Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al6/111
SLOVENEC
telefoni uredništva In npraves 40-01, 4W». 40413, 40-04, 40-05 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račnn Ljubljana številka 10.650 in 10.349 m inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Sumner Welles na poti v Nem«jo:
Ko so zastopniki angleških kolonij Severne Amerike na svojem prvem kongresu leta 1776, ko so se uprli materni deželi, ki jih je tlačila, sklenili ustavo, so v njenem uvodu svečano izjavili in zapisali, da svoboščine, ki jih človek ima po svoji prirodi, izvirajo od Boga Stvarnika. l'o je popolnoma odgovarjalo miselnosti kolonistov, ki so bili globoko verni. V tem duhu je bila sestavljena ustava, ki daje vsem pozitivnim veram in cerkvam popolno svobodo udejstvovanja, dočim je država nevtralna, pa ne v smislu brezboštva ali brezbrižnosti v verskih zadevuh, marveč v duhu spoštovanja in uvaževanja nnznih krščanskih cerkva, ki imajo velik pomen za blagor državljanskega občestva. Tako je v Ameriki ostalo do današnjega dne, ko država še bolj ko prejšnje čase polaga važnost na verskega duha in njega blagodejen vpliv na človeško družbo.
Na to se spominjamo ob trenutku, ko je dospel v Rim posebni odposlanec predsednika Roosevelta, Myron Taylor, ki bo v zvezi s Sveto stolico sledil sedanjim dogodkom v Lvropi ter proučeval možnosti, kako bi se ob pravem času mogla začeti akcija za vposta-vitev miru in novega reda. Poslanstvo Mvrona lavlorja je vseskozi v soglasju s tradicionalno politiko Združenih držav, ki so se vedno rade posluževale sodelovanja katoliške Cerkve, kadar so smatrale za potrebno, da s stališča občečloveških in krščanskih idealov posežejo v potek svetovnega političnega dogajanja.
Že ko se je leta 1783 med Anglijo in njenimi bivšimi severno - ameriškimi kolonijami ki so si bile v devetletni borbi izvojevale svobodo, v Verssaillesu sklepal mir, je nuncij takratnega papeža Pija VI., Doria Panfili, v Parizu izkazoval Združenim državam dragocene usluge. Pri tem se je seveda v prvi vrsti prizadeval za položaj katoliških državljanov Severne Amerike in se je z opolnomočenim poslancem Severne Amerike, znanim Benjaminom Franklinom, posvetoval o osebi, ki bi bila najbolj sposobna in obema strankama najbolj ljuba, da bi preko oceana zastopala poglavarja katoliške Cerkve. Zedinila sta se na Johna Carrola, ki je bil posvečen za škofa v Baltimoru. Obenem so sklenili ustanoviti duhovno semenišče za domačo ameriško duhovščino v Georgetownu in si zasigurali naklonjenost kongresa, ki je izjavil, da je to stvar katoliške Cerkve same, da pa kongres z vsemi simpatijami spremlja vsa tozadevna prizadevanja papeža, za kar se je kardinal državni tajnik Antonelli kongresu zahvalil.
Takrat je bilo v Severni Ameriki 44.500 katoličanov, skoro nobenih cerkva in nobene farne šole. Apostolskemu vikarju Carollu je kmalu sledil mons. England, ki je pastiroval do leta 18+2. Šestdeset let po pariškem miru je število katoličanov v USA poskočilo na dva milijona in ameriška cerkev je štela enega nadškofa, 33 upravnih edinic, 1300 duhovnikov ter 1545 cerkva. V St. Louisu na Missuriju je bila katoliška univerza, semenišč je bilo 20, srednjih šol pa 17 za moško in 9t' za žensko mladino. Vlada je to versko in kulturno delo vseskozi spremljala z največjimi simpatijami in večkrat je kongres v VVashingtonu poklical znamenite katoliške pridigarje in sociologe, da so pred njimi obravnavali važna vprašanja.
Mons. Englandu je sledil mons. Hughues. Takrat je vladal katoliški Cerkvi Pij IX., ki je v novem svetu prav tako kakor v starem užival tak ugled, kakor noben drug takratni vladar na svetu. Bil je znan kot prijatelj svobodoljubnega gibanja, ki je v tistih časih zajelo vso Evropo, pa se je pozneje žalibog po nekaterih svojih voditeljih speljalo v proti-katoliško in celo protikrščansko smer, kar pa v Združenih državah Severne Amerike ni našlo nobenega odmeva. Zanimivo je, da so takrat Združene države imele v Rimu pri papežu ves čas svoje diplomatične zastopnike in sicer Jakoba Martina, majorja Cassa, Johna Stock-tona in Rufusa Kinga, ki ie zapustil svoie mesto leta 1867 iz notranje-političnih strankinih razlogov v Ameriki sami, dočim je Sveto stolico zastopal pri vvasliingtonski vladi vsakokratni apostolski vikar kot šef katoliške cerkvene uprave v Severni Ameriki.
Kljub odpoklicu diplomatskega zastopnika USA pri Sveti stolici so ostali odnošaji med obema vladama ne samo prisrčni, ampak so se stalno poglabljali. Dokaz temu je, da je v tistih burnih časih severno-ameriška konfederacija bila na strani papeža, ko je branil svobodo in neodvisnost Svete stolice proti takratnim italijanskim framasonskim vladam. Ko je papež moral pred republikanskimi uporniki v papeški državi, ki so imeli potulio sardinske vlade, zbežati v Gaeto, so mu Združene države Severne Amerike ponudile varno zavetje v mejah svoje svobodoljubne države. Pij IX. je ustanovil pozneje v Rimu ameriški kolegij in je v vojni med severnimi in južnimi državami zavzemal prijateljsko stališče nasproti washing-tonski vladi, oziroma predsedniku Lincolnu. Ko so bile južne države na tem, da bi bile popolnoma poražene, se je Pij IX. uspešno prizadeval, da bi se sklenil časten mir v blagor obeh strank in skupne federacije, in predsednik Grant in kongres sta priznala pravilnost papeževega nepristranskega stališča. Takrat je l)il imenovan prvi ameriški kardinal, katemu je predsednik Grant dal pravico prvenstva pred ostalim diplomatskim zborom.
Pod Leonom XIII. je bil vod ja ameriškega episkopata baltimorski nadškof Gibbons, ki pa je sedaj dobil ob svojo stran pravega apostolskega delegata, ki ga je imenoval leta 1893 Leon XIII. s pismom, v katerem je dejal, da mu je ameriški narod posebno drag kot naj-svolx>doljubnejši narod na svetu, število kuto-čanov je znašalo sedaj že 70 milijonov. Kardinal je bil eden, nadškofov 17, škofov 75, duhovnikov 9388, semenišč 36, katoliških višjih in srednjih šol 823, farnih šol 3587 — pač napredek, kakor ga ni imela v tem pogledu nobena izvenevropska dežela na svetu. Znano je, kako jc med svetovno vojno sodelovul predsednik VVilson s papežem Benediktom XV., da
Nemčija bo Nellesu pojasnila svoje srednjeevropske načrte
Za Srednjo Evropo pripravlja Nemčija novo gospodarsko reorganizacijo
Kodanj, 28. febr. t. Havas. Dopisnik lista »National Tidende« poroča iz Berlina svojemu listu, da bo nemška vlada med obiskom Sumnerja Wel-lesa v Berlinu slednjega podrobno obvestila o tem, kakšni so nameni Nemčije v Srednji Evropi.
Nemčija bo posebno podrobno očrtala ameriškemu zastopniku svoj načrt o gospodarski organizaciji Srednje Evrope. Dopisnik poudarja, da misli Nemčija na podlagi tega načrta izvesti popolnoma novo ureditev Srednje Evrope. Nemški zastopniki bodo poudarili ameriškemu odposlancu, da Nemčija v nobenem primeru ne misli odstopiti od izvedbe tega svojega načrta.
Prav tako bi bilo nesmiselno pričakovati, da bi mogel v teh časih kdo vpostaviti most med nemškim ter francoskim in angleškim stališčem o tem, kako se naj zaključi sedanja vojna.
Sumner Weiles v Švici
Rim, 28. febr. AA. Havas. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra, Welles, je odpotoval ponoči ob 0.15 v Curih, odkoder odpotuje v četrtek zjutraj v Berlin. V spremstvu Sumnerja Wellesa se nahaja tajnik ameriškega veleposlaništva v Berlinu Kennak, ki je prispel Wellesu nasproti. Od Sumnerja Wellesa se je poslovil v imenu italijanske vlade šef protokola italijanskega zunanjega ministrstva grof Celesia.
Newyork, 28. febr. AA. Havas. Po vesteh lista »Newyorker Staatszeit«, ki izhaja v nemščini, bo v toku razgovorov, ki jih bo imel Sumner Welles z nemškimi merodajnimi krogi, govora tudi o eventualni vrnitvi nemškega veleposlanika Dickhofa v Washington in imenovanju novega ameriškega poslanika v Berlinu«
Angleški mirovni načrti
London, 28. febr. AA. Reuter. Danes je v Londonu v spodnjem domu vprašal laburistični poslanec Stross predsednika vlade, naj da točne podatke o dogodku na sovjetsko-turški meji, o katerem je te dni pisal ves svetovni tisk.
Na to vprašanje je odgovoril državni tajnik Butl er, da ministrstvo zunanjih zadev ni dobilo nobene uradne potrditve o praski na turško-so-vjetski meji, o čemer je pisal tisk. Ko je poslanec vprašal, če obstoji kakšna aktivnost v tem delu sveta, je Butler odgovoril, da je živahno na vseh straneh, vendar pa nima uradnega potrdila za vesti o incidentu in lahko reče, da ni bilo nobenega spopada na sovjetsko-turški meji.
Na današnji seji spodnjega doma je bilo sproženo tudi vprašanje o morebitnem sestanku konference, ki bi se pogajala za sklenitev miru. Na nekatera vprašanja o tej stvari, ki jih je stavil laburistični poslanec Henderson, je odgovoril Butler, ki je opozoril Hendersona na znani govor predsednika vlade Chamberlaina v Birminghamu.
Laburistični poslanec Davidson je zahteval od vlade, da izjavi, pod kakšnimi pogoji bi bila pripravljena začeti s pogajanji za mir. Butler je odgovoril in se skliceval pri tem na Chamberlainov govor, v katerem je jasno povedano, kaj misli britanska vlada o tem vprašanju. Sicer pa je Butler odklonil, da bi odgovoril na postavljena vprašanja. Ko je Henderson opozoril Butlerja, da je nemška propaganda trdila, da ima Velika Britanija namen razdeliti Nemčijo, je Butler izjavil, da so bile te trditve že zanikane kot fantastične in zlobne.
V Parizu mislijo, da bo Nemčija Wellesovo potovanje izrabila za mirovno ofenzivo
Pariz, 28. febr. (Pol. infor.) V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo Nemčija izrabila potovanje Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wellesa v to, da bo sprožila največjo mirovno ofenzivo zadnjih šestih mesecev. Zato svojo domnevo navajajo politični krogi sledeče okoliščine:
1.	Kodanjska konferenca, ki je očitno stala popolnoma pod vplivom Berlina, ni v resnici spravila iz sebe drugega, kakor le krik po miru, in sicer po miru na finskem bojišču in po miru splošno v Evropi. V Berlinu so to zadržanj.e skandinavskih držav nadvse pohvalno in z velikim zadovoljstvom sprejeli.
2.	Opaziti je popolno spremembo v zadržanju nemškega tiska. Vse do zadnjega je nemško časopisje neprestano silovito napadalo »ameriško plutokracijo«. Predsednik Roosevelt je bil osebno deležen že več kot leto dni stalnih žalitev v vsem nemškem tisku. Toda sedaj se je naenkrat veter obrnil. Sedaj nenadoma beremo v nemških listih kar laskave izraze o Rooseveltu in celo poklone, ki mu jih delajo nemški listi Tako čitamo, da je Roosevelt »bolj stvaren kakor je bil »Wilson«, da je »jako prebrisan«, da je »čuječ« in da je «poln originalnih domislic«. Nemško časopisje odkriva, da je to »državnik, ki ima mnogo sredstev na razpo-
lago.« Hvalijo njegovo »razboritost in politično okretnost« itd.
3. Ne smemo pozabiti, da Nemčija in Italija ves čas diplomatično kar najtesneje sodelujeta.
Hitler se je Mussoliniju posebej 'zahvalil za diplomatično oporo in tudi za to, kar bo še za Nemčijo storil. Ko je Welles prihajal v Italijo, se je splošno smatralo, da gre le za političen čin, ki je
notranje političnega značaja Amerike same. Toda po razgovoru, ki ga je Welles imel z groiom Članom in pozneje z Mussolinijem, je prevladoval vtis, da italijanski politični krogi vendarle mislijo, da bi Wellesov obisk mogel roditi kakšne konkretne rezultate.
Odkod prihajajo težave, zaradi katerih trpi Evropa, se vprašujejo italijanski politični krogi. Vse zlo prihaja od versaillskega miru, ki je razdelil Evropo v premagance in zmagovalce in ki je ustvaril dva imperija,, francoskega in britanskega. V tem je zlo. Ako poznamo vzroke zla, potem jih je treba odstraniti. Kako torej? Treba je znova pravično razdeliti bogastvo zemlje, tako da bo imel vsak svoj del. Italija ni zaenkrat podvzela nobene iniciative. Pravijo pa v rimskih političnih krogih, da ne bi odklonila nobene pobude, pa naj bi prišla od koder koli, ako bi imela za cilj mir, in sicer »pravičen mir«. Zato tudi Italija soglaša s skandinavskimi ministri, ki so za čim hitrejši konec sedanje vojske. Zaradi tega tudi polaga veliko važnost na obisk Wellesa. Mir, ki ga želi Italija, naj bi bil tak, da bi ne imel ne zmagovalcev in ne premagancev. Mir torej, ki bi bil utemeljen na obojestranskih žrtvah.
4. Tudi Hitler, pravijo v Parizu, bo z vsemi sredstvi pritiskal za mir sedaj, ko ga bo obiskal Welles. Nemčija bo skušala svoj položaj tako naslikati, da sta edina ovira za mir Daladier in Chamberlain, ki nočeta miru. Rimski dopisnik »New Cro-nycle« je poslal svojemu listu tudi sporočilo, da bo Hitler predložil Wellesu tudi že mirovni načrt, ki naj bi vseboval naslednje pogoje:
a)	V glavnem se Nemčiji priznajo sedanje osvojitve;
b)	ustanovi se naj mala Poljska s kakimi 12 do 15 milijoni prebivalci;
c)	Češkomoravska dobi v okviru Nemčije samoupravo;
d)	razdelitev kolonij in surovin;
e)	nato sledi razorožitev.
Koliko je na teh podatkih resnice, ni trenutno mogoče še kontrolirati. Toda iz celotnega zadržanja nemške diplomacije, tako pravijo v Parizu, je jasno razvidno, da bi Nemčija hotela imeti »beli mir«, torej mir, ki bi narodnemu socializmu pustil vse njegove pridobitve in osvojitve, obenem pa bi ostale nedotaknjene tudi vse njegove sile. Ta mir naj bi bil v resnici »Pax Germanica«, s katerim bi Nemčija zopet izšla kot zmagovalka brez boja.
Pred zapleti v Črnem morfu:
Turške ladje takoj domov!
Carigrad, 28. febr. t. Havas: Turška vlada je izdala odredbo, ki je vzbudila silno pozornost v vseh mednarodnih krogih. Danes je bilo sporočeno, da je bil izdan ukaz, da ne smejo turške ladje pluti v nobeno inozemsko pristanišče. Samo v izrednih slučajih bodo turški parniki smeli pristajati v tujih pristaniščih, vendar pa bo za vsak slučaj morala turška vlada izdati posebno dovoljenje.
Carigrad, 28. febr. t. Havas. Vse turške vojne ladje in vsi turški parniki, ki so bili v tujih prista-
Italija se hoče okrepiti na romunskem
trgu
Bukarešta, 28. februarja, t. (Havas.) Romunski tisk piše zelo obširno o bivanju italijanskega gospodarskega zastopstva v Bukarešti. Vsi listi poudarjajo, da je cilj sedanjih gospodarskih pogajanj med Romunijo in Italijo ta, da bi se raz-
bi se dosegel mir po načelih pravice in kuko je Wilson obiskal sv. očeta 4. januarja 1919. Oba sta ugotovila, da ni njuna krivda, če se mir ni sklenil v tistem duhu in smislu, kakor sta ga onadva priporočala. Pod predsednikom Rooseveltom pa so postali odnosi med USA in rimsko stolico še posebno prisrčni. Socialna in gospodarska reforma, ki jo je začel sedanji predsednik Združenih držav, je prevzela več točk okrožnice »Quadragesimo anno« in katoliški škofje so bili najvplivnejši faktor, ki se je zavzel za izvajanje RooseveIt<?vih gospodarskih zakonov, predsednik socialnega odseka ameriške katoliške akcije. John Ryan, pa je postal predsed nik federalnega sveta USA za delavsko vprašanje Vsi se tudi še spominjamo obiska takratnega državnega tajnika Pija XI., sedanjega papeža, v Ameriki, kjer je s svojim nastopom mogočno podprl Rooseveltovo delo, da se Amerika obvaruje socialne revolucije.
1Janes- ko je preteklo od pariškega miru 157 let, pa smo doživeli prihod novo imenovanega zastopnika predsednika Rooseveltu v Kim, kjer bo razvijal skupno s poglavarjem katoliške Cerkve delavnost, ki bo izrednega pomena in vpliva za ves svet, ko bo uvidel, da more le pravičen mir na osnovi krščanskih Kulturnih in družabnih načel rešiti človeštvo propada.
širila in povečala izmenjava blaga med obema državama.
Včeraj so bili prvi posveti in je bil prvi dan posvetov posvečen izmenjavi splošnih misli o vseh gospodarskih vprašanjih.
Nato se bodo pričeli razgovori o kliringu in o plačilnih načinih za nakup in prodajo blaga. Pri tem bodo posebno skrb posvetili tečaju lire.
Cilj italijanskega zastopstva bi bil ta, da se doseže razširjenje trgovine med Romunijo in Italijo. Italija posebno želi, da hi ji Romunija prodajala potrebne surovine.
Vse to delo pripravlja bivši ravnatelj ilali-jansko-romunske banke Dagostino. Pooblaščeni krogi poudarjajo, da se izmenjava blaga med obema državama pospešuje in da stalno rasle od leta 1936 naprej.
Istočasno pa v Bukarešti mnogo govore o tem, kdaj ho prišel tja nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius, ki bi naj Romuniji predložil neke senzacionalne predloge o izboljšanju trgovine med Romunijo in Nemčijo.
V Bukarešti tudi poudarjajo, da se je stališče o trgovini nekaterih balkanskih držav v zadnjem času zelo pojasnilo in razčistilo. To stališče se je pomaknilo z mrtve točke po zadnji belgrajski konferenci držav Balkanskega sporazuma. Pn tej konferenci bi naj bilo ugotovljeno, da Imajo balkanske države in Italija isto stališče o razvoju nemške trgovine na jugovzhodu Evrope in na Balkanu.
Zemunska vremenska napoved: Prece' leno vreme. Delno oblačno in nekoliko megleno. Na jugu umirjen mraz.
niščih, so sprejeli po radiu ukaz, da se morajo takoj vrniti v domače vode.
Nove nemške ladje za Turčijo
Carigrad, 28. febr. t. Havas: Turško mornariško poveljstvo je objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da se je iz Hamburga vrnilo turško vojno in mornariško odposlanstvo. To odposlanstvo je odšlo tja, da bi prevzelo vojne ladje in partiike, ki jih ja turška vlada naročila v Nemčiji. Vse ladje so bile izgotovljene v določenem roku in je nemška vlada tudi dovolila, da lahko vse edinice tudi zapuste nemške vode. Vendar pa nemška vlada ni mogla dati nobenih poroštev za usodo ladij izven nemških teritorijalnih voda.
Zavezniki niso zahtevali prehoda skozi Dardanele
London, 28. februarja. (Reuter.) V zvezi z vestmi, da so zavezniki zahtevali od Turčije, naj jim dovoli prehod skozi Dardanele z brodovji, so na uradnem mestu izjavili, da bi bila ta zahteva v popolnem nasprotju s konvencijo v Montreuxu in da so torej te vesti netočne.
London, 2,8. februarja. A A. (Reuter.) V Londonu ničesar ne vedo o vesteh, da bi turška vlada ukazala vsem svojim ladjam v Črnem morju, da se umaknejo. Ob teh vesteh pravi Reuterjev diplomatski urednik, da je te dni o Turčiji krožilo mnogo vesti, l<i so pa netočne in seveda tudi niso mogle povzročiti nobeneca vznemirjenja v britanskih krogih, ker so odnosi zaveznikov s Turčijo prisrčni in prijateljski.
Oton Habsburški odhaja v Ameriko
Lizbona, 28. febr. t. Havas-. Dnevnik »Secolo« objavlja vest, da je v Lizboni nadvojvoda Oton Habsburški, ki se bo te dni na ameriškem čezocean-skem letalu podal v Zedinjene države.
Kdaj bi Italija stopila v vojno?
Rim, 28 februarja, b. Gayda je objavil članek v »Giornale dTtalia«, v katerem poudarja, da bo Italija takoj stopila v vojno, če bi se le ta razširila na Balkan. Razlog za lo slališče Italije je iskati v tem, ker Podonavje kakor tudi Sredozemsko morje predstavljala italijansko interesno področje in predvsem varnost za Italijo.
»Pozdrav od daleč«
Slovaki, ki prebivajo v Jugoslaviji, imajo svoje glasilo, ki se imenuje »Narodna Jednota< ter izhaja v Petrovcu. To .slovaško glasilo je dne 24. t. ni. prineslo daljši članek pod naslovom »Pozdrav od daleč«. Članek je spisal dr. Milan Hodža v Parizu dne 24. svečana ter ga s svojim podpisom poslal slovaškemu listu v Jugoslaviji. Dr. Hodža pravi v članku med drugim: ... In spet bo češkoslovaška republika svobodna in v njej bo avtonomna Slovaška. V tem smislu bomo izdali ter predložili svoje predloge prihodnjemu zastopstvu skupne in enotne češkoslovaške republike za skupno zunanjo trgovino in promet, za skupno vojsko in skupne finance ter za skupno narodno zastopstvo tudi v zunanjih političnih vprašanjih. Vsa druga javna uprava s svojo zakonodajo vred pa bo bodisi prosvetna bodisi gospodarska, naj se tiče javnih ali zasebnih nameščenskih vprašanj, pa se bo izvrševala avtonomno z vsemi jamstvi politične in duhovne svobode. Tako bomo že vnaprej preprečili vsakršen nesporazum s češkim zastopstvom. Tako bomo prihranili bolezen trem republikam (misli poljsko, češko in slovaško republiko). Skušnje nam namreč nalagajo, naj svojo novo republiko postavimo na krepko podlago ter naj bomo pri tem v dobrih odnosih z vsemi svojimi sosedi. Zato moramo že zdaj imeti najtesnejše stike z državo Poljsko, ki bo prav tako ostala, •akor bomo ostali mi in pa Avstrija.«
Neresna napoved
Pod tem naslovom prinaša Hrvatski Dnevnik, glasilo HSS, kaj piše Ribnikarjevo glasilo
»Večernik« o dr. Korošcu, češ da se misli združiti s Stojadinovičem, ter prinaša tudi »Mo-venčev« odgovor na to trditev Nato pa »Hrvatski Dnevnik« pravi: »To informacijo «Večer-nika» «Slovenec» imenuje fantazijo. Da po pravici povemo, noben pameten človek ne Verjel, da bi skupina dr. Korošca hotela stopiti v Stojadinovičevo Srpsko radikalno stranko ter take trditve nikakor ni mogočo imenovati resno.« Tako piše »Hrvatski Dnevnik« Iz tega sledi da je »Večernikova« spletka bila pre-neumna, dl bi se bil na njo U ujel. Upamo da zdaj tudi g. Ribnikar več ne verjame fantaziji svojega lista.
" Zoper neodgovorno pisanje
7a-rebške »Novosti« prinašajo ob polletmci sporazuma članek, ki v njem pisec naglasa, kako brez potrebe se danes javno mnenje razburja po krivdi neodgovornega tiska Med drugim pravi: »Nuj se že neha brezvestno in neodgovorno pisanje tiska, bodisi tistega v Be -gradu bodisi onega v Zagrebu, ah kjerkoli SS«; v naši državi. Zlasti naj pa preneha nerodno pisanje malih podeželskih listov .n lističev, ki morda včasih celo v dobri ven mnogo več škodujejo kakor pa koristijo Frav zadnje čase smo videli, da nam Hrvatom m Srbom nikakor ne manjka prepirljivcev AU ni greli, da mora ljudstvo gledat! ves ta jezni medsebojni prepir, ki dela slabo kri. medtem ko vsi' želimo, ker to velevajo zunanje razmere, naj bi se nesporazumi čim lažje izravnali ter da bi naš narod na vseh panofah življenja pokazal čim večjo enodušn<?st. težko je gledati, kako nam notranjo politiko vedno bolj zasenčujejo strastni prepiri... V tem prepiru prednjači čaršija, začenši pri profesorjih do kavarniških lenuhov. Žal, da čaršija zeli to svoje narobe delovanje počasi prenesti men ljudstvo. Zato mora biti želja vseh dobrih do; moljubov in državljanov te države, da se ti prepiri in zadevice že enkrat končajo. Zato pa naj se bolj naglaša volja za konstruktivno delo bodisi za našo banovino Hrvatsko, bodisi za skupno državno celoto. Znotraj naj se doseže čim večja sloga, zunaj pa čim večja moč, Ki bo sposobna upreti se vsakomur, ki bi poskušal lotiti se naših meja. To zahteva interes banovine Hrvatske in kraljevine Jugoslavije.«
Srbske stranke in Hrvati
»Hrvatski Dnevnik« se peča z razcepljenostjo srbskih strank ter pri tej priliki naglaša, da je tudi Stojadinovič stopil v ospredje s svojo stranko, kar pa je brez vsakršnega pomena. Bolj ga zanima Jovanovičeva nova seljačka stranka, ki pa o njej še ne more vedeti, kako moč ima. Nato pa načelno razglablja, kako bi bilo potrebno za Srbe, ko bi imeli veliko in močno stranko, s katero bi bilo mogoče izvesti vso preureditev države. Med drugim veli: »Danes so taki časi, ki Srbom kar nalagajo sodelovanje s Hrvati, zlasti pa, ker bi Srbi od tega sodelovanja ne mogli imeti nobene škode, kakor je nimajo od ustanovitve banovine Hrvatske ... Srbske politične stranke bi se morale zavedati svojega položaja. Zato ni normalno, če nekatere stranke tratijo čas s polemikami, namesto da bi prevzele del odgovornosti. Če gledamo s čisto srbskega stališča, tega res no moremo razumeti. Za Srbe je vendarle važneje, da se združijo v interesu državne skupnosti, kakor pa da tratijo čas z bojem zoper kompetence ban. Hrvatske. Sicer pa bo tudi srbska banovina, ko bo ustanovljena, imela iste kompetence kakor hrvatska... Ustanovitev srbske banovine v tem času, ko bi Srbi morali vse svoje sile posvetiti drugim, v tem hipu bolj važnim vprašanjem, je za zdaj drugotnega pomena.«
Hrvatska kolonizacija
»Hrvatska Straža« poroča iz Gornje Stu-oice: Dne 26. februarja je bilo tukaj veliko in pomembno zborovanje hrvatskih kmetov iz Hrvatskega Zagorja. Na zborovanje je prišlo tudi nekaj narodnih zastopnikov iz raznih okrajev Hrvatskega Zagorja ter nekai oddelčnih predstojnikov. Banski svetnik g. Bašič je govoril o kolonizaciji banovine Hrvatske ter dejal med drugim: »Ko bo reši no vprašanje zemlje, bo rešena ena četrtina dela v naši banovini. Banska oblast bo omogočila preseljevanje skupno iz posameznih krajev, oziroma iz ončin. Da se bo preseljevanje lažje izvedlo, bo banska oblast kolonistom zagotovila dolgoročna posojila z malimi obrestmi.« Nato je govoril o vrstah zemlje ter cenah in je razlagal prednosti ene ali druge zemlje. Govoreč o tem, kako kolonistu zagotoviti, da bo mogel v novem kraju zgraditi svojo hišo, je poročevalec priporočal, naj bi kolonist iz starega kraja svoje hiše v novi kraj dali prepeljati.«
Večerja ob pollefnicl sporazuma
Belgrad,, 28. februarja, m. Finančni minister dr. Šutej prireja nocoj ob polletnici sporazuma s Hrvati v hotelu »Bristol« večerjo, na katero ^ povabii vsa čiane kraljevske vlad«.	<«
Resolucija banskih svetnikov v Novem $adu:
Pozdravlja sporazum in želi preureditev države
Novi Sad, 28. februarja. A A. Klub banovinskih svetnikov JRZ v donavski banovini je na svojem današnjem sestanku sprejel sledečo resolucijo:
1. Klub banskih svetnikov JRZ v donavski banovini izraža svojo polno vdanost šefu stranke Dragišu Cvetkoviču, predsedniku vlade. Klub iskreno pozdravlja ln odobrava njegovo delo za sporazum « brati Hrvati. Ta sporazum bo ostal t igodoriul kot eden najpomembnejših dni v iiv-
Ijenju naše domovine.
2.	Klub banskih svetnikov upa, da bo vlada izdala čimprej lakon o banovinskih sporazumih skupaj i istočasno preureditvijo driave in ureditvijo srbske banovine.
3.	Klub banskih svetnikov se toplo zahvaljuje ministroma Bestiču in Tomiču za pozornost, ki sta jo posvečala delu JRZ v donavski banovini, kakor tudi njuni pozornosti in delu banskega sveta donavske banovine.
