kovinskem ogrodju za strešno korito. Stopil je v dvigalo, s katerim so §a spustili do konzole, da bi jo zavaril. Po nekaj minutah je upravljalec dvigala iz posebne pisarne, od koder nima pregleda nad dvigalom, zaslišal ukaz "malo gor", kar je običajen znak za dvig košare. Pritisnil je na gumb, delavca T. S. pa je stisnilo ob špirovec. Zdravnik iz Škofje Loke, ki je T. S. prvi pregledal, je ugotovil hude notranje poškodbe in ranjenca poslal v Klinični center. Kriminalisti še zbirajo obvestila v zvezi z odgovornostjo za delovno nezgodo. • H. J. Varljivi led na Blejskem jezeru Ljudje se pa kar sprehajajo.*. V petek popoldne se je neprostovoljno kopanje v jezeru na srečo dobro izteklo tako za neprevidne sprehajalce kot za tiste, ki so jih iz vode reševali. Bled, 5. marca - V operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj so dežurni sprejeli klic na pomoč ob 14.25. Poklical naj bi še ne 18-letni Jure Slanovic z Bleda, ki je prek vsega ledu tekel do telefona, kot nam je povedala njegova ponosna babica. Blejec je opazil, da se je enemu od sprehajalcev kakšnih dvesto metrov stran od otoka vdrl tanek led, ki je bil okrog dveh popoldne zaradi sonca še posebno mehak. Ljudje, ki so bili najbližji, so mu takoj prihiteli na pomoč, .pri tem je v ledeno mrzli jezerski vodi končal tudi eden od domačinov. Ven ga je potegnil Tomo Križnar iz Naklega. Policisti so takoj po obvestilu aktivirali gasilce, prosili so tudi lastnika gostinskega lokala na otoku, ki je obljubil, da bo pogledal, kaj se v resnici dogaja. Na krhkem ledu se je vdrlo še njemu; čeprav sam izkušen reševalec, se iz ledenega objema vode ni mogel izviti, tudi drugim ni uspelo, da bi ga potegnili s pomočjo čolna in deske. Dežurni iz OKC so v reševanje vključili helikopter policijske enote z Brnika, ki je dva od "kopalcev" potegnil iz vode, na varno je spravil tudi reševalni čoln. V reševalni akciji je sodelovalo deset "civilistov", šest gasilcev, potapljač in pletnar. Policisti so se s predstavniki blejske občine dogovorili za čimprejšnjo postavitev opozorilnih tabel okrog jezera, ki bi obiskovalce Bleda odvračale od nevarnih sprehodov po krhkem ledu. • H. J. Temna plat policijske akcije Stopimo iz teme Kresničk za denar ni nikjer Policijske postaje so od MNZ dobile le 600 kresničk, namenjenih pešcem v prometu, v trgovinah pa jih trenutno menda nikjer na Gorenjskem ni mogoče kupiti. Kranj, 5. marca - Konec tedna bodo gorenjski prometni policisti sklenili prvi del preventivne akcije Stopimo iz teme. Akcija je namenjena predvsem pešcem na cestah zunaj naselij, kjer ni pločnikov in javne razsvetljave. Njim policisti delijo posebne zloženke ministrstva za notranje zadeve, ki opozarjajo na pravilno hojo in "opremljenost" pešcev. V zadnjih petih letih je samo na gorenjskih cestah v prometnih nesrečah umrlo kar 50 ljudi. Policisti prek zloženke pešcem priporočajo, naj se za nočne sprehode oblečejo v kupili, vendar jih trenutno, * je dejal prometni inšpe* svetla oblačila ter opremijo s kresničko ali odsevnim trakom. i , r.— . ^or. Temno oblečenega pešca nam- Ivan Demšar, nikjer na u reč voznik ponoči ali v mraku enjskem ni dobiti. ,at opazi šele na 26 metrih oddal- Prav to je tudi slaba P jenosti, svetlo oblečenega pešca akcije Stopimo iz teme. P01.1 na 38 metrih, pešca s kresničko ti s samo 600 kresničkami ali odsevnikom pa na 136 morejo zadovoljiti povpra metrih. vanj a pešcev, ki hodijo pon|fl Preventivno akcijo minis- celo na policijske postaje trstva za notranje zadeve so, oddelke. Zato je za zdaj si vsaj na Gorenjskem, dobro dobro zamišljena akcija sprejeli tako policisti kot pešci, svoje zamujena priložnost, . Doslej so policisti pešcem raz- kar so v UNZ Kranj °PoZ° ;e delili 468 kresničk in 2228 tako ministrstvo za n°tra ja zloženk. Pešci so za njihove zadeve kot republiški svet nauke dojemljivi, številni med njimi bi kresničke tudi sami radi KKItllVIL Kdo je odpeljal prikolico? Bled - V petek okrog pol enajstih zvečer je voznik na bencinskem servisu na Bledu pustil dvoosno prikolico-kiperico za prevoz poškodovanih vozil, ker je imel še opravek v Bohinju. Ko se je ponoči ob 3.20 vrnil po pnkolico, je ni bilo več. Policisti Eoizvedujejo za neznancem, ki jo je odpeljal. Prikolica je sive arve z oranžnima blatnikoma, vredna okrog 360.000 tolarjev. V avtobus po oblačila Radovljica - V noči s petka na soboto je neznanec vlomil v avtobus, preurejen v potujočo trgovino s konfekcijo.na Kranjski cesti v Radovljici. Iz avtobusa je odnesel osem ženskih in dve moški jakni ter 5.000 tolarjev v različnih bankovcih. Škodo cenijo na 65.000 tolarjev. Zlomljena objemka na vlečnici Kranjska Gora - V četrtek ob 13.40 so policisti zvedeli, da je prišlo do nezgode na smučišču Rutec v Kranjski Gori. Ugotovili so, da se je zlomil del vlečnice s "krožniki" na stebru številka 4. Pri tem je bila deklica lažje ranjena. Preiskava je pokazala, da na teh stebrih že od 1983. leta ni bilo temeljite obnove. 10-centimetrska objemka je bila na sedmin centimetrih očitno že dolgo nalomljena, o čemer-priča zarjavel zlom, tri centimetre pa je bilo svežega zloma. Policisti skupaj z inšpektorjem za žičnice še zbirajo obvestila o morebitni odgovornosti za mehansko poškodbo in posledice. • H. J. preventivo in vzgojo v ce prometu. • H. J. NESREČA Minuli tedjj Iskan svetlo moder fiat Kranj, 5. marca -je bilo na gorenjskih cesi»" spet nenavadno mirno. Samo dveh prometnih nesrečah * bili lažje ranjeni trije udd«' ženci, med njimi en otrok ; Omembe vredna je dila nesreča, ki se je z6°Vc $ petek, 1. marca, ob 8.1? magistralki Kranj-LjublJ^ Neznani voznik osebnega 3 mobila svetlo modre bar verjetno fiata regata, temi' ali croma, je vozil od NJ za proti Jeprci. V bližini nadg^. prek železniške proge v ^ lovki je najprej prehitel i Q za njim pa še neko W*L osebno vozilo. Ko je le" J(j prehiteval, se mu je^ n^s?e(jii Eribliževal s "petico" rjLjii >amjan K. iz Reteč pn »Jia0 Loki. Da ne bi trčila, je DgjC zaviral in se umikal sj^jl S SODIŠČA Rizoski pravnomočno obsojen Kranj, 5. marca • Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Kranju, ki je novembra lani Roberta Rizoskega za sedem kaznivih dejanj obsodilo na enotno kazen tri leta zapora. 21-letni Kranjčan Robert Rizoski je v priporu vse od oktobra 1994, torej je dobršen del zaporne kazni že odslužil. Prvič je bil v Kranju obsojen marca lani, in to na tri leta in pol zapora, po pritožbi na Višje sodišče pa je kranjski senat na ponovni obravnavi Rizoskemu prisodil pol leta krajšo kazen. Kot rečeno, je sodba zdaj pravnomočna. Med sedmimi kaznivimi dejanji, ki jih je zagrešil mladi obsojenec, sta najhujši dve: protipravni odvzem prostosti ter povzročitev hude telesne poškodbe tedaj komaj polnoletni Speli J. z Jesenic. Rizoski je 9. avgusta 1994 dekle proti njeni vojji pripeljal v stanovanje staršev v Kranju in se nad njo grobo izživljal, dokler je 16. avgusta njegova mati ni poslala domov. • H. J. desno, pn tem pa je oblast nad vozilom, zanesi v je na levi pas, kjer je tr' Q, golfa, ki ga je neznani po ,fll čitelj pred tem prehitel, v' je sedel za volanom / A0ifa Marko S. iz Zg. Krm*. u 0 je po trčenju odbilo v desfl^ nasipu se je prevrnilI pod a Oba voznika so lažje ranj odpeljali v Klinični center, i nani voznik svetlo rnoo avta pa je peljal naprej. >sg Prometni policisti p»' . §e morebitne priče nesreče, »L, oglase na št. 92 ali na prom* policijo Kranj. jen. Podobno kot prejšnji te „ je bil glede prometne van v ugoden ves februar, ko je p, osemnajstih nesrečah deve osemnajstih nesrecau uy ■ e, di huje, štirinajst pa lažje ry^ nih. Mrtev ni bil nihče. ' jt, imamo po prvih dveh m še vedno "samo" dve zrtvr ^ ® HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 064/223 111 NaroČile i« objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na ćotsovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno Ugodna. AVTO ŠOLA llinli Tel: 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT KJE? NAKUPOVALNI IZLET Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 RAČUNOVODSKI SERVIS GOSTILNA MATJAŽ NOVO V KRANJU! v centru Kranja teh 222-430 AVTOŠOLA NIKOLOV Cankarjeva 46 PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM NAJ, NAJ AVTOŠOLA Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 11. marca, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. Tečaj CPP za voznike motornih koles in osebnih avtomobilov se začne v ponedeljek, 11. marca, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. Pravi naslov je lahko samo: AVTO ŠOLA B in B, Begunjska 10, v Kranju, telefon: 22-55-22. Palmanova 15.3..20.3., Madžarska Lenti 9.3., Trst 2.4. Rozman, tel.: 064/715-249 Pralni stoj PS 608 57.546 SIT za got. Pralno sušilna garnitura PSG 96.077 SIT za got. BTV 51 cm TTX vojager UGODNI NAKUPI Ugodni plačilni pogoji: gotovinski popust 10 %; prodaja na 5 čekov; prodaja na kredit -10 obrokov brez obresti Dober podjetnik potrebuje tudi dobro računovodstvo. Pravi naslov za leto 1996 je MONETA KRANJ. Informacije 0609/641-277. Pizze iz krušne peči, kalamari na žaru, florentin steaki, špageti, morski sadeži, škampi, sestavljene solate, gratinirane palačinke.. Vabljeni na prigrizek, kosilo ali večerjo. Del. čas: od pon. do čet.: 10. - 23. ure, pet., sob.: 10. • 24. ure, ned.: 16. - 23. ure 100 % USPEŠNOST Tečaji CPP potekajo redno. Prijavite se! Tel.: 064/714-731 Muenchen 11.3; Trst 14.3. Drinovec, tel.: 064/731-050 ZADNIKAR a\o.o., NAKLO TEL.: 064/47-244 LENTI (nakupi) - četrtek, 21. 3., in sobota, 23. 3.; HOLANDIJA od 8. do 12. aprila, LURD od 10. do 14. junija; ČEŠKA (dopust 7 dni) v juliju. LU Radovljica organizira Tečaj oblikovanja iz gline! Pokličite: 715-265 Obnovitveni tečaj LU Radovljica organizira v marcu. Tel.: 715-265 ar*gleškega jezika Rekreacijsko plavanjev bazenih "a gorenjskem KRANJ: pon. - pet.: 8. -18. in od 20. - 22. ure, sob., ned.: 8. - 22. ure, BLED: hotel Toplice: vsakdan: od 7. - 20. uri, hotel Golf: vsak dan od 7. -19. ure (ob menjavi vode pol dneva zaprt; inf. tel.: 79-20), hotel Park: vsak dan od 12. -18. ure, hotel Jelovica: vsak dan od 10. - 22. ure, ŽELEZNIKI: pon., sred., pet.: 15. • 21. ure, tor., čet.: 15. - 22. ure, sob., ned.: 10. • 20. ure. . Rekreacijsko drsanje v kranju, HA BLEDU, J£SENICAH IN V TRŽIČU KRANJ: urnik: sobote od 15. -16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure; cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,000 SIT BLED: urnik: sobote, nedelje od 18. - 19.30 ure; cene: odrasli 400 SIT; otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenje drsalk 200 SIT JESENICE urnik: sobote, nedelje od 14. -15.30 ure; cene: 300 SIT odrasli, 200 SIT otroci, TRŽIČ odprto drsališče: umik: vsak dan od 18. - 20. ure, pet. - sob.: 16. • 18. ure, 19. - 21. LU Radovljica, 715-265 vabi k vpisu v KOALA KRANJ VODOPIVČEVA 7 PLESNI STUDIO M KONGRESNI TRG I, LJUBU ANA 1000 Visoko upravno šolo, 3 - letni program gostinska dela, 3 • letni program trgovske smeri. Popolna razprodaja vseh vrst obutve po izredno ugodnih cenah. Ugoden odkup inventarja. TEL.: 061/12-62-187, MOB.: 0609/61-57-60 Vljudno Vas vabimo, da se nam 9. marca 1996 ob 19. uri pridružite na prireditvi Plesne Karaoke v dvorani OŠ Louis Adamič, Tovarniška 14, Grosuplje. GLAVNI TRG 6, KRANJ ^t>oaya vstopnic: KMja blagajna je odprta in?Iela^nikod1°- do 12. ure DrStPred začetkom vsake Postave, tel.: 064/222-681 trebnnirane vst°Pnice je po-ičent°k Prevz*i Pol url pred PosSS?™ Postav, sice" jih Radujemo v redno prodajo. Predstave v Kranju: JUTRI, SREDA, 6. 3., ob 19.30 uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, PREDPREMIERA za IZVEN in konto ČETRTEK, 7. 3., ob 19.30 uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, PREMIERA in podelitev "Nagrade Slavka Gruma", otvoritev festivala 26. TEDEN SLOVENSKE DRAME, za IZVEN Režija: Mile KORUN Igrajo: Sandi KROŠL, Bernarda OMAN, Darja REICHMAN, Matjaž VIŠNAR, Tine OMAN, Pavle RAKOVEC, Mojca RIBIČ in Vesna LUBEJ. PETEK, 8. 3., ob 19.30 uri, Ivan Cankar HLAPCI, gostuje SNG DRAMA Ljubljana, za IZVEN Pripravljamo: Dobrodošli na predstavah TEDNA SLOVENSKE DRAME 1996-od 7. do 16. marca Za nekatere predstave je na voljo le še nekaj vstopnic. GLASOV KAŽIPOT M ^davanja M p°deželski motivi vabi*°5a Loka-DU Škofja Loka č|a'ivPetek.8.marca,ob18. uri pSdilt !n č,ane društva na dSfifc anje 00 diapozitivih "Po- BenTdlTotLviU'i 9°SP° Tončko kluhl kt- Podavanje bo v 1-Vabijen°,bi dmštva' Kidričeva kategorije. Zadnji rok prijav je 12. marec. Dodatne informacije dobite po tel.: 064/718-434, g. Jože Vari, v večernih urah. Letna konferenca Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v soboto, 9. marca 1996, z začetkom ob 15. uri v Domu krajanov v Preddvoru. Prireditve HH Srečanje ob Dnevu žena Jesenice - Združenje borcev in udeležencev NOB občin Jesenice in Kranjska Gora ter Združena lista socialnih demokratov Jesenice vabita na srečanje v počastitev 8. marca -mednarodnega Dneva žena v četrtek, 7. marca, ob 16. uri v veliki sejni sobi podjetja Meting Jesenice. S 4. svetovne konference o ženskah, ki je bila na Kitajskem, bo predstavila udeleženka konference gospa Sonja Lokar. Srečanje bo popestreno s kulturnim programom. Vabljeni! Praznovanje mednarodnega dneva žena Kranj - Komisija za družabne prireditve pri DU Kranj vabi na praznovanje mednarodnega praznika dan žena, ki bo v petek, 8. marca, ob 17. uri v gostinskih prostorih društva. Vabimo tudi na veselo praznovanje tudi ljudskega praznika Dan 40 mučencev. Pridite! Veselo bo! Rojeni v znaku Ribe Zg. Jarše - Si želite srečanja z osebo rojeno na isti dan, isto leto ali celo isto uro? Vabimo vas na spoznavno družabni večer, v petek, 8." marca, ob 19.30 v Majčevem dvoru v Zg. Jaršah pri Domžalah. S seboj lahko pripeljete partnerja, prijatelja. Lahko pridete tudi sami. Za glasbo, ples in zabavo je poskrbljeno. Dobro voljo prinesite s seboj. Lahko pa pokličete po 0609/631-868. Komedija na Križu Križ - V soboto, 9. marca, bo v dvorani Breznikovega doma na Križu predstava komedije z naslovom Trije vaški svetniki. Predstavili se bodo igralci Kuda Janka Kersnika iz Lukovice. Slapovi v Besnici Besnica - Ansambel Slapovi bodo v soboto, 9. marca, ob 19. uri nastopili v dvorani gasilskega Na Šmarno goro Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira tradicionalni pohod na Šmarno goro, ki bo v četrtek, 7. marca, z odhodom ob 8.20 izpred kranjske avtobusne postaje. Zbor je ob 8. uri. Skupne hoje je za 3 ure. Povra-tek domov bo v popoldanskem času. Obvestila 3 Tečaj za planinske vodnike Radovljica - PD Radovljica organizira osnovni tečaj za planinske vodnike PZS. Tečaj bo obsegal preizkusno turo ter teoretični in praktični del programa in preverjanje znanja. Prednost pri prijavi imajo člani PD iz MDO Gorenjske, prijavijo pa se lahko tudi kandidati iz drugih področij Slovenije. Kraj in datum začetka bo posredovan kandidatom na njihov domači naslov do 15. marca. Tečajniki pa morajo imeti popolno letno in zimsko opremo, prav tako tudi tehnično opremo. Po uspešno zaključenem tečaju bodo tečajniki pridobili naziv vodnik PZS A LU RADOVLJICA VABI K VPISU V VISOKO UPRAVNO ŠOLO 3-LETNI PROGRAM GOSTINSKA DELA IN 3-LETNI PROGRAM TRGOVSKE SMERI POKLIČITE 715 265! SINT • sodobni Interieri, d.o.o. Kidričeva 16/a 4220 Škofja Loka razpisuje naslednji prosti delovni mesti: - 1 DELOVNO MESTO PRODAJALCA POHIŠTVA Pogoji: - srednješolska izobrazba - zaželene delovne izkušnje trgovske smeri • 1 DELOVNO MESTO tKLADIŠČNIKA -OFERJA Pogoji: - vozniški izpit B ali C kategorije - zaželene delovne izkušnje pri skladiščnem delu ter - znanje lažjih monterskih del Delovni mesti se razpisujeta za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Delovni čas je deljen. Začetek delovnega razmerja je takoj. Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov. PRODAJAMO in MONTIRAMO STAVBNO POHIŠTVO (okna, vrata) LOGATEC v času od 4. do 9. marca '96 Vabimo Vas, da si izdelke ogledate v našem razstavno -prodajnem salonu: d.o.o., cesta na Rupo 45, KRANJ (KOKRICA) Tel.:245-124 in 245-125 Del.čas:od 8. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure doma v Spodnji Besnici. Njihov nastop, ki se bo začel ob 19. uri, organizira Turistično društvo Besnica. Vstopnice so v prodaji v trgovini Živila v Zgornji Besnici in Marketu Kekec v Spodnji Besnici. Občni zbor Komenda - Člani Lovske družine Komenda bodo imeli v nedeljo, 10. marca, ob 9. uri redni letni občni zbor. Sestali se bodo v Lovskem domu na Križu pri Komendi. Predstavitev diapozitivov Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo Foto kino klub A. Ažbe v četrtek, 7. marca, ob 17.30 pripravil projekcijo diapozitivov na temo Ženske se predstavijo. Predavanje o Iranu Ljubljana - V spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine (Cekinov grad) bo danes, v torek, ob 17. uri avdiovizualno predavanje Blaža Zabukovca o popotovanju po Iranu. Avtor bo predstavil ljudi in arhitekturo te islamske dežele, zgodovino islama in politično sliko današnjega Irana. Gledališče 9f Ponovitev monodrame Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 z monodramo Operacija uspela nastopila Anica Bajt. Predstava je v režiji Darka čudna nastala v Gledališču Boh. Bistrica. Poredušov Janoš v Krizah Križe - Jutri, v sredo, 6. marca, bo ob 19.30 v prostorih osnovne šole Križe nastopil igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Evgen Car, z monodramo Poredušov Janoš. Dobrodelne prireditve za družini na Hrušici Hrušica, 4. marca - Ob koncu minulega tedna je gradbeni odbor, ki deluje pri krajevni skupnosti za pomoč prizadetima družinama Cej in Mandeljc, ki sta v požaru izgubili vse premoženje, že zbral nekaj manj kot 7 milijonov tolarjev. Družinama s prispevki pomagajo občani, podjetja, glasbeniki so na Hrušici pripravili dobrodelni koncert. Za nedeljo, 10. marca, pripravljajo v gledališču Tone Čufar koncert tudi gledališčniki, glasbeniki in drugi. Zabavna prireditev pod naslovom Družine družinam, se bo začela ob 18. uri v gledališču Tone Čufar, nastopile pa bodo znane jeseniške družine: Rebernik, Jeraša, Kramar, Volk, program pa bosta povezovala Zlatko Dobrič in Braco Koren. Gorenjski glas je kot posebno darilo Cejevim in Mandeljčevim podaril brezplačno naročnino za Gorenjski glas - do leta 2000. Žiro račun za pomoč prizadetim družinam s Hrušice: RK Jesenice, ŽR 51530 - 678 - 81482, sklicna številka 555. • D.S. OSMRTNICA Nepričakovano je Bog poklical k sebi našega dragega brata in strica JANEZA CVETKA p.d. Vobistovega Janeza, mežnarja pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru Pogreb bo danes, v torek, 5. marca 1996, ob 14. uri od domače hiše na pokopališče v Srednji vasi v Bohinju. Žalujoči: sestri Francka in Minka z družino, nečaki Janez, Meta in Alenka z družinami in ostalo sorodstvo HA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM KRANJ: Labore 2* • Zlato polje 2*« MEDVODE: Medvode 1* • Medvode 2 • Medvode 3 • Škofja Loka 2 (Trata) • Železniki * • Tržič 1* • Bohinj* • Bled 2* • Koroška Bela • Lesce* • Kranjska Gora 2* * servis odprt tudi ob nedeljah! VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA GOSPODINJSTVO SKOPJA LOKA tel.:(064) 634 606 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure IDM® -SPALNICE UVOZA * UVOŽENO POHIŠTVO IZ ZALOGE (DOBAVA TAKOJ) * PREKO 1000 VRST MOŽNIH KUHINJ PO NAJNIŽJIH CENAH * SEDEŽNE GARNITURE PO MERI - V POLJUBNEM BLAGU * UGODNI KREDITNI POGOJI * SVETOVANJE, PREVOZ, MONTAŽA Zdravstveni dom Škofja Loka in Radio Ž in GLAS pripravljajo HUMANITARNO AKCIJO v dobro otrok, ki so oboleli na dihalih (bronhitis) V ta nem smo se odločili zbrati prostovoljna finančna sredstva za nakup posebnega aparata -inhalatorja "INHALOG II", ki pomaga otrokom, ki so zboleli za to hudo boleznijo. Teh obolenj dihal je pri naših otrocih približno 10 %, kar pomeni 1.200 otrok na območju stare škofjeloške občine. V sami škofji Loki je okrog 700 teh bolnikov. Znano je, da so obolenja dihal najpogostejša od vseh obolenj pri predšolskih in šolskih otrocih. Otroci, ki so oboleli za to boleznijo, postanejo nemirni, težko dihajo, hropejo, piskajo in celo lovijo sapo. Skratka, dušijo se, ker je oviran vdih in izdih zraka. Prav iz zgoraj navedenega smo se odločili, da podpremo akcijo za nakup inhalacijskega aparata, kajti tak aparat pomeni res veliko olajšanje za te male in hude bolnike. Zato vas vljudno prosimo, da podprete našo akcijo. Zaključiti jo nameravamo v škofjeloškem kinu Sora skupaj z narodnozabavno prireditvijo Radia Žiri, ki je potekala vse preteklo leto. Na tej veliki narodnozabavni -humanitarni prireditvi bo nastopilo 11 narodnozabavnih ansamblov z gosti, ki so bili lanskoletni zmagovalci lestvice "ZLATI MIKROFON" Radia Žiri, ki je bila vsak torek objavljena tudi v Gorenjskem glasu. Prireditev z naslovom ZA LEPŠI JUTRI bo 15. marca, ob 20. uri v KINU SORA Škofja Loka. Že vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki boste prispevali finančna sredstva za nakup inhalacijskega aparata. Vse donatorje bomo imenovali tako na sami zaključni prireditvi kot tudi v Gorenjskem glasu ter na Radiu Žiri. Zato še enkrat v imenu bolnih otrok ter v našem skupnem imenu iskrena zahvala. Nastopajoči: 1. GORENJSKI MUZIKANTJE: Danes tu, jutri tam 2. BLEJSKI TRIO: Kriška gora 3. J. SKUBIC IN SLAPOVI: Ne reci nikdar 4. PTUJSKIH 5: Pa brez zamere 5. TONI VERDERBER: Čaša sreče 6. OBZORJE: Prazniki nas zadružijo 7. ANSAMBEL BRATOV POUANŠEK: Pojte zvonovi 8. GLAS SLOVENIJE: Naša Škofja Loka 9. NIKO ZAJC: Rada me imej 10. BLEGOŠ: Življenje je zaklad 11. NAGELJ: Na božič nihče ni sam + gosti Dosedaj so akcijo podprli: Trg. Fortuna dom, Agromehanika Krmelj, Diskoteka "Fajn club", Trg. Kostanj, Kajbi d.o.o., Brelih d.o.o., Tapetništvo Bokal, Žikplast, Pizzer-ija Klementina, Gostilna na Vidmu, Gostilna P[ Boštjanu, SAT Vrhovnik, Oblikovanje Knzaj, Trgovina Mateja, Katom, Elektroinštalaterstvo Triler, Okrepčevalnica Freising, Avtoprevoznist-vo Kržišnik, Sitotisk Derling, Stavno mizarstvo Jugovic Tine, Tapetništvo Kos, Profil s.p., Car' man šport, Steklarstvo Stojilkovič, Trg. Nada, Paulus servis, Kava bar "Charlie", Avtopralnica Pivk, MenjalnicaTalon, Pizzerija Oliva, Gostilna Pri Godcu, Kamnoseštvo šubic, Trg. Cegnar, Avtokleparstvo Rešek Rado, Alpdom, Avtopre-vozništvo Šemic, Pletilstvo Strojan, g. Ivan Oman - poslanec, Jože Bokal Avtoličarstvo, Avtopre-vozništvo Homan Franc, Mizarstvo Peternei) Janez, Mesarija Štajnbirt, Avtoprevozništvo Habjantransport, Trg. Al-market, Starman d.o.o., Trg. Omnia - Mark, Embalažno grafični servis, Loka avto, Trg. Hlebček, TOPO, Avtospar, Pizz. Palermo, Polycom, Orodno kovaštvo Krmelj, Almas d.o.o., Kleparstvo Kožuh Franc Rutar - izd. harmonik Nova Gorica, Pišek d.o.o-. Krisma d.o.o., Orodjarstvo Bergant Gregor, Eltex d.o.o., Porenta nahrbtniki, Ogrevalne naprave Derling Oton, Livarstvo Berčič Leon, Fitness studio "Vital". Predprodaja vstopnic: TD Škofja Loka, tel.: 064/620-268 Trgovina Fortuna dom, tel.: 064/681-234 Bazen Železniki, tel.: 064/66-381 Vabimo vas, da akcijo podprete z zbiranjem sredstev na ž.r. Radia Žiri št.: 51510-603-32291 sklic na »■ 200 in s pripisom za humanitarno akcijo. GLASOVNICA GLASOVNICA GLASUJEM ZA LETNEGA ZMAGOVALCA LESTVICE "ZLATI MIKROFON" Radia Žiri Najboljši ansambel n.z. pesmi: Naslov: Glasovnice pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg" svobode 2, 64226 Žiri X O O > cd O) (0 J* > >c/> (O cd o r- UJ > o c n >o CD .2, "5 03 -•—< 00 CD m E B o x j* S > O) >(/> C/3 > m < Z ID > 8 CM m CO oj i o ® OJ W C M •o co o 6 S Z \ C o « V, CD O = °-O ca > O) > a 1 J °o &fi srl > o £ č CO >S O. * - O > O o 0J J* tO CO 03 CD > oo c s -o co o O) co o o £co >w —- O CD > o to j*: c p <5 w C a. 03 O) CD m n o 8 o to co O > > O C iS >o C0 CD 00 . o o £ ca 1 > oo 5 > O X3 = P> o 5. co ^ cd a) co « w to o £ to 2 Š 9 ćši^ CO o > P >co l|f« = >0) ■ I m >o z Pozi -J < > iS'« ^S5 = OOOco o > O) w CD 03 > o" O C CD O C o > o C CD > CO II co CD ^ ■Č7W ^ C CO co ^:»č5 > >oo co 11 j* ca o "cr a> 12 i 85 i« .N iti) ca č5 c - -CD, 0 lo g" w t— d) , w co ■2-5 i2° O h-" C T- o ca 03 > CD >w O o -C 12 12 o t5 2 a N S.s. (O > jfl i a8 > w co • "D CO ca.£ j. S >g co jo ^ >o O «t c t— CD O ca° £ co p o > o o 8 §! — C\j t— Sco -C c ■5 »o >>co 1 c . is co w N C C0 >0 "jr O CD »O CD Q. ^W .- t CO OO) o ^čo°2 o n Z N- oo O O £ j*: o 00 p > O C CD (f) čLo) P ^ j*._ o >c? co jo ca c "5' co • wl 0) > —^ I i i co-e P Lf) £8 UJ z si* zDjz 5 cr co z^O >°z ll O co °5 O o CD 03 O C CD O C o > o C CD I »co i »00 o O JZ o co O co (/) CD tO '312 co iS co y CO o So co-£ P O) |o co Bjj fl II ^ CD — •00 = co O > > c cn P 0) If 0 s oTX1 C0 3 H 1.1 co >o ll £ >o o o > E co n n o CO CO o o o o CD 03 I •oo > CD o o p o "co o C0 P <5 « .55, čaX to - C0 rf, 2 .co-^S Q-> « P cd o o co > f CM CO CO CD O ca._ o £ CM CO P O O >>o>o o o o co CD > oo E P •o co o o > CD >co . O CD 0 ° C CD s co 1 2 _ o. I C0 »CO 0)u. _ _, CD 3 CO co co >o _ D)JO C CD O CD O C —'C/5 C _Q P CD O O ' - k- C T— p 3 CD r- = •8 «8 5 CD -i ..->CO qO ž co >5 °-^ _ o > g CO 2 o o CD 5.^ J, Q) c > CD CD Q) «>CO oo O 1 o o p co T3 • fD CO Q> Oca - *- > CD CD > »O CO C0 12 o co 2 a N C0 C CD O fS ca >o oo ca CD -Q C0 O C Q_ p C0>O > LO iS T- o ° _ c co — P o — CM p O > o 59 ^ ? o > — O — ■= O) = o > (0 = O) o CD > n fD O = W P ^ iS S g O>C0 CD 1> ' Č O) .— ca O n i8> o >g CD = 8> §> t "C >CO 3 >o ČD C- o o. . to > CO o .