PRIZAD bo odkupoval vino in žganje od kmetov
Belgrad, 28. februarja, m. Generalni ravnatelj PRIZAD-a dr. Tot je danes popoldne sprejel
časnikarje ter jim je dal nekaj pojasnil v zvezi z nalogo, ki jo je kraljevska vlada dala Prizadu, da odkupi vino in žganje od kmetov. Dr. Tot je izjavil, da bo Prizad odkupoval vino in žganje po direktnih odkupnih postajah, ki bodo v vseh večjih krajih Tako se bodo omogočile stalne cene proizvodom
Organizacija tega dela se bo izvršila s sodelovanjem ljudstva in sicer tako, da se bodo v vseh
vaseh ustanovili posebni odbori po 5 kmetov, ki bodo popisali vse zaloge žganja in vina. Prizad bo prevzel vino in žganje in bo na mestu plačal, ker so za odkup vina in žganja sredstva Prizadu na razpolago. Prizad bo vino boljše kakovosti izvažal v inozemstvo, iz vina slabše kakovosti pa bo delal konjak. Prizad ne bo takoj odkupil vseh zalog vina in žganja, temveč postopno, tako da bo omogočil kontinuirano delo. Tako bo vzdrževal tudi cene na *rgu.
Spori v nemških vrstah
»Deutsches Volksblatt« napada vodjo nemškega obnovitvenega gibanja
Novosadski »Dan« prinaša to le poročilo: »Dan« je že večkrat poročal o sporih med jugoslovanskimi Nemci, ki so vedno ostrejši in številnejši, jez med posameznimi skupinami pa vedno globlji. Doslej je le nemška katoliška skupina s svojim glasilom »Die Donau« Javno in odkrito pobijala metode ter načela gibanja »nemških obnav-ljalcev«. Zdaj pa se je oglasil tudi »Deutsches Volksblatt« ter napadel dr. Awenderja, voditelja obnavljalnega gibanja, sicer pa zdravnika v Pan-čevu.
V nedeljski številki »Deutsches Volksblatt« na dveh celih straneh prinaša članek, kjer se uredništvo lista brani zoper očitke, ki jih je zoper list navedel list, ki je glasilo Awenderjevega gibanja »Volksruf« v Pančevu. Najprej »Deutsches Volksblatt« naglaša, da je docela neodvisen list ter zavrača očitke, češ da nemško javnost o dogodkih v Nemčiji informira po nenemških virih. List naglaša, da poročila od zunaj dobiva od zanesljive agencije Avale v Belgradu. Kar pa se tiče očitkov, češ da »Deutsches Volksblatt« sprejema židovske oglase, odgovarja glavno glasilo Nemcev v Jugoslaviji, da niti v Nemčiji antisemitizem na
gospodarskem polju Se ni dosledno izveden ter da ima celo marsikaka nemška tvrdka v inozemstvu in celo v Jugoslaviji Jude za zastopnike. — »Deutsches Volksblatt« pravi, da on ne mara dajati signala za gospodarski bojkot Judov v Jugoslaviji.
Na napad na sedanjega nemškega voditelja Franca Hamina odgovarja »Deutsches Volksblatt«, da so trditve Awenderjevega glasila neresnične. Naglaša pa, da bi zdaj dr. Awender, ki je postal predsednik Agrarije, postal še rad politični zastopnik Nemcev v Jugoslaviji, to se pravi njihov »Fiihrer«. To pa, pravi list, je bilo iz več razlogov nemogoče. Nemogoče pa je zlasti še zdaj z ozirom na osebne lastnosti tega prihodnjega »Ftlhrerja«. Na koncu list svari dr. Avvenderja, naj nikari več ne izziva, da ne bo treba govoriti še o stvareh, ki bi bile zanj neprijetne. Dr. Avvenderju vmes »Deutsches Volksblatt« še očita, da niti sam politično ni dosleden, da je sebičen in misli nase. Dr. Avvenderjev pogled v svet se je precej spremenil od tistega časa, odkar je bil izvoljen za predsednika Agrarije ter je tako postal deležen bogato plačanega mesta.«
Francosko propagandno ministrstvo bo kmalu ustanovljeno
Pariz, 28. febr. t. Havas: Na včerajšnji parlamentarni seji, kateri je predsedoval Herriot so razpravljali o vprašanju cenzure in propagande. Podpredsednik vlade Chautemps je v svojem govoru naglasil potrebo, da se koordinirajo vse inforfflit1 tivne službe in da mora biti beseda francoske propagande taka, da je razumejo tudi najširši sloji ljudstva. Chautemps je dalje naglasil, da je treba zaupati vodstvu te akcije, taki politični osebnosti, ki bo imela ne samo strokovno znanje, temveč tudi zaupanje vseh krogov. Po kratkem govoru Leona Bluma je bila debata končana, nakar je spregovoril predsednik vlade Daladier, ki je med drugim dejal: Vlada čuti potrebo, da se izvrši enotnost informativne službe. Oseba, ki bo to službo vodila, mora biti član vlade. Daladier je nato predlagal, naj se izvoli odbor, ki bo redigiral tekste za ureditev tega vprašanja.
Angleški kralj pregleduje ladjedelnice
London, 28. febr. AA. Kralj in Kraljica sta obiskala včeraj ladjedelnico v Greenoku. Delavci so ob tej priliki priredili kraljevi dvojici tako navdušene manifestacije, da je imela policija polne roke dala, da je obdržala množico v pristojni oddaljenosti. Kr. dvojica je nato izvršila pregled neke ladje, ki je bila pred kratkim dovršena. Ob tej priliki je kr. dvojica ugotovila ogromen napredek, ki je bil dosežen v ladjedelnici. Nato sta kralj in kraljica obiskala drugi dve ladjedelnici, tovarno za mehanične konstrukcije, tovarno torp2d ter sta se nato vkrcala na neko vojno ladjo.
Kako so razorožili magnetične mine
London, 28. febr. AA. Havas: Pomorski strokovnjak »News Chronicla« objavlja podatke o načinu, kako je angleška mornarica uničevala magnetične mine, ki jih je sejal sovražnik. Imenovani strokovnjak meni, da so delali nemški strokovnjaki štiri leta pri konstrukciji teh min. Angleški mornarici in drugim britanskim Specialistom pa je bilo treba štiri tedne, da so odkrili nemške tajnosti. Pri tej vrsti bojevanja je glavno vlogo odigrala hrabrost. Tako so mogli potegniti prvo magnetično mino iz morja. Cim so mino odkrili, je bilo poslano poročilo poskusni sekciji v torpedski šoli v Fortsmouthu. Strokovna komisija se je z največjo previdnostjo približala mini, pri čemer so skrbno gledali na to, da na čolnu ne bo nobenih kovinskih predmetov. Nato je ukazal šef komisije, da se vsi odstranijo, dokler se ne odstrani vžigač mine, kar je on osebno izvršil.
Kralj Jurij je odlikoval tega podpolkovnika in štiri mornarje, ki so ga spremljali. Nato so mino pregledali in strokovnjaki so takoj našli način, s katerim so pozneje onesposobili nemške magnetične mine.
Obvezno delo v turških premogovnikih
Carigrad, 28. februarja. Štefani: Ministrski svet je odobril sklep koordinacijskega odbora glede obveznega dela v premogovnikih. Ta ukrep vsebuje obvezno delo v rudnikih za vse tiste, ki se razumejo na rudarsko delo in za prebivalce rudarskih pokrajin, vse rudarske družine in vse brezposelne. Oficirji in vojaki in drugi strokovnjaki, ki so oproščeni vojaške službe, bodo zaposleni v rudnikih. Obvezno delo bo trajalo dva mesera z enomesečnim dopustom, v katerem bodo delavci zaposleni v kmetijstvu, nato pa jih bodo spet poslali za dva meseca v rudniško delo. Vse odredbe so takoj stopile v veljavo.
Carigrad, 28. februarja. AA. Reuter: Vsi tur-
Nato je govoril Leon Blum o cenzuri ter zahteval, naj bo cenzura nepristranska. Istočasno je apeliral na tisk, naj s svojim pisanjem cenzuri pomaga. Potem ko je spregovoril ponovno Daladier je bila seja prekinjena, da se lanko sestavi besedilo predloga za prehod na dnevni red. Ta predlog se glasi:
Parlament vzame na znanje vladino izavo ter ji izraža zaupanje. Parlament naroča vladi, da varuje koordinacijo informativne in radijske službe ter da sprejme pravilnik o cenzuri ter s tem zavaruje kontrolo, ki se bo vršila v duhu vojaških, diplomatskih in nacionalnih interesov. S tem prehaja skupščina na dnevni red. Parlament je izglasoval zaupanje vladi s 450 proti enemu glasu. Seja je bila nato končana ter bo prihodnja v četrtek. Na dnevnem redu bodo interpelacije o poljedelstvu.
Ski premogokopi bodo na temelju uredbe vlade prišli pod državno kontrolo. Po vesteh iz Ankare bo v premogovnikih v Eregliju in Zonguldaku ob Črnem morju uvedena obvezna delovna služba. Na ta način se bo proizvodnja premoga zvišala letno na 350.000 ton.
Jugoslavija se udeleži milanskega velesejma
Milan, 28. februarja. AA. Štefani. Dozdaj se je prijavilo 15 držav, ki nameravajo sodelovati na milanskem mednarodnem sejmu. Te države so naslednje: Nemčija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Španija, Estonska, Francija, Madžarska, Nizozemska, Indija, Mandžurija, Romunija, Švica, Turčija in Jugoslavija.
Težka rudniška nesreča v Italiji
Rim, 28. februarja, t. Reuter: V premogovniku Arsia je prišlo do hude nesreče. 20 rudarjev je bilo ubitih, nad 200 pa jih je bilo ranjenih.
Anglija naglo oborožuje trgovske parnike
London, 28. febr, t. Reuter: Odgovarjajoč v spodnjem domu na razna vprašanja, ki so nastala o proračunu vojne mornarice, je civilni lord admira-litete Hudson izjavil, da je bil sistem konvoja vidno uspešen. Od 10.097 trgovinskih ladij, ki so plule v konvoju, jih je 10.076 neovirano prispelo v določena luke Dosežen je bil hiter napredek glede oborožitve ladij s tonažo nad 5.000 ton in več. Število takih oboroženih trgovskih ladij znaSa doslej že 1920 od skupno 3125. Vsak teden se oborožitev teh ladij pospešuje. Največje ladje, ki se sedaj gradijo, so tovorne ladje po 5.000 ton. Za njihovo graditev fe potrebno 7 mesecev, za graditev petrolejskih ladij pa |e potrebno 14 mesecev. Nato so bili sprejeti osebni izdatki mornariškega ministrstva ter je bila debata prekinjena.
Ban dr. Natlačen v Belgradu
Belgrad, 28. februarja, m. Z jutranjim vlakom je prispel v Belgrad ban dravske banovine dr. M. Natlalen. Sprejet je bil dopoldne pri predsedniku senata dr. Korošcu, gradbenemu ministru dr. Kreku in notranjemu ministru Stanoju Mihaldiitu. Popoldne je ban dr. Natlačen posredoval tudi v drugih ministrstvih v zadevi dravski banovine.
• Drobne politične novice
Belgrad, 28 febr. m Danes je dr. Maček imel več sestankov tako s hrvaškimi ministri , kakor tudi s pravosodnim ministrom dr. Markovičem in ministrom dr. Konstantinovičem. Razgovarjal se je glede finančne samostojnosti banovine Hrvatske.
Belgrad, 28. febr. m. Prihodnje dni bo nastopil svojo novo službo v Belgradu novi kabinetni šef podpredsednika dr. Mačka dr. Ante Odič, odvetnik iz Čakovca in bivši narodni poslanec. Odič je bil svoječasno oblastni poslanec HSS v mariborski oblastni samoupravi. Dr. Odič prihaja kot šef kabineta dr. Mačka ter namestnik prejšnjega kabinetnega šefa dr. Jukiča, ki je postal pooblaščeni minister in načelnik tiskovnega urada v Zagrebu.
Belgrad, 28. febr. m. Vodja radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič, ki se je skoraj dva meseca zdravil v Nišu, bo jutri odpotoval v Knja-ževac. Danes se je mudil pri njem član radikalnega odbora dr. Milutin Kopša, zdravnik iz Belgrada.
»Trgovinski glasnik« spet izhaja
Belgrad, 28. febr. m. V Belgradu je pričel zopet izhajati »Trgovinski glasnik«, ki je glasilo srbskega trgovskega stanu. »Trgovinski glasnik« ureja Jovan Djovanič, bivši poslanik v Tirani, izdaja ga pa befgrajska trgovska mladina. Že prve številke kažejo da je la list napram sedanjemu sporazumu s Hrvati zavzel itso stališče kakor drugo srbsko časopisje. V nekaterih člankih zagovarja tudi potrebo čimprejšnje celotne državne preureditve in potrebo združitve vseh Srbov po izgledu Hrvatov. V vsaki številki ima »Trgovinski glasnik« tudi stolpec »Številke govore«, v katerem objavlja kredite, ki jih je dodelila kr. vlada posameznim banovinam in banovini Hrvatski.
0 preosnovi tajništva delavskih zbornic
Belgrad, 28. febr. m. Osrednje tajništvo delavskih zbornic je včeraj brzojavno sporočilo zagrebški delavski zbornici, da ji da popolnoma svobodne roke, da sme določiti kraj in čas za konferenco, na kateri bi se razpravljalo o preosnovi osrednjega tajništva delavskih zbornic Zagrebška delavski zbornica je danes obvestila osrednje tajništvo, da bo omenjena konferenca v petek v Zagrebu Na to konferenco 60 delavske zbornice poslale 6voje zastopnike.
Obravnava zoper Marka Markoviča
Belgrad, 28. februarja, m. Na tukajšnjem sodišču se je danes nadaljevala proti organu uprave mesta Belgrada Marku Markoviču v zvezi z umorom pokojnega ravnatelja »Prizada« Ede Markoviča. Razprava je bila prekinjena in se bo nadaljevala v soboto.
Institut za finančno znanost v Zagrebu
Zagreb, 28. februarja, b. Na pobudo Šefa mestnih financ dr. Herkova bodo v Zagrebu ustanovili institut za finančno znanost, ki bo prvi y naši državi.
Na smrt obsojen
Belgrad, 28. febiuarja. m. Pred tukajšnjim sodiščem je bila danes razprava proti morilcu starega ruskega emigranta Teodozija Tromzena Nin-koviču, ki ga je sodišče obsodilo na smrt.
Požar v pečki patriarhiji
Belgrad, 28. februarja, m. V samostanu pečke patriarhije je snoči iz neznanega vzroka izbruhnil požar, ki je uničil staro samostansko obednico.
Pastirček piše ministru po smučke
Belgrad, 28. februarja. AA. Minister za telesno vzgojo Tomič je dobil pismo od malega pastirčka s Stare Planine, ki je prosil ministra, naj mu podari smučke. Minister je ganjen zaradi iskrenosti malega pastirja in njegove vroče želje, da bi dobil smučke, naročil, da temu pastirju takoj pošljejo smučke Zupan Jelasnič je obvestil ministra, da je dobil smučke in jih izročil malemu Ljubiču, istočasno pa je izjavil ministru zahvalo vseh meščanov za ljubeznivost, ki jo je izkazal revnemu otroku.
Iz državne službe odpuščen
Belgrad, 28. februarja. AA. Iz državne službe je odpuščen z ukazom prometnega ministra Bra-nislav Maksimovič, osebni tajnik prometnega ministra.
Osebne novice
Belgrad, 28. febr. m. V VI. skup. je napredoval inž. Vladimir Petrov, tehnični višji pristav tehničnega okrajnega načelstva v Ljubljani.
Belgrajske novice
Belgrad, 28 febr. m. V zavodu za pospeševanje trgovine je bila konferenca zastopnikov tega zavoda, kmetijskega ministrstva in ministrstva za trgovino in industrijo Konferenca je bila sklicana zaradi ugotovitve stanja živinoreje v naši državi.
Belgrad, 28 febr. m Na predlog finančnega ministra )e bilo sklenjeno, da se zniža carina za uvoz plugov in plužnih delov za 75 odstotkov.
Belgrad, 23. febr. m. Zadružniki Vodne zadruge skopljanskega polja so poslali gradbenemu ministru dr. Kreku z občnega zbora pozdravno brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo za dosedanjo naklonjenost.
Konec glasovitega roparja Heriča
Ptuj, 28. februarja.
Kakor znano, je lani februarja meseca pobegnil iz subotiških zaporov nevarni vlomilec in ropar Herič. Pred nedavnim pa so bili ptujski orožniki obveščeni, da se omenjeni Herič potika po Mestnem vrhu in se drži v bližini doma, ki leži nasproti gostilne Ploj.
Danes ob pol 12 sta ptujska orožniška postaja iz Sv. Urbana poslala na Mestni vrh pa-trolo. Orožniki so v Plojevem hlevu zagledal razbojnika Heriča. nakar so obkolili stavbo ter ga pozvali, naj se uda. Razbojnik Herič je potegnil revolver in sprožil na orožnike, toda k sreči jih ni zadel. Pričel js bežati, orožniki
pa so tudi uporabili orožje Že po prvem strelu je Nadel razbojnik Herič smrtno zadet.
lak je konec tega nevarnega roparja in vlomilca, ki je strahoval v družbi s svojimi sodelavci vse kraje od Ptuja čez Središče tja do Štrigove. Prebivalci se bodo sedaj zelo oddahnili. Truplo Heričevo leži na Mestnem vrhu, kjer je bil ubit in bo jutri sodna obdukcija.
Omenjeni razbojnik je bil star okrog 30 let in je ušel iz subotiških zaporov leta 1939. Za njim je bila izdttna tiralica. Vse leto se je potikal okoli, ker se varnostnim organom ni posrečilo ujeti tega zloglasnega roparja in , morilca.
Boji na vseh linshih bojiščih:
Silovita borba za Viipuri traja nepretrgoma že dva
Sovjeti napadajo to trdnjavo s 14 divizijami
dni
Stockholm, 28. febr. A A. Reuter. Finci, ki se odločno upirajo proti srditim ruskim napadom južno in jugovzhodno od Viburga, so sedaj ogroženi na severnem bojišču južno od Petsama. Srdita borba, ki se je začela v ponedeljek pri Jeje-njerviju, ki leži 80 km južno od Petsama, se nadaljuje. Finci so se umaknili na nove položaje pri Nautsiju, ki leži približno 15 km jugozapadno od arktične ceste, ki pelje do železniškega vozla pri Rovanijemiju. Po vesteh iz Kirkenesa so bile v zraku velike borbe. Prvič so se pojavila v teh krajih finska lovska letala, ki so stopila v borbo s sovjetskimi izvidniškimi letali.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 28. lebr. t. Havas. Današnje finsko vojno poročilo pravi, da so na karelijski fronti finski oddelki odbili vse napade, pri tem pa sovražniku razbili tudi več tankov. Na obeh straneh je bilo topništvo silno delavno.
Vsi sovjetski napadi severovzhodno od jezera Ladoga so bili odbiti in tam so finske čete razpršile več rdečih oddelkov.
Pri Kuhmi finski oddelki obkoljujejo sovjetske oddelke in so zavzele več postojank.
Finsko letalstvo je dne 27. februarja izvedlo več izvidniških poletov, prav tako pa je tudi bombardiralo več sovjetskih kolon, ki so dovažale na fronto vojne potrebščine.
Sovjetsko letalstvo ni bilo preveč delavno.
Finska meja, 28. febr. t. Havas. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da je bitka za Viipuri v polnem teku. Bitka postaja zmerom hujša. Poučeni krogi menijo, da pri Viipuriju sedaj napada 14 sovjetskih divizij. Vsa ta armada napada na črti Viipuri—Vuoski.
Sovjeti napadajo posebno hudo v smeri proti polotoku, čigar središče je mestece Vuras in proti vasi Somme.
Obsedno stanje v Sovjetiji?
Helsinki, 28. febr. t. Havas. Finski dnevnik »Suusi Suomi« objavlja vest iz Moskve, da bodo v Sovjetski Rusiji kmalu proglasili obsedno stanje. Vsa uprava in vsa sodna oblast bo prešla v roke poveljstva rdeče vojske. Vse to se bo zgodilo zaradi tega, ker so ugotovili, da se v Rusiji širi ne-razpoloženje proti sedanjemu režimu in da je ponekod že prišlo do demonstracij in nastopov proti Stalinovi politiki. Nemiri so izbruhnili posebno v severnih mestih in sicer v Murmansku, Petro-skoju in drugod.
V Murmansk je že prišlo več oddelkov GPU iz Moskve, prav tako pa je bilo poslanih v severna mesta več zaupnikov kominterne. V Murmansk je prišel oddelek Georgijcev, ki bi naj potlačil takoj vse večje nerede. V Murmansk ne more več nikdo, če nima posebnega dovoljenja vojaških oblasti. V vseh ruskih mestih pa je bilo prepovedano meščanom hoditi po ulicah od polnoči do 5 zjutraj.
Haparanda, 28. febr. t. Havas. Pooblaščeni finski krogi izjavljajo, da bitka za Viipuri traja že 48 ur brez presledka. Sovjeti so poslali v napad 150.000 vojakov, ki napadajo v dolžini 50 km. Sovjetski oddelki napadajo na šestih različnih postojankah.
Helsinki, 28. febr. AA. Havas. Sovjetske čete vrše še naprej pritisk na Viburg. Sovjetske čete pritiskajo na širokem delu bojišča. Vsekakor se Sovjeti trudijo ugotoviti, kje bi finski odpor najprej popustil sovjetskim napadom. Napadi sovjetskih čet so bili najbolj srditi na otoku viburškega zaliva, ki so dobro utrjeni, ter na odseku pri Vuksenu. Od te bitke odvisi usoda Viburga. Finci se še vedno dobro drže. Finske čete pričakujejo sovjetske napade s hladnokrvnostjo. Sovražnik je pretrpel doslej ogromne izgube v ljudeh in ma-
terialu. Prve švedske prostovoljne čete so bile poslane na severno bojišče, kjer bodo zamenjale finske čete. Švedskim četam se je pridružil tudi manjši oddelek norveških prostovoljcev. Ostale skupine tujih prostovoljcev so bile istotako poslane na razne odseke. V kratkem se bodo vsi prostovoljci udeleževali operacij.
Prostovoljci odhajajo iz Anglije na Finsko
London, 28. febr. t. Reuter. Danes je iz Londona odpotovalo na Finsko 300 madžarskih prostovoljcev. To je prvi del madžarskih prostovoljcev, ki v Angliji čakajo na prevoz na Finsko.
V Angliji se sedaj vežba več tisoč prostovoljcev, ki bodo čez nekaj časa odpotovali na Finsko in tam sestavljali angleško prostovoljsko brigado.
Prostovoljce plačuje v Angliji posebni urad, ki jih tudi zbira za odhod na Finsko. Stroške za njihovo prehrano in za njihovo opremo nosi angleški odbor za pomoč Finski. Ko bodo prostovoljci prišli na Finsko, bo zanje skrbela finska vlada.
Vsak prostovoljec stane ta odbor približno 50.000 din; pri tem so vračunani tudi potni stroški na Finsko. Vsak angleški prostovoljec pa dobi dnevno še dva šilinga povrhu, prav tako pa je pred odhodom zavarovan za slučaj smrti ali invalidnosti.
London, 28. februarja. A A. Daily Telegraph poroča, da je veliko število angleških prostovoljcev na poti na Finsko. Ta ekspedicija je v vsakem oziru zasebna.
London, 28. februar ja. A A. »Daily Telegraph« pravi, da se je v Londonu prijavilo čez 3000 prostovoljcev za Finsko. Vsi se bodo v najkrajšem času pridružili skupini angleških prostovoljcev na
Finskem. Prostovoljci potujejo kot navadni potniki. Uniforme bodo dobili šele na Finskem. Na uniformah prostovoljcev je na ovratniku naznačena pripadnost k mednarodni brigadi. Angleškim prostovoljcem poveljujejo Angleži, glavni poveljnik pa je maršal Mannerheim.
Stockholm, 28. februarja. AA. Dopisniki švedskih listov poročajo, da ie prvi oddelek švedskih prostovoljcev, med katerimi je tudi precej Norvežanov, prispel na prvo črto severne fronte, kjer bo zamenjal Fince. Ta oddelek je bil sestavljen od prvih prostovoljcev, ki so prispeli na Finsko in so se že izvežbali. Ostale enote švedskih prostovoljcev pa so pripravljene, da v najkrajšem času odidejo na fronto.
Helsinki, 28. febr. AA. Reuter. Nova črta finskega odpora je sedaj za 52 km krajša od stare linije. To je zelo važno zaradi dejstva, da je na drugi črti treba manj mož za obrambo. Borba se je sedaj osredotočila okrog Viipurija. Sovjeti napadajo na to mesto z več strani in se trudijo, da bi ga popolnoma obkolili in sicer na zapadu po zamrzlem zalivu, istočasno pa tudi od strani Kaj-salalitija.
Helsinki, 28. februarja, b. Po padcu trdnjave Kiovisto je sovjetski pritisk proti Viipuriju tako zelo močan, da so morali Finci izprazniti vsa mesta, ki ležijo v zalivu pri Viipuriju na področju, ki se razteza 25 milj daleč ob obali.
Helsinki, 28. febr. b. Močan sovjetski pritisk na desno krilo Mannerheimove črte traja dalje. Ves včerajšnji dan so Sovjeti napadali v kratkih presledkih. Uporabili.so vse moderno orožje, ki razpolagajo z njim, pa. se jim ni posrečilo izvršiti prodora v samo Mannerheimovo črto. Sovjeti so imeli velike izgube. Ti. uspehi Fincev dokazujejo kakovost njihovih .utrdb, pred Viipurijem, ki so bile pred kratkim, v .veliki naglici zgrajene.
Poboino čtivo
V času, ko je v sredi svetovnega zanimanja Amerika, se peča Giordani v italijanski reviji »Fides« z zanimivo anketo, ki so jo napravili te dni v USA. Ljudje so odgovarjali na vprašanje, ali kaj berejo pobožne kpjige. Odgovori so dali zanimiv rezultat, da se pobožna literatura v Ameriki čedalje bolj širi in bere. Značilno je, da je največ čitateljev pobožnih knjig med profesorji, študenti, gospodinjami in trgovskim stanom. Matere odgovarjajo, da potrebujejo pobožnega čtiva predvsem zaradi vzgoje svojih otrok, gospodarski ljudje pa nam povedo, da je treba zajeziti nemoralo v gospodarskih poslih. Tudi zdravniki se začenjajo čedalje bolj baviti z verskimi zadevami in pobožnim čtivom, kakor tudi advokati in politiki. So pa ti trije stanovi na zadnjem mestu. Največ berejo hagiograiije, to je življenjepise svetnikov. Seveda se bero v tem ozirn gamo sodobno pisane knjige priznanih avtoritet na tem polju, kakor je na primer jezuit Karrer, potem von Hiigel, čigar sv. Katarina Genovska je razširjena v več sto tisoč izvodih, kanonik Trochu, ki je mojstrsko opisal življenje Arške-ga župnika in drugi. Šablonsko pisanih, nekritičnih in osladnih knjig te vrste Amerikanci ne marajo. Tudi protestantovske zaloge in knjigarne polagajo na pobožno literaturo veliko važnost. Veliko se tudi berejo življenjepisi zadnjih papežev od Leona XIII. do Pija XII. Zelo priljubljene so tudi knjige, ki opisujejo življenje meniških redov, posebno jezuitov, benediktincev in kartuzijanov.

Številni poleti angleških letal nad Nemčijo
London, 28. februarja. AA. Havas: Angleško letalstvo je prodrlo tudi Včeraj daleč v notranjost Nemčije. Angleška letata so letela v več skupinah pod zaščito teme, Anglfeška letala 60 izvršila izvid-niške pohte nad Helgolandom, nad Severnim morjem, nad Baltiškim morjem ter nad srednjo Nemčijo. Angleška letala so prispela do Berlina. Prvič se omenja, da 6o angleška letala letela nad Baltiškim morjem.
London, 28. febr. t. Havas: Angleški bombniki so s sVojih oporišč v Franciji napravili let do Berlina in Porurja, kjer so metali letake. Angleški piloti so bili presenečeni, ker se niso nikjer pojavila sovražna letala. Tako 60 prispeli do Berlina. Navzlic noči je bilo zelo dobro opaziti glavne ulice Berlina »Unter den Linden«, »Wilhelmstrasse« in druge. Noben reflektor ni 6topil v akcijo in ni zagrmel noben top.
Zapadno od Berlina so opazili sovražno letalo, ki je imelo luči. To letalo pa ni hotelo sprejeti borbe. Pozneje so angleški letalci srečali štiri mono-plane znamke »Messerschmidt«, ki se pa istotako niso hoteli spustiti v borbo. Potem ko je angleška eskadrila preletela Berlin, se je razdelila v več skupin ter letela nad Reno in Porurjem. Angleškim letalcem se je posrečilo prispeti brez najmanjših poškodb v izhodna oporišča.
Valutne težave v Srednji Evropi:
Nemčija bo preuredila trgovino s srednjeevropskimi državami
Pariz, 28. febr. t. Havas. Francoski politični krogi objavljajo te dni podrobne podatke o tem, kako se razvija nemška trgovina v srednjeevropskih državah. Prav posebno pa zanima francoske gospodarske kroge delovanje nemških trgovskih zastopnikov v južnovzhodnih evropskih državah, kjer je bil do sedaj angleški in francoski kapital zelo obširno udeležen pri največjih gospodarskih podjetjih.
Nemško gospodarstvo se po vesteh, ki prihajajo v Pariz, močno uveljavlja v nekaterih manjših srednjeevropskih državah. Tako je v neki južnovzhodni evropski državi Nemčija naložila v velika podjetja več kot 600 milijonov denarja svojega kapitala. Vse to se vrši silno hitro in odločno; če se pomisli, da so nemški gospodarski zastopniki večino tega dela opravili v zadnjih 6 mesecih po izbruhu vojne, tedaj se lahko šele ugotovi, kaj vse hoče nemško gospodarstvo izvesti po svojih načrtih. Uspeh gotovo ne bo izostal.
Vendar pa se je v zadnjih dneh pojavila ovira, ki še edina preprečuje razmah vseh teh načrtov tako, kakor je to najbrž nemško gospodarstvo želelo. Vse srednjeevropske države imajo valuto, ki je vezana na razne devizne predpise, ves uvoz in izvoz pa je povezan z raznimi državami s silno prepletenimi in težavnimi klirinškimi dogovori. Vsi ti predpisi pa urejajo na poseben način delovanje posameznih valut in prav tako tudi odnos nemške marke v posameznih srednjeevropskih državah.
»Škoda« še izvaža orožje
V sami Nemčiji pa zavlačuje reden razmah nemške trgovine dejstvo, da ima češko-moravski protektorat še zmerom svojo samostojno valuto, ki je v posebnem odnosu do marke in tudi do posameznih valut v ostalih srednjeevropskih državah. Še pred lanskimi marčnimi dogodki, to je pred proglasitvijo nemškega protektorata nad Češko in Moravsko, je bila tovarna »Škoda« vezana na razne dobave v srednjeevropske države in vsi ti dogovori so hili sklenipni na podlagi bivše češke krone. Ko je Nemčija raztegnila svoj protektorat
nad Češko in Moravsko, je bilo izjavljeno, da bo »Škoda« še naprej izpolnjeval vse svoje obveze s srednjeevropskimi državami. Za vse pošiljke je prevzela jamstvo tudi nemška narodna banka.
Največje dogovore s »Škodom« pa je imela Romunija. Vsi ti dogovori so bili sklenjeni v čeških kronah. Ko je lanskega marca Clodius v Bukarešti sklenil gospodarsko pogodbo med Nemčijo in Romunijo, so bile te pošiljke tovarne »Škode« vključene v to gospodarsko pogodbo, ni pa še bilo točno določeno, na kakšen način se bodo zaračunavale te bivše češke krone. Zato se je pred nekaj dnevi raznesla vest, da bo sedaj Clodius zopet potoval v Bukarešto, kjer bi naj dosegel, da bi bila določba o plačevanju v čeških kronah spremenjena tako, da bi se določilo, da se naj poslej vse te pošiljke plačujejo v nemških markah po določenem tečaju.
Še poprej pa je bil dr. Clodius v Rimu in tam sklenil z Italijo gospodarski dogovpr, ki ga je ves italijanski tisk proglasil za izreden gospodarski uspeh. Toda podrobnosti te pogodbe še niso bile objavljene. Toda sedaj poudarjajo v Rimu, da so pri izvrševanju te pogodbe nastopile prav take valutne težavev kakor so nastopile pri zaračunavanju nemške valute pri izvajanju gospodarske pogodbe med Romunijo in Nemčijo. Tudi v tem oziru italijanski gospodarski krogi izjavljajo, da so nastopile vse težave zaradi tega, ker še ni bilo razčiščeno, kako se bo plačeval izvoz iz protek-^ torala.
Zakaj Clodius še ni mogel v Bukarešto
Nedavno so švicarski listi objavili vest, da je mislil potovati v vzhodne države sam dr. Schacht. Ta pa je svoje potovanje odložil in nato je bilo objavljeno, da odide takoj v Bukarešto dr. Clodius. Toda tudi njegovo potovanje je bilo odloženo, ker nemški finančni krogi še niso popolnoma razčistili vprašanja, kako se naj zaračunava romunski lei v razmerju z nemško marko.
Amsterdam, 28. febr. t. Havas: Snoči so neznana tuja letala preletela več nizozemskih pokrajin in so se pojavila tudi nad Amsterdamom. Nizozemsko protiletalsko topništvo jih je takoj začelo obstreljevati, vendar pa ni bilo nobeno letalo sestreljeno. Pri tem so nizozemski topničarji s svojim streljanjem poškodovali eno hišo, vendar pa ni bil nikdo ranjen.
Bila so tudi nad vojaškimi pristanišči
London, 28. febr. t. Havas: Danes popoldne je angleško letalsko ministrstvo objavilo vest, da so angleška letala včeraj zvečer izvedla celo vrsto izvidniških poletov nad severno Nemčijo. Letala so prav nizko letela nad Berlinom, Hanovrom in drugimi mesti.
Prav uspešne izvidniške polete so letala opra-
vila tudi nad nemškimi vojnimi pristanišči Kiel ln Cuxhaven. Vsa letala so se vrnila na svoja letališča.
Nemčija odločno zanika
Kodanj, 28. febr. t. Havas: Dopisnik lista: »National Tidende« sporoča svojemu listu, da nemški pooblaščeni krogi poudarjajo, da angleška letala te dni niso bila nobenkrat nad Berlinom.
Izvidniški poleti angleških letal so se ponekod izvajali v višini 10.000 m in iz te višine nikakor ni
mogoče odnašati fotografskih posnetkov.
*
London, 28 febr. b. Včerajšnji dan je bil zelo živahen, tako za zaveznike, kot tudi za Nemčijo. Nemško letalstvo je letelo čez Francijo in prispelo do Pariza, nad katerim je zabrnelo naenkrat pet nemških bombnikov, ki pa niso metali ničesar niti nad Pariz, niti nad ostalo francosko področje.
Angleški letalom pa se je posrečilo priti do Berlina. Letala so letela celo zelo nizko in križarila nad posanieznimi velikimi berlinskimi ulicami. Britanski letalci so vrgli na glavne ulice nekaj bakel ter so hoteli s tem opozoriti berlinsko prebivalstvo na svojo prisotnost. Zanimivo je, da niso delovali niti protiletalski topovi, niti žarometi in tudi ne nemško letalstvo. Večje težave pa so imeli oni britanski piloti, ki so leteli nad Duisburgom, Kolnom, Ntirnbergom in raznimi drugimi nemškimi mesti. Ti so morali preleteti nevarna področja, kjer so jih protiletalski topovi stalno spremljali. Pri tej priliki so Nemci z žarometi skušali ugotoviti, v kateri barvi so angleška letal najbolj vidna. Angleži so metali tudi letake na razna nemška področja. An-! gleški piloti, ki so prileteli nad Berlin, 60 leteli zelo nizko nad Wilhelmstra.sse, torej v okolici vlad-! nega poslopja, nad cesto Unter den Linden« in še nad drugimi večjimi važnimi cestami.
Uvoz premoga v Italijo:
Napetost med Italijo in Anglijo
Rim, 28. fetr. t. Reuter: Dopisnik »Tempsa« v Rimu poroča svojemu listu, da so se gospodarski odnošaji med Italijo in Anglijo zelo poslabšali in da postajajo zaradi tega odnosi med obema državama zelo kočljivi.
Že več tednov se je govorilo, da bo med obema državama dosežen gospodarski sporazum, ki bo odstranil vse nesporazume in tudi izgladil vsa nesoglasja, ki so pač nujno nastajala zaradi vojnih razmer v Evropi.Glavno sporno vprašanje pa je premog, ki ga sedaj Nemčija v velikih količinah dobiva iz Italije.
povati premog v Angliji, toda zato bi raje izvažala v zameno v Anglijo poljedelske proizvode. Anglija pa hoče, da naj Italija v Anglijo izvaža proizvode težke industrije.
Dopisnik pa pravi, da so posebne težave v zadnjem času nastale zaradi tega, ker Italija dobavlja premog iz Nemčije po morju. S tem pa seveda krši določila o blokadi nemškega izvoza.
Italijanski list »Telegrafo«, ki je blizu zunanjemu ministru grofu Cianu, pa piše, da bi bila italijanska proizvodnja v težki industriji popolnoma odvisna od Anglije, če bi 1'alija kupovala
h dobiva iz Italije.	. premog v Angliji in ga plačevala s proizvodi težke
Italija je izjavila, da bi bila pripravljena naku- l industrije.
Lloyd George o miru in vojni
London, 28. febr. AA. Reuter. Danes je v Londonu govoril Lloyd George, ki se je bavil z nekaterimi vestmi o morebitnem miru, ki bi ga bilo treba narediti brez vojaške zmage. Lloyd George je izrazil dvom v tak mir in nato rekel tudi sledeče:
Mir mora biti. Toda ne tak mir, ki bi nas prisilil, da opustimo svoja načela in da ne izpolnimo svoje dane besede in svojih obljub. Če se želi mir, se je treba pripraviti na dolgo vojskovanje. Prav gotovo pa po mojem mnenju še ni pripravljeno najvažnejše bojišče, to je bojišče pre-skrbovanja s hrano za vojsko in ljudstvo. Ko je primerjal zavezniško blokado Nemčije leta 1914 s sedanjo blokado, je Lloyd George rekel:
Takrat je bila Nemčija popolnoma obkoljena od zaveznikov. Zdaj pa blokada ni popolna. Odprta je na vseh straneh. Nemci imajo posebne sporazume s Sovjetsko Rusijo in drugimi državami za izmenjavo blaga. Ko se je bavil s Sovjetsko Rusijo, je rekel, da je Rusija stopila v vojno in da bi morali zavezniki tudi njej napovedati vojsko. Lloyd George je rekel: Mi smo se lotili velikega dela. Potrebna nam bo vsa sila in vsa moč. Ko je zaključil svoj govor je apeliral na britansko ljudstvo, naj takoj pospeši in poveča proizvodnjo živ-ljenskih potrebščin.
Dve nemški letali sestreljeni
Pariz, 28. febr. t. Havas: Uradno objavljajo, da so v zadnjih 48 urah nad zapadnim bojiščem francoski letalci sestrelili dvoje nemških letal.
Pomorska bitka v Ledenem morju
Oslo, 28. febr. AA. Reuter. V mestu Sola, ki se nahaja v bližini norveške Itike Stavangcr, so slišali danes zjutraj več močnih eksplozij, tako. da je vrglo prebivalcc iz postelj, ker so se okna na hišah tresla. Ni na še znano, zakaj gre, pač na računajo, da je biia to pomorska bitka-
Sovjetsko vojno brodovje v Koli
Kirkcnes, 28. februarja, b. Iz zanesljivega vira poročajo, da se sovjetsko brodovje zbira v fjor-du Kola. Gre za 20 vojnih ladij in 17 podmornic.
Nemška ladja zajeta
London, 28. februarja, b. Od 6 ladij, ki so zapustile špansko luko Vigo, je 3 ujela Anglija, ena pa je nasedla v norveških vodah in se potopila. Danes pa je britanska mornarica zopet zajela nemško ladjo »Wachen« (4700 ton), ki se je hotela vrniti v Nemčijo. Pred tem so britanske vojne ladje zaplenile tudi ladji »More« in »Rostock«. Doslej je zavezniško brodovje zaplenilo 25 nemških ladij, 28 ladij pa so potopili Nemci sami.
»Nelson« zopet v službi
London, 28. februarja. AA. (Reuter.) Izve se, da se je bojna ladja »Nelson«, katero je decembra poškodovala mina, vrnila danes v svoje pristanišče in je bila ponovno uvrščena v bojno eskadro.
Nemške letalce so rešili angleški ribiči
London. 28. lebr. A A. Reuter: Neka ribiška ladja je izkrcala včeraj v neki vzhodni škotski luki 4 nemške letalce, člane posadke bombnika fieinkel, ki je bil včeraj sestreljen pri Firth-of-Forthu. Eden izmed nemških letalcev je bil ranjen. Nemci so bili nadvse srečni, da so bili rešeni ter so neprestano stiskali, roke članom posadke ribiške ladje. Omenjena ribiška Jadja je bila pri ribolovu, ko je posadka opazila borbo med dvema angleškima lovskima letaloma in nemškim bombnikom, ki je začel goreti in nato padel v morje. Ribiška ladja je od-plula na kraj, kamor je padel nemški bombnik ter našla v bližini nemške letalce, ki so se nahajali v čolnu iz gume, v katerem ie bilo pa že do kolena vode. Kapetan ribiške ladje ie prevzel Nemce na svojo ladjo, z njimi vred pa tudi njihov čoln.
GoAp&daK&tvo
Privilegirana agrarna banka v 1.1939
»Službene ncvine« od 27. t. m. prinašajo bilanco ter račun zgube in dobička Privilegirane agrarne banke.
Niti bilanca niti račun izgube in dobička ne izkazujeta bistvenih sprememb proti letu 1938. Med aktivnimi postavkami se je znižala gotovina od 24.8 milij. na 13. 4 milij. din, povečali pa so se vrednostni papirji od 11.0 milij. na 39.5 milij. din. Izgleda, da si je PAB v preteklem letu nabavila večjo množino vrednostnih papirjev.
Dolžniki so le malenkostno narasli, 1. 1938 so znašali 789.2 milij., lansko leto pa 792.4 milij. din. Nekoliko se je zvišal tudi fond za reguliranje kmetijskih dolgov, ki je dosegel 45.3 milij., kar je 0.5 milij. več kot pa v 1. 1938. Terjatve proti delničarjem so ostale neizpremenjene in znašajo 10.9 milij. din. Vrednosti rezervnega fonda so se znižale za 0.8 milij. na 22.0 milij. din. Nekoliko so se znižale tudi vrednosti rezervnega fonda urad-ništva, ki znašajo po sedanji bilanci 11.4 milij. din. Za 1.9 milij. se je povečala vrednost bančnih nepremičnin. Vrednost inventarja pa znaša po odpisu 0.6 milij. din.
Med pasivnimi postavkami je ostala neizpre-menjena delniška glavnica v znesku 700 milij. din. Rezervni in ostali fondi so narasli od 44.4 milij. din na 46.2 milij. din, pokojninski sklad uradništva pa se je povišal od 13.4 na 15.4 milij. din.
Hranilne vloge, ki zavodu tolikega obsega itak niso bile velike, so se v preteklem letu še znižale za 0.4 milij. na 69.3 milij. din. Narastel pa je te- . koči račun ravnateljstva za likvidacijo kmečkih I
V
Brezplačno uporabljanje živine in voz, odkupljenih za vojne svrhe
Minister za vojsko in mornarico je izdal dva pravilnika o načinu odkupa živine in voz ter o postopanju z odkupljenim materialom. Prvi pravilnik obsega postopek pri odkupu potrebnega števila živine, voz ter raznega materiala. V drugem pravilniku je predpisan postopek z odkupljeno živino in vozovi, čim prestane potreba za uporabo pri aktivnih edinicah. Ko živina in vozovi pri aktivnih edinicah ne bodo več potrebni, se bo redvsem izpolnilo stanje pri kaderskih edinicah. ' kolikor pa bo še na razpolago živine in vozil, jih bo mogoče dati ljudstvu v brezplačno uporabo.
Pravico do brezplačne uporabe vojaške živine bodo imeli v prvi' vrsti zadružniki živinorejskih zadrug in kmetje, ki imajo rejo konj in ki imajo možnost, da bodo prejete živali redili, ter da imajo kakšno posestvo, ki bi služilo kot garancija. Vsi, ki bodo dobili živino in vozila, bodo imeli pravico prejeto živino uporabljati za posle, ki ne bodo škodljivo vplivali na vojno sposobnost živali.
Nadzorsfvo nad parnimi kotli
Belgrad, 28. febr. AA. V smislu pooblastila fin. zak. za 1939—40 je predpisal gradb. min. po odobritvi ministrskega sveta novo uredbo za nadzorstvo nad parnimi kotli in posod pod pritiskom. Na-področju kraljevine Jugoslavije so do sedaj veljali v posameznih pokrajinah avstrijski, bosansko-herce-govinski, madžarski, srbski in hrvatsko-slavonsko-
dalmatinski zakoni in predpisi. Na upravnem področju mesta Belgrada so veljali srbski predpisi, v Zemunu hrvatsko-slavonsko-aalmatinski, v Pančevu
pa madžarski predpisi. Ker je bilo to stanje nevzdržno, je gradbeni minister smatral za nujno potrebno, da najprej izenači in modernizira naštete tehnične predpise, nato pa organizira službo nad parnimi kotli. Ves material te uredbe z zakonsko močjo je razložen v več delih. Prvi del vsebuje čisto tehnične odredbe o parnih kotlih in parnih posodah. To so temeljne odredbe, ki se ne morejo menjavati, dočim se ostale odredbe, kakor na primer o materialu in konstrukciji, ki se stalno menjavajo z napredkom v tehničnih vedah, prepuščene, da jih uredi posebni pravilnik. Cisto nove so odredbe o porabi domačih goriv, kakor tudi o pripravi in nadzorstvu vode za napajanje kotlov z visokim pritiskom. Izdajo teh odredb so narekovali tehnični razlogi, ker se danes pritisk in temperatura, kakor tudi obremenitev parnih kotlov stalno povečujejo, in sicer do meje, katere prej nihče predvidevati ni mogel. Drugi del vsebuje tehnične odredbe za posode pod pritiskom. Inšpekcija parnih kotlov je dolžna preiskovati in voditi seznam nad vsemi posodami pod pritiskom, razen tistih, ki so pod upravo in nadzorstvom ministra za vojsko in mornarico, odnosno prometnega ministrstva. V tretjem delu slede podrobne odredbe o nadzorstvu nad parnimi kotli in posodami pod pritiskom. Predpisan je določen rok za preglede in postopek pri nadzorstvu, in sicer za vso kraljevino, razen za banovino Hrvatsko, ki bo izdala posebno uredbo, ki bo v bistvu enaka tej. Četrti del uredbe našteva odredbe za organizacijo in poslovanje inšpekcije parnih kotlov. Inšpektorji imajo večje pravice, pa tudi večje dolžnosti. Vrhovno nadzorstvo nad delom posameznih inšpekcij bo imelo gradbeno ministrstvo. Peti del vsebuje odredbe o pristojbinah za preglede kotlov in posod pod pritiskom. Znižane so pristojbine za majhne parne kotle v službi gospodarstva in za tiste, ki se uporabljajo v obrti. Sesti del prinaša zaključna navodila. Uredba ureja važni del industrije, to je pogonsko silo. Urejuje tudi racionalno izkoriščanje domačega goriva, kakor tudi varnost v kotlar-nicah. Sicer pa uredba, čeprav je obsežna, predstavlja samo temelj, za kateri mšele sedaj prihaja glavni, zapleteni posel, to je izdelava pravilnika o materialu, konstrukciji itd. To delo pa bo trajalo več let.
Razdelitev zemljišč In ozimni sadeži
Po najnovejših statističnih podatkih posnemamo, da ima Slovenija v letošnjem letu svoja zemljišču naslednje porazdeljeno:
I. Rodovitna zemlja:
	ha	a
1. Njive ........	, 309.506	17
		30
3. Travniki .......	, 254.798	94
4. Pašniki in planine ....	, 194.108	60
5. Vinogradi.......	. 29.530	50
6. Sadovnjaki ...•>■	, 23.997	48
7. Gozdi ........	, 674.915	16
8. Močvirja, jezera i. dr. . . .	7.192	83
Rodovitna zemlja skupaj .	. 1,504.107	98 05
II. Nerodovitna zemlja . . .	. 71.493	
III. Celokupna površina banovine
Slovenije....... 1,575.601 03
dolgov od 17.6 milij. na 34.4 milij. din. Postavka začasnih računov je znašala 54.0 milij., kar je nekaj več kot pa 1. 1938.
Cisti dobiček je ostal skoraj neizpremenjen in je znašal 18.2 milij. din.
V računu izgube in dobička so tudi razlike nasproti prejšnjemu letu le malenkostne. Dohodki na obrestih so lansko leto znašali 30.9 milij. proti 32.1 milij. din v I. 1938., razni dohodki pa so bili 0.9 milij. proti 0.7 milij. din. Izplačane obresti so znašale 2.1 milij. proti 1.5 milij., a stroški so se znižali za 0.2 mifij. na 11.6 milij. din. Medtem odpade na osebne izdatke, plače in prispevke za bolezensko in pokojninsko zavarovanje 9.4 milij. din, kar je proti I. 1938. skoraj neizpremenjeno. Odpisi so v 1. 1939. znašali Ie 0.1 milij. din in predstavljajo le odpise inventarja, dočim so leta 1938. odpisi znašali 1.3 milij. din, od katerega zneska je večji del odpadel na odpise nepremičnin.
Narasle so tudi terjatve po garancijah od 20 milijonov na 223 inilij. din, ki imajo svojo proti-jx>stavko v istem znesku med pasivi, znižale so se pa obveznosti po garancijah med pasivi od 311.0 milijonov na 177.0 milij. s svojo aktivno prOti-postavko. Ostale izven bilance vodene obveznosti m terjatve znašajo 1119.2 milij. din.
Iz bilančnih številk ter iz številk računa izgube in dobička zadnjih dveh let vidimo, da je poslovanje Privilegirane agrarne banke zelo stabilizirano, kakšnega povečanja obsega poslovanja ni opažati.
Letošnja površina z ozimnimi
slednja:
1.	Pšenica ozimna • ■ ■ . ,
2.	Ječmen ozimni « . » ■ .
3.	Rž ozimna ......
4.	Soržica ozimna < > ■ • ■
5.	Oves ozimni
6.	Pira ozimna ......
7.	Repica ozimna . . . . .
8.	Lan ozimni ...■>.
9.	Orašica ozimna.....
sadeži je		na-
	ha	a
	64.230	09
.	16.194	45
.	31.923	45
■	4.396	86
■	160	95
	265	46
	407	65
.	661	49
•	21	—
•	118.2«?	15
Posejana jx>vršina skupaj
Licitacije. Dne 4. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo ovsa, sena in slame; 16. marca pa za 36.544 kub. metrov drv. — Dne 2. marca bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za postavitev barake. — Dne 27. marca bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 200 kosov bakrenih plošč in dne 28. marca 600 in 900 kg kroglic iz brona. — Ravnateljstvo državnih železnic, prometno-komercialni oddelek v Ljubljani, sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo carinske vrvice in motvoza.
Popravek k posestnim spremembam. V zadnjem poročilu o važnih posestnih spremembah v Ljubljani se je vrinila neljuba pomota. Celjski posestnik Josip Kirbiš je v resnici prodal tovarnarju Tonetu Verbiču in njegovi ženi Ivani, oba v Sinji gorici pri Vrhniki, parcelo št. 47-6 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 717 kvadratnih metrov za 300.000 din, ne pa hišo št. 9 na Cesti v Rožno dolino, kakor je bilo pomotoma navedeno.
Bilančna seja Kreditnega zavoda. Včeraj je bila pod predsedstvom g. Andreja Šarabona seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Obravnavala je bilanco za poslovno leto 1939, ki izkazuje 2,962.372.50 din čistega dobička. Upravni svet je sklenil predlagati na občnem zboru, ki bo 20. marca 1940 ob 11 do-jx)ldne, da zavod izplača delničarjem 10 odstotkov na dividende kakor prejšnja leta.
Jugoslovanska udružena banka v Zagrebu je že objavila svojo bilanco za leto. 1939. Glavne bilančne postavke so bile sledeče v milij. din, (v oklepajih podatki za leto 1938): gotovina 147.8 (120.3), vrednostni papirji 8.0 (16.1), menice 44.9 (58.4), lombardna posojila 17.2 (14.0), dolžniki v tekočem računu 251.3 (234.0), dolžniki spec. rezervnega fonda 23.4 (27.9), hipotečna posojila 5-0 (10.0), komunalna posojila 4.8 (4.9), nepremičnina 26.1 (268). Med pasivnimi postavkami pa so sledeče važnejše: hranilne vloge v novem poslovanju 51.3 (76.8), v starem poslovanju 12.1 (16.0), upniki v novem poslovanju 297.1 (225.7), v starem poslovanju 65.5 (75.3). Dobiček iz leta 1939 znaša 5.3 (51.1), prenos dobička iz leta 1938 1.6, tako da znaša skupni dobiček 6.9 (6.8). Bilančna vsota je narasla od 516.0 na 536.9. Kot vidimo iz postavke hranilnih vlog, 90 dvigi v preteklem letu presegali vloge, tako da se je stanje vlog znižalo. Delniška glavnica znaša 18.5 prvotne glavnice, 41.5 pa prioritetne. Redna rezerva je dosegla 2.2.
Cene lesa za izvoz v Nemčijo. Na zasedanju nemško-jugoslovanskega odbora za gozdno in lesno gosj>odarstvo, ki je bilo od 10. do 14. t. m. na Bledu in o katerem smo že j>oročali, so bile določene cene lesa pri izvozu v Nemčijo. Te cene, ki v smislu si>orazuma veljajo do 31. maja, so sicer prav ugodne, vendar ne bodo imele velikega praktičnega pomena za naše lesne izvoznike. Nemški uvozniki imajo za razdobje, na katerega se sporazum nanaša, na razpolago le okrog 200.000 RM za uvo zraznih vrst mehkega lesa. To pa predstavlja sorazmerno tako majhno množino lesa, da si od nje ne moremo obetati posebnih koristi za naše lesno gospodarstva
Nemški pionirji pri dela na zahodni fronti
Borze
Dne 28. februarja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal danes 7.9 milij. din, na belgrajski pa 7.96 milij. Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 400.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.99, London 17.63, Ne\vyork 446, Bruselj 75.35, Milan 22.52, Amsterdam 237.35, Berlin 178.80, Stockholm 106, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50, Budimpešta 79.5, Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.35, Helsingfors 7.50, Buenos Aires 104.5.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt.......' 174.65— 177.85
Pariz 100 frankov............98.75— 101.05
Newyork 100 dolarjev ....	4425.00—4485.00
Ženeva 100 frankov .....	995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold............2354.00—2392.00
Bruselj 100 belg............748.25— 760.25
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.74— 218.94
Pariz 100 frankov.......122.04— 124.24
Newyork 100 dolarjev , . , ,	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov . , . , ,	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold..........2907.33—2945.33
Bruselj 100 belg.......924.12— 936.12
Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90
Solun 100 drahem ...... 31.15— 31.85
Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni 4 , ....... 31.15— 31.85
Belgrad — Zasebni kliring;: Grški boni .,....,,, 31.65— 82.35
Vrednostni papirji Vojna žkoda;
v Ljubljani 428.50—430.50 v Zagrebu 428 —429 v Belgradu 431.50—432
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 do 99.50, agrarji 50— 54, vojna škoda promptna 428.50 —430.50, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 70—72, 8% Blerovo posojilo 97.50 den, 7% Blerovo posojilo 89.50 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den, 7% stab. posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7600—7800, Trboveljska 240 do 245.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 do 100, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 428 do 429 (428), šumske obveznice 67 den, begluške obveznice 77 den, dalm. agrarji 70—71.50, 4% sev. agrarji 50.50—52, 8% Blerovo posojilo 97.50 den, 7% Blerovo posojilo 89.50 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den. 7% stab. posojilo 95 den. — Delnice: Narodna banka 7000 den, Priv. agrarna banka 200 den, Trboveljska 243—245, Gutmann 55 do 60, Sladk. tov. Osijek 170 den, Isis 30 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99 do 99.50, agrarji 53 den, vojna škoda promptna 431.50 do 432, begluške obveznice 77.75—78 (77—77.75), dalm. agrarji 71.75—72 (71), 8% Blerovo posojilo 98 den, 7% Blerovo posojilo 90—91 (90), 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den, 7% stab. posojilo 98 den, šumske obveznice 69.50—71. — Delnice: Narodna banka 7850 den, Priv. agr. banka 208 den.
2itnl trg
Novi Snd. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Sodelovanje francoskih in angleških letalcev: tovariši. — Francoska
Dva francoska pilota v pogovoru z angleškimi lovska letala pri odletu.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 23. febr. t. 1. Bela pšenična moka št. 0 3.75, črna pšenična moka št. 6 3.25, govedina 12 din, teletina 14—20 din, svinjina 14—18 din, ovčje meso 8—10 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 19 din, prekajena slanina 22 din, fižol 7 din, leča 18ulin, krompir 1.75 din za 1 kg. Sladko mleko 2.25 din liter, jajca 10 komadov 15 din.
Cene kmetijskim pridelkom na Jesenicah dne 25. februarja t. 1. Bela pšenična moka št. 0 in 00
4—4.25	din, črna pšenična moka 3.50—3.75 din, govedina 6—12 din, teletina 12 din, svinjina 8 do 16 din, ovčje meso 10 din, svinjska mast 20—21 din, sveža slanina 15—16 din, prekajena slanina 18—20 din, fižol 7.50—10 din, suh grah 5.50 do 10 din, domača leča 10—12 din, krompir 2 din, sladko seno 1 din, pšenična slama 0.60 din, ječmen 3 din, ješprenj 4 din za 1 kg. Mleko 2.25 din liter, jajca 2 din komad.
Cene kmetijskim pridelkom v Celju 27. febr. t., 1. Bela pšenična nn'ka št. 0 in 00 3.50—3.75 din, črna pšenična moka št. 6 2.95—3.20 din, govedina 8—12 din, teletina 10—16 din, svinjina 15—17 din, ovčje meso 10 din, svinjska mast 20 din, sveža slanina 18 din, prekajena slanina 20—26 din, fižol 6.50—8.50 din, suhi grah 12 din, leča 12 din, krompir 1.75 din, sladko seno 1 din, pšenična slama
0.45	din, ječmen 2 din za kg. Sladko mleko 2 do 2.50 din za liter, jajca 15 din za 10 komadov.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 26. februarja t. 1. Dogon: 35 volov, 29 krav, 8 telet, 1 junica, 1 bik, 21 svinj in 30 prašičev. Zrodanih je bilo: 19 volov, 10 krav, 8 telet, 1 junica, 1 bik, 21 svinj in 30 prašičev. — Cene so bile naslednje: voli I. vrste 6.50 din, voli II. vrste 6 din, III. vrste 5.50 din, telice I. vrste 6.50 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5.50 din, krave
1.	vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4.50 din, teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din, prašiči špe-harji 10—11 din, pršutarji 8.50—9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički 7—8 tednov stari 150 do 260 din za komad. — Goveje meso I. vrste 14 din, II. vrste 12 din, III. vrste 10 din, svinjina 14 do 18 din, suha slanina 24—26 din, svinjska mast 22 din, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24—28 din, oprana volna 34— 38 din, goveje surove kože 12—14 din, telečje surove kože 16 din, svinjske surove kože 6—8 din za 1 kg. — Pšenica 2.50, ječmen 2.25, rž 2.25, oves 2, koruza 1.75—2, fižol
5—7,	krompir 1.50, lucerna za krmo 1.50, seno 1.25, slama 0.75, jabolka I. vrste 7, II. vrste 6, III. vrste 5, suhe češplje I. vrste 10, II. vrste 8, III. vrste 7, pšenična moka 3.50—4, koruzna moka 2.50, ržena moka 3.75, azdova moka 3.50—6 din za 1 kg. — Trda drva 115—120 din za kub. meter, jajca 1.25 do 1.50 komad, mleko 2—2.50 za liter.
Sejmska poročila
Na mariborski sejem je bilo prignanih 5 konjev, 14 bikov, 140 volov, 403 krave, 10 telet, skupaj 572 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: voli: debeli 5—6.50, poldebeli 4—5, plemenski 5.50—7, biki za klanje 3.50—4.75, krave: klavne debele 4—5, plemenske 4—5, klobasa rice 2.75—3.25, molznice 4—5, breje3.50—4.50, mlada živina 4.50—6. Prodanih je b'!o 410 komadov. — Mesne cene: vo-lovsko meso: I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 10—11, telečje meso: I. vrste 10—11, If. vrste 6—8, svinjsko meso sveže 10—14 dinarjev kilogram.
Iz Julijske Krajine
Težak tovornik je do smrti pobil kolesarko.
18-letna mladenka Vera Mozetič iz Mirna se je peljala s svojim kolesom iz mesta domov. Na državni cesti pred letališčem je prihrumel za njo vojaški tovorni avtomobil in jo tako močno zadel, da je s silo treščila na tla in obležala do smrti ranjena. Komaj so jo dopeljali v bolnišnico, je že izdihnila svojo inlado dušo. Nesrečna Vera je bila hči uglednega mirnskega obrtnika. Njena smrt je pretresla vso vas. Na zadnji poti jo je spremljala vsa vas. Na čelu in od krsti so stopale Marijine hčere, katerih vneta vrstnica je bila blaga Verica. Žalostne poslovilne pesmi so ji zapele članice cerkvenega pevskega zbora, v katerem je tudi ona z veseljem sodelovala. Nosilo jo je osem brkih lantov-sovrstnikov. V imenu vse duhovniie ji je spregovoril v slovo ganljive, tople besede'domači g. dekan. Ljudje so poslušali, se tiho solzili 'in prosili za božji niir vzgledne mladenke. Naj počiva v Bogul
Fram
Framski delavni fantje so nas dne 18. febr. prijetno presenetili s smuškimi skakalnimi tekmami v Kopivniku nad Framoni. Brez vsake velike reklame se je zbralo ob skakalnici, ki so si |o fantje sami napravili, veliko število radovednih gledulcev, ki so bili naravnost presenečeni, saj je večina izmed njih prvič videla takšno smuško umetnost. V precejšnji konkurenci — saj so nastopiti celo skakalci iz Maribora — je odnesel prvo mesto domačin, cjan framskega fantovskega odseka Franček Kranjc. Skočil je 20 m, pri 22 m pa je skočil ze na ravno in padel. Organizacijo je brezhibno in hvalevredno vodil agilni framski smučar in organizator trgovec g. Zamolo Emil. — Želimo, da bi po tem začetku šli naprej k še večjim uspehom.
«
Kmečki upori - pomemben list slovenske igodovine
februarja na Krškem polju doživeli prvi poraz. Uskoki se jim namreč niso pridružili in uskoški poveljnik Jožef Thurn je s 5<>0 Uskoki razbil del kmečke vojske na Krškem poiju. Drugi dan pa je podban Gašpar Alapič potolkel kmete pri Ke-reslincu. S tem je bil odpor kmetov na desnem bregu Save zlomljen.
Poraz za porazom
Medtem je Gregorič prodrl v Sevnico, kjer je zvedel za poraz na Krškem polju. Zamolčal je svojim ljudpni nesrečo, spremenil tudi prvoten načrt in krenil, namesto proti Celju, čez Lisco in Jurklošter proti Planini. Kmete v teh krajih je najprej preplašila novica, da prihajajo Turki, zatem pa jim je vzel pogum poraz pri Krškem polju, za katerega so šele zvedeli. Zato je Gregorič pohitel nazaj na Hrvaško. 8. februarja je prišel že do Sv. Petra pod Kumšperkom, kjer ga je napadla plemiška vojska pod vodstvom celjskega okrajnega poveljnika Jurja Schrattenbacha in ga premagala. Gregorič je sicer ušel, a je bil kasneje ujet na Hrvaškem.
Glavni del kmečke vojske v Zagorju pa je napadel 9. februarja podban Alapič s plemiško vojsko, ojačeno z redno bansko vojsko. Imel je 5000 mož in tudi konjenico. Kmečka vojska, zbrana na Stubiškem polju, je štela sicer 8000—10.000 mož, toda bila je slabo oborožena. Kmetje so se dobro držali, vendar konjenici niso bili kos. Vsi, ki niso mogli zbežati, so bili pobiti ali pa ujeti. Ujetnike so seveda brez usmiljenja pobesili kar na najbližje drevje ali hiše. Po sodobnih virih je na bojišču obležajo 4—6000 ljudi. Tudi Mogaič je
ono z rdečimi srci!
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj in z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
padel, Gubec in Pasanec pa sta bila ujeta in od-gnana v Zagreb.
Gubčeva smrt
Žalostna je bila usoda voditeljev tega velikega upora. Gregorič je bil eno leto zaprt na Dunaju, k.ier so ga mučili in končno usmrtili. Za Matijo Gubca, ki se je po trditvi plemičev proglasil za kmečkega kralja, je ban Draškovič predlagal kazen kionanja z razbeljeno železno krono. Po izročilu naj bi se bilo to kronanje izvršilo na Markovem trgu (sedaj Trg rit. RadiČa) v Zagrebu. Rajni zgodovinar šišič pa je ugotovil, da je bilo drugače. Gubca so pripeljali v Zagreb na postno nedeljo 15. februarja. Dali so mu na glavo raz-žarjeno iz žice spleteno košaro in ga vodili po mestu do pasu golega. Spremljali so ga raliiji na morišče (blizu sedanje Streljane), kjer so ga raz-četverili.
Za tem uporom je v naslednjih stoletjih bilo še nekaj manjših uporov, vendar je razvoj časa sam rahljal vezi, s katerimi so bili kmetje privezani ol) graščine. Poseben vpliv je imela francoska revolucija in v naših deželah leta 18-18. Zadnje ostanke fevdalnega gospostva pa je pomedla agrarna reforma po letu 1918. Tako so z nastankom narodne jugoslovanske države izginili tudi zadnji 6ledovi vzrokov, ki so nekoč pritirali slovenskega in hrvaškega kmeta tako daleč, da ja z orožjem v roki hotel izvojevati »staro pravdo«.
Te dni je predaval na prosvetnem večeru Prosvetne zveze g. inšp, prof. Silvo K r a n j c o kmetskih uporih. Predavanje je' bilo deležno velikega zanimanja in zato prinašamo najvažnejše dogodke iz tega razdobja slovenske zgodovine:
Med najvažnejše dogodke slovenske zgodovine moramo prišteti pojave, pri katerih so nastopili kmetje, ali kar je skoraj isto, Slovenci., ko so se skušali z lastno močjo dvigniti na višjo socialno stopnjo do boljšega in človeka vrednejšega življenja. Taki poskusi, ki bi omogočili tudi odločil-nejši vpliv v političnem pogledu, so bili veliki kmetski upori v 16. stoletju. Ti upori so v pravem jKunenu besede slovenska zgodovina. In če bi uspeli, bi najbrž ne bilo treba čakati na leto 1912 do 1918, ki so nam po dolgih naporih prinesla samostojno jugoslovansko državo.
Tedanji družabni red
Za razumevanje vzrokov, ki so prisilili sicer vedno konservativnega kmeta, da je segel po samoobrambi, je potrebno, da vsaj površno sjiozna-mo socialne razmere, v katerih je živel slovenski kmet pred stoletji. Že v prvih stoletjih po naselitvi ee tudi pri Slovencih ločijo nesvobodni ljudje od svobodnih in plemičev. Z izgubo politične svobode po bavarsko - francoski nadvladi je število osebno nesvobodnih med Slovenci še naraslo, zlasti pa po ponesrečenem uporu Ljudevita Posavskega. Med nesvobodni mi najdemo seveda precejšnje razlike. Na najnižji stopnji so bili pridvorni hlapci in dekle, nekoliko na boljšem so bili pod-ložniki, ki so gospodarjevo zemljo obdelovali v lastnem obratu, za kar so mu morali služiti z dajatvami in delom. Polsvobodni kmetje so bili sicer vezani na zemljo, ki je niso smeli samovoljno zapustiti, toda ni jim bilo treba delati tlake. Polsvobodni in nesvobodni ljudje so se tudi lahko osvobodili, kar je zlasti Cerkev po možnosti pospeševala. Dajatve kmetov so bile zapisane v srednjem veku v urbarjih, ki jih poznamo iz 12. stol., še več pa iz 13. stoletja. Iz njih lahko posnemamo, kaj je moral nesvobodni kmet dajati svojemu fevdalnemu gospodu.
Dajatve
Redna dajatev je bil zemljiški davek (latinsko: cenzus, iz česar je nastal znani »činž«), ki je bil prvotno v naravi, od srede 13. stoletja pa že skoraj povsod v denarju. Poleg tega so bili kmetje obvezani do številnih manjših dajatev in služnosti. Zemljiški davek sam ni bil prehud, z drugimi dajatvami pa je znesel že občutno breme. Redno se je pobirala desetina, deseti del poljskih pridelkov. Tretja redna dajatev je bila tlaka ali robota. Osebna tlaka je bila na Slovenskem v 13. stoletju po večini že odpravljena, tako da je tlačan lahko na delo poslal svojega hlapca, ali pa se je odkupil z denarjem. Izredne dajatve so bile ob prevzemu kmetije, ob smrti gospodarja itd., in so bile podobne današnjim prenosnim in dednim taksam.
Nastop slabih časov
Vse te dajatve slovenskega kmeta niso prehudo pritiskale, dokler je živel v razmeroma ugodnem gospodarskem jvoložaju, ki je trajal tja do 14. stoletja. Ker so bile te dajatve natanko izmerjene in zapisane, so zemljiški gospodarji to zapisano »staro pravdo« tudi spoštovali. Razmere a so se spremenile proti koncu srednjega veka. lasti v drugi polovici 15. stoletja so se začeli za slovenskega kmeta vedno slabši časi. Kmetije so se drobile, nastajale so kajžarske naselbine, pojavil se je že prvi beg v mesta in za vsem tem so nastopile po vsej Evropi, zlasti z odkritjem Amerike nove gospodarske razmere. Začel se je propad fevdalnih držav. K temu so se pridružili še turški vpadi, zaradi katerih je najvfeč trpel slovenski kmet, ki je moral na eni strani pomagati gospodi pri zidanju utrdb, na drugi strani pa je po turškem napadu dobil požgane domačije in uničena polja. Denar je mnogo izgubil na vrednosti. V letu 1455 do 1460 je padel kar na eno petnajstino vrednosti, zaradi česar so zemljiški gospodje hoteli svoje terjatve zvišati — valorizirati. Kmet pa se je držal pisane številke, »stare pravde«, zapisane v urbarju. Zaradi tega je gospod strogo gledal nato, da so se izpolnjevale tudi vse manjše dajatve in skušal tako dobiti nekaj več. Tudi pri tlaki so se zvečale zahteve gospodov. Kmet je postajal nezadovoljen.
Prvi znaki nezadovoljstva
Pravo uporno gibanje pa so izzvale šele težke krize v 15. stoletju. Prvi punt ali zvezo so sklenili leta 1478 kmetje iz Ziljske doline na Koroškem.
Povod za to je dal ortenburški oskrbnik. Čeprav | je ta uj>or žalostno končal, je vrelo med kmeti naprej. Tako so se leta 1490 uprli podložniki frei-sinškega škofa v Skofji Loki, v Železnikih in v Selcih, leta 1495 pa podložniki gornjegrajske gra- ' ščine. Tudi na Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem so se ponekod kmetje upirali dajati dese- I tino. Beneška vojna v letu 1508—1518 je zaprla pot trgovini v Furlanijo, kar je še bolj vplivalo na socialne razmere. Leta 1515 je prišlo do nasilnih nastopov na Kočevskem, kjer so tudi kmetje ubili kočevskega graščaka Jurja pl. Thurna in njegovega oskrbnika Stržena. V istem letu so kmetje oplenili še nekaj drugih gradov, vendar tudi gosjioda ni držala križem rok. Jurij pl. Her-berstein je ukrotil uj>orne kmete in s tem je bilo uporno gibanje leta 1515 končano, kmet je trpel naprej in bil še naprej nezadovoljen. Nevaren zgled pa je dala tudi kmečka vojska na Nemškem leta 1525.
Plemič Tahi in kmetje
Povod za veliki upor slovenskih in hrvaških kmetov je prišel iz Hrvaškega Zagorja in je imel svoj izvor v pravdnih sporih med ondotnimi fevdalci. Rodbina Heinigov, ki je imela v posesti Susedgrad in Donja Stupica, je izumrla. Nastala je dolga pravda za dediščino. Polovico te posesti je končno dobil plemič Franc Tahi, znan po svoji lahkoumnosti in nasilnosti. Oženil se je s sestro slavnega sigetskega junaka Nikole Zrinjskega, svojo hčer pa je dal za ženo takratkemu hrvaškemu banu Petru Erdediju. Heiningovci so s pomočjo kmetov hoteli Tahija pregnati, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Toda Tahi je imel dovolj prijateljev in hrvaški sabor je sklenil, da se morajo v bodoče vsi stanovi dvigniti z orožjem bodisi zoper Turke, bodisi zoper upornike. Tahi je zopet prevzel oblast in za kmete so se začeli žalostni časi. Kmete, ki so se pritožili, je leta 1567 zasliševala posebna komisija, ki je zaslišala 508 prič. Toda vse to ni nič pomagalo. Tahi je dobil za nagrado celo drugi del posestva v upravo. Ravnal je še slabše s kmeti in bil skrajno brezobziren do kmečkih žena in deklet. Ker je bil Tahi tudi lastnik gradu Stattenberg pri Makolah na Štajerskem, so tudi slov. kmetje čutili njegovo pest. 0 božiču leta 1571 so razjarjeni kmetje v Donji Stubici ubili Tahovega vratarja. Naslednjo pomlad pa so se uprli susedgradski podložniki in zasedli grad. Pri teh uporih je bilo ubitih nekaj grajskih služabnikov, članom Tahijeve družine pa niso storili nič žalega. Kmetje so še vedno upali, da bodo s kraljevo pomočjo dobili pravico in so poslali na Dunaj posebno deputacijo. Tahi je znal preplašiti hrvaški sabor in za četek leta 1573 je bil sprejet v saboru Tahijev predlog, da se morajo uporniki kot izdajalci domovine s silo kaznovati.
Veliki upor
Nespravljivo stališče hrvaške gospode je dalo prav radikalnemu krilu kmečkega gibanja, ki je zahtevalo načelen boj zoper ves tedanji družabni red. Začela se je prva »seljačka buna« — kmečka vojska, ki ni šla zoper Tahija, ampak zoper gospodo sploh v boj za »staro pravdo«. Da se je že dolgo pripravljala, kaže njena dobra organizacija. Najprej so si kmetje v Stubici izvolili svojo vlado, v kateri so bili Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mogaič. Za vojaškega poveljnika pa je bil izbran Ilija Gregorič, doina blizu Metlike. Ta je bil turški ujetnik in bil celo v Carigradu in se je razumel na vojskovanje. Uporniki so svoji zvezi dali ime »Moška punta ali »Puntarija«. Imeli so tudi svoj program, ki je bil bolj dalekosežen kot pri prejšnjih uporih. Ni jim šlo samo sa gospodarske zahteve, ampak so hoteli uvesti namesto fevdalnega tudi bolj pravičen socialni in politični red. V Zagrebu naj bi se ustanovila posebna cesarska vlada za hrvaške in slovenske dežele, ki bi sama pobirala vse davke in skrbela za varstvo meje pred Turki. Izločiti so torej hoteli posredovalno vlogo plemstva.
Kmečka vojska
Kmečki vojskovodja Gregorič je napravil dober naj>adalni načrt. Računal je tudi z zavezniki, slovenskimi kmeti in pa Uskoki iz okolice Zum-berka. Glavni del vojske naj bi ostal doma, drugi del naj bi širil upor po Hrvaškem južno od Save, tretji pa naj bi šel na Slovensko in po svojih odposlancih pridobil tudi Uskoke. V okolici Cesar-
i grada se je upor začel in 29. januarja so kmetje zavzeli grad in se [»lastili precejšnjih zalog orožja. Gregorič je nato korakal s svojimi čez Sotlo in prodiral mimo Dobove do Brežic, prisilil k predaji Krško in Rajhenburg. Žal so kmetje 5.
Oznanjevalci pomladi na nebu
Pomlad se oglaša tudi na zvezdnatem nebu. Vprav v teh februarjevih dneh so mogle zvezdarne opazovati prve znanilce pomladi. Orion beži s po-zorišča in izgine okrog polnoči na zahodu, okrog desetih se pojavi na zahodu ozvezdje Leva. Tudi značilna poletna ozvezdja, kakor Lira in Labud, ki st> se doslej skrivala na vzhodu in jih s prostim očesom nisi mogel opaziti, so se pojavila na severovzhodu. Na jugovzhodu vzide v zgodnjih večernih urah Devica, ki se je doslej prav tako skrivala na jutranjem nebesu, in nam oznanja prihod toplejšega letnega časa. Čeprav zvezdoslovci vedo, da vigred ni več daleč, če se prikažejo Lira, Labud, Lev in Devica na večernem nebu. pa vsebuje zvezdnato nebo še svoj poseben znak, ki nam oznanja pomlad, in to jc svetloba v ozvezdjih. Kakor se z vzhajajočim soncem daljšajo dnevi, tako si je tudi večerno nebo prižgalo svojo luč. Na zahodnem nebesu vidiš v teh dneh blizu ozvezdja Bika in sedmerih zvezd močan odsvit, ki se blešči kakor Rimska cesta. To je znanilec pomladi na večernem nebu. Krog desetih zvečer je to svetlobo razločno opaziti. Skrivnostna luč prihaja od sonca. Stožčast odsev nastane tako, da se okrog tistih ozvezdij nakupičijo velikanske množine majhnih meteorjev, ki jih sonce obseva, da nastane svetlikanje.
Zob ga ie bolet - v pVučih
Iz Solnograda poročajo: Iz Gerolzhofena je prišla čudna zdravniška novica. V ondotno bolnišnico so pripeljali mladega človeka, ki je imel hude bolečine v pljučih. Rentgenovi žarki so zdravnike jako presenetili, zakaj v pljuča se je bil zadri — zob — in zato so nastale bolečine. Bolnik se je pred nekaj leti ponesrečil z motornim kolesom in je pri tej priliki izgubil nekaj zob. En zob, ki ga je bil požrl, se je zadri v pljuča. Bolnika so operirali in ga bodo bržkone rešili.
^^^ Posebno pazite. ka| bolnik pije I
^^BH Pitje ni le sa idravega človeka zelo t; iuo. temveč tudi ia bolnika mno-^^	gokrat vainejie od hrane 1
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim čeiče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
Biserna poroka
V trebanjski župni cerkvi so imeli izredno redko slovesnost. Prišla sta k svoji biserni poroki družinska veterana Prosenik Ignacij (rojen 29. 7. 1857) in Frančiška r. Zakrajšek (roj. 15. 2. 18.59),
poročena 4. 2. 1880 pred istim oltarjem. — Pred 60 leti je bilo ta dan kar 12 parov poročenih. Od vseh samo ta dva še živita. V svojem srečnem zakonu sta dobila 12 otrok, 7 fantov in 5 deklic, od katerih sta po dva v Ameriki. Za svoja leta sta še kar krepka. Kako sta pa tudi kljub velikemu mrazu stopala k velikem oltarju, kjer jima je g. dekan spregovoril izredni slavnosti primerne besede. Z ljubeznivim nasmehom drug proti drugemu sta si podala roke, katere je s štolo ovil ter izrekel pomenljive obredne besede g. dekan, ki jima je potlej med sv. mašo podal tudi sv. obhajilo. Da je ta redka slovesnost privabila zelo mnogo občinstva v cerkev, je čisto razumljivo. Med sv. mašo je lepo prepeval cerkveni zbor. Bog jima daj še mnogo zdravih leti Sinovom, hčeram -in vnukom pa podobno srečo v zakonu!
Boguslav Kuczynski:
Beg iz
Toda dremavica je prevzela vse, zlasti ženske, ki so takoj zaspale. Samo majorjeva gospa se je še z znaki sporazumevala s svojo materjo.
Majorica je bila suha ženska z izmučenim obrazom in mastnimi lasmi. Na prstih in na vratu je nosila veliko prstanov in zlatega nakita. Njena mati je imela prav tako debelo verižico, ki ji je padala na prsi, več zaponk in na prstu prstan z briljantom. Videti je bilo, da je mati slabo slišala, kajti hči jo je večkrat potegnila za krilo in ji kazala svoje misli na prste. Nagnila se ji je šepetaje na ušesa. Govorili sta o mladi deklici, ki je sedela med njima. Ena je bila babica te punčke, druga mati. Če so letala napadala, sta bežali v gozd in jo zakrivali s svojima telesoma pred odlomki granat. Ta mala deklica je mirno prespala noč. Babica in mati sta prespali noč, nagnejeni nad njo in uprti z rokami na okno.
Za druge se nista brigali. Pri vsakem odmoru sta tekli iskat tople vode, umivali deklico in jo česali, preoblačili in jo hranili, kuhajoč hrano po kmečkih kuhinjah ob poti. Dekletce je nosilo rdečo oblekeo. Čuvali sta jo pred vsem in pred vsakim, tudi pred pogovori v avtu in pred pogledi, Težko je bilo zapaziti med tema dvema ženskama njeno dolgo postavo, porcelanaste prste, s katerimi se ni smela ničesar dotakniti, velike oči, ki so begale po vsem ter njena rasna usta. Bila je nežen nestvor z malo mongolskimi potezami ter bi jo prav lahko smatrali za ruskega carskega otroka ali pa angleško princeso. Podobna je bila princcsinji Elizabeti, šc bolj pa prestolo-naslednici. Obe starejši dami pa sta bili straš-
no izmučeni od vožnje in blodnje, kajti preje sta bili že v vlaku, katerega pa sta morali zapustiti. Na beg sta vzeli samo najpotrebnejše stvari. Do gospa v avtu sta bili zelo prijazni, ne pa do tistih, ki so pozneje vstopili, tudi ne do Stachovviaka in obeh strelcev. Čez dan nista hoteli niti gledati nanje, ponoči pa sta sedeli, obrnjeni s hrbtom proti drugim. S hrbti proti drugim sta sedeli tudi na svojih kovče-gih. Na neki način se je z njimi sporazumevala tudi kapitanka. Toda Marta ju je vidno mrzila.
V temi je korakalo vojaštvo. Počasi so se premikali vojaški oddelki. Ni pa bilo to vojska, ki gre v boj, temveč ostanki raznih vrst vojaštva, ki gre v ozadje, da se zopet združi za nov odpor. Toda red med vojaki je vseeno bil, večji Kot bi ga človek v taki zmedi pričakoval. Večina ni imela orožja. Vrstili so st tanki in oklopni avtomobili. Kaj imajo opravka tukaj? Za njimi je na levi strani ceste hitel njihov avtobus. Vozil je na samem robu ceste, prav nad jarkom, zadevajoč ob kamenje v nevarnosti, da sc vsak čas lahko zvali v globel. šofer že ni spal nekaj tednov, zato ga je mučila dremavica in se je prav tako boril, da ni zaspal nad volanom. Vozili so pri odprtih lučih. Čez hip je nekdo ustavil avto. Slišali so neki nervozen glas.
»Ugasnite luči!«
Po nekaj kilometrih se je ponovilo isto. Zakričal je isti major. Odkod ie prišel sem? Da bi jih peš prehitel? Ne. Saj so čakali na cesti nekaj minut, da se je šofer prespal.
»Saj vidite, da gre po cesti vojaški transport! Ni dovoljeno svetiti. Drugače vas aretiramo!«
Šofer je ugasnil luč Cesta je bila ozka. Takoj nato se je zgodila nesreča. Nasproti je prišel kmečki voz in ojnice so se zadele v hladilnik motorja. Skozi šipo je bila videti samo glava konja. Kmet je rohnel in spravljal oj-
nice iz avta. Častnik, ki je preje zahteval temo, je zdaj rohnel nad šoferjem in kmetom, šoferju je ukazal, naj se zglasi pri komandi mesta v Kobrynju. Zglasi nuj se takoj pri prihodu zjutraj.
»Zapremo ga!« je kričal odhajajoč.
Tedaj pa je začela uhajati voda v hladilnik. Avto se je ustavil pri strani ceste, šoferjeva žena je jadikovala zaradi nesreče in ma-jorjeve grožnje.
»Pomirite se, gospa!« je rekel polkovnik. »Samo da pridemo v Kobryn, pa si bomo že pomagali.«
Šoferjeva žena se je kmalu pomirila. Njen mož je pregledal motor in sedel nazaj k volanu. Tam je zaspal. Počasi so za njim zaspali tudi drugi.
V avtobusu je začelo jiostajati zadušljivo. Noč je bila temna. Kapitanova žena je poiskala Stachowiakove roke in jih stisnila v žep plašča. Potem pa sta se odločila, da gresta ven, da se sprehodita ter najdeta morda tudi kaj vode. Žeja je bila v zadušljivem zraku velika.
Zbudili sta se tudi ženski, ki sta spali nasproti njima. Spočetka je kazalo, da se lx> Stachowiak preje seznanil z njima, kakor z drugimi; toda ta družina je bila preveč zaprta vase in nepristopna za razgovor.
Stachowiak je postal še trenutek s kapi-tanko gospo Wando pred avtobusom, nato pa s.ta stopila v breg ceste.
»Tako sem sama,« je začela go«pa Wanda, »odkar je moj mož odšel na vojsko. Tako strašno sem osumljena in hoče se mi lepih besed in nežnosti. Tu pa sem tako zanemarjena, še roke imam vsak hip bolj umazane, tako da se sama sebi studim. Ko bi se le mogla kje umiti.«
Stachowiak je čutil, da se gospe kapita-novi hoče ljubkovati in to tedaj, ko je njen mož v vojski iu se morda ta hip bori s sovražnikom.
»Tako strašno sem sama,« je vzdihnila in pritisnila Stachowiakovo roko k ustnam. »Kako sem že situ te vožnje, tega boga, ko ne vemo ne kje ne kam. Ah, ko bi se dalo iti v tu gozd, morda bi tam našla kje kako jaso in vas in bi se tam človek nastanil in počakal na konec vojne...«
Stachowiaku ni bilo ljubo tako namigavn-nje, dasi je čutil tudi osamljenost razvajene kapitan ke in n jeno usodo. Zato pa je pogovor obrnil na njeno prvo misel o umnzunosti rok.
»Gospa, poiščimo si najprej studenec, du si umijeva roke in obraz. Tudi jaz sem tako potreben svežosti.«
Potok je bilo slišati nekje v bližini. Toda po neuspelem pogovoru nista zavila k njemu, temveč stopila nazaj v avtobus in obstala pod drevesom, šofer je smrčal. Spale so ženske in oba strelca. Samo polkovnik je sedel z odprtimi očmi.
»Sem tega mneja. da se potrudimo vsaj do Kobryna. Tako pridemo v enem dnevu do lit-vanske meje. Tam ostanejo naše žene, jaz pa se vrnem v Lučk.«
Gospa kapitanka se je uprla v avto, Sta-chowiak pa jo stal ob vratih.
»Ali se i e mislite tam dalje časa zadržati?«
»Ne,« je odgovoril polkovnik. Videti je bilo, da se je zamislil, todu rekel, je glasno, kakor da se je prehudil iz dreinaviče: »Samo če/, noč ostanem tam. |x>tcm pa se vrnem v Luck. Ali greste z menoj?«
Stachowiak ni trenutek odgovoril. Pomislil je, da bi bilo težko čakati na podobno priliko. Ko bi ne bilo tegu avtobusa in polkovnika, bi že zdavnaj šel j>eš proti Brestu, ne vedoč, da bi ga tam zavrnili nazaj.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Frans JoscU grenčice.
Varšave
27
2UačW novice
Koledar
Četrtek, 29. februarja: Roman, opat; Antonija Flore nt.
Petek, 1. marca: Albin, škof; Antonina, muČ. *
—	Podružnica Slomškove družbe za radovljiški okraj zboruje v nedeljo, dne 3. marca 1940 v prostorih meščanske šole na Jesenicah. Na sporedu predavanje tov. Erjavca Frana, šol nadzornika za Ljubljano okolico, o temi: »Zgodovinski pouk na ljudskih šolah«. — Udeležba obvezna! Predsednik.
—	Najrevnejšim sirotam in vdovam civilnih državnih uslužbencev z nepreskrbljenimi otroki bo podelil Hranilni ip posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, 25 podpor po 200 din. Prošnje, ki morajo bili glede siromaštva potrjene od pristojno obiasti, naj se vlože na naslov imenovane zadruge najpozneje do 10. marca 1940.
—	Lepše vreme v Sloveniji. Vremenska poročila iz raznih železniških |>ostaj v Sloveniji nuni kažejo prav zanimivo vremensko sliko. Včeraj je bilo povsod že zjutraj prav lepo in jasno. Najnižja jutranje temperatura je bila —8 stop. C v Ljutomeru, drugod v Boh. Bistrici, Brežicah, Dravogradu, Mariboru in v št. Janžu na Dolenjskem je bilo včeraj zjutraj —4 stop. C. Bled, Kranjska gora in Celje zjutraj —3 stop. C. Nekateri kraji pa so imeli že zjutraj nekaj stopinj nad ničlo. Nujlep.še vreme, prav toplo in sončno je bilo na Rakeku, ki je včeraj zjutraj imel +3 «lop C. Ljubljana, glavni kolodvor, je zaznamovula +2 stop. C. Po 1 stopinjo C nad ničlo so imeli včeraj zjutraj Tržič. Kamnik in Novo mesto. Podnevi se je toplota dvignila za več stopinj nad ničlo. Črnuče so imele včeraj zjutruj še —5 stop. C, opoldne pa +15 stop. C.
—	Seznam o pobranem uslužbenskem davku, prispevku za narodno obrambni fond in bednost-ni sklad po najnovejših predpisih davčne oblasti je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena za polo (v dvojniku) 1.50 din. V isti založbi je izšel tudi Seznam o vplačanem posebnem prispevku za narodni obrambni fond, ki služi za odpremo prispevka za narodno obrambni lond tistim, ki se poslužujejo za plačilo uslužbenskega davka male tiskovine za 12 oseb. Cena seznamu 1 dinar.
—	Razpisana služba cestarja. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banov, cesti II. reda št. 222 St. Ilj—Velka za odsek od km 6.00 do 12.535. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih, in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 leta. Lastnoročno pisane in z bano-vinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krslnl list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 15. marca pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru.
I — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soe. pol. In n tdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
—	Zveza šoferjev dravske banovine v Ljubljani ima svoj XVIII. redni letni občni zl>or v nedeljo, dne 3. marca 1940 v salonu restavracije »Pri Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Začetek občnega zbora točno ob pol 9 dopoldne. — Odbor.
—	»Vzori iz malenkosti« pok. župnika Martina Jurbarja, 60 pravi biseri globokih, prisrčnih, vedno veljavnih dognanj plemenitega, svetniškega pisatelja, bogata zakladnica vzorov, pobude in utehe za različne prilike življenja, nekaj res pristno našega, izvirno slovenskega. Knjiga izide koncem aprila. Cena 30 din za vezan, 22 din za broširan izvod. V sub-ekribciji Ipredplačilo do 15. marca) pa 22 oz, 15 din. Naročila sprejema uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne uradfe-potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
—	Razstava poljedelskih strojev na dunajskem velesejmu. Nemške oblasti so dovolile dunajskemu pomladanskemu velesejmu razstavo poljedelskih strojev in tako dale priliko eni najmočnejših branš nemške produkcije, da začne lahko večje eksportno poslovanje. Prav za poljedelske stroje so namreč najugodnejši pogoji eksportacije na jugovzhod. Kajti na jugovzhodu so države, kjer je poljedelski živelj mnogo bolj razširjen kot v državah srednje in zapadne Evrope, obenem pa Jugovzhod še vedno znatno zaostaja za ostalimi državami v pridelku. Zato je naloga poljedelskih strojev, da tudi v teh državah povišajo kvaliteto in kvantiteto poljedelskega dela ter tako ustvarijo potrebne pogoje za povišanje življenjskega standarda v teh deželah. Ce upoštevamo vse te razmere, lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo zanimanje kupcev iz jugovzhodnih pokrajin za razstavo poljedelskih strojev na Dunajskem pomladanskem velesejmu od 10. do 16. niarca izredno veliko. Poleg več že preizkušenih modelov strojev in orodja bo na tej razstavi tudi zelo veliko novosti, posebno stroji za simultano delo.
—	Zelo mlad tat aretiran. Tz Novega mesta poročajo: Železniški policiji se je s sodelovanjem novomeških orožnikov naposled posrečilo pojasniti razne tatvine, ki so bile zadnji čas izvršene v novomeški okolici in v materijal-nein skladišču na železniški postaji. Neki mla-
denič. ki je sicer prav nadarjen in je obiskoval srednje šole, je začel kur nu debelo vluin-Ijati in krusti. Ukradeno blago je prodajal za sramotno nizke cene. Večkrat je vlomil v železniško postajno skladišče. Priznal je pri strožjem zaslišanju na orožniski postaji, da je izvršil do M večjih in manjših viomnih tatvin. Vzrok, du je funt krenil na stranpota, je najbrže v tem, da je rad po«ečnl razne kinopred-stave, kjer so nastopali sloviti gangsterji.
—	Obsojen vlomilec Sitar. Pred maiim kazenskim senatom v Ljubljani je bil včeraj obsojen Jože Sitar, 33-letni samski delavec iz Je-ranovega pri Kamniku, zaradi raznih viomnih tatvin na 3 leta, 2 meseca in 8 dni robije. Jože Sitar je v družbi Rudolfa Avpiča, ki ga je, kakor sumijo, tolovaj Hace lani po leti v Gameljnah umoril, izvršil več velikih viomnih tatvin. Skupaj sta ponoči 23. maja lani vlomila v trafiko Uršule Zavrlove na Pristavi pri Tržiču ter ji trafiko oplenila. Imela je do 4000 din škode. Pozneje 9. junija sta vlomila pri Andreju I.omnbarju na Golniku ter mu odnesla velikanski plen, obstoječ iz gotovine in hranilnih knjižic v skupni vrednosti 127.240 din. že 3. decembra leta 1938 je Sitar vlomil na Golniku v hišo Amalije Gjorgjevičeve ter ji odnesel 2 stola in luč.
—	Dva mlada razbojnika obsojena. Veliki kazenski senat v Ljubljani je včeraj sodil dva mlada razbojnika iz šentviške okolice. Trgovski potnik Rakun se je 19 decembra lani seznanil z dvema mladima fantoma, ki sta sedela v neki gostilni v št. Vidu. Pili so in se gostili. Pozneje so odšli še v drugo gostilno. Ko se jc Rakun vračal domov, sta ga oba spremljala in pri železniški progi v Vižmarjih potolkla no tla. Nezavesten se je zgrudil v sneg in tam obležal, razbojnika pa sla mu pobrala iz denarnice 700 din v bankovcih in 300 din drobiža ter razne dokumente. Razbojnika sta pred senatom deloma priznala, tajila pa sta višino uropanega denarja. Bila sta obsojena: Pavel Dermnst ja, 22-letni fant, delavec na 3 leta in pol robije, njegov pajdaš Stanko Posavec, ki še ni bil kaznovan, pa na 2 leti strogega zapora. - ,
pO ebižavi
*	Stari leseni most čez Savo v Zagrebu so
začeli podirati. Mostno konstrukcijo starega mostu bodo prepeljali v bližino Jakuševca in ga tam spet montirali na nove pilote. S tem bo pot od Velike Gorice v Zagreb skrajšana za 16 kilometrov, treba bo le še zgraditi zvezno cesto od mosta proti Veliki Gorici.
•	Jelena so ujeli. Te dni so tik Djakova ujeli mladega jelena, ki so ga dali v hlev škofijskega vlastelinstva, kjer ga krmijo z drugo živino vred. Jelen je izredno krotak in rad žre vse, kar mu dajo. Stnr je okrog dveh let, pa je zelo shujšan. Najbrže ga je lakota prisilila iz gozdov v bližino Djakova. Jelena bodo obdržali v hlevu in ga skušali popolnoma udomačiti.
♦	Po dvanajstih letih končana pravda. Za
časa ministrovanja dr, Nikole Nikiča leta 1925 je bil dr. Ivan Lončarevič, odvetnik v Sremski Mitrovici imenovan za pravnega zastopnika brodske gospodarske občine v Vinkovcih. Takrat je dr. Lončarevič zastopal brodsko občino v raznih poslih kot odvetnik in imel 7. njo razne obračune. Ko je dr. Nikič prenehal biti minister, je urodska občina odvzela zastopstvo dr. Lončareviču, zahtevala pa je, da ji vrne 60.000 dinarjev, ki mu jih je za račun nekih zaslužkov izplačala. Ker dr. Lončarevič tega ni storil, ga je brodska gospodarska občina tožila pri sodišču v Sremski Mitrovici, ki je na zavrnilo tožbo, ker se je brodska gospodarska občina z dr. Lončarevičem ob priliki medsebojnega obračunavanja pogodila, da ji dr. Lončarevič ni dolžan vrniti 60.000 dinarjev, za katere ga jo tožila. Proti tej sodbi se je brodska gospodarska občina pritožila na apelacij-sko sodišče v Zagrebu, ki pa je potrdilo sodijo prvega sodišča. Brodska gospodarska občina se je nato pritožila na kasacijsko sodišče, ki je tudi potrdilo prvo sodlx> s pripombo, da mora brodska gospodarska občina plačati 11,500 dinarjev pravdnih stroškov.
*	Kmetica zašla v sneg in zmrznila. Kmetica Milka Mansec se je vračala s sejma v Vr-bovcu domov v Donjo Brokovštino pri Križev-cih. Med potjo je Mansecovi postalo slabo in je ostala pri svojih znancih v Lovrečini, sin pa se je peljal z vozom naprej proti domu. Ponoči okrog 12 pa se je Milka zbudila :n ker se je počutilo dobro, je vstala in odšla peš proti domu. V snegu pa je zašla in drugo jutro so je kmetje našli zmrznjeno.
*	Ameriška jahta v Dalmaciji. V pristanišče Pirovac v Dalmaciji je priplula ameriška jahta »Baltimore«. Na jahti je njen laslnik VVilliam Shirly z ženo in otrokom. Jahta bo ostala v Pirovcu več mesecev. Dolga je 20 metrov in je prišla iz Baltimorea. V Pirovcu so se ameriški mornarji izkrcali, vkrcalo se je pa nekaj naših mornarjev.
•	Skrivnosten uboj pred pojasnitvijo. Meseca septembra lanskega leta so našli v Ca-pragu Pavla Dobraniča hudo ranjenega na glavi. Dobranič je kmalu nato umrl. V zvezi s tem ubojem so aretirali Antona Holsingerja, vendar pa je bilo postopanje proti njemu ustavljeno. Te dni pa je družina pokojnega Dobraniča prosila za obnovitev postopanja, čemur je sodišče ugodilo. Zaradi tega so Antona Ilolsingerja ponovno aretirali in ga odvedli v zapore okrožnega sodišča v Petrinji.
•	Stare topove kradejo. Marko Perinič in Ante Žunič sta vlomila v Frankopanski grad na Trsatu in odnesla dva stara neuporabna železna topa, ki sta ju prodala v trgovini s starim železom za 190 dinarjev. Ko je trgovec s starim železom Srdoč zvedel, da policija poizveduje. kje sta topova, ju je vrgel v Rje-čino. Policija je kmalu našla vlomilca in tudi topova, katera so potegnili iz vode. Vse tri možakarje je policija zaprla.
*	Kradel, da bi si kupil zdravila. Pred okrožnim sodiščem v Mitrovici je bila te dni zanimiva razprava. Iz zapora so pred mali senat privedli hudo bolnega 27-letnega Vence-slava Kopija, rodom iz Vidma v Italiji. Vence-slav je pred petimi leti kot vojaški begunec pobegnii x Jugoslavijo, kjer so mu določili
Pomlad In gradbeno delavstvo
Zima se počasi poslavlja in tega se najbolj veseli naš gradbeni delavec. Dolge mesece se je skrival po barakah in podstrešjih in premnogi po skednjih in šupah. Le malo jih je bilo med njimi, ki so lahko v krogu svoje družine kramljali pri zakurjeni peči. Toda led se odtaja in z njim se manjša gorje. Toplo postaja v naravi in toplo postaja pri srcu našega delavcu, ko zučuti, du bodo kmalu zapeli krampi in lopate. Kaj trud, kaj žulji, da je le zaslužek. Zal pa je ta zaslužek preboren. Prišla bo prva plača, a namesto, da bi delavca razveselila, ga bo užalostila. Teh borih par kovačev. Kam naj jih dene. Dolžan je za stanovanje, dolžan v trgovini, dolžan peku, dolžan mlekarici.. in žena je brez čevljev in sinko brez hlač... Samo nekaj mu še daje moč. Organiziran je. In organizacija ]e obljubila, da bo boljše, da se bo potegnila za zvišanje plač, za zboljšanje socialnega položaja. In ta strokovna organizacija, Gradbena zveza za Slovenijo, sklicuje za v soboto, 2. marca t. 1., ob 10. dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice velik delavski shod. Tu bo gradbeno delavstvo javno zahtevalo svoje pravice. Na tem shodu bodo govorili delavski borci ter bodo delavstvo informirali, kaj so zanje storili. Zato stav-binci, preden se delo prične, zahtevajte izboljšanje svojega položaja. Vašo zahteve so tako opravičene in vaše delo tako trdo, da vam vaših pravic nihče ne more oporekati.
Turnišče
Preteklo nedeljo smo imeli dva velevaina dogodka za našo župnijo, ki zaslužita, da zanj izve širša javnost. Gospod dekan je namreč pred deseto sv. mašo blagoslovil novopostavljene orgle v naši cerkvi, ki so to pot tudi prvič zapele pri javni službi božji. Orgle so 37. opus mojstra Jenka iz Št. Vida nad Ljubljano. Imajo 19 pojočih registrov in stanejo 105.000 dinarjev. Med ljudstvom je vladalo veliko navdušenje za ta, tako redki dogodek v župniji, posebno, ker že 26 let ni bilo orgel v naši cerkvi — Popoldne pa je bil ustanovni občni zbor Prosvetnega društva. Tudi za ta dogodek je bilo veliko zanimanja in 75 članov je takoj pristopilo. Izvoljenih je bilo 8 odbornikov z gospodom dekanom kot predsednikom na čelu. Novoustanovljeno društvo ima že precejšnjo knjižnico in že lansko leto postavljen novi prosvetni dom, ki bo letos dograjen in blagoslovljen. — Bog blagoslovi naše započeto delol
Rumo za stalno bivališče. BoleKar je za tuberkulozo. Občina v Rumi je dajala vsaki dan po 15 dinarjev za preživljanje. Nekega večera pa je vlomil v trgovino Lukiča in odnesel 2560 dinarjev, da bi si mogel, kakor je pripovedoval, kupiti zdravila. Obsojen je bil na tri mesece pogojno in so ga takoj izpustili iz zapora.
*	čaplja iz Varšave zmrznila na Hrvaškem. V Gjurgjevcu pri Koprivnici so našli zmrznjeno sivo čapljo, ki je imela na nogi obroček z napisom: »Muzeum zoologicun Poloma, Varšava br. 508.292 B«. Obroček so poslali ornitološkemu oddelku v Zagrebu, ki bo o tem poročal muzeju v Varšavi.
♦	Strašen zločin pijanih kmetov. V Virju pri Koprivnici na Hrvatskem so v kleti Adama Zivka pili kmetje šmarnico. Ko so bili že vsi pijani, je skušal priti v klet lovski čuvaj Marko Adakovič. Od pijače ves divji pa je navalil nanj Josip Grgič in ga začel obdelavati s kolom. Ko je bil Adakovič od udarcev že ves onemogel, so navalili nanj še ostali pijanci in fa tolkli z lopatami, dokler ni izdihnil. Tri ubijalce so zaprli, dva sta pa pobegnila in je za njima izdana tiralica. Ljudstvo je bilo zaradi tega groznega zločina tako ogorčeno, da je hotelo aretirane ubijalce linčati in so jih orožniki komaj ubranili.
•	Smrtni primeri od meningitisa. V pe-trinjsko bolnišnico so pripeljali iz Mačkovega sela pri Petrinji šestnajstletnega Petra Marti-noviea. Zdravniki so ugotovili, da je zbolel za meningitisom. Fant je že naslednji dan umrl. Tudi v okolici Gline so zdravniki ugotovili smrtni primer od meningitisa. V bolnšnici v Glini sta še dva bolnika, pri katerih so ugotovili meningitis.
*	Hitro izsleden morilec. Včeraj smo poročali, da so v Belgradu našli v kovčegu truplo starinarja Tanasija Popoviča. Policija je kmalu ugotovila, da je bila platnena vreča, v katero je bil zavit kovčeg, kupljena pri nekem starinarju v Karagjorgjevi ulici. Starinar se je še prav dobro spominjal, da je bil kupec vreče mlad človek in ga je tudi opisal. Kmalu nato se je zglasil na policiji nosač Ramadano-vič, ki je pripovedoval, da je nekemu mlademu mo/.u nesel težak kovček v Kameničko ulico. Več policijskih agentov je šlo z Ramadn-no vitem v Kameničko ulico in se je postavilo pred hišo. Proti večeru je prišel mlad mož, v katerem ie sjioznal Ramadanovič moža, ki mu je nesel kovčeg. Agenti so moža prijeli in odvedli na policijo. Tam je takoj priznal umor. Povedni je, da se piše Gjorgje Manevič in je po poklicu krojaški pomočnik. »Umoril sem človeka in to me bo spravilo na vislice. Ampak, kaj naj storim? To je usoda...« Ko so ga vprašali, zakaj je umoril Popoviča, je odgovoril: »Popovič ni bil koristen član človeške družbe, ki je imela od njega samo škodo. Zakaj naj bi tedaj živel? Je inozemec, brez svojcev in je vsakemu potegnil kožo čez ušesa. Jaz pa_ sem nujno potreboval denarja...« Po-
Povič je bil namreč znan skopuh in oderuh, ri Popoviču pa morilec ni našel toliko denarja, kakor je pričakoval, marveč samo 700 dinarjev in mošnjiček, v katerem je bilo dvajset zlatnikov.
•	Meningitis na Hrvatskem. V bolnišnico v Sombor so pripeljali dva bolnika, ki sta zbolela za meningitisom, v splitski bolnišnici pa zdravijo _ osemnajst bolnikov, ki so zboleli za meningitisom. Skoro vsaki dan se pojavi nov primer meningitisa.
•	Pod kolesi lokomotive je našel slrašno smrt 28-letni zavirač Marko Burazin iz Labina v Dalmaciji. Burazin je šel na splitskem kolodvoru po tirih, v tem pa je privozila za njim lokomotiva, ki je premikala vagone, ga podrla na tla in strahotno razmesarila.
*	Umrl na pločniku, ker ni našel mesta v bolnišnici. Na najbolj elegantni in prometni zagrebški ulici, na Ilici, se je predvčerajšnjim zgrudil na pločnik mlajši moški, oblečen v kmečko obleko. Pasanti so poklicali reševalni avtomobil, toda bilo je že prepozno, kajti moški je bil mrtev. Policija je ugotovila, da je mrlič 37 letni kmet Franjo Nikšič iz Vrbovcčkega polja. Nikšič je bil hudo jetičen in je tistega dne prišel v Zagreb, kjer je upal, da ga bodo sprejeli v kakšno bolnišnico. Toda v nobenem zdravstvenem zavodu ga niso hoteli sprejeti. Ko se je vračal na kolodvor, so ga na Ilici obšle »lahnsti Li eo mu prinesle naglo smrt, „,'-
Ljubljana, 29. februarja

/VV^AfVAV^VVV
Gledališče
Drama. Četrtek, 29. februarja: Praznik cvetočih češenj. Red B. — Petek, 1. marca: zaprto.
—	Sobota, 2. marca: Strahopetec. Premiera. Pre-mierski abonma. — Nedelja, 3. marca, ob 15: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20: Rdeče rože. Izven. Znižane cene.
Opera. Četrtek. 29. februarja: Balet Hrestač. Jolanta. Red Četrtek. — Petek, 1. marca, ob 15: Nižava. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 2. marca: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. — Nedelja, 3. marca, ob 15: Lmpa-cius Vagabundus. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Balet Hrestač. Jolanta. Izven. Znižane cene.
Rokodelski oder
V Rokodelskem domu bo v nedeljo, 3. marca točno ob 5 popoldne ponovitev igre »Deseti brat«. Igra je pri premijeri sijajno uspela. Ker mnogi niso mogli dobiti vstopnice, zato jo bo Rokodelski oder na sprošno željo v nedeljo popoldne ponovil. Vstopnice bodo v predprodaji na razpolago v nedeljo od 19 do 12 dopoldne in od 4 do 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Vabimo k obilni udeležbi.
Radio Ljubljana
Četrtek, 29. febr. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Operne arije (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Rudolf Pilih igra na harmoniko — 14 Poročila
—	18 Po širni Jugoslaviji (Radij, orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič)
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Sestre Stritarjeve po-jo, pri klavirju prof. P. Šivic — 20.40 Reprodu-ciran koncert simf. glasbe — 2? Napovedi, poročila — 22.15 Pester spored Radij, orkestra,
Prireditve in zabave
APZ — koncert v Unionu 11. marca ob 20. Na programu so dela Gerbiča, Kocijančiča, Aug. Lebana, Michla, Pirnata, Sachsa, Svetka in Volariča. — Vstopnice na univerzi v vratar-jevi loži. Cena 40, 30, 25, 20, 15, 10, stojišča 7 in 5 din.
Pod geslom »Svojega obraza ne obračaj od siromaka«, uprizori v nedeljo, 3. marca zvečer ob 8 v frančiškanski dvorani Stolna prosveta Yeatsov misterij »Grofica Cathleen« v korist revežev 6tolne župnije. Vstopnice prodaja trafika Šoukal, Pred škofijo.
Jubilejni simfonični koncert ob 20 letnici Orkestralnega društva Glasbene Matice v ponedeljek, dne 4. marca t. 1., bo imel naslednji spored: Faure: Predigra k operi »Penolopa« za veliki orkester; Rah-maninov: II. klavirski koncert v c-molu s spremi je-vanjem orkestra. Solist pianist Ivan Noč. ŠKerjanc: Suita za godalni orkester v 8 stavkih. Saint Saen6: Druga simfonija v a-molu za veliki orkester. Šker-jančeva suita se bo izvajala na tem koncertu 6ploh prvič, Fauerejeva predigra in Saint-Saensova simfonija pa prvič Ljubljani. Spored bo izvajal pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca pomnoženi orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice. Koncert bo v veliki Unionski dvorani 4. marca ob 20, Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljanski kvartet bo na svojem koncertu v petek, 1, marca v Filharmonični dvorani izvajal kvartete Mozarta, Zike in Debus6yja-
Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo, dne 3. marca popoldne ob 5 narodno igro z godbo in petjem »Deseti brat«. Nabavite si zato vstopnice, ki so že od četrtka dalje na razpolago v trgovini Sfiligoj.
Predavanja
Redno predavanje Zveze kat. nameščencev pri uršulinkah prvi petek v marcu odpade. Mesto tega bo 4 marca, t. j. ponedeljek ob 8 zvečer v dvorani frančiškanskega samostana sestanek informativnega značaja Kat. akcije. Predaval bo g. Oberžan iz Maribora. Vse uradnice, nameščeuke, meščanska dekleta, ki se za KA zanimajo, so lepo povabljene. — Odbor.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8 predavanje z barvnimi slikami: »Naše zdravilne rastline«. Predaval bo g. prof, Mihelčič.
Sestanki
Prosvetno društvo Ljubljana-mesto poziva vse odseke na skupni sestanek, ki bo drevi točno ob 8 v dvorani št. 1 na porti frančiškanskega samostana. Predava g. prof. Janko Mlakar. Vse članice in člani vabljeni!
F. O. Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek. Udeležba za vse člane, posebno za one, ki so dobili pismena vabila, strogo obvezna. Odbor.
Cerkveni vestnik
II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima jutri, na prvi petek, ob 6 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Pridite vse! Voditelj.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Leustek, Resi jeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
| Anekdota
Neki gospod, ki se je pisal Trampedang, je poslal knezu Bismarku pismo, v katerem ga je prosil za dovoljenje, da bi smel svojemu prvorojencu dati ime »Bijmarck«. Kancler je dal dovoljenje in zraven pripisal: »Če mi bo nebo v moji visoki starosti dalo še enega sina, ne bom pozabil, da ga bodo krstili na ime »Trampedang«,
. J"oj učitelj prav?, da je la zemljevid, ki Bie nu ga prodali, še od prejšnjega tedna I« ...
d LJUBLJANA
Akad. pevski zbor za zimsko pomoč
Kakor je že na splošno veselje vseh glasbenih krogov objavljeno, bo imel Akademski pevski zbor 11. marca v veliki dvorani hotela Union spet velik koncert, ko bo izvajal skladbe skladateljev, ki so delovali po čitalniški dobi do »Novih akordov«, in pel pesmi osmih komponistov: Volariča, Kocijančiča, Lebana, Gerbiča, Pirnata, Michla, Sachsa in Svetka, torej same pesmi, ki so našim najširšim krogom še vedno najljubše, saj posebno naši starejši generaciji te skladbe pomenijo pesem mladosti.
Sedaj si pa pomislite, kdo bi mogel bolj olepšati in razvedriti stare dni onemoglih ženic in starčkov v mestnem zavetišču v Japljevi ulici in kdo bi jim mogel dati lepše velikonočno darilo, kakor Akademski pevski zbor, ki v mestnem zavetišču za onemogle ponovi ves svoj veliki koncert. Vsaj za eno popoldne bodo najboljši slovenski pevci in največji umetniki slovenskega zborovskega petja starim. Ljubljančanom vrnili mladost in s pesmijo v njih srca vlili najslajše občutke davno minule pomladi življenja. Uboge starke in starčki, ki jih je neusmiljena usoda skozi razočaranja in trpljenje prignala v zavetje mestnega zavoda v Japljevi ulici, bodo pozabili vse svoje težave in bridkosti, ko jih pesem naše idealne akademske mladine zaziblje v sanje upanja polne mladostne sreče...
Akademski pevski zbor je to najplemenitejše darilo mestnim revežem ponudil županu gospodu dr. Juru Adlešiču kot predsedniku častnega in akcijskega odbora za zimsko pomoč v Ljubljani. Ker akademski pevci ne morejo prispevati materialnih dobrin in podpor, saj so sami podpore potrebni in tudi največje podpore vredni, so sklenili prirediti v mestnem zavetišču za onemogle koncert slovenske peemi, posvečen siromakom, ki sicer nimajo prilike obiskovati podobnih kulturnih prireditev. Zupan g. dr. Juro Adlešič je seveda plemenito ponudbo sprejel z veseljem in veliko hvaležnostjo kot dokaz velike srčne kulture članov Akademskega pevskega zbora. Enako bo pa to vest sprejela vsa naša javnost, saj ji je najlepši dokaz pravega idealizma naše akademske mladine, ki jo slovenska pest m združuje v Akademskem pevskem zboru. Ljubljanska javnost pa v tej plemeniti gesti Akademskega pevskega zbora vidi tudi dober zgled drugim umetnikom in duhovnim delavcem, kako tudi nepridobitni krogi lahko pod-pro akcijo za zimsko pomoč, saj je akcijski odbor brez javne propagande sam v kratkem času zbral četrt milijona prispevkov za zimsko pomoč. Med temi velikimi darili so tudi prispevki po 50.000 din, 25.000 din in vse je zbrano na tihem brez reklame 1 Mnogo dobrotnikov je svoja darila poslalo Mestni hranilnici ljubljanski brez posebne prošnje, kakor je tudi Akademski pevski zbor sam ponudil svoj koncert. Po tem zgledu naših akademskih pevcev bodo gotovo denarni prispevki iz gospodarskih krogov še večji in bolj pogosti, a našim delavcem na kulturnem polju je Akademski pevski zbor s svojo velikodušno iniciativo pokazal pot za podobne prireditve v prid zimski pomoči.
Ko bo slovenska inteligenca 11. marca na koncertu Akademskega pevskega zbora glasno izražala pohvalo pevcem, bo tudi prepričana, da leT pota pesmi prihaja iz res plemenitih srci
Akademija abiturientskega tečaja
Na akademiji abiturientskega tečaja, ki bo v soboto zvečer ob pol 9 v Trgovskem domu, bo nastopila tudi ga. Ksenija Vidalijeva, lirični sopran naše opere, ki si je s svojim dosedanjim umetniškim udejstvovanjem ustvarila upravičen sloves.
I Celonočno češčenje presv. Zakramenta se prične drevi po skupni molitveni uri ob devetih. Nočni častivti bodo opravljali vsako uro molitve 6. in 9. ure iz knjige »Večna molitev«, ki je v stolnici na razpolago. Možje in mladeniči, vljudno vabljenil
i Predavanje v Finski. Kot prej po svojih odličnih športnikih tako sedaj po svojem junaštvu vzbuja Finska pozornost in občudovanje vsega sveta. Da bi ustregla željam občinstva, ki želi še kaj več vedeti o deželi tisočerih jezer, bo priredila Prosvetna zveza v petek 1. .marca ob 20 v frančiškanski dvorani predavanje o Finski. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Predaval bo primarij dr. V. Meršol, ki je obenem z bataljonom jugoslovanskih vojnih dobrovol jcev, dodeljenim mednarodnemu ekspedicijskemu koru (North Russia Expeditionnary Forces), ob koncu svetovne vojne preživel 16 mesecev kot medicinec in tolmač za tuje jezike v pokrajinah ob Be-
lem in Severnem ledenem morju. Of>ozarjamo na predprodajo vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo.
1 V ljubljanski bolnišnici je v torek zvečer umrla šolska sestra M. Orinjona Cuchiati, kuharica v občinski hiralnici na Vrhniki, doma iz Trbovelj. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne lvolnišnice.
1 Opozarjamo vse vzgojitelje in starše dijakov, da bo v nedeljo, dne 3. marca 1. mladinska akademija, ki jo jriredi Zveza fantovskih odsekov s sodelovanjem Zveze dekliških krožkov in Slovenske dijaške zveze. Spored bo zelo zanimiv zaradi pestrega menjavanja zborne "deklamacije, rajanja, prostih, simboličnih in skupinskih vaj. Da ne bo neprijetnosti z vstopnicami, si jih nabavite že v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7, I. nad. Opozarjamo, da »o stojišča zaradi nizke cene namenjena samo za mladce in mladenke in naraščajnike.
1 Mesečna rekolekcija za ljubljanske gg. duhovnike bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 1. marca, ob 5 popoldne. Zbiranje v ni.šni kapelici. Po meditaciji nadaljevanje predavanja g. kanclerja jagodica: Nadškof Jeglič kot duhovnik. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni.
Damshe pJaSte in kostume
za zgodnjo pomlad, volnene obleke, bluze in kri'a, pisarniške svilene, klot in lame halje v vseh barvah, volnene in pralne damske obleke dobite v največji izbiri po nizkih cenah pri tvrdki
GORIČAR, Sv. Petro cesta 29
Izdeluje tudi po naročilu vso damsko komfekcijo v najkrajšem času po solidnih cenah I Kroj in izdelava prvovrstna!
1 Za mestne reveže je podarilo prijateljsko omizje »Pod skalo« 250 din v spomin blagopokoj-nega svetnika g. Rudolfa Zarlija; uradništvo bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva je podarilo 310 din v počaščenje spomina pok. ge. Schrottove; IV. a letnik trgovske akademije je zbral 116 dih namesto cvetja na krsto pokojnega očeta svojega sošolca Škafarja; družina g. Edvarda Škopek, posestnika v Aškerčevi ulici 5, je poslala 100 din namesto venca pok. ge. Franji Ludvikovi, a mestna vrtnarija je v znamenje teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na vse krste preproste vence. Družini Hart-Tnan-Pečak iz pivovarne Union sta nakazali 100 dinarjev v spomin pok. ge. Ide Škof-Wanek, prav tako pa ga. Minka Mulaček, Cesta na Rožnik, 100 din namesto cvetja pok. ge. Ide Škof-Wanek; ga. Pavla Prepeluhova iz Dobrilove ulice je poslala 200 din ob 60 letnici svojega pok. soproga šoštarič, Petan & Erker, trgovina z železnino na Resljevi cesti 20, je nakazala 500 din; odvetnik g. dr. Ivan Stanovnik, Miklošičeva cesta 7, je nakazal 100 din iz kazenske zadeve svojega klienta š. M. proti V. R. zaradi žaljenja časti, ko je bila pri okrajnem sodišču sklenjena poravnava in je
V. R. plačal teh 100 din v ta namen; tvrdka M. Geršak & Co., Prečna ulica, je poslala 4 kg suhih gob; Bakteriološki zavod je podaril 4 zajce; g. Dominik Cebin, trgovec s kurivom v Wolfovi ulici 12, je poslal 1000 kg drv; ga. Slavka Bojane,
V šestem mesecn vojne je Nemčija izgotovila naročeni petrolejski parnik Scandinavin (deset tisoč ton) in ga poslala družbi »Texas Petroleum-Company«. Ladja je odpluln iz Nemčije v januarju in je 14. februarja priplula navzlic blokadi v Newyork.
Poljanska cesta 1, je podarila 10kg testenin; gosp. Anton Kosta, krojaški mojster v Pražakovi ul. 3, je podaril 2 železni postelji. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Zahvala. Ga. Mujdič Franja iz Ljubljane, Erjavčeva ul. 4, je namesto zdravniškega honorarja poklonila za uboge bolnike zavoda za zdravljenje in raziskavanje novotvorb v Ljubljani znesek 25« din ter se imenovani tem potom najiskreneje zahvaljuje vodstvo zavoda.
1 Raznoterosti iz sodne statistike. Okrajno sodišče v Ljubljani je sestavilo pregledno in zanimivo statistiko o vseh sodnih j>osiili, ki jih je izvršilo v preteklem letu. Velik naval je bil na glavno pisarno sodišča, kjer se v sobi št. 36 izvršujejo overitve podpisov na ra-znih listinah. Lani je pisarna zaznamovala 5.916 overitev podpisov, predlnnskim 4.147. Veliko po-množitev overitev pripisujejo okolnosti, da so bili overovljeni podpisi na raznih kupnih pogodbah, ki se vedno bolj in bolj mno/.e. Stanovanjskih odpovedi je bilo lani 1+61, predlanskim 1.338. Lani je bilo na sodišču predlaganih 432 deložacij, predlanskim 717. Izvršenih je bilo lani 428 dcložacij, 4 so ostale nerešene in sporne.
1 Razmere na živilskem trgu se izboljšujejo. Kriza, ki je nastala glede živilskih potrebščin na živilskem trgu zaradi hude zime, je takorekoč odstranjena, odkar se je vreme zeio izboljšalo. V dnevih mraza je bilo prav občutno pomanjkanje jajc in perutnine. Jajca so po dolgih letih dosegla najvišjo ceno 2.50 din za komad. Včeraj so bile cene jnjcam že mnogo znižane. Jajca so bila po 1 din komad, za kovača jih je bilo dobiti 9 in celo K) komadov. ■Zelenjave še vedno primanjkuje. .Malo je na trgu radiča. ki je bil po 2 din merica. Isto ceno je imel motovileč, ki so ga včeraj prinesle kmetice v večji množini. Glava ohrovta je bila ]x> 3 din. Zel j nate glave po 2 din. Mnogo je na trgu cvetače iz Dalmacije, ki se je pocenila od 9 na 5 din kg. Sadni trg je dobro založen z jabolki najboljših vrst, ki .so bila po 4 do 6 din kg. Prava redkost so bile štajerske hruške, ki jih je nekaj kg ponujala neka prodajalka in je za nje zahtevala 6 din za kg. Tem hruškam pravijo, kakor se je izrazila prodajalka, »mačkine glavice«.
Telefonsko omrežje bo v redu, centrala pa bo premajhna
Maribor, 27. februarja.
Po dolgoletnih prizadevanjih bo letošnjo pomlad dobil Maribor vendarle urejeno telefonsko omrežje. Ze lansko leto smo nekajkrat poročali o velikih delih, ki so se vršila v mestu zaradi položitve novih telefonskih kablov. Lansko poletje in v jeseni so bili napravljeni kanali, ki peljejo iz telefonske centrale na vse strani. Ena orne r vodi od pošte po Stolni ulici cez Glavni trg in dravski most na Kralja Petra trg, druga 6e odcepi na Glavnem trgu ter gre po Kneza Koclja ulici do Kopališke in še naprej do Sodne ulice, po katerih sta spet izpeljana dva odcepa do Aleksandrove ceste in naprej do poslopja okrajnega glavarstva, po Aleksandrovi pa do kolodvora in do Tomšičevega drevoreda. Tretja glavna žila pa vodi od pošte proti severu po Gledališki in Trubarjevi ulici do učiteljišča. Na vseh teh končnih postajah in še vmes na mnogih točkah pa se odcep-ljajo od podzemeljskega telefonskega kabla posamezne žile ter vodijo na površje, kjer se razdelijo na posamezne telefonske vode. Dosedaj je bilo telefonsko omrežje Maribora izpeljano večinoma v pro-stovodih nad strehami hiš, kar je povzročalo zlasti pozimi silne motnje, ker so se žice pod mokrim snegom trgale. V bodoče pa bodo skoraj vsi vodi izpeljani pod zemljo, tako da bodo napake v omrežju zaradi trganja žic skoraj povsem odpadle. Zaradi novih kablov bodo dosedanji vodi razbremenjeni ter bo mogoče priključiti na centralo vse tiste intera-sente telefona, ki sedaj niso mogli dobiti priključka. Takih interesentov je v Mariboru že nad 100 ter 60 med njimi mnogi, ki že leta in leta zaman čakajo na telefon. Kakor smo še uvodoma omenili, je dobila sedaj terenska poštna sekcija, ki vrši vsa ta dela, dovolj kablov ter jih bo začela polagati, čim bo sneg skopnel ter bo nastopilo za taka zemeljska dela ugodno vreme. Večinoma so kanali v mestu že izkopani ter zabetonirani, tako da bodo kable samo potegnili 6kozi nje s pomočjo posebnih žic, ki sc
Dva filma za gledalce tetine senzacij In napetosti l
ŽELEZNA PEST II NOBENE MILOSTI
Detektiv z železnimi živci in z aparatom za odkrivanje laži
KINO SLOGA, telefon 27 80 — Danes ob 16.," 19 in 21. url — KINO SLOGA, telefon 27-30
Pojoči cowboj in njegov belec v borbi za pra vico in srcel
I
Kina dobiva orožje
BOMBE NAD ŠANGAJEM.
D0L0RES DEL RIO v vitincu senzacij in pustolovskih George Sanders	podvigov.
KINO MATICA tel. 21-24	Ob 16., 19. in 21. uri
I
ameniti romanopisec, igralec in režiser v svojem najnovejšem franc. umotvoru Hj
?Sf° Na Elizejskih poljanah I
I, tel. 22-81	'_Predstave ob 16., 19. in 21. uri g
SACHA 6UITRV znameniti Film bleska in tereni se zrcalijo epohe francoske KINO UNION
6edaj v kanalih nahajajo. S položitvijo telefonskih kablov pa bo Maribor samo začasno rešen telefonske mizerije. Nastopa namreč nova nevarnost, ki bo kaj kmalu postala zelo pereča — preobremenitev telefonske centrale. Maribor ima sedaj okrog 800 telefonskih abonentov. Nad 100 jih je že prijavljenih ter bodo dobili telefon, čim bo omrežje izpolnjeno, uprava telefona pa je prepričana, da bo število novih naročnikov potem še naglo naraščalo. Sedanja mariborska avtomatska telefonska centrala je urejena le za 1000 naročnikov, tako da bo kaj kmalu — najbrže še v teku letošnjega leta — popolnoma zasedena Zaradi tega nastopa že sedaj' nujnost, da se poveča tudi telefonska centrala in 6icer najmanj za 500 številk Potem bi tako povečana centrala zadostovala za potrebe Maribora za dobo nekaj let, v nasprotnem slučaju pa bo telefonska mizerija v Mariboru trajala naprej kljub izboljšanju omrežja.
— Da boste stalno sdravi. Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično Radenska vam ohrani zdravje In mladostno svežost.
m Bolj malo se bodo poslej vozili.., Kakor smo že včeraj javili, so prišle semkaj bencinske karte ter jih interesenti dobijo na policiji. Mariborski avtomobilisti pa niso posebno zadovoljni s klasifikacijo vozil. Večina avtomobilov je namreč
v najnižji kategoriji, ki dobi na teden samo pet litrov bencina. Od 1. marca dalje se bodo kaj slabo vozili, saj bodo morali hraniti ves mesec, da se bodo lahko peljali recimo v Ljubljano, tam pa spet ostati z avtomobilom mesec dni, da se bodo lahko vrnili v Maribor.
m Društvo imejiteljev hišic v delavski koloniji je imelo občni zbor, katerega se je udeležilo zelo veliko članov. Glavna obravnava se je vršila zaradi neenako odmerjene zgradarine, ker ima en del hišic 15 letno, drugi pa 10 letno olajšavo ter je zadnji del kolonistov s tem občutno prizadet. Vi*ji davčni kontrolor g. Šmit je točno pojasnil predpise glede davčnih olajšav, ki pridejo v tem primru v poštev. Poročila funkcionarjev so bila zelo stvarna ter so pokazala, da je odbor zelo aktivno deloval. Zaradi tega so mu člani znova izrekli zaupnico ter ga v dosedanjem sestavu izvolili.
m Akademska kongregacija vabi na sestanek
v petek ob 20 v jezuitski kapeli.
m Dijaške kongregacije imajo v soboto, dne 2. marca ob 18 v cerkvi sv. Alojzija cerkveni sestanek s pridigo in večemicami ter priložnostjo za sv. spoved V nedeljo zjutraj ob pol sedmih v isti cerkvi skupna sv. maša s sv. obhajilom. Ude-Ježba za člane obvezna. Vabljeni tudi drugi.
m Ljudski oder v Mariboru pripravlja na velikonočne praznike Drabošnjakovo igro o Izgubljenem sinu, eno najlepših ljudskih iger iz Koroške.
m Razglas mestne občine. Ker sta bili 26. februarja 1940 na Slomškovem trgu ugotovljeni slinavka in parkljevka pri sedmih govedih, odrejam na podlagi živalskega kužnega zakona z dne 14. junija 1928 in pravilnika k temu zagonu: Del mesta, ki se nahaja med Slovensko ulico, Gledališko ulico,
Bavarsko ulico in Slomškovim trgom, se smatra kot okuženo ozemlje in je potrebno ukrenjeno, da se bolezen ne razširi. Ostalo mesto se smatra kot ogroženo ozemlje in veljajo zanj sledeče odredbe: Prepovedan je promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze); izvrši se pregled vseh parkljarjev v mestu; trgovina z živino na področju mestne uprave je zabranjena, izvzetno se bodo dajala dovoljenja od primera do primera; hlevi se stavijo pod zaporo; kokoši morajo biti zaprte na dvoriščih in se ne smejo puščati na cesto; živinski in svinjski sejmi so do nadaljnjega ukinjeni; vsakdo je dolžan vsako sumljivo obolenje živine prijaviti mestnemu veterinarskemu uradu, telefon št 22-38; dostop goveje živine tudi z vprego v mesto je prepovedan — pripusti se v mesto "samo one parkljarje, ki imajo na živinskem potnem listu opombo: Za takojšnji zakol v mestni klavnici«; živali v mestni klavnici se morajo takoj sproti poklati; prepovedano je odpremljanje vseh predmetov, s katerimi se lahko slinavka prenaša (seno, slama, kože, volna, gnoj itd.) iz mestnega območja; špeharjem je dostop v mestno klavnico prepovedan; kršenje teh odredb se bo kaznovalo po živalskem kužnem zakonu. — Župan dr. Juvan.
m Bila je naravna smrt. Kakor smo poročali, je v Rušah umrl nenadne smrti 51 letni delavec Anton Potež. Ker obstoja sum, da je Potež umrl na posledicah poškodbe, je državno tožilstvo odredilo raztelesenje trupla. Sodna komisija je ugotovila, da je smrt nastopila zaradi možganske kapi.
m Petrolej, ki eksplodira. Sedaj, ko je pomanjkanje petroleja, se pod tem imenom prodajajo razne mešanice, ki so lahko včasih prav nevarne. Veliko eksplozij se je že pripetilo in tak primer so imeli sedaj tudi v Marenbergu. V kuhinji maren-berškega gradu je elektrika slabo svetila, pa je kuharica prižgala še petrolejko. Ko pa je v že gorečo svetilko dolivala petrolej iz velike pločevinaste posode, je nastala naenkrat huda eksplozija, ki je imela tako moč, da ie snelo zaklenjena vrata v kuhinji s tečajev ter jih vrtflo 10 metrov daleč proč na sredo dvorišča. Zdrobile so se tudi šipe na oknih, oprava se je sesula na tla, povrhu vsega pa je nastal še ogenj, katerega pa so domači k sreči hitro zadušili. Kuharica Marija Brodnik je zadobila ob priliki eksplozije hude opekline.
Gledališče
Četrtek, 29. febr., ob 20: »Via Mala«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Celjske novice
c + V Gaberjih je mirno v Gospodu zaspal g. Anton Florič, soustanovitelj, dolgoletni odbornik in častni poveljnik tamkajšnje gasilske čete. Pokopali ga bodo v petek ob 5 popoldne na okoliškem pokopališču. -Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
c Na Ostrožnem pri Celju je umrla Tomažič Veronika. Naše sožalje!
c Koncert Vodopivčevih pesmi priredi ob šest-desetletnici skladatelja Vodopivca pevsko društvo »Celjski zvon« v soboto 9. marca ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču.
c Gledališka družina v Celju priredi na cvetno nedeljo, 17. marca v celjskem mestnem gledališču dramo »Ugasle oči«, prirejeno po romanu »Rožni venec«.
c »Mala ženka brez logike«, komedijo v štirih dejanjih priredi gledališče »Malih« iz Ljubljane v soboto, 2. marca ob četrt na 9 v celjskem mestnem gledališču. Predstava je izven abonmaja; vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Sredpostnega kramarskega sejma dne 2. marca v Celju ne bo.
c Nov štirisedežni avto znamke »Opel«, katerega bom zadel v nedeljo pri efektni loteriji poštnih nameščencev v Celju, prodam s popustom, ker še nimam šoferskega izpita.
c Brivci in frizerji v Celju bodo po sklepu na svojih dveh sestankih s 1. marcem zvišali svoj minimalni cenik za brivsko stroko za Celie in okolico in prilagodili cene splošni draginji. Minimalni cenik za brivske stroke za Celje n okolico, ki je obvezen za vse brivce in frizerje, je sledeč: Britje 4—5 din, striženje 6—7 din, masaža obraza 1 din, česanje 1—2 din, umivanje glave 6—8 din, ondu-lacija las 6—8 din, sušenje las 3 din, britje glave 7—8 din, izvlečenje brk 2 din, vodna ondulacija 7 din in masaža glave po kakovosti vode od 3 din.
c Nesreče. V Crešnjicah pri Frankolovem si ie zlomila levo nogo 78 letna Turk Terezija, v Bučah si je pri spravljanju lesa v gozdu zlomil desno nogo 76 letni Pulc Vinko, v Rečici ob Savinji pa si je zlomil levo nogo nad kolenom pri smučanju 12 letni Ivan Grobelnik. V Lipi pri Te-harjih je padel in si zlomil desno nogo v gležnju Knaflec Anton, železniški služitelj. Huda nesreča je zadela v Zabukovci 26 letnega rudarja Mihaela Lipovška. V rovu sta ga stisnila dva vozička in mu zmečkala obe nogi.
c Ker bom najbrž zadel na efektni loteriji poštnih nameščencev v Celju, katerega žrebanje bo v nedeljo 3. marca ob 3 popoldne v Narodnem domu, klavirsko harmoniko, in imam prijatelja violinista, nameravam ustanoviti v Celju jazz in razpisujem ponudbe za ta krog.
c Celjski frizerji bodo s 1. marcem zvišali cenik. Upati je, da bodo zato tudi s 1. marcem zvišali mesečne plače svojim pomočnikom.
c Velik požar v Št. Petru v Savinjski dolini. V torek okrog 1 popoldne je nenadoma začelo goreti veliko župnijsko gospodarsko poslopje v Št. Petru v Savinjski dolini. Ogenj je v kratkem času zajel vse poslopje in uničil vse seno, siamo, precej žila in drugih gospodarskih potrebščin. Domačinom se je posrečilo rešiti iz hlevov živino in nekaj žita. Na kraj požara so prvi prihiteli domači gasilci, nato še gasilci iz Sv. Pavla. Škoda je zelo velika, saj je ostalo od lepega gospodarskega poslopja le zidovje. Kako je ogenj nastal, zaenkrat še ni dognano.
(
KULTURNI OBZORNIK
Fr. Kidrič: Zoisova korespondenca
Med prvimi tremi knjigami ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti je tudi prva knjiga zbirke Korespondence pomembnih Slovencev, v kateri je prof. dr. France Kidrič, profesor starejše slovenske književnosti na 6lovenski univerzi ter član Akademije, priobčil prvi del Zoisove korespondence za leta 1808 do 1809. S to knjigo se začenja sistematično zbiranje, izdajanje in komentiranje ohranjeno korespondence pomembnih slovenskih kulturnih delavcev v okvirju Akademije v takem smislu, kakor je prof. Kidrič že pred leti pri Znanstvenem družtvu, predhodniku Akademije, izdal 1'rimževo korespondenco. Z objavo teh pisem, ki so sicer privatnega značaja, obravnavajo pa stvari, ki so važne za slovensko kulturno zgodovino, za vznik idej in del. ki pomenijo v naši preteklosti velike mejnike, dobiva slovenski kulturni zgodovinar neprecenljivo gradivo za poznaje in oceno davnih kulturnih gibal. In prav baron Zois je bil gotovo eden največjih kulturnih delavcev v slovenski zgodovini, mecen, kakor jih je tako malo za njim, učenjak, ki je svoj kapital, dobljen iz tovarniških podjetij, nalagal v kupovanje izredno važnih slavističnih in sloveni-stičnih raritet, in ki je iz 6vo.jih stroškov in ob svoji gostoljubnosti vzdrževal resnično slovensko preporoda« akademijo. Po njegovi zaslugi so nam vzrastli prvi pesnik in časnikar Vodnik, največji slovničar in slavist Kopitar, prvi dramatik Linhart ter še več druftih znanstvenikov, ki so našli pri njem dobro besedo, podporo in podnet k delu ter tudi idejo. Slovensko pesništvo, slovenska publicistika, slovenska narodna znanost — sloveni-stika, slovenska narodna pesem, jezikoslovje, zgodovina — in prirodne znanosti (botanika, zoolo-gija, mineralogija), slovenska dramatika — ves ta kulturni preporod ima svoje korenine pri tem vdomafenem in hromem tujcu. In vseh teh panog se dotika njegova obširna korespondenca, ki je zato gotovo eden prvih in najpomembnejših virov za slovenski preporod sploh in vredna, da jo izdaja Akademija, vrh tistega kulturnega napora, ki ga je on vsadil in gojil in žrtvoval svoje premoženje, premoženje največjega kranjskega industrijalca svojega časa.
Preje kot ponatisne Kidrič Zoisovo korespondenco za to razdobje, poda kot uvod v celotno zbirko pisem zgodovino Zoisove korespondence. In ta kaže, kako malo smo se Slovenci zavedali važnosti teh edinstvenih dokumentov slovenskega preporodnega dela ter nismo pokazali dovolj zanimanja 7-a nje, ki so se izgubljala še prav v zadnjem času, ko bi človek mislil, da so že rešena za slovensko kulturno zgodovino. Sicer je Zois sam precej uničil svojih dopisovanj, toda največja krivda, da ni v evidenci današnjega slavista niti to, kar je on pustil, je vendarle v brezbrižnosti tistih, ki jim je sicer poverjeno, da čuvajo narodne dokumente, pa tudi v nezavednosti Zoisovih dedičev.
Licejski in muzejski knjižnici ni uspelo, dobiti ob smrti Zoisovi njegovo korespondenco, dasi so se pobrigali ti dve ustanovi za njegove knjižne in mineraloške zbirke, pa tudi rokopisne zametke, premalo pa za pisma. Velik del ostaline pa niso rešili direktni potomci Zoisovi, temveč poznejši posestniki hiše na Bregu De Trauxi ter jo prenesli na Reko, kjer jo je dobil na vpogled slavist Jagič. Prepisoval pa mu jo je pokojni prof. dr. Prijatelj. Kolikor jo je prot. Prijatelj utegnil prepisati, toliko je danes rešene korespondence po njegovi zaslugi. Ko je po vojni slovenska univerza hotela dobiti to ostalino v svojo posest, se je stvar še bolj zamotala, kajti Jagič je vrnil na zahtevo rokopise prej ko jih je mogel izčrpati, potem se je izgubila sled za njimi. Šele 1. 1926. je dr. Štele videl na Brdu, sedanjem gradu princa Pavla, zaboj s Zoisovo pismeno ostalino, toda ko se je vrnil tja z dr. Malom z namenom, da izbere za muzej, kar je vredno hraniti, je zaboj izginil in se tako izgubila možnost, najti več pisem. Prijateljevi prepisi pa so tako dobili vrednost origi-
nalov — vsaj za sedaj, dokler se ne najde hrani-lišče važnih jiisem. Prof. Prijatelj je odstopil prepise v objavo Akademiji ter jih prepustil ureditvi in znanstveni obdelavi prof. dr. Kidrjču, ki jih sedaj predaja javnosti. Vso knjigo pa posveča »Spominu dr. Ivana Prijatelja, velikega iskatelja, nesebičnega druga.«
Nadalje je urednik za boljšo orientacijo znanstvenikom, ki jih zanima Zois, podal seznam vse ohranjene korespondence pred razdobjem 1808 do 1809. V tem poglavju navaja dopisnike Zoisove ter tudi objavo ali hranilišče njihovih pisem. (Zanimivo je, da si je Zois dopisoval tudi s Pustolovcem Casanovoinl). Toda šele po 1. 1808, tedaj, ko je odšel Zoisov tajnik Kopitar na Dunaj in je pripravljal za tisk epohalno slovensko slovnico, se začenja prava Zoisova kulturno zanimiva korespondenca, kljub nekaterim dopisom z Vodnikom že pred tem časom.
Še prej kot pa so objavljena pisma, označuje prof. Kidrič z nekaj potezami Zoisovo življenje tega časa, ko je bil 61 letni starec prikovan na svoj voziček, njegovo sorodstvo, njegovo bivališče v Ljubljani (priložena je slika njegove hiše na Bregu iz tega časa) ter njegove premoženjske razmere, pa tudi njegovo delo in sloves, s katerim se ni mogel kosati noben njegovih kranjskih sodobnikov. Posebej pa označi njegove dopisovalce tega časa: Kopitarja, tedaj 28 letnega pravnika, po-glabljajočega se v slovensko slovnico in občo sla-vistiko sploh, dalje barona Erberga, zbiratelja kranjskih kulturnih redkosti, tudi knjižnih, ter Andreja J&nnana in Janeza černiča.
Četrto poglavje predstavlja pravi smisel izdaje: Zoisova pisma v Prijateljevem prepisu. Je to 39 pisem med 30. X. 1808, ko se je Kopitar poslovil od Zoisa, in 20. V. 1809, ko so Francozi zasedli Ljubljano. Predstavlja pa to korespondenco 22 Kopitarjevih pisem ter Zoisove odgovore nanje, ki pa so večinoma (razen dveh!) samo koncepti, ne pa odposlana pisma. Druga pisma (9) so v zvezi z Erbergom, Jermanom, Beckom, dunajskim knjigarjem, feldntaršalom Vukasovičem in We-teranisehe Gesellschaft. Večinoma korespondence je tako med Zoisom in Kopitarjem, kar prinaša pravo luč v medsebojno razmerje teh dveh velikih slavistov svojega časa ter v pomen Zoisovega mentorstva. Iz teh pisem se vidi, da je Zois oče karantanske in panonske ideje (da so Hrvatje koroški Slovenci, oz. nasprotno!). Sicer pa je govora največ o pripravah in izdajanju Kopitarjeve slovnice, o Kopitarjevih stikih z velikim svetom, ki jih je dobil s pomočjo Zoisa, o njegovem posredništvu med Zoisovimi prirodoslovnimi zanimanji in učenjaki ter s slavističnimi malenkostmi sploh. Ne gre za velike probleme, toda za podobo slovenskega preporoda, ki se kaže v teh pismih s svojimi opazkami k slovenski protestantski književnosti, preporodni književnosti (Polilin, Japelj, Linhart), k brambovskim pesmim, etnografski terminologiji itd. itd. Stvarno ter imensko kazalo pomaga interesentom najti v korespondenci iskano problematiko.
Na čelu knjige je celostranski portret barona Zoisa iz 1. 1809, iz časa torej, v katerem je nastala pričujoča korespondenca.
Kakor je s Kosovimi objavami starih srednjeveških urbarjev Akademija začela objavljati vire za politično zgodovino Slovencev, tako naj taka korespondenca, kakor je Zoisova, ali kakor je bila Primčeva, prinese prve vire za spoznavanje kulturne zgodovine. In ta Zoisova korespondenca ie bogat vir, gotovo najbogatejši za spoznavanje Zoisove iniciativnosti, njegove osebnosti in osebnosti Kopitarjeve, obenem nudi tudi vpogled v delo Zoisove Akademije, na katero smo Slovenci lahko resnično ponosni. Tako bo ta korespondenca, ko bo v celoti objavljena, eno temeljnih virov, za slovenski preporod in njegovo centralno postavo barona Žige Zoisa, slovenskega mecena, kakor bi ga potrebovala sedaj najbolj prav naša nova Akademija.	td.
Zasedanje haašhega mednarodnega gospodarskega odbora
V palači iz rdečih opek v Haagu, v tako imenovani »mirovni palači«, je zdaj posvetovanje. V veliki dvorani, kjer se sicer vodijo samo seje o razmišljanju o miru, sedi dva ducata mož, predseduje pa sivolasi g. Colijn, dolgoletni holandski ministrski predsednik. Navzočih je le malo časnikarjev, zakaj zborovanje se vodi pri zaprtih vratih. Na dnevnem redu so gospodarska in socialna vprašanja, ki se tičejo vseh držav. Ta konferenca se bavi z gospodarsko preureditvijo življenja narodov, kakršna naj bi bila po želji vseh sodelujočih takrat, ko bo konec te vojne.
Ta neodvisna mednarodna konferenca pač ne bi mogla biti drugje, kakor v mirnem častitljivem ozračju haaške mirovne palače, v tej svečani tišini, ki je ne moti nobena glasna beseda. Tu sedijo zastopniki Anglije, Francije, večine nevtralnih evropskih držav in nekaj južnih Američanov. Nekaj nevtralnih velesil, ki ne pripadajo Društvu narodov (saj vsakdo ve, kdo so te države), pa z velikim zanimanjem sledi razpravam, ne da bi se jih udeleževale. Zakaj ta konferenca je zadeva vseh narodov in vseh držav, čeprav v gospodarskem krogu zavzemajo še tako skromno vlogo.
Najvažnejše točke, ki jih razpravljajo pod predsedstvom g. Colijna, so: da se odpravijo carinske ovire, da se sklenejo dolgoročne trgovske pogodbe, dalje, da se bodo na veliki podlagi izmenjavali proizvodi industrije in poljedelstva; da se bodo surovine zamenjavale s storjenim blagom; dalje, da bo olajšan promet in način plačevanja, da se bo socialno, delovno in življenjsko vprašanje vsaj približno izenačilo v različnih državah — in še slične važne zadeve.
Zunaj je vojna. So prav za prav tri vojne, ki zaradi njih ves svet komaj diha. Toda tukaj notri v somraku velike, slavnostne, tihe dvorane sedijo odposlanci ducat držav in se posvetujejo, kako bi bilo mogoče, da bi tej vojni sledil dober mir, da bi imeli vsi narodi dobiček in korist iz pravičnega miru.
Zunaj streljajo, bombardirajo, uničujejo. Tukaj znotraj pa gradijo, konstruirajo, delajo za po-
znejši čas. ko bo vojna končana in ko bodo pripravljena pota svobode. Tukaj v dvorani, v mirnem ozračju polagajo najboljši državniki velikih držav temeljni kamen za nov svetovni red.
In medtem ko so naše misli polne besede »vojna«, medtem ko se zavedamo, da bo boj še trd in težak, preden bomo dosegli smoter, nam pa že zdaj vstaja iz palače v Haagu jutranja zarja novega upanja.
Norveški zunanji minister Koht, ko govori v parlamentu (norveškem startingu).
ŠPORT
»Deseti brat« na Rokodelskem odru. V nedeljo je bil pač za igralsko družino Rokodelskega odra rekorden dan glede obiska. Tako natrpane dvorane že zlepa ni bilo. Jurčičev »Deseti brat« je znan in je vlekel, ker ga je gotovo sleherni, ki ga je bral, hotel videti tudi na odru. Igralci niso segli po prvi, Govekarjevi, dramatizaciji, izbrali so si Klemenčičevo priredbo, ki jo avtor označuje kot igro v osmih slikah s prologom in epilogom. Dramatizacija je posrečena in v njej je Jurčič kar verno ohranjen. V prologu je podana ekspozicija s prizorom pod Slemenicami, ko Lovro Kvas zaide in se sreča s kmečkim dekletom in Martinom Spakom, desetim bratom, ki mu napove, da bo doživel čudne stvari in pomnil grad do smrti. V prvi sliki je podan grajski salon, v katerem so zbrani Slemeniški s Piškavovim Marijanom ob Kvasovem prihodu. V drugi sliki je živo življenje v Obrščakovi gostilni z Martinkom, Krjavljem, stricem Dolfom, Krivcem in njegovo hčerjo Francko ter Dražarjevim Francljem, Mihom izpod Gaja, Matevžkom in drugimi kmeti in še z Marijanom. Tretja slika nas prestavi na Po-lesek k Piškavu, h kateremu pride »deseti brat« s svojimi spisi in izsili za najvažnejšega od očeta kupnino, ki jo je bil namenil Dražarjevemu kot zaklad, s katerim naj bi se rešil Miha izpod Gaja in se poročil s Krivčevo. Ob četrti sliki smo v gozdu, kjer vidimo zamišljenega Kvasa, katerega iznenadi Mani( u in si nato razkrijeta ljubezen, čemur je skrit priča Martinek, a tudi Marijan, ko odhajata. Naslednja, peta slika, se odigrava spet na Slemenicah ob domačih, zdravniku Venclju in njegovi hčerki ter domačem učitelju in Marijanu, ki je zaupal zdravniku svojo sumnjo in jezo zaradi ljubezni med Menico in Kvasom, in mu je prav, da je prišel pravit Krja^lj o čudnih »zverinah« v gozdu, kamor izvabi Kvasa. V šesti s 11 -k i smo v gozdu, kjer pride do spora med ljubav-nima tekmecema in po Kvasovem odhodu do spopada med Marijanom in »desetim bratom«, ki se zadet odvleče v Krjavljevo kočo, Man,an pa udarjen in omamljen obleži dok er ne nadet. nan, sU.c Dolfe vračajoč se iz Obrščakove gostilne. Sedma slika se odigrava v Krjavljevi koči ob um.rajo-im Martinku ki je dal poklicati k sebi Kvasa in za zadnji trenutek še očeta s Po eska, s katerim se soravi in nato umre. V osmi sliki se pojavi na Slemenicah sodnik Mežon in ko se izkaze upra-
vfčen sum, da bi bil Kvas v zvez z napadom na vičen sum, ua	preiskovalni zapor.
Marijana, m0" nV nr;de ^tari Piškav, ki pojasni
P° " devo ter iiočršlemeničanu svojo oporoko,
češ da odide v 'svet in bo najeva, pot svojega
Kriavba, nakar mu pride naproti Man.ca in, oba srečna, se spomnita^, tudi prečnega a dobrega desetega brata. <— i »»•« i« S«P"?---------
dejanje. V posamezne slike ustvarja nastrojenje iz ozadja narodna pesem, ki vedno ustreza vsebini prizora, pri Obrščaku pa tudi njegovi gostje prav lepo prepevajo. — Glede uprizoritve je treba reči, da je bila izredno posrečena in bi moral kar zapovrstjo pohvaliti vse od prvega do zadnjega, le; Lovru Kvasu in Marijanu bi priporočal nekoliko več živahnosti. Debevčev Martin Spak, Pavlovičev gra-ščak Benjamin, Koroščev Piškav, Podvinov Krja-velj Gostinčarjev Dolef, Štucinova Manica kakor tudi kmetje in druge epizodne osebe zaslužijo pa le posebno priznanje. Prepričani smo, da bodo njihovi liki ostali še dolgo v najlepšem spominu. Režiserju g. Debevcu moramo k tej uprizoritvi čestitati. — Ko se bo v nedeljo ob 5 popoldne igra ponavljala, bi pa nemara bilo le prav, če bi Manica v epilogu nastopila v drugačni toaleti kot v slikah, saj je med igro in epilogom poteklo vendar nekaj let.
MLADINSKA AKADEMIJA ZFO 3. MARCA OB II V »UNI0NU«
Zadnji poziv lastnikom Jakopičevih slik. —
Umetniška monografija g. Riharda Jakopiča bo imela med drugim jx>sebno poglavje s pregledom čez 50 let Jakopičevega umetniškega ustvarjanja. Ker ta pregled sedaj zaključujem, prosim s|>ora-zumno z g. Jakopičem, vse tiste lastnike njegovih slik, pri katerih se še nisem oglasil, ki se mi še niso javili, ali pa ki so si po mojem obisku nabavili zopet nove slike, da mi takoj sporofo svoj naslov, najkasneje pa do 15. marca, ker sc na poznejše prijave ne bom mogel ve? ozirati. Opozarjam, da prihaja v poštev za pojiis Jakopičevih slik vsaka, tudi najmanjša Jakopičeva slika ali skica, ne glede na njeno tehniko. Naslovi naj se mi pošljejo na naslov: Anton Podbevšek, Ljubljana.
..SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Revija najboljših srednjeevropskih skakalcev v Planici
Nedeljsko državno prvenstvo v Planici je s prijavo nemških tekmovalcev ogromno pridobilo na športni vrednosti. Sestali se bodo na tej skakalni prireditvi najboljši tekmovalci, ki jih danes premore Srednja Evropa. Svetovni prvak Bradi Jožef, ki je s svojim skokom 107 m v Planici še prav posebno podčrtal upravičenost do tega naslova, svetovni prvak Berauer, ki je sicer dosegel svetovno prvenstvo v kombinaciji, ni pa prav nič slabši v skokih. Weilar, zmagovalec letošnjih mednarodnih tekem v Ga-Pa, Palme, najboljši skakač severne Nemčije, ki je dolgo vrsto let imel prvenstvo med sudetskimi smučarji in je že skakal v Planici. Skakalec Mair in Wein spadata med 6tilno najbolj dovršen; nemške skakalce, prav tako Marr in Wimmer. Stari znanec Planice je Gregor HolI, ki je letošnjo zimo izredno napredoval v skokih, Tudi Heckel in Friedl bosta to elito nemških skakalcev dobro izpopolnjevala. Važnost in poudarek teh prijav je tudi v tem, da vodi moštvo predsednik nemške smuške zveze Ra-ther osebno v spremstvu najboljšega nemškega strokovnjaka za skoke Luthra.
V	borbo s to močno nemško ekipo bodo stopili naši fantje Klančnik Karel, Novšak, Jakopič, Pribošek, Florjančič in Bevc. To so skakalci, ki bodo pošteno posegli v to borbo in dane6 ni mogoče predvideti, kdo izmed njih bo postavil boljši rezultat. Njihovo znanje j; močno izravnano ter so izidi te borbe med niimi popolnoma negotovi. Ker pa bo tekmovanje na domači skakalnici, je verjetno, da bodo nevarni tekmeci nemškim skakalnim prvakom. Toda poleg teh naših najboljših, bodo skakali tudi Palme, Klančnik Gregor, Šušteršič, dr. Baeblar, Ne-dog in Gradišnik, ki so imeli letos nekoliko manj prilike za trening, ki pa imajo še vedno svoje staro preizkušeno znanje in ni izključeno, da bodo marsikomu ogrožali mesto, ki ga pričakuje. Poleg teh naših dolgoletnih skakalcev nastopi letos tudi mlada garda z Bukovnikom, Gragorijem, Ažmanom, Zalokarjem, Vidicem, Potočnikom, Poldo, Finžgar-jem, Mežikom in morda še katerim od tistih, ki tvorijo zanesljivo jamstvo za bodočnost skakalnega športa pri nas. Tekmovanje, kot bo nedeljsko v Planici, bo športni dogodek prvega razreda ifi ga pri nas s toliko športno vrednostjo še nismo imeli. Zanimanje za tekme je ogromno in pričakovati je številnega obiska gledalcev, ki bodo tokrat prišli na svoj račun.
Prižetek ligaške sezone v Ljubljani: Ljubljana: Hajduk
Kljub vremenskim neprilikam se je moralo pričeti spomladansko ligaško tekmovanje, da se ne bi eventualno zavleklo v poletje.
V	Ljubljani je v nedeljo na sporedu srečanje med našim slovenskim ligašem in Hajdukom iz Splita. To srečanje bo brez dvoma prvovrstni športni dogodek Po presledku dolgih zimskih mesecev bomo videli zopet na delu naše najboljša nogometaše v borbi za čim boljšo uvrstitev v prvenstveni tabeli.
Naš stari znanec »majstor z morja« nastopi po-jačan z starim češkim internacijonalcem Jirkom So-botka. 2e samo njegov nastop bo prvovrstna atrakcija tudi za našo Ljubljano. O njegovi kvaliteti so najboljši dokaz izvrstne kritike, ki jih prejema na vseh dosedanjih nastopih. Hajduk je poznan kot tehnično in temparamentno moštvo, ki ne izbira sredstev za dosego svojega cilja. Njihov sistem igre je vedno navdušil razvajene kibice.
Ljubljana nastopi kompletna. V Sarajevo je potovalo več rezerv, ki se pa na težkem snežnem terenu in radi prekratkega treninga ni60 mogle uveljaviti. Danes pa imaio naši fantje trening za seboj in nam hočejo v nedeljski tekmi pokazati, da zilajo še igrati tak nogomet, ki vodi do uspeha.
Zimski telovadni nastop šolske dece v Dovjem-Mojstrani
Dovška šola nima telovadnice, zato pa v zimskem času učitelistvo poučuje deco smučanja. V soboto in v nedeljo ja šolska deca pokazala, kar je pridobila v zimskih telovadnih urah. Mrgolelo je drobiža na startu. Pričeli so se obračuni in vsak je pokazal evoje znanje. Pri temu zimskemu telovadnemu nastopu je sodelovala vsa deca in v vseh disciplinah: v smučanju, sankanju in 6muških skokih na mali skakalnici za Meselom in na veliki na Boru, Nastopilo je 150 tekmovalcev in tekmovalk,
kdor ja le imel 6muči aH sanke — ostali z učitelj-stvom na čelu, pa so bili organizatorji in gledalci. Koliko je bilo veselja in borbe, more povedati le očividec in se ne da lahko popisati.
Zmagovalci in zmagovalke, katerih je bilo radi neštetih skupin mnogo, so bili nagrajeni 6amo s tem, da 60 zadovoljni in ponosno gledali svoja imena, zapisana na prvih mestih. To je vzgoja k pravemu športu.
Kako potrebna ja zimska telovadba za vaškega otroka, ve le podeželski učitelj; poprej se je deca tiščala zakurjenih peči in zdravstveno zaostala sedaj pa gre na zrak in mraz in telo postana odporno in zdravje sije iz njihovih lic in oči. Oddaljenost od šole radi tega 6koro popolnoma odpade in tako ni več onih prejšnjih številnih šolskih zamud.
La žal, da ni mogla nastopiti vsa deca, ker nima opreme, katera ji je že večkrat bila obljubljena; zaman čaka podpore.
Da žanje Mojstrana že več let in prav za f>rav od vsega pričetka razvoja smučaretva pri nas vedno prav zavidljive uspehe, je pripisati vzgoji dece v prvih razredih osnovne šole.
Vsi inozemski trenerji, ki so spoznali Mojstran-čane, 60 izjavili, da ravno tu veje edino pravilni smučarski duh.
Medšolske smuške tekme v Trbovljah
V nedeljo 60 priredile vse tuk. šole medšolsko 6muško tekmovanje. Ker je že blizu 50% naše šolske mladine na deščicah, so se izvršile predhodno izbirne tekme. Vsaka šola j a odbrala 15 najboljših, ki so bili pripuščeni k ned. tekmah. — Tekmovalo se je v smuku. Start je bil v Planinski vasi — cilj pa pri Cestniku. Dolžina proge okrog 1 km. Najboljši čas (prvih deseti si je priborila meščanska šola, druga je I. deška, a tretja II. deška ljudska šola. — Najboljši čas dneva je kot posameznik dosegel Pogla-jan M. učenec VIII. razreda v I. drž. deški ljudski šoli — s časom 4 min. 20 sek. Vsaka šola je nagradila prve tri s smučmi, oziroma vezmi ter okovjem, šola — zmagovalka je prejela še posebno diplomo. — Organizacijo in nadzorstvo pri tekmi je imelo tuk. mešč. ter lj. šole. Vsled velikega navdušenja mladine se namerava prirediti ta tekme vsako leto.
ZFO
I. mladinska akademija ZFO v nedeljo v Unionu
Naše malčke in mladce ter mladenke in dijaški pomladek bomo gledali v nedeljo popoldne v veliki dvorani Uniona, kjer bodo ob 11. uri nastopali v raznih telovadnih, simboličnih, gimnastičnih in orodnih vajah. In tudi z zborno deklamacijo bodo nastopili.
Bo to prva taka akadamija naše mladine. Ze od nekdaj radi gledamo naše najmlajše, topot nas pa še posebno zanimajo, saj smo mnogo dobrega slišali od onih, ki jih vodijo. Zanimiva pa bo ta akademija še prav posebno zato, ker nastopajo samo mladci, mladenke in najmlajši, ki bodo torej sami spopolnili ves program, ki bo trajal nekako poldrugo uro.
Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki jih dobite v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
ASR. Vse tok. kot: Herle, Hafner, Sorli, Dolenc fcrker, Cop, Koželj, Megler. 01). ak, Pavlin, Lenger Kovak, Arko. Ahačič, Suhadolnik tir vse ostale pozivamo, da se polnoštevllno udeleže državnega sinuške-ga prvenstva v alpski klasični kombinaciji, ki lio od
februarja do 3. marca v Kranjski gori. Vsi. ki nn-meravajo tekmovati, morujo bit-i najpozneje 29. febr.
, ,Y J1"161" Petrovo v Kranjski gori. ker bo ob -'0 zaključek prijav in žrebanje številk. 1. marca dopoldne bo smuk. popoldne pn skoki, n- i 2\ m,n,r<,a dopoldne bo slalom, popoldne pa tok (15 Kini Plani univerzitetnih moštev imajo vse dneve nrazplacno oskrbo. — Podrobneje informacije daje tajnik »Akademskega športnega kluha. tov. Planin-61«, dobili pa jih boste tnd, v Kranjski gori.
»Akademski Športni klub« pr!reja v nedeljo 3. marca veliko ekskurzijo v Planin,i kje- bo državno Prvenstvo v skokili na fi.i m skakalnic. Vožnja bo četrti naka (IS din). Odhod iz l.juhljane 3. marca ob '•J1	še Isti dan povratek nazaj Vnbimo vse
ASK-ovee kakor tudi ostale prljat .le kluba, dn se v čnn večjem Številu Priključijo rtn.ši ekskurziji, ker E ti p"inKtv<*"" Prilika, da vidimo naše najbolJSe skakalce. Posebej opozarjamo, da mora biti vsak nn postaji vsaj pni ure pred odhodom vlaki, sicer si bo kupil karto sam.
SK Slavija. Danes v petek ob 20 strogo obvezen sestanek vseh nognmetnSnv I. in Jnni'>rskega moštva, zelo važno zaradi trenigov. ki ho lo. Kdor se ne bo odzval ali 7,nrtostno opravičil, bo črtan iz seznama verificiranih igralcev.
Ob 30.30 istoiam redna odborov« seja; zaradi važnosti in ko Je to zadnja seja pred občnim zborom, prosimo vse gg. odbornike, za sigurno udeležbo. Pogovoriti se bomo tudi glede občnega zbora ln določili dnevni red.
Neznani Churchill 's?"«
njegovega značaja
V slavnostni dvorani »liberalnega kluba« v
Londonu, ki je središče liberalne stranke, visi velika podoba, kjer je naslikan debelušen, še jako mlad mož v stari dvorski uniformi; to je Winaton Spencer Churchill. Churchill, učenec velikega Joea Chamberlaina, je tudi mimogrede pripadal liberalni stranki in je dolgo časa v spodnji zbornici in v vladi zastopal to stranko. Ko se je spet povrnil k svojim starim »Toriem«, je ostala njegova slika v liberalnem klubu, kjer je še danes.
Winston Churchill, največkrat imenovani, veliko hvaljeni in tudi jako zasovraženi državnik sedanje Anglije, je hkrati tudi tisti, ki ga najmanj poznajo. V Franciji ga častijo in cenijo kakor malokaterega angleškega politika pred njim, v Angliji ga mladina obožuje, v Nemčiji je ljudski sovražnik štev. 1, toda nihče ga zares ne pozna.
Njegova politična pot je bila najbolj pustolovska izmed vseh angleških državnikov. Saj ne pripada tistim oxfordskim dijakom, ki bi se bili že od mladih nog pripravljali na politično življenje; tudi ni eden tistih odvetnikov, časopisnih založnikov, veletrgovcev in podobnih, ki bi prišli v parlament na normalnem koncu svojega poklicnega življenja. Po njegovih žilah se pretaka kri ene najbolj slavnih angleških družin in njegov praded je bil eden največjih mož angleške zgodovine, in sicer vojvoda Marlborough. Ker se pa po angleških postavah podeduje vojvodski naslov samo v vrsti najstarejših sinov, zato se mora Churchill, ki je le eden izmed mlajših sinov, zadovoljiti z navadnim »sir«, ki je najnižji angleški plemiški naslov.
Mladi Churchill, ki je stopil v življenje v poslednjih letih preteklega stoletja, je bil častihlepen, drzen, izobražen, darovit, toda reven kakor cerkvena miš. Postal je časnikar, vstopil je v službo konzervativnega lista »Morning Post«, živel je skromno s svojimi prihranki in prvi poskus njegove politične poti, ko se je udeležil volivne borbe, se mu ni posrečil.
Tedaj je izbruhnila vojna z Buri. Churchill je postal vojak, šel je v Južno Afriko, hkrati pa je pisal članke za svoj list, ki je bil njegov vojni poročevalec. Njegova poročila so ljudje jako radi brali in zato je bilo njegovo ime znano. Tudi kot vojak se je odlikoval kot hraber, mlad mož in je kmalu napredoval. Ob koncu vojne z Buri je mislil postati častnik, mislil pa je tudi, da bo postal pisatelj.
Tedaj je prišel v bursko vojno ujetništvo. Za hip se je zazdelo, kakor da bo konec njegovih sanj o slavi. Toda posrečilo se mu je na pustolovski način pobegniti. Prišel je v angleške vrste in odtod se je vrnil v London. Dobil je več odlikovanj, za njegovo knjigo, kjer popisuje svoj beg, pa so se ljudje kar trgali. List »Morning Post« je objavil na prvi strani njegovo sliko in dobil je podvojeno plačo.
Zdaj je imel Churchill denar, vrgel se je v politiko, kandidiral je v konzervativni stranki leta
Ptuj
Tečaj Katoliške akcije za dekleta je bil v nedeljo in ponedeljek v prostorih ptujskega FO in DK. Zbralo 6e je nepričakovano veliko število navdušenih deklet iz Ptuja in okolice, ki so z največjim zanimanjem in pozornostjo sledili izvajanjem voditelja tečaja g. Draga Oberžana in katehistinje gdč. Sadrav-čeve. Na tečaju so se v glavnem obravnavala vsa vprašanja, ki pridejo v poštev pri čim večjem udej-stvovanju katoliških deklet v javnem življenju.
Prosvetni večer, ki ga je priredilo v ponedeljek ob 20 zvečer v društveni dvorani minoritskega samostana Prosvetno društvo, je lepo uspel. Najprej je predaval o srečni deželi Holandiji duh. svetnik g. Drago Oberžan, ki je v lepih besedah razgrnil pred nabito polno dvorano to najlepšo urejeno državo v Evropi. Nato je zapel tenorist g. Slavko Lukman krasno »Ave Marijo«, zakar so ga V6i nagradili z navdušenim ploskanjem. G. Lukman bo te dni priredil z g. VI. Skrbinškom iz Ljubljane pevsko-recitacijski večer, na kar že sedaj vse opozarjamo. — Za konec pa je predaval ob spremljevanju skioptičnih slik g. p. Štefan Savinšek o važnem vprašanju; »Rim ali Moskva ?«
Regulacija Drave med Ptujem in Bndino, Te dni
je bila na kraljevski banski upravi licitacija za prevzem del pri regulaciji Drave med Ptujem in Budino. Dela je izlicitirala tvrdka ing. A. Pretnar iz Ljubljane, ki je na predloženo vsoto 2,926.000 din dala popust 1.4%. Kakor hitro bo -ministrstvo omenjeno licitacijo odobrilo, se bo začelo s pripravljalnimi deli za regulacijo.
Namesto venca na krsto industrijca Fr. Hutterja 60 darovali nameščenci tvrdke Hutter 100 din za mestne uboge. Najlepša hvalal
Umetniški večer prirede v torek, 5. marca ob 20 v mestnem gledališču pod okriljem Ljudske univerze ptujski umetniki. Spored je zelo pester.
Vinska razstava in vinski sejem bosta, kakor 6mo že poročali, 10. in 11. marca v prostorih refektorija mestnega Ferkovega muzeja. Ta razstava in sejem bosta za Ptuj in za njegovo vinorodno okolico ter sploh za vse kraje v Sloveniji, nekaj izrednega, saj se bo vršila v središču med našimi Halozami in Slovenskimi goricami. Že sedaj vabijo prireditelji na to razstavo in sejem vse, ki se zanimajo za naše vinarstvo. Ob tej priliki bodo razstavljeni tudi predmeti, ki bodo nekoč v prvem vinarskem muzeju v Ptuju. Torej bo po vsej priliki ta razstava nekaj posebnega.
1900. Njegov nasprotnik je bil Runciman, poznejši voditelj liberalne stranke in trgovinski minister pod Lloydom Georgeom. Ta je bil pobit, in uiladi Churchill je stopil v spodnjo zbornico.
Joe Chamberlain, voditelj konservativne stranke, je mladega Churchilla vzljubil in ga je porinil v ospredje. Churchill je pripoznal pomoč velikega politika, vendar se je vseeno politično spri z njim. Leta 1906 je vso Anglijo razpolovilo vprašanje o zaščitnih carinah. Churchill je bil za nje, pobijal je Chamberlaina, Balfourja in druge. Slednjič je prestopil na drugo stran v spodnji zbornici. Kmalu za tem je kandidiral pri liberalcih in postal je znan politik v novo pečeni liberalni vladi, v katero je tudi vstopil.
Postal je podtajnik za kolonije, nato notranji minister, dalje mornariški minister ali prvi lord admiralitete. Leta 1906 se je kot gost nemške vlade udeležil cesarskih manevrov v Šleziji, kjer se Nemcem ni posrečilo, da bi vzbudili v njem občudovanje nemške armade. Leta 1908 se je oženil, vstopil je v velike londonske družabne kroge in je veliko potoval. Zaradi svojih krasnih govorov je bil povsod v ospredju. Leta 1910 je postal junak
živega kriminalnega romana. Churchill je bil ta čas notranji minister in je iztaknil tolpo roparjev draguljev. Sam je vodil načrte policijskih racij, kar se je končalo tako, da se je roparska tolpa sama vdala. Kmalu zatem je vstopil v admiraliteto.
Prvo, kar je storil v tem ministrstvu, je bilo, da je dal popraviti pomorski zemljevid, kamor so zaznamovali stanje nemških vojnih ladij, in ta zemljevid je leta 1939, ko se je spet povrnil v to ministrstvo, še zmeraj dobil na svojem starem mestu.
V dveh vojnah je Churchill vodil britsko pomorsko vojno in v obeh vojnah je imel uspehe. Več let je skupaj z Edenoin in Duff Cooporjem vodil energično angleško zunanjo politiko. Več let je bil najboljši prijatelj Francozov, več let se je boril za angleško oboroževanje. Kadar koli je v spodnji zbornici začel govoriti, so ga vsi z največjim zanimanjem poslušali.
Če kdo v teh dneh vpraša, kdo bi bil nnsled-nik 70 letnega Chamberlaina, tedaj se v 99 od 100 primerih glasi odgovor: Churchill.
Toda on sam o tem nikoli ne govori, saj so se že izpolnile častihlepne sanje iz njegove mladosti. In če ga kdo vpraša, kakšne načrte ima zdaj, tedaj odgovori kratko in porine svojo večno smotko z enega kota ustnic v drugi, rekoč: »Samo da bi dobil to vojno, samo to vojno.«
Družina Ledochowski
General reda jezuitov, paler Vladimir Ledo-chow8ki, je nedavno obhajal svojo 25 lelnico, odkar je na čelu jezuitov. Ob tej priliki je katoliško časopisje vseh držav proslavljalo velike in tudi izredne zasluge jezuitskega generala. Pater Ledo-chowski izhaja iz poljske plerhiške družine, ki ji je katoliška Cerkev veliko hvale dolžna in iz katere je izšlo več moških in žensk, ki bo njih ime zmeraj zapisano v cerkveni zgodovini.
Jezuitski general je nečak kardinala Mieczy-slaiva Halke Ledochoivskega, ki so ga v Bismarcko-vem kulturnem boju kot prvega škofa vrgli v ječo. Dve leti, od februarja 1874 do februarja 1876, je bil v pruski ječi, večidel v trdnjavi Ostrowo. V teh dneh poteče 65 tič tisti dan, ko je papež leta 1875 podelil gnjezenškemu, v ječi trpečemu nadškofu čast kardinala. S kardinalom Ledochowskim sta bila v ječi tudi njegova dva pomožna škofa. Vlada je izjavila, da je »odstavljen« in so ga izgnali iz Prusije. Kardinal Ledochowski je odšel v Rim in je odondot vodil svojo nadškofijo. Leta 1886 se je prostovoljno odpovedal nadškofiji, da je tako omogočil spravo v kulturnem boju. Preden je msgr. Ledochowski postal nadškof v Gnjezenu in Poznanju in primas Poljske, je bil apostolski delegat v južnoameriških deželah Kolumbiji in Čileju in nuncij v Bruslju. Leta 1892 ga je papež Leon XIII. imenoval za prefekta propagandne kongregacije.
Slabe zveze na prosi Sevnica-Trehnje
Po splošni ukinitvi odnosno redukciji večjega števila vlakov na področju ljubljanske železniške direkcije so bili na progi Sevnica-Tržišče-št. Janž na Dol.-Trebnje in obratno ukinjeni nič manj kakor trije pari vlakov 1 Razumljivo je, da je na ta način izgubilo prebivalstvo, ki leži ob tej progi, ugodne zveze na eni strani v Trebnjem proti Novemu mestu in Ljubljani in na drugi strani v Sevnici pri>ti Zagrebu in Zidanemu mostu.
Prav posebno občutno je pomanjkanje zveze za povratek potujočega občinstva, ki ima posle v Zagrebu. Če ima namreč kdo iz mirenske ali šent-janške doline posla v Zagrebu, je prisiljen tjakaj potovati z jutranjim vlakom preko Sevnice in pride okrog 10. v Zagreb. Vsakdo pa je primoran se vrniti iz Zagreba že z vlakom ob 12.50 proti Sevnici, da dobi zvezo v Sevnici s popoldanskim vlakom, ki odhaja ob 16.46 iz Sevnice proti Trebnjemu. Čakanje v Sevnici nad dve uri še podaljša potovanje. Z eno besedo povedano, naši kraji nimajo prave zveze z Zagrebom, kajti v pičlih dveh urah se ne more v velemestu nič opraviti, najmanj pa obaviti trgovske posle ali pa celo kake preiskave na kliniki in slično.
Prebivalstvo tukajšnjih krajev je zaradi tega upravičeno ogorčeno, ko se mu je odvzelo kar naenkrat tri pare vlakov, med njimi najvažnejšo zvezo z Zagrebom. Sedaj, ko imamo zgrajeno direktno železniško zvezo do Sevnice, pa nimamo pripravnih zvez za potovanje proti jugu naše države. Večina krajev šentjanske in mirenske doline se nahaja na področju krškega okraja in je prebivalstvo prisiljeno marsikdaj potovati na razne druge urade v Krško. Sedaj je to skoraj nemogoče, ker je do tamkaj slaba železniška zveza.
Pred dnevi so se obrnile prizadete občine, ostali uradi, razna podjetja, privatniki, gospodarske in politične organizacije z obširno obrazloženo in utemeljeno prošnjo na ljubljansko železniško direkcijo s prošnjo, željo in zahtevo, da se končno uredi smotren in tukajšnjim potrebam ustrezajoči potniški promet na progi Sevnica-Tržišče-št. Janž-Trebnje. Naj se vendar ne črta enostavno potrebnih vlakov, kateri so imeli praktično zvezo, medtem ko ostanejo v veljavi še nadalje vlaki, ki so manj pomembni in potrebni.
Upravičeno pričakuje prebivalstvo mirenske šentjanške doline, da bodo merodajni činitelji pri ljubljanski železniški direkciji in potem tudi pri generalni direkciji v Belgradu upoštevali želje, ki
Umrl je v starosti osemdeset let 22. julija 1902 v Rimu.
Nečakinja kardlnala-primasa in sestra jezuitskega generala (bila je 3 in pol leta starejša od njega) je grofica Marija Terezija Ledochoivska, v sluhp svetosti živeča ustanoviteljica druibe sv. Petra Klaverja. Umrla je leta 1922 v Rimu. Ze leta 1928 so bile uvedene priprave za proglašenje med blažene. V mladosti je bila grofica Ledo-chowska, ki je bila, kot njen brat, rojena v Avstriji, dvorna dama velike vojvodinje Toskanske. L. 1888/98 je pristopila k protisuženjskemu gibanju kardinala Lavigerieja. Leta 1894 je ustanovila v pomoč afriških misijonov družbo sv. Petra Klaverja. Centrala je bila najprej v Solnogradu, a je bila leta 1903 prestavljena v Rim, kjer je grofica Ledochovvska neumorno delovala kot generalna voditeljica te družbe. Ona spada k pionirjem novodobnega misijonskega delovanja.
Dodati je še, da so p. Ledochowskega, sedanjega jezuitskega generala, neizmerno zadeli sedanji dogodki na Poljskem. Prva večja naloga, ki oj je p. Ledochowski izvajal pri jezuitih, je bila ta, da je bil provincial za Galicijo, kar je opravljal od leta 1901 do 1906. Njegova tedanja provinca je dandanes še posebej izpostavljena nasilnemu verskemu preganjanju, prav tako tisti del, ki je pod boljševiki, kot oni, ki so ga zasedle nemške čete.
so bile razložene v omenjeni prošnji, upoštevajoč lokalne potrebe. Nekateri ukinjeni vlaki naj se uvedejo in to še preden stopi v veljavo novi vozni red. — To je nujna potreba in zaradi tega naj se Upravičena prošnja brez odloga, najkasneje pa do velike noči upošteva.
Letni obračun Rdečega krita
Pisane čete, ki so jih Angleži namestili na meji Egipta,
. V torek zvečer je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor ljubljanskega pododbora RK. Na občni zbor je prihitelo veliko število članov. Tako je bila navzoča ga. N a 11 a č e n o v a, dalje načelnik socialnega oddelka banske uprave g. A. Kosi in številni drugi prijatelji te pomembne organizacije. Občni zbor je začel predsednik g. dr. Oton Fettich, ki je po pozdravih v svojem poročilu orisal obsežno delo pododbora v preteklem poslovnem letu. To delo je bilo tem večje, ker so odboru glede na razmere v Evropi narasle številne naloge. Kljub temu pa pododbor ni zanemarjal svojih mirovnih nalog. Lepo je bila izpeljana zimska socialna akcija, pomemben uspeh so dosegli tečaji za bolničarke in bolničarje. Tudi število članov je v preteklem letu močno naraslo, iz česar lahko sklepamo, da je ljubljansko prebivalstvo v celoti doumelo pomembne naloge RK. V zadnjem času je s hitro akcijo skušal pomagati
Eododbor poljskim beguncem, ki so potovali skozi jubljano, pri čemer so se velikodušno odzvali ljubljanski trgovci in denarni zavodi. Po poročilu je spregovoril predsednik banovinskega odbora RK, g. dr. K r e j č i, ki je s posebno pohvalo omenil delo samarijanske organizacije in čestital ljubljanskemu pododboru. Tajniško poročilo je dal g. M a 1 e š i č, ki je orisal notranje delo pododbora, obsežno delo odbora in porast članstva, ki je v preteklem letu narastel na skupno 3780 članov, pri čemer je v lanskem letu pristopilo 353 novih članov. O prireditvenem odseku je jx>ročala ga. M. Krof to v a. Pododbor bo letos spomladi imel tombolo, za katero je prodanih že nad 25.000 dinarjev srečk. Glavni dobitek je stavbna parcela v Šiški, O odseku za poljske begunce je poročal višji svetnik Miroslav Gregorka. ki je omenil, da je odsek izv.edel uspešno nabiralno akcijo ter postregel poljskim beguncem, ki so potovali s posebnim vlakom 21. februarja skozi Ljubljano. V tem vlaku je bila kaj pisana druščina, saj jo bilo 100 žena. 156 otrok in 10 moških. Med otroki jih je bilo deset starih do 3 leta, 36 starih do 7 lot in 110 starih nad 7 let. Med mladimi hcgunčki je bilo 40 takih, ki niso vedeli ne za svojega očeta, no za svojo mater. Begunci so bili lepo postre-ženi ob požrtvovalnem sodelovanju samaritanov in samaritank. O samarijanskem odseku je poročal predsednik odseka dr. Franta Mis. V tečajih je bilo izvežbanih več sto novih samarijanov, ki so posebno v letošnjem letu pokazali izredno voljo do dela. Za socialni odsek je poročal načelnik •ravnatelj Jagodic. Odsek je v letošnji zimi razdelil 8 vagonov premoga med 730 družin. O naraščaju Rdečega križa je poročal referent gosp. Starman. Sedaj je že 4500 naraščajnikov. Blagajnik g. insp. Mlejnik je orisal še premoženjsko stanje pododbora, nakar je v imenu nadzornega odbora g. Mcšek predlagal razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bij v glavnem izvoljen glavni odbor, za predsednika pa zopet dosedanji predsednik dr. Fettich.
V/sobo šo'a, hi zasluži svoje ime
Pravkar so v Newyorku odprli visoko šolo, ki svoje ime — po besedah — bolj zasluži kot vse šole njene vrste. Nastanjena je namreč v 12. nadstropju popolnoma, 75 nadstropnega donebnika. Šest dvigal je dijakom na razpolago — in teh je 5000 —, vse razkošje je tu in vse je stalo malenkostno vsoto 3 in pol milijona dolarjev. Toliko je ustanovitelj določil zanjo. Pa ima tudi to čast, aa je ustanovitelj najvišje visokc soic na svčtu.
Angleški minister za domlnlone Anthony Eden sredi avstralskih vojakov v Suezu, ki ga prosijo njegovega podpisa.
Trbovlje
Blagoslovitev naraščajskega prapora. V nedeljo,
3. marca priredi Fantovski odsek proslavo blagoslovitve mladinskega prapora pod pokroviteljstvom g. duh. svetnika prof Mirko Rateja in kumovanjem ge. Pavle Ban. Ob 8 slovesna sv. maša in blagoslovitev. Ob 9 v Društvenem domu razvitje prapora. Popoldne ob 3 slavnostna akademija. Iskreno vabimo!
Važno predavanje z naslovom »Katoličani in 6o-* cijalno vprašanje v sodobnem svetu« bo v petek, 1. marca zvečer ob šestih v Društvenem domu. Predava univerzitetni profesor g. dr. Gosar. Vsi vabljeni!
Zatemnitev gornjega dela Trbovelj 6e tekom letošnje zime ponavlja kar naprej. A krivi tega niso sovražni letalci ali priprava na nje, ampak elektrarna, oz. nje zanikrnost. Kljub pogostim pritožbam se ne potrudi, da bi 6e vedno ponavljajoče napake korenito odpravile. Poleg poledenelih potov še tema zraven, da je čuda, da ni več nesreč. Prizadeti, zganite sel
Delavska godba priredi v nedeljo ob pol 8 zvečer koncert v Delavskem domu v Trbovljah. Na sporedu so najnovejše skladbe.
Zagorje
Podražitev mleka. Kmetijska podružnica v Zagorju je na svojem sestanku v nedeljo, dne 25. t. m. sklenila podražiti mleko, počenši s 15. marcem t. 1. in sicer za din 0.50 pri litru. Zanimvo "e, da je podražitev odobraval tudi gospod poslovodja delavskoi kmetijske nabavljalne zadruge.
Smrt je pobrala v preteklem tednu zopet stara Zagorjana. Bil je to Herman Jože, po domače Špan iz Sv. Urha, ki je le nekaj bornih let užival svojo pokojnino. V Potoški vasi pa je za večno zaspala Sumrova mama, ki j> podlegla pljučnici. Bodi jim žemljica lahka.
Kmečki fantje vprizore pod okriljem Proavetne-da društva v Zagorju v nedeljo popoldne po večernicah v Zddružnem domu igro: »Dom.« Prebivalstvo opozarjamo na to izredno prikupno igro, ki bo brez-dvomno zadovoljila vsakogar.
»Hamlet« na zagorskem prosvetnem odru je do-< živel tudi ob svoji ponovitvi v nedeljo, dne 25. t. m. popolen uspeh. Res je treba čestitati vodstvu, da s« ni strašilo truda niti drugih žrtev za to edinstveno uprizoritev na diletantskem odru. Čestitamo in pričakujemo še sličnih uprizoritev!
V	ponedeljek zvečer je imela v prostorih Zadružnega doma svoj občni zbor Vincencijeva konferenca. Za predsednika je bil izvoljen g. Janko Hra-6telj. Iz poročil je bilo razvidno, da je poleg najnujnejših podpor potrebnim, njeno glavno delo, adaptacija počitniškega doma pod Sv. Planino.
»Franckovina« v Potoški vasi 6e polagoma, a gotovo pogreza Mere kažejo, da se je pogreznila že za 3 metre pod svoječasni nivo. K sreči zaenkrat ne preti od tega še nikomur nevarnost, dočim rudnik črpa in črpa iz podzemlja premog, ki ga noče biti dovolj. Čuje se, da bo v kratkem začeto vrtanje na Selu, kjer dnmnevajo, da 60 tudi bogata ležišča. Prav tr. bilo, da bi bilal
Slovenska Bistrica
V	Slomškovem domu se uprizori v soboto, dne 2. marca ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 3, marca ob pol 16 narodna igra: »Mutec Osojski«. Delo nam nazorno riše mladostne podvige in padec ter pokoro poljskega kralja Boleslava Drznega, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v 6amoti osojskega samostana na Koroškem.
Dravograd
Sveti misijon bomo imeli v Dravogradu v dneh od 12. do 19 marca. Vodili ga bodo očetje frančiškani p. Gabriel Planinšek, Maribor, p, Benvenut Winkler iz Ljubljane in p. Otmar Vostner z Brezi). Posebno si ovešen bo zaključek na Jožefovo zvečer as rimsko procesijo po trgu. Vabimo vse, ki hodijo v našo proštijsko cerkev k službi božji, da se tudi misijonskih pobožnosti udeležijo, Vsaka hiša dobi posebno vabilo, 6 točnim programom. Bog daj 6voj blagoslov.
Dva velika pogreba smo imeli ta ponedeljek. Umrl je naš dolgoletni cerkveni ključar g. Pongrac Kobolt, po domače Kune, posestnik na Goriškem vrhu, in g. Alojz Glavači, upokojeni orožnik v Dravogradu. Oba je vzela dadkoma. Naj v miru počivata!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Elektriko krvavo rabimo, to živo čutimo v sedanji petrolejski 6tiski, kakor smo že tudi v jeseni, ko ni bilo moških doma. Dolgo že delajo 4 sosednje občine (naša, Cirkovce, Ptujska gora in Majšperg) na to, da jo dobimo Posebno, ko bo v Mariboru radijska postaja, nam bo hudo, če je še ne bi imeli. Prosimo!
Akcijo za ožrvitev fazanjega zaroda na našem Dravskem polju jc začelo mariborsko lovsko društvo. Pri nas bo prišlo v poštev obširno borovje na nekdanjem vojno-begunskem taborišču v Stmišču. Ravno tam posebno letos opazujemo kako prav je bilo, da so pred leti zasejali takoimenovani »mik«; saj bi brez t«ga grmičja bilo poginilo še mnogo več razne divjačine od lakote.
Naš lanski novomašnik, g. Franc Drevenšek, ki je pred kratkim odslužil vojaško službo v Nišu, je nastavljen na svojo prvo duhovniško službeno meeto kot kaplan j Stori ird pii Slovenjem Gradcu,
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulira 14
javlja izid žrebanja z dne 28. februarja V. razreda 39. kola:
50.000 din št. 30728, 63269.
24.000 din št. 46132.
20.000 din št. (2264, 45683, 80136.
16.000 din št. lf>493, 29433, 31510.
12.000 din št. 18609.
10.000 din št. 3850, 13324. 37081, 44261, 57674, 72086, 84069, 86970, 90122, 90388.
8000 din št. 25836, 43479, 49816, 53914, 53947, 75598.
6000 din št. 3067. 841 J, 9232, 10739, 20697, 39429, 60777, 71047, 72643, 74893, 75919, 82424, 85499.
5000 din št. 6294, 11477, 11532, 11537, 14736, 17141, 19680, 30977, 42116, 44907 48331, 50999, 53763, 54334, 38643. 64630, 71493, 76710, 86213.
4000 din št. 222, 2617, 3023, 8574, 14.198, 16403, 22139, 29189, 31019, 33277, 41079, 42221, 43163, 37979, 63146, 64688, 67463, 71893, 72312, 76793, 83104, 90388, 95137, 93469, 93763.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v četrtek, 29. t. m.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »VRELEC SREČE«, lahko denur takoj dvignejo.
Mali oglasi
V malih vdanih »ella vaaka beoeda 1 dlo; teultoTauJakl •rlaal t din Debelo tlakane naaluvna benedr ae računajo dvojno. Najmanjši aneaek ia maM »iclaa IS din. • Mali •alnal ae plačujejo takoj pri naročilu. ■ Pri oirlaalh reklamnera enačaja ae računu enokulonaka. I mm vlaoka •atltna »rstlca po I din • Za plamene odgovor* (leda malih oirlaaov treba prlloilU inamko.
Službe iičejo
Otroški kotitek
ZAČARANI GOZD
Dekle
vešče vseh hišnih del Išče službo v Ljubljani. NaRlov v upravi »Slov.« pod št. 2328.	(a
i|l!
Pošteno dekle
i S S o službo v gostilni vajena tudi kuhinje. — Cenj. ponudbe v upravo »Sloven.« pod »Poštena 2270.	(a
KOMPLETNE STANOVANJSKE OPREME
železno pohištvo, otriške vozičke dobavlja poceni »OBNOVA" F. Novak. Glavni trg 1 In Jurtileva ul. 6
Začasna dobava zdravstvenih potrebftin.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v petek 15. marca 1940 ob 11 v uradnih prostorih v Zagrebu, Miha-novičeva ul. 3/III prvo javno ponudbeno pismeno licitacijo za začasno dobavo sanitarnih potrebščin za krajevne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev za dobo 6 mesecev. Čas dobave se začenja s 1. aprilom 1940.
Ponudbe, pravilno kolkovane po odredbi T. br. 25 Taksne tarife Zakona o taksah, je treba oddati ali poslati po pošti v zaprti in zapečateni kuverti do zgoraj navedenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Varščino v znesku 10%> za domače, 20°/o za tuje ponudnike, je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420) vsaj do 10. ure za licitacijo določenega dneva.
Pogoje in obrazec ponudbe dobe interesenti lahko pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305) brezplačno. Polletna vrednost nabavke ca Din 15.000- —
St. 10.719/1940, 26. febr. 1940. Osrednji urad za zavarovanje delavcev.
Ekonom
v vsoh panogah kmetij stva verziran, želi na pomlad nastopiti službo. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod 325. (a
isssEaffli
Za ključavničarja
bi se rad Izučil močan fant z Gorenjske. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »17 ieterj«.	(v)
llužbodobe
Postrežnico
pridno in snažno sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2765.
Stenografija - strojepisje.
Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko učlilšče ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15.
to virm fiipjl
Vsakovrstno Zlato
srebro jn briljante kupuje vsako količino po najvišjih ecnah
A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8.
(23) Ančka je začutila, kako postaja vedno manjša in manjša. Malo plašno je pogledala Rdečelička, ki je bil sedaj prav tako velik kot ona in Pucka, ki je bil tak kot kak tiger. Rdečeliček pa se je zasmejal in rekel: >Jutri lahko dobiš še en bonbonček, pa boš zopet taka kot prej.<
Bukova drva
za kurjavo, sveža, ln bukove hlode, kupujemo v vsaki količini. - Ponudbe na I. MeštrovlC, Zagreb, Zrlnjevac 15, tel. 23-612.
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah I5ERNE, juvellr, LJubljana Wolfova ulica ŠL3
Samostojno kuharico
za hotel takoj sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobra kuharica« št. 2660.
Pekovskega pomočnika
ki je vajen vsakega dela ln tudi raznašanja kruha s svojim kolesom, sprejme : Pekarna Šenčur pri Kranju.
li 'J^rEff^
. Jajca, cvetje
vedno v zalogi pri B a -lohu - Kolodvorska 18.
Pisalni stroj
zelo dober, za vsako ceno naprodaj. - Cizel, Kotnikova 21-11.
Solidno gostilno
na prometni točki zaradi smrti ugodno prodam aH oddam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod značko »Solidnost« št. 273 6.
lEHSEDI
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni ln solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesto 60. 8prejemajo ee naročila
Srebro, drage kamne
ln vsakovrstno
zlato Kupuje
po najvišjih cenah Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(palača hotela jBlon")
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15,
Kupim takoj
dobro ohranjeno stružnico (Drehbank) — Ivan Prešeren, Kranj.
Kupujem
rabljene, v dobrem stanju se nahajajoče stroje: (Frlktlon-presse) torno ln vlečno stiskalnico — (Zlehpresse) rezkalni in strgalnl stroj, (Schaping-masehine ln Hobelmaschl-ne). - Ponudbe s točnim tehničnim opisom poslati na upravo »Slovenca« pod »Stroj 1000« št. 2717.
»Sauggas«
napravo z motorjem 180 do 240 k. s., novo ali že rabljeno, kupimo.
Gozdna uprava THURN,
RAVNE, p. GUSTANJ.
Lepo posestvo
zaokroženo, 12 oralov, z vilo ln potrebnimi gospodarskimi stavbami, vinograd, sadovnjaki, na izredno lepem položaju v bližini Maribora, prodam ali zamenjam za hišo do 250.000 din v bilo katerem večjem mestu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posestvo« št. 2724.
Vrtajeif!
ODDAJO:
Ključavničarsko delavnico
z inventarjem, na prometnem kraju, oddam v najem zaradi smrti. — Poizve se v gostilni Gr-čar, Šmartno pri Litij!.
ttandianja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
oddam z majem na Mirju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2771.
Stanovanje
2 krasni sobi, kuhinja ln pritlkline, v Stožieah oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2770.
Trisobno stanovanje
lepo, sončno, oddam za 1. maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2752.
SOBE ODDAJO:
Sostanovalca
iščem. Kastelic, Gosposka
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn drugo vrednostne papirje kupuje in plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Poizvedbe
Odpeljano kolo.
Voznik, kateremu sem Izročil moško kolo znamke »Trlumph«, ev. št. 100.442, da ga pelje v gostilno Marenče, Dolenjska cesta, ali pa oseba, ki kaj ve, kje se kolo nahaja, naj takoj sporoči proti nagradi v gostilni Marenče, Dolenjska cesta.
(24) Ker je Ančka tako strašno želela, je tudi Pucek dobil bonbonček. Toda mucek ni vedel, kaj se dogaja in je začel tako skakati okoli kot kak norček. Najbolj čudovite kozolce je obračal, tako da bi bil kralj od smeha kmalu počil.
Internacionalni založniški zavod
išče za LJUBLJANO in vsa mesta Dravske banovine, Banovine Hrvatske, Drinske in Dunav-ske banovine dobro vpeljane
ZASTOPNIKE(CE)
odnosno potnike(ce) za obiskovanje strank (Industrija. trgovina itd). Možnost visokega zaslužka. — Ponudbe na Publicilas d. d., Zagreb, llica 9, pod štev. 55 185.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Razglas
Čitajle in širite »Slovenca«!

Občina Domžale, okraj kamniški, objavlja, da je svoj razglas z dne 29. januarja 1940 spremenila v toliko, da bo
regulacijski načrt za trško občino Domžale
in uredba o njega izvajanju, razgrnjena na javni vpogled v času od 1. aprila do 1. julija 1940 in ne kot je bilo prvotno objavljeno, od 15. februarja do 15. maja 1940.
V ostalem velja prvi razglas nespremenjen.
Uprava občine Domžale,
dne 27. februarja 1940.

Prostovoljna gasilska četa v Gaber jih — Celje
javlja žalostno vest, da je njen soustanovitelj, dolgoletni odbornik in častni poveljnik, tovariš
- Anton Florič
danes ob pol dveh popoldne po daljši, težki bolezni umrl.
Pogreb bo v petek, dne 1. marca, ob 5 popoldne iz Gasilskega doma v Gaberjih na okoliško pokopališče.
Celje, dne 28. februarja 1040.
Jakob K. H e e r i
Berninski kralj
Roman s švicarskega pogorja
»Stric, recite vendar kaj,« je živo zaprosila Cilgija.
Tedaj je tiho obstal pred njo.
»Ali veš, kakšna se mi zdiš, Cilgija?« je dejal ves rdeč v obraz. »V avstrijskih deželah imajo loterijo, tisoč jih izgubi, da jih deset dobi, in samo eden zadene temo, ti pa igraš še bolj nevarno igro. Igraš na temo in poleg nje ležijo samo prazne številke. Nihče v Engadinu ne dvomi, da je Marko Paltram izreden človek, med ljudmi sluje kot nihče drugi, postati utegne, ko se popolnoma prebudi, velik v dobrem ali slabem, toda kaj v resnici je, ne vd nihče.«
»Igram na terno,« je odvrnila Cilgija zelo resno, »toda z velikim upanjem!«
Pogledala ga je z vso toplino in močjo svojih velikih lepih oči.
Tedaj je stopil župnik Tass, ki sicer ni ljubil osladnosti, pred svojo nečakinjo in ji položil iztegnjeno desnico na njeno glavo.
»O Cilgija, Cilgija, daj Bog, da bi tvoje glave ne doletelo zlol«
Globoko ganjena je molčala.
»To seveda razumem,« je dejal čez nekaj časa župnik mirnejše, »kdor tvega dobiti Paltrama, ne more ljubiti suhoparnega Sigismunda Gruberja. Če ljubiš takega moža, ne moreš več nazaj. Vprašanje se glasi samo: Ali te vodi do največje sreče ali v najgloblje gorje? Bojim se kamogaskarske pravljice, zakaj, veš sama.«
Cilgija mu je pa povedala, kako sta si pri cerkvici Matere božje priznala ljubezen.
Župnik ni verjel lastnim ušesom. »Paltram ne bo odšel nikoli več v življenju na lov?«
»To je njegova sveta, velika prisega,« je zatrdila Cilgija. Župnik je hodil po sobi gor in dol.
»Prisega, to je prisega, ki gre nad človeške močil S teboj moram priznati, da se lov ne sklada ravno dobro z duhovniškim poklicem, zakaj v vsakem lovu tiči nekaj Paltrama, toda Paltram je najstrast-nejši lovec, kar sem jih kdaj videl. Ako bo držal svojo obljubo šest tednov, je najmočnejši mož v Engadinu. Zato ti pravim: Cilgija, zidaj sicer svojo srečo na to skalo — šest tednov še, toda bodi proti njemu previdna!«
»Držal bo svojo prisego,« je rekla Cilgija verno, »in olajšala mu
jo bom ter osladila. Verujte mi, stric, Marko ni stazersko jezero, samo duša je, ki potrebuje sonca — dala mu ga bom.« Rekla je to z licem, ki je vzbujalo zaupanje.
Ko pa je razodela župniku tudi izletni načrt, je zmajal z glavo.
»Strpi se, dete, nič mi ne ugaja, ako se zamislim, da hodiš z njim sama po Bernini.«
Govoril je previdno in počasi.
Cilgija je za trenutek molčala, župnikove besede so Jo zadele na najobčutljivejšem mestu njenega srca. Potem so ji oči vzplamtele
»Kaj pa mislite o meni, stric? Ali nisem Cilgija Premont? Paltram je ognjevita duša, toda morali bi ga bili videti pri Piji, bil je čist ko dani Pa tudi obljubila sem mu že in ne morem umanjkati.«
V njenih besedah je bilo nekaj, kar je župnika premagalo, toda pomiril se ni.
»Pa pojdi v božjem imenu!« je dejal in gledal mračno, kar sicer ni bila njegova navada.
In napočil je dan potovanja.
Jutrnje megle so ležale težko in gosto med gorami, da si videl komaj roko pred očmi. In samo zvoki tovorniških zvoncev so se glasili v tej sivini ter naznanjali, da je na trdem, hrapavem potu vladalo vendarle še nekaj življenja.
Marko Paltram jc nosil svojo preprosto, čedno nedeljsko obleko ter polvisoki trdi klobuk. Cilgija se je bila ogrnila v lahek svetlorjav krznen plašč in si pokrila kite s čepico, kar jo je delalo zelo ljubko in se ji je odlično podajalo.
Tako sta stopala skozi gluho, mrazno sivino in nič ni odvajalo misli od najbližjega.
Marko je govoril o velikih uspehih pri izdelovanju orožja.
»Kaj te je prav za prav privedlo do tega, da si postal puškar, Marko?« je vprašala kramljaje.
»To mi je prirojeno,« je odvrnil. »Mislim, ko sem nosil še prve hlačice, so mi rožijali že prvi zaklepi in prvi celeni v žepu.«
»Prosim te, Marko, pripoveduj mi svojo mladost,« je zaprosila Cilgija.
In glej, drugače tako zaprti mladenič, ki ni bil maral o svoji preteklosti z nobeno besedo na dan, je govoril z odkritim veseljem, da, iz neke notranje nuje. Njegovo pripravljenost mu je poplačala s sladkim pogledom. Pripovedoval ji je o svoji lepi, vendar zagrenjeni materi, in da globin njenega srca ni razumel ne oče in ne kdo drugi v vasi, zaslutil jih je samo najstarejši sin. »Prijela me je,« je dejal, »dostikrat z obema rokama za temno kodrasto glavo, potopila oči v moje in se smejala s svojimi belimi zobmi: Markec, ne hodi po hišah
in ne poslušaj, kaj govorijo ljudje, hodi raje k vodi in v gozd! In ker ni bil zame nihče modrejši od moje matere, sem odhajal. Toda nikoli, preden se ni zjutraj umila in počesala. Zakaj to je bilo zame več nego jutrnja molitev. Sedel sem na stolec, sklenil roke, bil čisto tiho in gledal mater. Bogastvo njenih temnih las, ki so ji segali do kolen, so jo ogrinjali kakor plašč, in kadar je drčal po njih glavnik in so se preslegasto razdelili, je zablestelo izmed njih žensko obličje, da po moji misli ni bilo nobenega lepšega pod sinjim nebom, in njene oči so bile tako temne ko noč med drevjem v gozdu. Bila je njena srečna ura ali pol ure, kadar se je česala, in rada se je za to učasila Ne oziraje se na mojo prisotnost je začela potem sama s seboj govoriti, in skozi črno, lesketajočo se kopreno so šepetale njene besede tajinstveno na uho malemu dečku, ki je vsako ujel in ohranil. Biti je morala, preden je vzela mojega očeta, čisto na skrivnem zaročena z bogatim kmečkim mladeničem iz Scanfsa, pa jo je zapustil. Zakaj niene ustnice so prekipevale zaničevanja ljudi, trdih besed o onem iz Scani-sa, ostrih sodb o sosedih. Potem je nadaljevala: Toda moj Markec, moj Markec ,e pameten deček - največji bo v Maduleinu — ne, postati mora deželni sodnik V Engadinu - več, vendar tega ne morem povedati, kaj je govorila dalje! Z vso silo me je stisnila v naročje, da bi bd najraje zakričal, in mi je z dolgim poljubom sesala sapo iz duše.«
Z nobeno besedo ni pretrgala Cilgija Paltramove izpovedi.
ledaj je nadaljeval: »Tako me je pojila s svojo najglobljo notranjostjo, rastel sem, bil ona sama, kolikor se pač mora deček vreči po mater, ljubil sem, kar ,e ljubila ona, zaničeval, kar je zaničevala, in se lotil vsega, ker sem si bil svest njenega odobravanja. Pomagala m. je proti očetu pomagala proti celi vasi, ki sem ji bil s svojimi objestnostmi pravi strah.«
»Nekaj bi predvsem rada vedela,« je dejala Cilgija. »Ali je res, da si nekoč opečeni deklici pregnal bolečine?«
vzdihnil S°nČna kČ 'e 'Zginila S PaltramovcŽa obraza, molčal je in
U	'e,|€ i.l°d«OVOril fez nekai ^sa. »Odkril sem v sebi moč,
ki je ni imel nihče drugi v naši dolini. Prestrašil sem se in bil vesel,
r Zpm-e1°' m govori,la ,mi ie na "ho blaznosti, ki jih ne maram razkladat! Poželjivo sem srkal sladki strup vase, ni mi bilo mar ne Boga ne hudiča, skrivoma sem vsakega človeka samo preizkušal, ali bo pač podlegel mojim očem. Na videz sem se upiral hoditi k bolnikom, pa sem gorel od želje, da bi bil ves Engadin bolan in bi smel priti in reči: Ne smeš čutiti nobenih bolečin, in bi ga prisilil k temu z rokami in očmi.«
Cilgija je vzdihnila. S tesnobo v srcu je stopala poleg njega.
Za Juuoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifc
Izdajatelj: inž, Jože Sodia
Urednik: Viktor CenčiS
<