^aS aco^o ro ■ >o S O) ■ ~ P CD oo co >o «|sT># O CM CD > £ O C0 p 0)0 ^ tO v_ +-> CD CO CD O JO lili C ~ CD v o o > >>co >co I ! E CD C TD D > CD 00 co d P ia »o ^ cm o o J*: ca o > p "aT > > ČL O CD a -2 co co p cd T3 O OO o > CD > "O ca cn CD 00 o co co o o ca k_ >co •00 o X-o p to g a co O) CD C0 X} O CD > CD •p O ca C/3 Cfl > (0 o p CM I .iS C0 I o s a CO co •g cd ai f| E g p o o co i i !81 o C CD C0-* O C CD > ^ (D > >>i2 a _o> = co' . C C C| JVIALI OGLASI jLPARATI STROJI MOBITELYANNI,d.o.o. - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa. Pokheite zastopnika na ©0609/612-g56, 064/218-317 4958 Glasbeni stolp SONY FHB 650 ugodno prodam. © 216-993 6545 Kompletno opremo za vulkanizersko delavnico prodam vzamem v račun osebni avto. Možnost najema delavnice. Relacija Kranj Radovljica. © 064/731 -200_5688 Izposodite si video kamero SONY, uporaba je zelo enostavna, posnetki pa odlični. © 222-055_5948 Prodam ZETOR 5711 IN FERGU-SON IMT 560, cena po dogovoru. © 061/738-607 6252 OD PETKA DO PETKA ^BIV 51 cm ^kabel tuner ■^daljinsko vodenje ^scart... ?^8wlna in storitve da ne morete n» fkrbeti sar"i zase. Ali pa ifpate morda svojce, ki jih morate sami negovati, kljub temu da ste že tako Preobremenjeni. pokličite Območno organi-52J°'Rdečega križa Tržič 7* delavnik med 7.30 in '5.00 po tel. 53-147 in ; Polagali Vam bomo razrešiti Vaš problem. Kmetovalci AGROIZBIRA ČIRČE, nudi ugodno akumulatorje za traktorje IMT 539 - 9.737.00 SIT, za traktor Univerzal 45/55 KS -15.835,00 SIT, jermena KPT za obračalnik SIP 220 - 30.900,00. Se priporoča AGROIZBIRA ČIRČE! © 064/324-802_6385 Prodam drobni krompir za krmo, kombajn za izkop krompirja (poljski -Ana) in valjčni sortirnik krompirja. O 49-324 po 17. uri_6397 Prodam motorno kosilnico BCS 205, zelo ohranjeno in traktorsko rotacijsko kosilnico SIP.B731-009 64ps Prodam AVTORADIO in ZVOČNIKE KENVVOOD, lahko tudi montiram. ©78-341 6466 Prodam samohodni OBRAČALNIK z grebenom. O688-154 6473 Odkupuemo vse vrste hlodovine celulozni les in kostanjeve drogove, tir 620-749, 621-849 dop 5956 Odkupujemo les na panju za takojšnje plačilo, © 064/621-779, 0609/635-074 6434 Kupim že rabljene žlebove za streho. 6*802-040 6459 Kupim ŠKODO ali R5 za 6000 DEM od prvega lastnika. Ct311-419 6548 LOKALI POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji, najemu in oddajanju stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat 0122-44-77 5677 POSLOVNE PROSTORE v centu Kranja oddamo. Mandat tir 22-44-77 Pnevmatska stiskalnica - knaker 1.5 t "tio" Lesce, ugodno prodam, tir 861 -680_633i Kupim traktor Tomo Vinkovič, 418 -521 KM. ta 714-940_6338 Ugodno prodam: PEČ za CK, 24000 ccal, elektro. bojlerje - 8, 10, 30 I, ŠTEDILNIK kuppersbusch. S 723-107 popoldne 6340 Prodam kotel za CK Feroterm, trajno žareči brez bojlerja 30 KW, uporabljen 1 sezono, cena 40.000 SIT. tir 736-449 6343 Prodam dve TERMOAKUMULA-CIJSKE PEČI po 3 KW. © 326-018 6367____ Za polovično ceno prodam klimo in welo za cirkular na tel. ©218-662 6383 _ Prodam hidravljični nakladalnik TN-.. 2H. © 633-203 6384 Tm^jTEHNlKAl SAMSUNG KRANJ Šuceva 27A tel:242121 fax:242122 TELEFAKSI BREZŽIČNI TELEFONI 3 - 6 dnevni brezplačni preiskus GENERALNI ZASTOPNIK ZA StO IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CE IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno instruira matematiko in fiziko. 0 311-471 5895 Instruiram kemijo in matematiko. © 311-266, Petra 5933 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole v okolici Kranja in Šenčurja. © 41-062 6388 PftCftOCISCC DCLFI L ; ' I 1 * " 1 astrologija, vedeževanje, razlaganje sanj, izračunavanje srečnih s številk za igre na srečo f KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj. ©221-037 5349 Odkupujem hlodovino smreke, bukve, javora, češnje, oreha, hruške in kostanja. Plačilo takoj! ©064/47- 362 5369 Nll< „ ,Prodam električni ŠTEDIL-Čo *irf,ek'°-keramično grelno ploš-Širine &% cm in P°miva|ni stroj, nerahii cm' ODOJe novo in še 905 Jeno- 2namke Gorenje. «51- •—-— __ 6486 Pri£2£m elektro motor 38 KW, *»88i q 23 iz9radni° elektrarne. mobitel-SYS1MS ^^^±19^64208 Šenčur r^-^-tjjr- 06 4/4 1 nit. AVTO ALARM «>-^J^M'vit za prodajo In montažo KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike (20 %). KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ ŽIVILSKO TRGOVINO v Olševku oddamo v najem. © 241-271 5875 Oddam 30 m2 frizerskega salona, novo opremljen.©212-243 6357 Prodam 70 m2 PABJOLA.©736- 203 6359 Kranj z okolico - najamem ali odkupim prostor za bar. © 312-385 6381 Keglišče na Podreči oddam v najem bife velikosti 60 m2. Ponudbe z navedeno mesečno najemnino, pošljite do 12.3.96. Šifra: BIFE 64is RESTAVRACIJO - PIZZERIJO. odlično upeljano v Radovljiški občini oddamo v najem. Odkup inventarja in predplačilo. S 719-030, dopoldan 6422 PRODAMO Zlato polje nove pisarne na izredni lokaciji, 75 m2/l.. ODDAMO v okoliciKranja PIVNICO s kuhinjo in vrtom, Zlato polje nove, opremljene pisarne na izredni lokaciji, 75 m2/l, Stražišče obnovljeno pritličje 4 pisarne, 68 m2, parkirni prostor, telefon, 900 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 6487 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-4 1-43 156 SIT/min Oddamo pri Kranju večje skladišče in proizvodni prostor v Kranju sodoben lokal 180 m2 ter pisarne 10 in 25 m2 s CK, v Tržiču 25m2 in 80 m2 za obrt ali trgovino. APRON 331 -292 6508 Prodamo lokal 50 m2 na Zlatem polju, v 1. nad. K3 KERN, 221-353 Prodamo v Šk. Loki na prometni lokaciji prodamo poslovno stanovanjski objekt z lastnim parkirnim prostorom. K 3 KERN, 221-353 6527 NAJEM: v Podnartu nudimo najem 600 m2 proizvodno skladiščnih prostorov. K 3 KERN, 221-353 6528 Najem: V Kranju nudimo 30 ali 50 m2 trg. lokala v mestnem jedru v nadstropju. K 3 KERN.d.o.o, 221-353 6529_ NAJEM v Tržiču v strogem centru na odlični lokaciji oddamo v najem urarsko delavnico z vsem inventar-jem. K 3 KERN, 221-353_6530 Prodamo v Kranju okrepčevalnico v obratovanju z vsem inventarjem. K 3 KERN, 221-353 6531 KOLESA Prodam moško Senior, žensko Maraton in gorsko kolo, 20.000,00 SIT. © 064/710-097_6323 OBVESTILA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombije. Torek, petek, sobota. ©49-442 5347 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Protoguaro. Sreda, četrek. ©49-442 5348 FRIZERSTVO KUNSTEU za ženske in moške VAS VABI V NOVE PROSTORE NA JENKOVI 4 V KRANJU. TEL.: 221-830 OBLAČILA PARIŠ Prešernova 5, Kranj - Mustang, Leviš, GAS, Diesel, Pape Jeans Itd. (3.990,00 - 11.900,00) eu? Prodam DEKLIŠKO OBHAJILNO OBLEKO št. 8 - dolgo. © 331-119 6322 Prodam belo dekliško OBHAJILNO OBLEKO, Vezenina Bled, nova, ugodno. © 710-031 6341 RUBIN 6465 Ugodna prodaja trenirk. Kokrica, ©225-151 OSTALO MERILNIK KRVNEGA TLAKA CENA 15.750 SIT V TRGOVINI SINKOPA. © 802-274, 801-211_6158 Ugodna KRATKOROČNA POSOJILA po 5% mesečni obrestni meri -zastava premičnin.422-193 6440 rSJ OVO <3 RAD rsJJ E, S^MNJ^CTUA irvi OBNOVA , POSLOVNIH I IVI STA/SJ OVANJS KI H OBJEKTOV Cesta talcev 19/b 64000 KRANJ Tel.,Fax: 064/326-237 PRIDELKI Prodam 1000 kg otave, tudi manjše količine. 3 064/622-418 6326 Prodam domačo čebulo. Češnjevek 5. © 421-538_6362 Prodam krmilni krompir. Jenko, Vasca 8, Cerklje. 6382 Prodam FIŽOL in smrekove plohe in deske. © 401-167 5420 Prodam jedilni krompir beli. Zgoša 47 A, Begunje. 6423 PREKLIC Preklicujem spričevalo Srednje Živilske šole Maribor št. 193 z dne 6.6.1997 na ime ERZETIČ BOJAN POSESTI POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji, najemu in oddajanju stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat ©22-44-77 5676 V Zg. Bitnjah zamenjam travnik za manjšo zazidljivo parcelo. © 222- 056 6377 Kupim 1/2 hiše v okolici Kranja. Šifra: SONČEK 6378 Mengeš - 1. v prodaji samostojna hiša, 3. gradbena faza, parcela 700 m2, 165.000 DEM. © 061/125-10-90 ali 064/714-014 zvečer. 6424 AMBRAS NEPREMIČNINE, d.o.o. Planina 33, tel.:064/323-067 KUPUJEMO IN PRODAJAMO STANOVANJA HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE Del.čas:od 9.-13. in od 16.-18. ure KUPIUJMO PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. POGODBENO PRIPRAVIMO Ml. Delž čas: vsak delavnik od 8. do 18. ure. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 6479 NAJAMEMO: Kranj poslovnež najame opremljeno garsonjero. ODDAMO Kranj-Drulovka, 3 ss, 77 m2, opremljeno, tel., etažna CK, 500 DEM/mes., poli. predpl. PRODAMO: Kranj Center starejšo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM, Drulovka novo vrstno hišo s 300 m2 uporabne površine, 250.000 DEM, Zg. Bitnje delno obnovljeno hišo s trg. lokalom in vrtom, 150.000 DEM. PRODAMO KOKRICA: manjšo hišo z vrtom, 180.000 DEM, NAKLO 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM; Podbrezje visokopritlično letnik 89, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00_6482 PRODAMO BRNIK, starejšo hišo na parceli 500 m2, 180.000 DEM; Britof nedokončano hišo, 3 etaže x 150 m2, na parceli 1500 m2, 250.000 DEM, Kranj na parceli 900 m2 hišo I. 76 in 100 m2 nedokončane delavnice + stanovanje; BAŠELJ nedokončano hišo na parceli 700 m2, cena po dogovoru; JESENICE vis. priti, dvos-tanovanjsko hišo + 2 garaži na aprceli 900 m2. Prodamo: Zalog pri Cerkljah 1/2 hiše, IV faza na parceli 600 m2, 85000 DEM, Stiska vas hiša v IV. gr. fazi + 3 ha travnika in 1 ha gozda, 150.000 DEM; MOJSTRANA novo hišo v alpskem stiiu z garažo in pomožnim poslopjem, 380.000 DEM. Mojstrana večjo večstanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in z vrtom, 350.000 DEM - možen tudi delni odkup. DOM NEPREMIČINE, ©22-33-00 6483 KUPIMO: od Kranja ali Šk. Loke proti Ljubljani kupimo hišo z vrtom. PARCELE PRODAMO GRADBENE: KRANJ Primskovo: nadomestno gradnjo za poslovno stanovanjski objekt ob cesti, na parceli 2533 m2; Šk. Loka center, ob cesti, 620 m2, 62000 DEM; Sr. Dobrava nad Pod-nartom: 500 m2; KAMNIK PEROVO, z gradb. dok., sončno, 560 m2 80.000 DEM; BRITOF Voge 700 m2 ob zelenem pasu; Podkoren 2000 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Lučine 2000 m2; LENDAVA v bližini zdravilišča 500 m2 pod ugodnimi pogoji. ZVIRČE 842 m2 ob zelenem pasu. lokac. dokumentacija urejena. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, ©22-33-00 6484 Kupimo zazidljive parcele, novogradnje, novejše in starejše hiše v Kranju, šk. Loki, Tržiču, Radovljici, Bledu, Jesenicah. Pripravimo pogodbo! APRON ©331-292 6510 4^ SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj JjOrenjsm Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, nepremičnine tel.!fax: 064/22 33 76 HM:[.v/i:>FiJ:M.T:i',r'Ti BLED, 1SS, 38 M2, CK, T, 60.000 DEM KRANJSKA GORA, 1SS, 35 M2, CK, T, SAT, 82.000 DEM KRANJ - OKOLICA 2SS, PRITLIČJE HIŠE, 55 M2, 65000 DEM KRANJ - PLANINA 2,5SS, 71 M2, 90.000 DEM KRANJ - CENTER, 3SS, ADAPTIRANO, 82 M2, SAMO 75.000 DEM KRANJ - BLIŽINA CENTRA, 3SS, ADAPTIRANO, ETAŽNA CK, 125.000 DEM ŽIRI, 3SS, 90 M2, ETAŽNA CK, SAMO 65.000 DEM. V OKOLICI KRANJA, TRŽIČA, RADOVLJICE, LESC, BLEDA, ŽIROVNICE PRODAMO HIŠE RAZLIČNIH VELIKOSTI IN CENOVNIH RAZREDOV. ■ J.T.^»ViMlJ:I^ifO:IH PONUDBA TEDNA - V KRANJU PRODAMO ATRAKTIVNO UREJEN POSLOVNI PROSTOR, PRIMEREN ZA VSE DEJAVNOSTI, RAZEN GOSTINSKE, V VELIKOST1145 M2, PRITLIČJE, CK, T, TRIFAZNI TOK, ZA SAMO 250.000 DEM. HIŠO v Bistrici pri Tržiču ugodno prodamo, lepa lokacija! Mandat © 22-44-77_5679 POLOVICO HIŠE v Žireh in Lescah prodamo. Zelo ugodno! Mandat ©22-44-77 5680 Garažo kupim v Šorlijevem naselju.©217-754 6369 PRODAMO na Drulovki enonad-stropno samostojno hišo na parceli 500 m2, cena je 250.000 DEM, v Dupljah podkleteno enonadstropno hišo na parceli 448 2m, cena 245.000 DEM, v Hotemažah enonadstropno hišo s parcelo 2000 m2 v Vodiclah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še parcelo 500 m2. K 3 KERN. 221-353 6S2o PARCELE KUPIMO: gradbene Preddvor in Golnik. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 6485 Prodamo novejšo sodobno grajeno hišo v Mojstrani in v Gozd Martuljku, v Kranju Drulovka skoraj dokončano atrijsko in vrstno hišo, pri Kranju hišo z vpeljano trgovino, na Bledu in v Poljanah starejšo hišo ter zazidljive parcele. APRON 331-292 6509 RADIO 104.5 II (U 105.9 107.3 107.5 OGNJIŠČE teUSZ-H-26 f«x. 1SM3-62M Prodam 5 m drog za TV antene z antenami komplet. Kranj, Valjavčeva 29.C211-882_6370 Prodam simentalkino ustrojeno govejo kožo, velikosti 4 m2.©78-681 6404 Elek. štedilnik, hladilnik, pom. korito, avtoradio digitron, črno belo TV, štedilnik na drva, prodam, lil 81-275 6496 STAN. OPREMA Ugodno prodam sedežno garnituro staro dve leti. ffi 85-210 6321 Prodamo v Britofu hišo v IV. gr. fazi na parceli 398, cena 76000 DEM, v Goricah prodmao starejšo hišo polge novejše v gradnji, parcela 2 ha tudi nekaj gozda, cena 400000 DEM. PRODAMO na Jami v Mavčičah dvostanovanjsko hišo na parceli 421 m2, ločen vhod za pritličje in nadstrpje, cena 135.000 DEM, v Cegelnici polovico hiše z lastnim vhodom, vrtom, garažo in pripadajočo parcelo 470 m2, cena 122000 DEM, v Sr. Bitnju polovico hiše z garažo in vrtno uto, parcela 350 m2. K 3 KERN, 221-353 6522 PRODAMO v Lescah prodamo montažno hišo na parceli 800 m2, cena je 125.000 DEM, na Drulovki končano atrijsko hišo, cena 350.000 DEM, na Drulovki prodamo nedokončano atrijsko hišo, cena 248.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 6M3 Prodamo na Miljah pred Britofom prodamo gospodarski objekt že bila trgovina na parceli 1000 m2, cena 150.000 DEM, v Kranju hišo v mestu, primerno za poslovno dejavnost, cena 120.000 DEM, V Škofji Loki primerno za poslovno dejavnost, cena 120.000 DEM. K3 KERN.d.o.o, 221-353 8524 Prodamo na mirni, sončni lokaciji v Velesovem prodamo pritilično hišo z izdelano mansardo, ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2. K 3 KERN, 221-353 6525 V Britofu prodamo zazidljivo PARCELO 350 m2 po 80 DEM/m2, v Bitnjah prodamo zaz. parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353 6532 Zazidljivo parcelo 500 m2 v okolici Kranja kupimo do 35000 DEM. AGENT Kranj. 223-485_6540 Manjšo bivalno hišo v centru Tržiča, 150 m2. prodamo za 90.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 6541 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in razne zabave vam nudi Duo. 0 45-292 6387 TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, rojstnih dnevih. ©731- 015 6475 RAZNO PRODAM Prodam HRASTOVE PLOHE in deske 5-3 cm, 1.3 m3. Kovač Ivan, c. Svobode 18, Radovljice 6317 Prodam borov in hrastov parket dimenzije 50x7 cm, smrekovo oblogo širine 7 cm debeline 13 mm, površinsko premazano z Beltonom št. 3. O 64-286 6363 ŠPORT Zračno puško z daljnogledom in samostrel pištolo, ugodno prodam, lir 45-171 6164 V komisijsko prodajo vzamemo rolerje, kotalke...RUBIN Kokrica, 0225-151 S464 STORITVE SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev..,©242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! ©061/813-553, 061/ 814-913 2608 Izdelujemo PEČNICE za kmačke peči in kamine - klasičnih in modernih oblik. ©061/823-349 4261 OBNOVA ALI ZAMENJAVA PLASTIČNIH OKEN. Vse informacije na ©421256 4505 d.o.o., KRANJ AJK, Računovodski servis Kokrškega odreda 42 Tel./fax: 222-754 Nudimo kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig. Delovni čas: 6.00 - 20.00 od ponedeljka do petka ROLETARSTVO NOGRAŠEK - vam nudi izdelavo, montažo rolet, žaluzij, lamelnih in plise zaves ter rolojev. ©061/651-247 5359 Servis - popravilo hladilne tehnike, elektromotorjev, električnega orodja, gosp. aparatov. Pivka 20, Naklo. Đ 47-490 5478 Servis orodja, Iskra. B&D, AEG, Bosch, Makita, ELU, Methbo. Pivka 20, Naklo. 0 47-490 5479 Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. 0 061/272-381 5490 MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. 049-416 5621 Šivanje po naročilu in popravila. Popoldan 16.-19. ure. 0 326-839 5853 Delam vsa gradbena dela, s svojim ali vašim materjalom, tudi vse vrste fasad. Tlakujem dvorišča možnost plačila na kredit. 0 0609/622-946 6019 Sanacija in obrezovanje sadnega in okrasnega drevja. Relacija Kranj-Radovljica. 0714-282 6175 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom. 0 324-457 6318 7V-video-audio-hi.fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA] CD PIONCEjR Shenvood HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH RECEIVER, CD IN KASETOFON ZA NEVERJETNIH OBILO GLASBE ZA MALO DENARJA IN SE PRAKTIČNA DARILA CANKARJEVA 5, ■Muhi iilmaifl SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, avtomatika, montaža, meritve. BETA A d.o.o. Fax in 0 874-059 6325 ELEKTROINŠTALACIJE - NAPELJAVA IN OBNOVA EL. INŠTALA- CIJE.©43-284 5375 * Postavljanje ostrešij, krovska in kleparska dela, hidroizolacije in izolacije. © 061/813-278 6380 Iščem zidarsko in fasadersko delo imam skupino. Delam hitro in kvalitetno. © 401-316 6403 Izdelujem stroje za izravnavanje betonskih tlakov. © 331-361 6407 Kvalitetno izdelujemo zelo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin tudi cinkane. Jenkole, Prebačevo 32 a. 0 326-426 6412 Diplomiran ing. strojništva s strokovnim izpitom nudi pomoč. 0 77-155 6417_ Dobavimo in montiramo ROLETE, ALU-ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISSE ZAVESE. LEKERO d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj-Kokrica;© 245-124 ali 245-125 6435 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih ob-log.422-193 6441 Posojajte vaš denar po 5% mesečni obrestni meri ob trdni garanciji. © 422-193_6442 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata - izdelujemo, montiramo in popravljamo! ©213-218 6468 STANOVANJA Menjam pritlično 2 ss v Bistrici pri Tržiču za večje stanovanje. ©53-359 5164 Kupim 2,5 sobno ali 3 sobno stanovanje - Radovljica, Lesce ali Hrušica. ©872-586 5656 POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji, najemu in oddajanju stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat ©22-44-77 5675 ODDAMO več stanovanj v Kranju in okolici. Mandat © 22-44-77 5eai NAJAMEMO več stanovanj v Kranju in okolici. Mandat © 22-44-77 5682 NAJAMEMO VEČ STANOVANJ V KRANJU IN OKOLICI. ROBSUS D.O.O. © 324-165_6390 KRANJ - Drulovka prodamo garsonjero 33,20 m2, 54.000 DEM, Planina II, prodamo 1 ss, 42 m2, komfortno, 62.000 DEM. Posing d.o.o. © 224-210 (9.-13.)(16.-18.)_6425 KRANJ - Zlato polje, prodamo 3 ss, 63 m2, takoj vseljivo, 80.000 DEM. Posing d.o.o. O 224-210 (9.- ■ 13.)(16.-18.)_6426 KRANJ - Planina oddamo garsonjero 400 DEM, enoletno predplačilo. Posing d.o.o. 0 224-210 (9.- 13.)(16.-18.)_6427 BLED oddamo dvosobno stanovanje 70 m2, 550 DEM mesečno. Posing d.o.o. 0 224-210 (9.- 13.)(16.-18.)_ 6428 ŠKOFJA LOKA - Podljubnik prodamo 2 ss, 60.50 m2, komfortno, 82.000 DEM. Posing d.o.o. 0 422-210 (9.-13.)(16.-18.)_6429 KRANJ - Planina prodamo 2+2, 88,60 m2 komfortno, dva balkona, 105.000 DEM. Posing d.o.o. 0 224-210 (9.-13.)(16.-18.)_6430 V KRANJ ali okolici kupimo in najamemo garsonjero, eno-dvosob-no ali več sobno sobno ali več sobno stanovanje. ©222-076 6431 PLANINA II. nujno kupimo dvo ali trosobno stanovanje 70-90 m2 do 95.000 DEM za gotovino. © 222-076 -6432 Najamemo starejšo hišo ali stanovanje v okolici Kranja, možna predplačilo. ©612-675 6470 PRODAMO: Kranj Planina II: 1 s, 45 m/l., 65000 DEM, 1 ss 48/II, m2, 65000 DEM; 2 ss, 68m2A/ll., 100.000 DEM; 2 ss, 76 m2/V, 100.000 DEM; 3 ss novo. 67 m2/ll, 1500 DEM/m2; 3 ss/lll., 77 m2, tel., 1200 DEM/m2; Zlato polje: 2 ss, novo 56 m2, 90.000 DEM; Drulovka 1 ss, novo, 33 m2/l., brez CK. 1550 DEM/m2; PREDDVOR 1 ss, 45 m2/pritl., 70.000 DEM; škofja LOka: Frankovo nas. novo garsonjero, 27,7 m2/ll., 2100 DEM/ m2, 1ss, 41 m2/IV, novejše, 65000 DEM, Podlubnik 3 ss, 73 m2/VII., 95000 DEM, ŠENČUR: 1 ss, 42 m2/ pr., 63000 DEM, BLED 1 ss, 45 m2, brez balkona, 1700 DEM/m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 6480 KUPIMO: Kranj, Šk. Loka, Radovljica - manjša stanovanja za gotovino. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 6481 V Kranju prodamo: komfortno 3 ss 85 m2, 2,5 ss 73m2 in 66 m2, v mestu klasično 76 m2, na Bledu novejše 61 m2, na Jesenicah 1 ss s CK 41 m2, 3 ss brez CK 63 m2, na Hrušici 1 ss 37 m2 brez CK. APRON, 0331-292 8505 ODDAMO delno opremljeno 1 ss s CK v Tržiču in 3 ss pri Železnikih. NAJAMEMO stanovanja in stanovanjske hiše na Gorenjskem. Pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON 331-292, 331-366 d.o.d.,Suha 23, 64220 Škofja Loka CUO Perkins Tel.: ++386 64 634-518, 632-046 Fax.:++386 64 634-518 National distributer Trgovina Perkins Spodnji trg 18, 64220 Škofja Loka Tel./fax.: ++386 64 621-974 □ Industrijski motorji od 4 kW do 1860 kW □ Ladijski motorji □ Motorji za vozila □ Rezervni deli □ Garancija, Servis 0d7kW do 1400 kW od 50 kW do 300 kW Kupimo 2 SS ali 3 SS v Kranju. Zaželene lokacije: okolica Vodovodnega stolpa, zavarovalnice ali šorlijevega naselja. Kupimo stanovanja za znane stranke, plačamo v gotovini. Kupci plačajo provizijo. Tel.: 323-067 4 sobno stanovanje 2+2, s kasnejšim prepisom v Kranju prodamo za 110.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 6534 3 sobno stanovanje v Kranju prodamo za 120.000 DEM. AGENT Kranj. 223-485 6635 Več enosobnih stanovanj kupimo z najmanjšimi stroški vašega posredovanja. AGENT Kranj, 223-485 6536 škofja Loka prodamo 37 m2 1 ss v 6. nad. za 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 6537 Kupimo enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja v Kranju, Sk. Loki, Tržiču, Radovljici, Bledu, Jesenicah. Pripravimo pogodbo. APRON 331-292 6507 Prodamo Kranj stanovanje 85 m2 v II. nad. v mestnem jedru, cena 65000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 0221-353 6511 Prodamo Kranj 3 sobno 72 m2 na Planini I, cena 97000 DEM, možnost nakupa garaže v bližini. K 3 KERN, 221-353 6512 Prodamo na Bledu alpski bloki 2 sobno 60 m2 v I. nad., 3 sobno pritlično. K 3 KERN.d.o.o.. 221-353 6513 Prodamo 2 sobno 65 m2 v 6. nad., Planina I, cena 1300 DEM/m2. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 6514 Prodamo 2 sobno 68 m2 v 7. nad.. Planina I, cena 95000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 6515 Prodamo Kranj 3 sobno 72 m2 za Zoisovi. 3 sobno 75 m2 na Valjavčevi. K 3 KERN, 221-353_6516 Prodamo Jesenice 3 sobno 70 m2 v 6. nad., 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 6517 Prodamo Jesenice 3 sobno 102 m2, v 1. nad. in 1 garsonjera 12 m2, starejša hiša ni CK, cena skupaj 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 6518 Prodamo Jesenice 4 sobno 100 m2, v centru mesta, CK. v 3. nad. CK, cena 85000 DEM. K 3 KERN, d.o.o., 221-353 • 6519 Več dvosobnih stanovanj v Kranju prodamo. AGENT Kranj, 223-485 TRGOVINA z novimi in rabljenimi avtodeli AVTOKLEPARSTVO. AVTOODPAD Milan Krničar, Dvorje 93, CERKLJE Tel.: 064/422-221 KUPIM GARSONJERO V STAREM DELU MESTA ŠKOFJA LOKA. NAVEDITE CENO TER DATUM VSELITVE. PONUDBE POSLATI NA NASLOV: M. DOLENC, POSTFAH P, CH - 7408 CAZIS/SCHEIZ - SUISSE. 3 sobno stanovanje 70 m2 v 9. nad. oddamo za 600 DEM + enoletno predplačilo. AGENT Kranj, 223-485 2 ss na Planini II. v 6. nad. prodamo za 85000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 8539 Jesenice prodamo 4 ss v dveh etažah 110 m2 po 990 DEM/m2. AGENT Kranj, 223-485 6542 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE izdelava in montaža. ' 0609/639-308 Eurokljuke 633-506 ali Platišča aluminjasta pet kraka in mrežasta 7x15 in 6x14 z gumami ali brez prodam. 0 241-016 6163 Glavo od AUDI-ja 100, prodam. 0 712-232_8342 Za JUGO prodam menjalnik, 4 nova platišča in prtljažnik. 082-056 5454 Prodam OPEL KADETT letnik 1975, prva Istnica, bele barve, 109.000 km.ž 0 633-584 ___ Ugodno prodam R 11 GTL, letnik 1984, lepo ohranjen. 0 891-868-popoldan «48 FIAT 126 R I. 88, opečno rdeče barve, prodam.©422-483 «j°. GD GOLNIK prodaja IMV KOMBI v voznem stanju, letnik 1978, cena po dogovoru, ogled možen od pon. do petka od 8.-14. ure. - Točne inf. na » 46-638, 46-464. Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do 9/96. S 66-285 _ Prodam Z 128, I. 87, bele barve.©733-511 «M GOLF 1.3, I. 11/81, kljuka, strešno okno, radio, prodam.©312-347 «S3 Prodam R4, letnik oktober 81, dobro ohranjen. ©633-657 8354 Prodam Z 128, I. 87.P78-131 «fj R4 GTL, reg. do 22.06.1996, cena 900 DEM.©47-166 83511 Prodam avto OPEL COMMODOflE-l.81.©736-203 Prodam JUGO 60, letnik 11/89. 45-425 »361 Prodam ŠKODO 135 L, letnik 19^' 31.000, rjave barve, radio, meglen** velčna kljuka, ugodno prodam. 620-643 Iz- vozila Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo, Portoguaro. Sreda-četrtek, ©49-442 5345_ Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. Torek, petek, sobota. ©49-442 5346 Prodam osebni avto Z 101, let"* 1989, bele barve, garažiran, cena P dogovoru. © 631-860 __ JUGO FLORIDA, letnik 1990, 8&000 km, ugodno prodam. © 310-8W 6393_ — Odkupujemo vse vrste karambol""-anih vozil, ogled možen na dom; plačilo takoj. © 064/633-534, 0*» 181 JL Prodam PIANO. © 421-307 FORD ESCORT diesel, letnik I9j£ —------ garažiran in redno servisiran, dam. © 64-188__ Prodam Z 101 GTL 55, bela, 1986. © 215-841 po 16. uri.__^ AX 14 RD, prodam, letnik 10* ^ 70.000 km, modre barve, ? garažirana, 1. lastnik, cena po govoru.'© 064/311-415 Odkup, prodaja in prepis vozil. © 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto škofja Loka. 5658 41 Ugodno prodam R 4, letnik 1989, 83.000 km, rdeče barve. © 715-104 6333_ VECTRA model 1996, 1.8 - 16 V, 5 vrat in 1.6, -16 V, 4 vrata, prodam. S 064/222-813 in 0609/623-598 6344 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, lepo ohranjen, cena po dogovoru. © 714-333 6348 Prodam ŠKODO FAVORIT, L.92, prevoz. 13500 km, ROVER GSI, I. 93.0325-754 sees Prodam Z 750.076-375 5964 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, reg. 26.5.96, letnik 1991. © 214-913 Akumulatorje za vaše vozilo že od 4.190 SIT dalje nudi AGROIZBIRA ČIRČE. 0 064/324-802 6247 Prodam R 5 D, letnik 1991, po ugodni ceni, možen kredit. 0 741- 175 6319 R 4 GTL, letnik 1988, 145.000 km, rdeča barva. 0 064/84-497 6320 Prodam FORD ORION, letnik 1991, prvi lastnik. 0 245-245 6324 Prodam AUDI 80, 1.6, letnik 1985, ogled vsak dan. Godešič 64. 0 631- 896 6328 Prodam OPEL KADETT 1.4 LS, 40.000 km, letnik 1991, servisna knjižica. 0 725-369 6329 Prodam ohranjen JUGO 45, letnik 7/ 1987.0 43-115 6330 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Ugodno pordam JUGO 55 kora.' letnik 1988, dodatno opremljen. rm ner, Žabnica 68, 0 311-545 ___^ Prodam dobro ohranjen JUG- Prodam PEUGEOT XL, letnik 198^' 841« metalik modre barve, prodan 624-354____ Z 101 GTL, letnik 1986 in kornb' • transporter, letnik 1985, u» ^1 prodam. 0325-706 _— Prodam R 4,letnik 1987. Cena Pj dogovoru. 046-418, Tentiše « [U i HONDA | ŽIBERT TESTNE VOŽNJA Z NOVO GENERACIJO CIVICOV: * HONDA CIVIC SEDAN 1,6 VTI * HONDA CIVIC 5 VRAT IN * HONDA ACCORD AERODECK Vabljeni v soboto, 9. marca, od 9. do 1& AVTOSALON IN SERVIS ŽIBERT Britof 173, Kranj, tel.: 064/242-167 Dobrodoll^ Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988 in 2101, letnik 1990. ©310-537 po 12. Uri 6444 Prodam JUGO 60, letnik 1989. ©312-119 6446 Prodam JUGO 45 zelo dobro ganjen. ©633-404 6447 Prodam AVTO BIANCHI 112 abar-att\ letnik 1988, cena 4900 DEM, ^ožna menjava. ©310-537 6448 GANTAR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./tax:064/47-035 J |N MONTAŽA ®^S}£rEMOV <3P r/qcG0 55 K0RAU letnik 1988, reg. °/96, bele barve, prodam. ©714- °'9 6453 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1988/11, cena po dogovoru. ©312- 2^1 6455 Prodam karamboliran HYUNDAI £UNY 1.3 LS. Ogled pri Avtoservis Kadivec, Pipanova 46, Šenčur, ©41- °'3 6456 ,^r°clam JUGO 45, letnik 12/89, 39000 km, rdeče barve, registriran g°J0/96. ©311-325 6457 P/odam FORD ESCORD 1.3 GHIA, SSg'k 90, lepo ohranjen. ©332-177 GOLF diesel, letnik 1989, prodamo. Sjvto Kokrica, ©225-151 6463 Prodam JUGO 45, letnik 1985, cena I/^DEM. ©58-157 6469 Prodam ALFO 33 1.5, letnik 1990. •421 -576 6477 JOLF JGLD S paket, letnik 1985, rip. do 2/97, enkraten, prodam. «45-170 6478 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. ©736-262, zvečer 6502 Prodamo: FORD SIERRA KARAVAN, I. 91, reg. do 12/96, prvi lastnik, 16500 DEM, ALFA 33, 1.7 16 V, I. 92, kot nova, cena 19200 DEM, FORD MONDEO karavan 1.6, 16 V, I. 94, dod. opremljen, cena 25.500 DEM, OPEL ASTRA karavan, 1.4 I, I. 93, cena 10.500 DEM, RENAULT 21 Nevada, I. 88 karavan, cena 9100 DEM, SUBARU JUSTY 1.0 SL 4 WD, I. 86, 4 x nove gume, 6700 DEM, FORD SIERRA 2.0 I, I. 87, model 88, ABS, šibedah, 9600 DEM, ŠKODA 120 L, I. 87, prvi lastnik, 2200 DEM, R 4 GTL, I.87, 2500 DEM, R 4 GTL, I.90, 4700 DEM, R GTL, I.86, 1600 DEM, R 4 GTL. 1.89, 3700 DEM. AVTO LESCE.d.o.o., ©719-118 6503 OPEL VECTRA 1.6 I, I. 92, prvi lastnik, servisna knjiga, 16600 DEM, FIAT TIPO 1.6 DGT, I. 92, prvi last., odlično ohr., 12200 DEM, VOLVO 343 1.4, letnik 1977, 4 nove gume, reg. celo leto, 2400 DEM, FIAT UNO 45,1. 85, odlično ohr., 4400 DEM, JXD I. 89, odlično ohr., 11.400 DEM, AX 11 TRS, I. 89, reg. celo leto, 4 nove gume, odlično ohranjen, 6900 DEM. GOLF JGLD, I. 85, 5100 DEM, GOLF JGLB, I. 82, 2400 DEM, LANCIA PRISMA, I. 86, 4600 DEM. AVTO LESCE.d.o.o., ©719-118 6504 Prod PA/rPJ*' AX11 TRE NAJAMEMO več avtoprevoznikov za pogodbeni razvoz substratov na območju kranjske in ljubljanske regije. Delo traja 3 mesece: marec, april, maj. Zaželena nosilnost 4 do 10 ton. Inf.: (064) 741-145 Prodam lepo črno kobilo, staro 2.5 Kupim 10 dni starega bikca simen- let. © 421-535 6349 talca. © 46-160_ 6439 Prodam BREJO KOBILO.Q733-511 Kupim teleta simentalca, starega 1 6351 teden. ©731-113 6433 Salon vozil DAEVVOO in SUZUKI Kranj, C. talcev 69 STARO ZA MOVO, KREDIT, ODKUP STARIH VOZIL Prodam R 4, letnik 1989, reg. 7796, 80.000 km, cena 3600 DEM. ©41- 893 6546 GOLF JGLD, I. 79, 10.000 po generalni, cena 1800 DEM, HYUN-DAI PONY 1.3, I. 90, 8500 DEM. AVTO LESCE, ©719-118 6547 am Z 750, letnik 1984. ©215- ^ 6489 Prodam Z 128, letnik 1990, bela ^22000 km, in VESPO 180 ccm SVoPER SPROT VETERAN. ©76-143 iqQnd^ JlJGO KORAL 55, letnik .!^J&49-3Rg 6495 voP^NIK - prodam IMV KOMBI v drw! staniu- letnik 1978, cena po govoru. Ogled od pon.- petka od __^1 Ure, ©46-638, 46-464 6497 T^dam MITSUBISHI PAJERO 2.5 " INTERCULER, letnik 1991, if7-000 km. ©0609/611-253, «624-221 _ • 6500 Ugodno prodam P 126, letnik 1988. «51-737 6501 4 TALON* gornje Bitnje 32 f tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) 1989v Rpm^'mJ984' Z 101 - letnik 1983 av^JLT tip R 9 TL, letnik 26°J' AVTOSERVIS LUŠINA, ©632- 6543 ZAPOSLITVE Iščemo akviziterje za prodajo medicinskih proizvodov. © 55-446, 802-274. 6157 Lokal na Krasu išče KV NATAKARICO (ali vsa V. st. izobrazbe) za delo od maja do oktobra. Stanovanje zagotovljeno. Prijetna družba. © 067/77-114,067/77-820 6371 DZS Ljubljana nudi delo na terenu osmim brezposelnim, ki so navajeni dela. Zaslužek odvisen od pridnosti. Možna redna zaposlitev. Inf. na tel. 331-118 6376 Zaposlim dekle za strežbo. © SUŠ01 6163 Za prodajo kozmetike nudimo delo. © 51-447 6316 Zaposlim TESARJA, tesarstvo Emil Jerkovič, Zg. brnik. © 0609/631-012 6337 V predelavi plastičnih mas dobi VESTEN DELAVEC nad 25 let delo, začetna plača netto od 50.000 ne-prej. Šifra: VESTEN 6339 Vkolikor bi radi dodatno zaslužili, pa vas ne moti terensko delo, pokličite na tel. 311-131. 6356 Zasposlimo mlajšo izkušeno natakarico z lastnim prevozom za delo v pizzeriji. Ostale inf. na S 733-792 6368 Zaslužite 80.000 mesečno - brezplačno oskrbovanje. Pošljite naslov, kuverto, znamko na naslov: Ajič Daliborka, Podnart 25/b, Podnart, 731-211 6494 EFERS, FINANČNE IN RAČUNOVODSKE STORITVE, D.O.O., KRANJ vabi k sodelovanju RAČUNOVODJO Pogoji: - srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj, predvsem na računovodskem področju Interesenti naj prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju ostalih pogojev pošljejo na naslov: EFERS, d.o.o., Kranj, Partizanska 6, v roku 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v nadaljnjih 15 dneh. TRE, I. 87, PAVOmr ^L11 TRE- '• 9°. ŠKODA Dvorit H| lx. 93, škoda ^OSpLIoT t '■ 92, prodam. 6544 UbERVIS LUŠINA, ©632-286 2000 DEM, redno ali honorarno z DZS. 064/51-812 ali 0609/634-584 4328 Redno ali honorarno zaposlitev na področju zastopništvu DZS. OD 150.000 SIT In več. Delo poteka v prijetni skupini, izkušnje niso potrebne. ©51-297, po 14. uri 5643 Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni izobraževalni šolski program nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Inf. 0609/637-492, 064/634-064, 56-105 5824 ŽELITE ZASLUŽITI 2.000 DEM MESEČNO? POKLIČITE © 327-034 6379 Prodaja knjig provizija 40 %. © 718-465 popoldan._ 6399 Na številki 064/59-159 in 064/56-503 vam bomo posredovali informacije kako s programom Mladinske Knjige do uspeha. -6402 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata ALOJZA BENEDIČIČA ?e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za -rečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Habjanu, g. župniku za ?Po opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, Moškemu pevskemu zboru Niko n g- Gabrijelu Benedičiču za poslovilne besede. Vsem, ki ste se poslovili od njega in ga spospremih na njegovi zadanji poti, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Studeno, Železniki, Log, Sp. Luša, Sr. Bitnje, Škofja Loka ŽIVALI Purani za nadaljno rejo, sprejemamo naročila. © 217-128 5913 Prodam prešiča 140 kg.Q 620-582 6140 Prašiče težke cca 30 kg, prodam. Kapus Franc, Zagoriška 16, Bled. 6332 Jagenjčke za zakol, prodam. © 686-259 6335 Oddam psa starega 6 tednov. © 738-943 6336 TELIČKO SIMENTALKO staro 4 tedne, prodam. © 46-691 6345 Prodam mlado kravo z mlekom. St. Fužina. © 724-023 6366 Prodam 9 mesecev brejo simen-talko. © 620-253_6372 Prodam KRAVO po izbiri. Dolinar, Moše 30 A. © 061/627-071 6373 Zbiram naročila za meso (1 leto stara telica) konkurenčna cena. © 731- 085 6386 Oddamo psa pasme CHOW-CHOW, starega 8 mesecev. © 332-158 6391 Črno belega bikca osem tednov starega prodam. © 45-291 6392 Kunce pasme Francoski ovnač, zelo lepe mladiče, prodam. © 45-532 6395 Prodam prašiča za zakol. © 061/ 824-184 6396 Prodam pujske 7 tednov. Sp. Gorje 9. © 725-413 6398 Prodam teličko simentalko 3 tedne. Zg. Bitnje 64oe Prodam telička simentalca 150 kg. Zalog 11, Cerklje, 421-696 6445 PUJSKE težke 25 - 40 kg, kravo s teletom in brejo telico, prodam. Sp. Brnik 60 6449 Prodam TELIČKI frizijki, stari 10 dni, A kontrola. Hafner, Žabnica 14 6450 Prodam KRAVO simentalko in teleta 100 kg. ©58-094_6451 Prodam PUJSKE težke 20-40 kg za nadaljno rejo. Rozman, Gorica 10, Radovljica, ©714-324 6458 Prodam KRAVO simentalko po prvem teletu, 3 mesece brejo. ©66-937 6461 Prodam TELETA simentalca težkega 150 kg. ©738-876_6467 Prodam meso od mlade krave v okolici Radovljice. ©710-529 6472 Prodam JAGNETA, domače žganje in OKNO 180x100. ©422-147 6488 Kupim BIKCA simetnalca, starega do 14 dni. ©682-745 6491 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. ©721-916_6492 Prodam TELIČKO simentalko staro 6 tednov. ©66-032 6499 OPRAVIČILA Janez K. se opravičuje Štefki Lov-renčič za žaljive besede Iščemo mlajšo sodelavko ali sodelavca z opravljeno najmanj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali trgovske usmeritve. Zahtevano znanje iz trg. in komercialnega poslovanja, obvezno znanje nemškega jezika, poznavanje dela na računalniku. Pisne ponudbe na Veba d.o.o., Kranj, Bleivveisova 14. © 225-289 6416 Pomožnega DELAVCA delo v elek-sirnici in elektroničarja vrtalca tiskanega vezja, zaposlimo. ©242-149, 0609/624-320 6452 Zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini v okolici Kranja. ©223-377 6462 V kolikor bi si radi izboljšali družinski proračun. Imate visoke cilje in želje pa ne veste kako naprej. Lahko vam pomagamo z lastnimi izkušnjami. ©881-245, po 19. uri 6471 Redno zaposlimo ZASTOPNIKE visok dohodek v DZS. Kličite vsak dan od 7. - 8.30 ure. ©57-43 2 6474 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA SODNIKA iz Pivke pri Naklem se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena in pisna sožalja za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi g. dr. Krumpesterju za dolgoletno zdravljenje, gospodu Silvu Novaku za govor in lepo opravljeni obred in pogrebnemu zavodu Navček. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Naklo, 26. februarja 1996 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka FERDINANDA AMBROŽIČA se iskreno zahvaljujemo svojcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč in cvetje. Posebna zahvala kolektivu Živila Radovljica, sostanovalcem iz Cankarjeve 12 in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Silva, hčerki Nataša in Alenka z vnukoma V SPOMIN Zaman te iščejo moje oči, zaman te kliče moje srce. Tvoje ljubeče srce sedaj spi. Tvoja duša je zakopana na dnu mojega srca. Meni pa še vedno rosijo moje oči, ko za prepričati ni, da te ne bodo nikoli več videle moje, solzne oči. 4. marca 1996 je minilo natanko eno leto, odkar sem se poslovil od tebe draga žena PEPCA GOGALA rojena MEGLIC Hvala vsem, ki postajate pri njenem zadnjem domu. Najlepše pa se zahvaljujem cvetličarni Sitar na Blejski Dobravi, ki je namesto mene skrbela za lepo cvetje. Še enkrat najlepša hvala. Njen nepozabljeni mož Janko Jesenice ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice ANGELE ALBREHT iz Puštala 90, roj. 1911 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Zamanovi in osebju ZD Škofja Loka, g. župniku in kaplanu, pevcem, kolektivom SGP Tehniku, Obrtniku in Odeji. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Puštal, Melbourne UPOKOJENCI! Ali vam pismonoša še vedno prinaša pokojnino na dom? Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je vsem upokojencem, ki jim pokojnino dostavlja pismonoša, poslal pisrn°' v katerem postavlja dvomesečni rok za odločitev, prek katere banke boste prejemali pokojnino. Odločitev je samo vaša in ker se pomembnosti odločitve zavedamo vas vabimo, da pretehtate tudi našo ponudbo. ODPRITE HRANILNO KNJIŽICO ALI TEKOČI RAČUN, NA KATERO ŽELITE PREJEMATI POKOJNINO, PRI GORENJSKI BANKI Če že imate odprto hranilno knjižico ali tekoči račun v Gorenjski banki vam novega ni treba odpirati. NAJ VAM NAŠTEJEMO NEKAJ PREDNOSTI NAŠE PONUDBE: • Imamo široko razvejeno poslovno mrežo - 25 ekspozitur po vsej Gorenjski. • Denar lahko dvignete kadar ga resnično potrebujete - ni vam treba čakati pismonoše. • Denar vam dostavimo tudi na dom. • Če boste prejemali pokojnino na tekoči račun lahko, prek bankomatov pridete do gotovine ali plačate položnice, kadarkoli - 24 ur na dan in vse dni v tednu (Gorenjska banka ima na Gorenjskem nameščenih 20 bankomatov, po celi Sloveniji, pa jih je okrog 250). • S tekočim računom vam je omogočena uporaba številnih oblik brezgotovinskega poslovanja (plačevanje s čeki, odobritev limita, koriščenje plačilnih kartic Activa, plačevanje obveznosti prek trajnika, ...). • Za vse bančne posle lahko pooblastite tudi drugo osebo. INFORMACIJE: • Podrobne informacije boste prejeli v prilogi te številke Gorenjskega glasa v "Pismu zaupanja", • ali pa nas pokličite na eno od navedenih telefonskih številk in dogovorili se bomo za osebni obisk: - Kranj 223-020 - Radovljica 714 - 150 - Škofja Loka 624 - 080 (int. 38) - Jesenice 81 - 150 - Tržič . 53-150 VESELI PA BOMO TUDI VAŠEGA OBISKA V KATERIKOU VAM NAJBLIŽJI EKSPOZITURI GORENJSKE BANKE. Gorenjska ^> Banka Banka posluhom Prvič: v petek bo dan lena in Gorenjcem smo letos Gorenjski glas, Pivovarna Union, Mesarija Arvaj in Integral Jesenice pomagali rešiti zadrege glede prazničnega darila dekletom in lenam. Fantje, možje in očetje so se tokrat odlično izkazali: to soboto, 9. marca, dva avtobusa peljeta Gorenjke in njihove vrle spremljevalce v Šmarješke Toplice, kjer bo cel dan in globoko v noč praznično. Interesentov je bilo še vsaj dvakrat toliko., da za izlet ob dnevu žena v Šmarješke Toplice prijav NE sprejemamo več. Vsekakor je izjemno veliko telefonskih klicev za izlet lena dober dokaz, da predsodek o gorenjski škrtosti niti slučajno ne drži, in da je veliko Gorenjcev, ki želijo na posebej prazničen način, s celodnevnim izletom, razveseliti svoja dekleta oz. Žene ob dnevu žena. Drugič: obljubili smo tudi praznični izlet ob materinskem dnevu, ko naj bi se Gorenjci spet izkazali do svojih žena in mater. Sporočamo, da bo Glasov izlet v soboto, Gorenjski glas, Pivovarna Union in Mesarija Arvaj vabimo Marca bodo (vsaj) štirje Glasovi izleti 23. marca, v TOPLICE DOBRNA s celodnevnim programom (kopanje v hotelskem bazenu, zabavni večer, itd). Cene so enake kot za "osmomarčevski" izlet to soboto: na osebo 3.950 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.400 tolarjev in za njihove povabljenke (predrage soproge, mame, hčerke, prijateljice...), zgolj 2.900 tolarjev; za otroke do 15 let 2.500 tolarjev. Za tiste Gorenjke, ki ne bodo deležne povabila svojih kerlcev na ta drugi marčevski praznični Glasov izlet in se boste morale same skorajžiti, je prav tako praznična cena izleta zgolj 2.900 tolarjev. Izjemoma za Glasova praznična izleta 9. in 23. marca velja, da takšno ceno omogočamo tudi Gorenjkam, ki (še) niso naročnice Gorenjskega glasa -iskreno želimo z lepima izletoma polepšati letošnja oba marčevska praznika: dan žena in materinski dan. Izlet bo potekal tako, da bo zjutraj ob osmih udoben turistični avtobus ROZMAN BUS odpeljal iz Radovljice, "uradno štartal" v Kranju, po potrebi peljal tudi skozi Škofjo Loko ter vsekakor preko Medvod; v obratni smeri pa bo zelo pozno zvečer povratek, kajti PIVOVARNA ARVAJ UNION GENERALNA POKROVITELJA GLASOVIH IZLETOV V LETU 1996 to bo praznični izlet in za takšnega se spodobi, da se ne konča kar takoj po večerji. Tretjič: Že v petek smo napovedali, da se lahko odločite tudi za planinski praznični izlet to nedeljo, 10. marca, ko vas Integral Tržič, Gorenjski glas, Pivovarna Union in Mesarija Arvaj vabimo "PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO". Avtobus bo peljal iz Tržiča, po potrebi naredil ovinek skozi Radovljico, ob 8.00 bo odhod iz Kranja do Moravč. Cene prazničnega planinskega izleta na Lim barsko Goro: 1.800 SIT; za naročnike Gorenjskega glasa Zgolj 1.500 SIT, za njihove povabljenke samo 1.200 tolarjev. Ker je to tradicionalna planinska tura ob dnevu žena, praznična cena 1.200 tolarjev velja tudi za tiste bralke Gorenjskega glasa, ki se bos prijavile satne. ff Četrtič: Dovolj prostora je še * Glasov izlet v Italijo, do Alpe pri Vidmu v soboto, 16. rnarMjJ Odhod bo zjutraj iz Kranja, spoto^ bo možno na Glasov avtobus vstop tudi v Radovljici, Lescah, Zirovni^ na Jesenicah ali pa v Kranjski v°. Enako bo s postajališči na P°vra e. pozno popoldne (izlet bo trajal P dvidoma do 18. ure). Poskrbeli bom za popotnico ter da med vožnjo nt dolgčas, v Alpe Adrii pa D° ^ "shopping" dovolj časa. Cene: 1-SIT/osebo; za naročnike Gorenjs**^ glasa ter njihove družinske člane zg 1.300.-tolarjev. . fl. Dodatne informacije in Pred" , jave za tri Glasove izlete v man~< to nedeljo, 10. marca, na Limbar* Goro, v soboto, 16. marca, v Aj^ Adrio pri Vidmu in v s°b°t0' u. marca, v Toplice Dobrna: po J fonu 064/ 223 - 111 in 064/ 2P. 444, Gorenjski glas - mali Jf*JJ Priporočamo pravočasne prijav rezervacije sedeža! . »KM AKCIJA GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KAMERA PRESENEČENJA KUP0N Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:........................................................ Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "KAMERA.PRESENEČENJA" ali Pa OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI m