T N aj večji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki« Hm largest Slovenian Daily m I i the United States. i Issued every day except Sundays q WLm and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Concress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 270. — ŠTEV. 270. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 17, 1931. — TOREK, 17. NOVEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. PRIČETEK VELIKIH VOJAŠKIH OPERACIJ OB NONNI GENERAL MAH ČAN ŠAN, KI GA PODPIRA HSUE LIANG, JE ŽE NAPADEL JAPONCE Poveljnik kitajskih čet v Mandžuriji je že vtretjič odločno zavrnil zahteve japonskega generala. Japonci nameravajo zasesti važno mesto Tsit-sihar. — Cang Hsue Liang bo dal na razpolago trideset tisoč vojakov. — Japonci pravijo, da ne ..omalovažujejo Lige narodov. Proces proti majnarjem v Harlanu TIENTSIN, Kitajska, 16. novembra. — V kitajskih krogih tega mesta prevladuje mnenje, da so se danes začele onstran reke Nonni velike vojaške operacije. Boji, ki so izbruhnili, bodo bolj ob-tipni in krvavi kot so bili kdaj izza vpada Japoncev v Mandžurijo. Mandžurski general Mah Can San je že vtretje odločno zavrnil zahteve vrhovnega poveljnika japonskih čet, generala Honja. Honjo namreč zahteva, da mora Mah povesti svoje vojaštvo preko tračnic kitajske vzhodne železnice, pri kateri je Rusija tako zelo interesirana ter prepustiti Japoncem kontrolo nad kitajsko železnico med Taonanom in Anganchi. Honjo pravi, da bi se Japonci umaknili edinole v slučaju, če bi Mah ugodil tem zahtevam. Tokio, Japonsko, 16. novembra. — Neko japonsko poročilo iz Harbina naznanja, da je mandžurski general Mah Can San ob jutranji zori vpri-zoril napad na japonske postojanke pri Tahsingu ter da se vrše vroči boji. General Mah Can San je uvedel ofenzivo, ker se zanaša na pomoč 30,000 vojakov, katere mu bo poslal Cang Hsue Liang, ki šo ga Japonci odstavili kot governerja Mandžurije. Mah bo izvedel še pred četrtkom odločilni udarec, kajti v četrtek bodo že dospela japonska ojačenja v Mukden. Japonski generalni štab je poslal na bojišče večjo število zrakoplovov. LONDON, Anglija, 16. novembra. — "Daily Mail" je dobil iz Tsitsihara brzojavko, da so vrgli japonski letalci trideset bomb na kitajske postojanke ob Angarichi, pa niso povzročili škode. MUKDEN, Mandžurija, 16. novembra. — General Honjo ni v tukajšnjem japonskem glavnem stanu prav nič tajil, da so Japonci prodrli že precej proti severu ter da nameravajo zasesti Tsitsihar. Ako bo prišlo do tega, bo padla krivda na kitajskega generala Maha, ki baje resno ogroža japonske postojanke. Zastopniku "Associated Press" je rekel Honjo: — Evropejci domnevajo, da so v Mandžuriji take razmere, kot so naprimer v Evropi. Mislijo, da zamore japonska armada kar meni nič, tebi nič, oditi, nakar bi jo nadomestila kaka kitajska oblast. To pa ni res. Umaknitev japonskih čet je naravnost nemogoča. Mandžursko vlado je treba tako rerganizirati, da bo zamogla vzdržati mir. Tega pa ni mgoče' kar preko noči storiti. To bo trajalo več mesecev, nemara več let. Mi bomo storili vse, kar bomo mogli, da bomo spravili to zadevo v tek. — Ce se nočemo vkloniti zahtevam sveta Lige narodov in če nočemo odpoklicati svojega vojaštva, ni še s tem rečeno, da ne uvažujemo Lige narodov. Varnost japonske lastnine in zaščita japonskih življenj sta nam pa nad vse. — Kitajci širijo svojo bojno črto, kopljejo strelne jarke in koncentrirajo silne množine vojaštva. Vsega tega ne moremo mirno gledati. MUČITEUA OTROKA PRED SODIŠČEM Mačeha je imela otroka zaprtega v omari. — Otrok je bil prepeljan v bolnico.— Starisi pridejo v petek pred sodišče. WASHINGTON, D. C., IG- novembra. — Deset dni potem, ko je neka policistka rešila 13 let staro Edith Riley iz omare v stanovanju njenih starišev. je porota Columbia okraja izrekla obilolž-bo proti očetu Ilarry L. Riley in njeni mačehi Elsie Riley. lirat in sestra mučenega otroka sta izpovedala, da je mačeha zadnja štiri leta imela skoro vedno Edith zaprto v omari. Deklica je bila vsled pomanjkanja zraka in hrane tako oslabljena, da je bila takoj prepeljana v bolnico, kjer bo morala ostati najmanj šest mesecev. SStariša so sedaj na svobodi pod jamščino $2500 in prideta pred sodišče v petek. IZGUBLJENI NA MORJU Osem oseb, ki so se podale v nedeljo z motornim čolnom na morje, še vedno pogrešajo. IZŠEL JE SLO YENSK0 - AMER1KANSK1 KOLEDAR za leto 1932 CENA 50c 'GLAS NARODA* 218 W. lSfch Street New ¥ork City ZAGONETEN _SAMOMOR Peljala sta se z zabave domov. — Zena je po-; tegnila možev revolver! in se ustrelila. —Vzrok neznan. NADŠKOF SEDEJ ODŠEL V POKOJ Papež ga je razrešil nadškofijskih funkcij in ga imenoval za titularnega nadškofa v Egini. RI^ Italija. 31. oktobra. — Goriško - gradisčaaiski nadškof Mons. Frančišek Sede j je zaradi svojega slabotnega zdravja in starosti prosil papeža, da ga odveze škofijskih funkcij. Papež je njegovo prošnjo sprejel in ga imenoval za titularnega nadškofa v Egini. * Ta brzojavka je napravila porazen vtis na vse goriško ljudstvo. ki mu je bil nadškof dr. Se-dej v sedanjih najtežjih časih velika opora. Vsi se s skrbjo vpra- PREBIVALSTVO NAPETO ČAKA PRIČETKA OBRAVNAVE HARLAN, Ky., 16. novembra. — Velika napetost vlada v štirih okrajih Harlan premogarskega okrožja, ko se sodnijske oblasti pripravljajo na obravnavo glede ubojstev, ki so se zgodila poleti v tem okrožju. Med mrtvimi so trije stavkarji in štirje možje postave. Trije med temi so bili deputy šerifi Otto Le, Jim Danieles in Howard Jones in so bili ubiti v boju v Evarts, Ky., ko je 40 Ktavkarjev obkolilo avtomobil s šerifom in tXad trideset mož se nahaja v senei električnega stola, ker so bili udeleženi pri komunistični voj ni — kot nekateri listi nazivija-jo ta boj med delavci in kompa-nijami — kjer je bilo ubitih sedem mož preteklo poletje. Vse liarlansko okrožje je odločno i njegovimi pomagači. ki so bili na proti temu, da bi se kaj takega 1 potu v Ilarlan. da nekega aretira-še kdaj ponovilo. j jo. Estes Coxu je bila pri tem od- ! streljeno rama in je ušel. Ifarlansko polje je sedaj mirno; in je že mirno tri mesece, toda Stavkarji so bili skoro skozi ce-pod površjem vlada še vedno ve- lo Poletje oboroženi. Po mestih v lika npaetost. Ilarlan pa je na okolci BO vdirali v trgovine in od-straži. Razburjeni okraj je s po-|važali cele vozove živil. Požgali šujejo, kaj jim bo prinesla bližnja močjo Ameriške legije zadušil so več hiš in bombardirali rove. bodočnost. Primorskemu ljudstvu 'komunizem.7 in njega pripadnike T"ji agitatorji so drugače mirne ...........' ' I T.1 •S. Frederick K. Buckley, staraj 7ef,~se ^"uiitrefila, ko se je s | zaJ je ostal edinole še tržaški škof | Kogar, ki še razume njegov polo-in mu skuša lajšati neznosno tujerodno breme. Ali ne bodo Currv. Kot igralka je uživala velik sloves. Buckley je bil rojen v Angliji. Takoj, ko je prišel \ Ameriko. je . pričel pisati za razne časopise, po-I zneje je sam izdajal neko revijo. M1LLV1LLE, X. J., lfi. nov. — Tri učiteljice in pet njih prijateljev se je z motornim čolnom odpeljalo na morje v nedeljo dopoldne in do sedaj se še.niso vrnili. Najbrže jih je vihar odnesel na visoko morje. Obrežni parniki. aeroplani. ri- slednjič pa se je popolnoma po-biški parniki iščejo ob obrežju SVetil pisateljevanju. New Jersey, pa do sedaj jih še Xjena mati je nevarno bolna v niso našli. Xew Yorku. Xjen brat Thomas A. V družbi so bili: Isabele Me- Curry je tudi pisatelj. Zapušča Caughev, stara 25 let. Alma M o- devetletno hčerk ver, 26, Hannah Evan, 21. njen brat Irwin Ewan. 18, Harper Chance. 18, in trije bratje Roe. Kenneth, 15, Ilarwood, 17, in Marshall. 18 let. Motorni čoln je last Chanceje-vega očeta in družba se je odpeljala v nedeljo malo pred poldnem. Ker se do zjutraj niso vrnili. je Chance naznanil oblastim. Celo noč in proti jutru je ležala gosta megla nad morjem, vsled cesar so izgubili smer in mesto,____ da bi se vozili proti obrežju, so! krenili na široko morje. | "WEIjLESLEY, Mass.. 1«. nov. Kolikor je znano, nimajo s se-! Vpokojeni profesor glasbe. Ila-boj nobene pitne vodo. Kabina na niilton C. MacDougal, je nazna-čolnu nima dovolj prostora za policiji, da je 17 let stara Ro-vseh osem oseb. I semary Palmer Gilding, hči ban- {kirja iz Londona, izginila. Profesor McDougal je rekel, da i je deklica bila v njegovi hiši 14 , mesecev. V soboto pa je izginila med 3. in 5. uro popoldne. Ko so zapazili njeno odsotnost, so tudi našli, da je izginil njen kovčeg z dvema oblekama in suknjo. MaoDougal si ne more misliti. X'ORWALK, Conn., 1(». nov. — Mrs. 35 Ief svojim možem peljala z neke zabave domov v avtomobilu. [ Buckley je imel navado nositi s seboj revolver. Ko pa je šel na domačo zabavo k nekemu svoje-' mu prijatelju, je djal revolver v svojo suknjo. Xa pot i domov je njegova žena potegnila revolver. iz žepa in predno ji je mogel mož zabraniti, se je ustrelila v glavo, j služboval eno leto v domačem kra- Bila je na mestu mrtva. 'J11- nato Je odšel »a DunaJ- Vrml Bucklev je pisatelj kratkih pri-! se i* kot doktor sv. pisma in napo vest i in novel. Dobil je že za * stoPil s,llžbo profesorja v gori-svoja dela tudi nagrado. Posebno j škem centralnem semenišču. Po piše povesti iz divjega zapada. | nekai letih > bil imenovan za Mrs. Buckle v je bila doma iz ravnatelja "Augustinea" na Du-Chester, Pa. in je bila kot gleda-j naJ*u- Leta 18!'8 kardinal liška igralka, pod imenom Helen Missia imenoval za stolnega ka- innrda sedaj na Goriškem zavladale enake razmere kakor v Istri in okrog Reke. Goriški knez in nadškof dr. Fran Sedej se je rodil 10. oktobra 1854. Študiral je v Gorici, kjer je bil posvečen v duhovnika DEKLICA JE IZGINILA Bankir jeva hčerka je izginila. —KovČeg in dve obleki pogrešajo. — S fanti se ni pečala. nonika in dekana v Gorici, leta lfHMJ je bil imenovan za nadškofa. Letos je 25. marca praznoval 25. letnico svojega škofovanja. Dr. Sedej je bil Cerkljan in že kot tak mož jeklenega značaja in mehkega srca. Poleg vsega pa je bil izredno naobražen. Ta njegova svojstva so mu na mah osvo-! jila srca ne le Slovencev iz Goriške. marveč tudi sosedov iz Fur-lanije. V zadnjem času je bolehal. Doživel je sedem križev in sedem let. Starček je le s težavo in največjim samozatajevanjem vršil med svojim ljudstvom svojo težko službo. Sedaj je odložil svoje breme. Ljudstvu je dal vse svoje moči, kar bi mu najrajši dal. ni mogel. To je bilo poleg starosti in bolezni vzrok, da si je zaželel miru in pokoja. SNEG IN TOČA ROCHESTER, lX. 11.. 16. nov. Danes je tukaj snežilo dve uri, nato je pričelo deževati. Ponoči pa je pa padala toča in zjutraj je bilo vse zamrznjeno. POGREB CERKVE NAJ DELAJO. NE PA MOLIJO ZA POMOČ Protestantovski pastor dr. Mi-not Simons v Xew Yorku je obsojal duhovnike, ki prirejajo molitve za brezposelne. — Zdaj ni naloga cerkve, da kliče božjo pomoč, da bi brezposelni dobili delo. temveč da ganejo človeška srca, da store vse, kar je mogoče, da pomagajo nesrečnežem v tem času nesreče, — je rekel dr. Simons. pognal v skrivališča. Le malo "komunistov" je še raztresenih po hribih in oblasti jih ne marajo izzivati, da bi zopet pričeli z vojno. Ilarlan se spominja svojih mrtvih. Okraj je vi,del pravo vojno — komunistično vojno. Puške so pokale po hribih in nekaj teh pušk je še vedno v gorah. Nekaj komunističnih agitatorjev. ki so prišli iz Xew Yorka in Chicaga in ki so nahujskali nesrečne majnerje, so zbežali, od koder so prišli. Nekateri pa se nahajajo v ječah in čakajo na sodbo. Oblastveni pogoni so iztrebili njih shajališča in urade. Nevarnost je pa še vedno. Prvi. ki je padel kot žrtev teh bojev, je bil deputy šerif Jess Burnett, za čigar umor bo v sredo prišel pred sodišče Bill Burnet v Sterling, Ky. niajnarje zapeljali v nasilje. Umori so zbudili javnost in šerif John H. Blanr je poslal v gore 400 svojih mož. Poveljnik krajevne Ameriške legije Dr. Joseph AY. Nolan, pa je poslal svoje ljudi, da so nagovarjali zaepeljane premogarje k razumnemu postopanju. Tudi Fnited Mine Workers in American Federation of Labor so ne pridružili pomirjevalnemu delovanju. Danes obratuje vsak rudnik v tem okrožju. Položaj v celoti izgleda, da se je izboljšal in Ilarlan misli, da je prišel srečno skozi ogenj. POPRAVEK. Včeraj je pri zaporedni številki "Glas Naroda" nastala neljuba pomota. Namesto štv. 274 se ima glasiti štv. 2G9. Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 .......... .......... % 9.45 Din 1000 .......... Din 2500 .......... Din 3000 .......... ---------- $ 54.90 Din 5000 ______ ------- $ 91.00 Din 10,000 ________ ---------- $181.00 V ITALUO Lir 10« .......................... $ 5.70 Lir 200 ........................... $11.20 Ur 300 ............................ $16.65 Lir '500 ------------------- $27.15 Lir 1000 ______ $53.75 zakaj bi bila deklica zapustila dom. Pravi, da je poznala ntalo no pod nadzorstvom sxoje gover- i ljudi in še ti so bili samo prija-pokojne Mrs. Josephine P^shel telji njegove družine, bo v četrtek ob desetih dopoldne I Občevala ni z nobenim fantom, z mašo v cerkvi sv. Brigite. St. { kot z onimi, ki so občevali v Mac-Nicholas Ave., Kidgewood, L. I., na pokopališče sv. Trojice. nante. Tudi z dekleti v okolici ni imela nikake posebne zveze. 'Njen potni list je bil izdan za šest mesecev in nameravala je o-Dougalovi hiši. Odkar je prišla v stati pri MacDougalovih še pol-Ameriko iz Londona, je bila ved-' drugi mesee. Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu v Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje. Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: _ Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35. — 88 centov; za $40. — «1.; za $45. — »1.13; za $50. — »1.25; za $100-^*2.50 za $200. — »5.; za $300. — »6. Za lsplattlo Teijlh metkov kot acoraj navedeno, bodi« v ttntfllfc lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie bolj te pogoje. Prt velikih neka«* lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporamuay te glede načina nafcasHs Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER n pristojbina II* S^kser State Bank Hew York, N. T 82 Cortlandt Street Telephone R A mlaj NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 17, 1931 THK LARGEST SLOVENE DAILY I* f7. 8. A. Glas Naroda" OvMd and Pnbttabtfi by ■Him■■mini | |CA Corporation)! ftaee of MS W, of th* corporation and addrcwee of above officers: •I Manhattan, New York City, N. f. GLAS NARODA* (▼•4m at tha rw»»i«> Every Day Kzcapt Sundays and Holiday« lato valla Hat aa Ameriko „Za New York aa celo leto 17.00 In Kanado _UDOjjZa pol leta--------------------»sao Sa pol leta .. ... , f«. Povprečni izdatki nt društvo "Slovenski Dom*', jaz pa gajo na en odstotek, in niearje; 4. posojila so restriktirana na prese- Oopia brai podplat ln u—banatl ae ne prlobdujejo. Denar naj aa blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da m nam todl prejinje blvaUAče nsmanl, da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA"« SIC W. 11th Street, New York, N X. Telephone: CHelaca 3—SS7S ARMADA NEZAPOSLENIH NA POHODU Iz malega »nestera Yeniassee v Smith Carolini poročajo: — — (i redo, gredo- nepregledne so njihove vrste, h rez konca in kraja .Gredo mladi in stari, zdravi in navidez veseli, slabotni, kruljevei in šepavei. Gredo skozi to malo mesto, ležeče ob veliki obrežni cesti. (Iredo proti obljub ljeni deželi Floridi. — Nezaposleni so, in to je vsakoletna zimska selitev armade nezaposlenih proti Jugu, da se izognejo mrazu in strahotam severne zime. Sleherno leto je bila ta armada velika, toda še nikdar tako velika ko letos. — Lačni so, zaviti v cunje, za vožnje prosijo, obešajo se na osebne in tovorne vlake. Večinoma pa gredo, nekateri se plazijo, nekateri ob bergljali. Ta ali oni se na malem vozičku poriva naprej. Industrija mu je odsekala eno ali pa obe nogi. — Pa niso samo možje in fantje. Med njimi so tudi ženske z otroei v naročju, nekatere v zadnjem mesecu nosečnosti* Nekatere imajo jk» dva, nekatere po pet otrok. Za hip se ustavijo, malo poprosijo, pa hajd, naprej na pot, proti obljubljeni deželi — Floridi. — Prednje straže te silne armade so že dospele v Florido, doeim skušajo floridske oblasti v obupu in naporih uveljaviti. — Podobne postave skušajo uveljaviti tudi v Cieorgi-ji, South Carolini in North Carolini in jih izvesti, magari 8 pomočjo bajoneta. — Prejšnja leta je bilo drugače. Prej je dobil sleherni nezaposleni delo, suženjsko delo- seveda, pri katerem se je izmačil in izstradal do smrti. — Danes pa kaj takega ni mogoče. Danes so eelo kaznilnice in jetnišnice prenapolnjene. — Občinske blagajne so prazne, in iz njih niti učiteljev ne morejo plačevati. Ječ in kaznilnic je premalo in so premajhne, da bi za kazen zaprli tisočere nezaposlene. — Boje se, da bo moralo to zimo stati domače prebivalstva v krušnih vrstah, česar se dosedaj na Jugu ni še nikdar zgodilo. — Govore o nemirih in izgredih in eelo o revoluciji. — Pobožnjaki kažejo proti nebu, govoreč, da je to božja volja, da jih Bog kaznuje za njihove grehe ali za grehe njihovih starišev. — Armada lačnih in razcapanih pa koraka. Bose noge krvave na trdi, mrzli, eementirani cesti. — Armada brezposelnih, korakajoča skozi deželo iz. dosedaj ni propadlo niti eno stavbinsko in posojilno društvo v okraju Cook, kar je zelo zna ril-* no v teh časih, ko skoro vsak dan poči ena ali druga banka. V fbicagu je skoro 7."»^ prebivalstva, ki nima nikakepa pojma varnosti vlaganja denarja pri stavbinskih in posojilnih društvih, in zato bi bilo potrebno, da društva zaporno reklamo v časopisju in tako seznanijo prebivalstvo kje lahko bolj varno in obresto-nostnejše vlagajo svoje prihranke. Na konvenciji je bil tudi g. II. M. Dodfish, Building & Loan Institute of Illinois, Chapter G4 of United States League. Poročal je o delovanju U. S. Lige. o pažnji njenih zastopnikov v kongresu, da ne sprejme stavbinskih društvom kvarljivih zakonov, kar je stalo ligo v zadnjem letii nekaj nad tri tisoč dolarjev. Wall Street I ! SLOVENSKI AMERIKAKSKI KOLEDAR imajo v zalogi sledeči naši zastopniki: M. Bajuk, Walsenburg, Colo. A. feobek, Cleveland, O. J. B1 is h, Chicago, 111. J. Brezovec. Conemaugh, Pa. A. Germ, Braddock, Pa. J. Jovan. West Newton. Pa. J. Koren, Milwaukee, Wis. F. Masle, Little Falls, N. Y. R. Metež. Brooklyn. S. Y. A. Močnik. Girard. Kans. J. Previč, Export. Pa. A. Saftich, Pueblo, Colo. F. Shefrar. Turtle Creek. Pa. J. Slapnik, Collinwood, O. C. Strnisha, Gowanda, N. Y. P. Stular, Detroit, Mich. J. Zelene, Waukegan, m. J. Zorman, Sheboygan, Wis. POZIV! Podpisani poživljam osebo, ki je pisala anonimno pismo moji ženi v staro domovino, da se o-glasi. Gotovo se ne zaveda, kaj je storila z lažnjivini poročilom. .Moja žena je nesrečna za celo življenje. ker veruje lažnjivemu poročilu. da sem se preselil na Oakley Dopisi. Hew York, N. Y. Po končanem poletju se je v j našr naselbini zopet oživelo dru- | štveno življenje. Veselice so bile I skoro vsako soboto in vsako nedeljo. | Zadnjo soboto je "Slovan" pri-i redil Martinovanje. ki je bilo ze-; lo dobro obiskano. Zares takega obiska nikdo ne bi pričakoval; } mnopo ljudi je namreč moralo j oditi, ker niso več dobili prosto-' j ra. Zabava je bila v vsakem oziru | kar najboljša, toda naj mi raz-| ni predstavljalei pri krstu irove- vega vina oproste. du jib ne navedeni po imenu, kajti ne laskam se rad. Bili so vsi dobri in tudi splošna postrežba ni mogla biti boljša. Kot je vse kazalo, je moral imeti "Slovan** lep dohodek. Čestitam ! Peter Zgaga I>ogatin je v gotovem oziru res usmiljenja vreden človek. Ce ničesar ne dela. pravijo, da živi na stroške drupih ljudi; če pa dela. pravijo, da drugim ljudem kruh odjeda. # Letos so ženski, kožuhi dosti ceneji kot so bHi lani. Toda žena mora tudi dosti bolj jokati, predno preprosi moža. da pra ji kupi. * — Ženske — je rekel neki pisatelj — so paradiž za oči, vice za denarnico in peklo za dušo. * Oba. tako moški kot ženska, sta dosti prispevala k eivilizaeiji. Toda prispevki se zelo razlik u-jeo med seboj. Moški naprimer je iznašel motor za avtomobil, doeim j«' v av-j tomobilu iznajdba ženske stekle- suhih — Prihodnjo nedeljo bo pa zo- i na vaza. v kateri je šoj>ek pet zabava "Bleda" na Osmi. | rož. Igrali bodo igro "Don Fernan-j * do* in kot so mi nekateri i p rale i j Post aren bogatin je vzel za že-povedali, je ijjra nad vse zabav-j no mlado, toda revno iepotieo. samo radi bab. To je velika laž.J,la. , Zelo mu je bila ud an a in tudi •laz sem se selil zato. da imam j Prav gotovo bo navzlic seda-; hvaležna mu je bila. ker ji je dal bližje na delo in da mi ni treba njim pasjim dnem dobra ndelež- J živeti v razkošju in je izpolnil plačevati stanarine. Dalje piše, da ! ba, kajti vsak Slovenec v New ' vsako njeno željo in veliki bankirji pritiskajo na j ™k (la": kar ni Pes; jaz Y"rk" ' Tua' JaZ b°m ta"1 V8<>m- ~ Ko jo ,Movek obrit' s0 >>a se toliko zanimate za mene. zato bodo prišli, kličem: Xa svidenje! j 4-.ntj dvajset let mlajšega. želim izvedeti tudi ime. da vem s kom imam opraviti. Imam pa prijatelje, ki lahko svedočijo. da način kot privatne banke, toda ligini zastopniki so »o uspešno Prof. J.Pngh od American Saving Building & Loan Institute, ko lepo je nastopal šolski mešani Chapter 64, je apeliral na dele GENETUNNEY B0PEST0VAL Bivši jon bo ▼ kratkem post«! oče. — Otrok bo rojen ▼ New Yorkn. Kot mo isdali njegovi prijatelji, bo Oene Tunney v kratkkem postal oče. V nekaj dneh se »vajo njegovi ženi, rojeni Pol-Lauder, dopolniti dnevi in bo . prmvijo zdravni- ki, se bo to zgodilo kmalu po 20. novembru. tticer ni bilo povedano, kje bo dedič Lauderjevih milijonov zagledal luč sveta, vendar pa vsi dootoevajo, da v New Yorku, kajti 31 rs. Tunney se zadnje čase drži blizu iXew Yorka. * Prejšnji boksarski šampijon in Polly Lauder, ki prihaja iz odlične rodbine, sta bila poročena v Italiji v oktobru 1928. Nato sta ostala dolgo časa v .Evropi. Po zbor, ki je žel aplavz za aplavzom, ko je zapel "Hej Slovani". Predsednik lige, g. Petru, ki je rodom Čeh, se je v imenu delegacije toplo zahvalil mestni upravi in občinstvu za gostoljubni sprejem delegatov. O delovanju lige je g. Petru podal obširno poročilo. V letu 1930—1931 so imela stavbinska društva velike težkoče, ker so banke odklonile skoro vsako pomoč, toda vkljub temu so stavbinska in posojilna društva v državi Illinois napredovala, nasprotno pa je veliko bank zaprlo vrata. Vlagatelji so imeli velike izgube, nekateri so eelo prišli ob vse. V teku leta je imovina društev narasla za $31.000,000, medtem ko se cenijo izgube vlagateljev na bankah nad $80,000,000. To je en najlepših dokazov, da so stavbinska in posojilna društva bolj varna kot banke. Državni zagoni protektirajo vlagatelje stavbinskih društev, kajti liga skrbi, da njen pravni oddelek skrbno pazi na državno postavo-dajo in prepreči vsako predlogo, ki bi bila škodljiva stavbinskim dru;tvom. da postane zakon, obenem pa gleda na to, da zbornica sprejme nadaljne varnostne zakone v korist članstva in društev. Omenim naj. da je g. Petru, poleg drugih resolucij koristnih za stavbinska društva, predložil resolucijo za popravek 18. amend-menta k ustavi. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli delegati Cook okraja, med temi gg. Cyril »T. Randus in J. P. Rebicki in zastopniki po deželi. Predloženo resolucijo so mestni časopisi priobčili v celoti in to je tako raztogotilo delegate izven-mest nih krajev, da so zahtevali poimensko glasovanje, kar je pripomoglo, da ni bila resolucija sprejeta. Poročilo tajnika lige, g. W. B. Whitlock, je bilo skoro slično poročilu predsednika, edino da je on še omenil nekaj o vzajemnosti American Saving Building and Loan Institute of Illinois, Chap ter 64, o čemur sledi pozneje. Konferenca tajnikov je bila zelo zanimiva. Razpravljalo se je o napovedi dviganja denarja, o iz plačevanju članom, ko potečejo delnice ali pa pred njih dozore-lostjo. Iz poročil je bilo povzeti, da društva po deželi, ki so po članstvu in imovini manjša kot pa nekatera po večjih mestih, nimajo skoro nobenih težkoč v tej depresiji, so pa prizadeta velika društva, ki pa vkljub tem poslujejo in izplačujejo vloge svojim članom. Dognano je bilo, da so stavbinska in posojilna društva bolj var gate in tajnike, da se vpišejo v ta chapter in se seznanijo z knjigovodstvom. poslovanjem in o drugih potrebnih rečeh, ki bodo v večjo korist društvom in delničarjem. in je napl^šal, da bi morala stavbinska in posojilna društva ravno tako oglašati v lokalnih listih v dobrih in slabih časih, kot drug business, ker le z izobrazbo ljudstva bo mogoč večji napredek in večja varnost vlagateljev. Temu priporočilu je sledil g. Sidney J. Keclik, tajnik prej omenjenega Instituta s povabilom, da se stavbinska in posojilna društva okraja Cook v ce-losti organizirajo in skupno o-glašajo v raznih listih in se poslu-zujejejo tudi radia v ta namen, da se tem bolj zanteresira splošna javnoist za stavbinska društva, njih delo in varnost vloženega denarja. G. Joseph J. Janda, predsednik češko-slovanske lige je podal daljše poročilo, tičoče se okraja Cook, ravno tako sta poročala o njih delovanju g. John Czekala, o delu med Poljaki in g. John Kucliin-skas o njih delu med Lit vine i. Zadnji dan zasedanja so bili podani razni računi, resolucije in priporočila kot tudi določitev kra ja konvencije. V nov odbor Lige so bili izvoljeni: Frank O. Schneider, Kan-kake, predsednik; R. McCona-chie, Sparta, prvi podpredsednik; Xicholas Johnson. Batavia, drugi podpredsednik; Albert NiedbaLski Chicago, tretji podpredsednik: William Raddatz, Chicago, četrti podpredserdnik; TV. B. "Whitlock. Springfield, tajnik; O. "VV. \Valr kup, Galesburg, blagajnik. Naj omenim, da je mpsto Peoria. ki leži ob reki Illinois in ima zelo lepo lego, drugo največje mesto v državi Illinois in da šteje nad 100 tisoč prebivalcev. Pred prohibicijo je bilo tu jako živahno, mesto je tedaj slovilo kot centralni žitni trg in pa radi velikih žganja ri j. K zaključku naj še omenim, da je imelo Jugoslovansko stavbin-sko in posojilno društvo ob zaključku računov dne 30. septembra t. 1. $388,316.82 imovine in da je bila 52. serija delnic izdana 2. oktobra. 53. serija pa bo izdana v soboto, 2. januarja 1932. pošteno živilu in da je vse laž, kar je opravljiva roka napisala o meni in zato se že zdaj zgražajo nad osebo, ki je tako grdo obrekova-lo mene napram moji ženi. Zahtevam torej, da se oglasi, če Poročevalec. — Zakaj se pa zjutraj briješ Raje hi se zvečer — mu je rekla. Detroit, Mich. Zopet se nam obeta nekaj lepega na našem odru. V nedeljo, dne 22 vprizori pevski in novembra, dramatični Kdo zauiore rešiti uganko, kako je to, da ni nobena hči taka kot je njena mati, navzllic temu so si pa vse ženske podobne. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo povratku v Ameriko sta živela izmenoma v New Yorku in na po- j na kot banke, in to pa iz teh raz-aestvu ženinega očeta v državi I logov: NAPRODAJ 4 nadstropna zidana hiša, 14 aob, • • • t C kopališč, soparam kurjava in vro- fttte aa VOLK. 874 JKPTOftON 1. društva ne plačujejo velikih AVR, BROOKLYN. V. T. T— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City nica ne. bom pa skušal dotično osebo J zbor "Slavec" lepo igro "( arov-iznajti in zadoščenje iskati na pravem mestu. Frank Papež, Oakley, Wyo. Ni prav. če moški vse p«je. kar mu ženska ponudi. Ce bi bil Adam mulo bolj i%-To bo prvi nastop tega še mla- bireen in bi zavrnil jabolko, ki dega zbora, pa si je zadal jako težko nalogo, ker iznenaditi hoče občinstvo z res lepim in bogatim programom. Že sama igra "Čarovnica' je nekaj lepega, polna domačega petja, veselega kiuetskega življenja, nesrečne ljubezni itd. Poleg tega nastopi pevski zbor. in tudi med dejanji bodo peti lepi ilueti. Kot se že omenil, je to prva Slavčeva prireditev. Pokažimo pevcem in igralcem, da se zanimamo za lepo slovensko pesem in dramatiko in pridimo polnošte-vilno. Ker vemo. da so slabe delavske razmere, smo naredili jako nizko vstopnino in sicer 40e v predpro-daji, 50e pri vratih. Toraj ne pozabite v nedeljo 22. novembra ob 3. uri popoldan v Delavskem Domu. 437 Artilerv Ave. C. Stular. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj. BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank 1«. X. mu pa je Eva ponudila, bi bili še danes v paradižu. * Tnec je prišel v malo niestes" in boječe vprašal domačina, kje bi se moplo dobiti požirek pijaee. Domačin mu je pokazal veliko hišo rekoč: — Vidite tan« tisto hišo.' — Da. — je odvrnil tujec. — V nji živi načelnik tukajšnje podružnice Antisalonske Lipe. — On vendar ne prodaja žpa-nja — se je začudil tujce. — Je rekel, da pa mesec dni ne bo prodajal, ker so pa zadnji teden dvakrat zaporedoma zalotili. Edinole v tisti hiši ne dobite žganja, sicer pa v vsaki. * — Oče. kaj pa je to "časnikarska raca"? — je vprašal sinček očeta. — Če si urednik kaj izmisli, pa da natisniti kot resničen dogodek. Če naprimer čitaš v časopisu, da je krava vrgla tri teleta, je to ponavadi le eno tele. dve sta pa raei. ¥ Malo preti koncem pridige pride v cerkev bogata nališpana dama in sede v prvo klop. Župnik, ki je pridigo zaključeval, jo je zaključil s sledečimi besedami : — Da. da. dragi farani, na svetu so različni ljudje. Ta misli to. oni misli ono. Ona gospa v lepem rdečem klobuku misli naprimer, da se je pridiga šele začela, pa se je že končala. Amen. * V malem češkem mestecu je bil izvoljen za župana neki nezaposleni. To se pravi, da mu tudi v bodoče ne bo treba posebno delati. * iNeka pesem pravi, da je revež tisti, ki ne ljubi vina, ženske in petja. Rojak se je globoko zamislil in žalostno rekel: — JEj, prijatelj, če bi bil prisiljen piti mojo lansko kislico. če bi imel mojo ženo in če bi moral poslušati njeno petje, bi vse drugače govoril. * Zloglasnega gangsterja Capona je dala vlada zapreti, ker ni plačal doh odninske ga: davka. To je dober nauk za druge gangster je in bntlegarje. V bodoče bodo od svojih rokovnjaških dohodkov točno odrajtali dohodninski davek ter bodo lepo v miru živeli. t i "GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 17, 1931 THE LARGEST SLOVENS DAILY tn O. R. A RUDOLF KREGAL: Umrla je kakor majhen, od vseh ljubljen otrok. Njen žalostni obraz je bil v žvljenju kakor nepreneho-' ma se obletajoca vrtnica. Iti ne-nehoma cvete v enem samem cvetu — ki ji cvetni listi nenehoma odmirajo in zmerom Lznova poganjajo, kljub tihi, vsem ljudem prikrivani ž»iji: da bi se vse življenje v eni sami minuti obletelo — se pozabilo. Zadnje dni pred svojo smrtjo jc pogosto stala pri oknu. Včasih je stopila samo pred tenko prosojno zaveso in se zastrmela na cesto, na >ivo, široko progo, ki se je na obzorju lomila in izginjala v vrhovih dreves. Kdaj pa kdaj jo je kdo presenetil. — Vanda! In Vanda se jc zdrznila, se preplašeno ozrla in pol vprašujoče po! začudeno pogledala človeka, ki jo je zmotil v njeni tihi zamaknjenosti. Cez nekaj trenutkov pa je polglasno vprašala: — Kaj je? Človek se ji je nasmehnil. Tafco dobro se ji je natmehnll, da je Vando zgrabilo v prsih in bi bila najraje ju vpila: — Ven! Pa ni. Trudno je pobesila glavo j se oprijela stola in čakala, da bi oni izpregovoril. Sicer pa je vedela, kako se bo izteklo. Bil je domač človek. Pri njej so bili vobče vsi ljudje domači. Mati, oče, sestra, brat ali sestrična — ali -nanka ali znanec. Vsi so si do nje lastili neke čudne pravice. Vsem se je »delo, da so ji neskočno potrebni, da ji morajo pomagati — v nasprotnem primeru, da bi se ji utegnilo kaj neugodnega pripetiti. Vsi ti dobri ljudje so jo po prstih obisko-skovali. Tako tih so trkali na njena vrata, da trkanja ni mogla slišati. Prav tako tiho so vrata odpi- J rali, še bolj tiho vstopali — in iz- J nenatia, povsem iznenada, premi-j šljeno in dobrohotno, s skoro usmi- i Ijenim nasmehom rahlo pklicali: ' — Vanda! Tako so jo obiskovali dan za dnem v njeni sobi — Pa v njihovih očeh j je bil čuden ogenj, nekaj strašno čuječega. nekaj prežečega je bilo v njih — neprenehoma pričaku-jočega: — Zdaj zdaj se bo ž njo nekaj zgodilo! — Ah, — se je Vandi pritajeno izvil vzdih. — Ljudje! — Povsod samo ljudje! — Eden je bolj neumen od drugega! Ir. ko jo je obšla ta misel o ljudeh, je pobesila glavo In se oprijela stola. — Žal ji je bilo obsodbe — ali sovraštva, neke nepremagljive odvratnosti do vsega živega okrog nje, brezupne praznote, ki je prihajala od človeka vanjo — v sebi ni mogla zatreti. — — Ona sama v miru svoje sobe, — to je bil njen svet. Mračna v njej nenehoma bijoče misli in bolest zaradi vsega — želja: čim dalj od ljudi, ki, venomer preže na vsak njen korak — neznosnost lastnega notranjega življenja — GROB spor z vsem obstajajočim svetom, — vse to ji je dajalo nestrpen obup. strahotno naveličanost. — da ji je nekcč — pred leti; — roka nehala drhteti — in je segla po majhni, po zelo majhni stekienki s proaorno belo tekočino, se z mrkim nasmehom dotaknila roba njenega vratu, jo nagnila in izpila vse do dna. — In že takrat je bilo tako: neslišno trkanje, tihotapsko odpiranje vrat in rahlo vprašanje: — Vanda? Ugledali so jo na tleh — zvito v klobčič, s spačenim obrazom, s široko odprtimi očmi. .. — Vanda! — Krčevit, tih stok. Po vsej hiši krik, zvonenje telefonskega zvonca. — Čez nekaj minut pretresajoče zategnjeni glas sirene reševalnega avtomobila. Cez dva meseca se je spet povrnila v življenje. V grob. V tisti njej .lastni svet, iz katerega ni bilo nobenega izhoda.... v katerem je bila le široka nepregledna ravan, po kateri je tavala brez najmanjšega namena iz dneva v noč, iz noči v dan. brez solnca in brez oblačnega neba. Nič. Nič, ni bilo! — Brez ljubezni, le s hladno mrž-njo v srcu je hodila med hišam: in v hiše — pa se ji je celo to zdelo neumno, nesmiselno. Kaj? — Čemu toliko korakov, toliko napora, toliko zgibov, hrupa in besed — ko je vse. prav vse nepotrebno!.... Pa so ji prinašali rož. Nihče je ni nehal prinašati rož. Ljudje so jo imeli radi. Ta ali oni jo je blazno ljubil. Ona pa je sovražno govorila: — Zakaj trgajo rože? — Vendar — Y3i so si šteli v svojo sveto dolžnost, da jo razveseljujejo — z rožami — in kdaj pa kdaj celo z veselima besedami. Vse zaman. — Vsak njen greh so jih odpustili, še preden je bil storjen. — Prinašali so ji rože — neprenehoma — vsak človek mora rože imeti rad — vsak dan so ji nosili sveže šopke — bele, sinje in rdeče cvetove — otožni, v neznane sanje zamaknjeni, z febu-pom obdarjeni vrtnarici. Ona pa je videla: Grozo in stud med rožami. Kadarkoli jih je pogledala, je videla roko, ki jih je izročila. — Roko, ki jo je sovražila — roko, ki je rože trgala ali kupovala — delala oboje s trgovskim nasmeškom. Vandi vsega tega izkazovanja pozornosti ni bilo treba. Vse to jo je nenehoma spominjalo svojega praznega obupnega živujena, v katerem si ni prav ničesar želela. In šepetala je: — Vsi samo kupujejo! Pogosto se ji je dogajalo, da je sanjala o teh rokah, ki so ji prinašale rože, da bi jo ž njimi razveselile. V sanjah se obupno dvigala v polsnu in govorila: * t NJUHRAVATE VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Ste čhpftvo, pme p»wmi Slovana w rmiimkoUd, ■mmmmm^Kma *t. m. CENB2A«OASESOZmW Stran! Stran' Ali' so se iztezale proti njej, jo davile. Z razklenjenimi prsti in hotne so segale po njenem srcu, ji v obraz metale rože — bele, sinje in rdeče cvetove — in se je dotikale sive, koščene in tolste roke. Mati, oče, sestre, bratje, sestrične, bratranci, tete, strici, znamke, znanci, o. koliko znancev, sto in sto ljubeznivih nasmehov, rok, nešteto drhtečih rok — v njih vse utelešeno, vidno poželenje po živi, sveži, nežni in bolni tvari — z boles t no-sanjavimi očmi.... _ Vanda! Vanda! — kličejo od povsod. Sto! Tisoč rok jo hoče! In vsaka roka ima svojo zgodovino. Vsak reka je opečat-ena s sedmimi poglavitnimi grehi. V vsaki roki je skrivnost človekovega življenja. — Kako se vse — pehajo. — Kako! — za prazen nič: da nekomu lahko z denarjem kupijo rože!--da ga zakopljejo v omamno razkošje, da se vanj brezumno zarijejo, da zavladajo — da zavladajo! Vanda kolne sebe žensko. Vse rože. vse skrbeče roke. — Mater, očeta — vse ji je tuje, povsem odveč. Vsak človek ji je ječar! — In pred seboj vidi nešteto nagubanih čel — ki se bijejo za nekaj — pa se tega prav nič nezaveda-jo — in grabijo — pa vedo, prav dobro vedo Čemu! — Po prstih prihajajo k njej — k nežnemu, bolnemu bitju — da bi ?a ne preplašili, — s tihotapskimi koraki. — Kako čudno je o-prezovati tiste roke, katerih prsti so razklenjeni kakor kremplji ro-parice in je v njih strah, da bi ne napravile prevelikega suma. — Pa saj ni moči drugače — prav v tem so neskočno grabežljive, ker trkajo tam, kjer bi ne smele, ker motijo tistega, ki si prav nikogar ne želi blizu, ne ljudi ne mož s po-bešenimi cvetovi. Ob osmih zjutraj hiti Vanda v urad. Na cesti je vsem podobna. Z nasmeškom odzdravlja, z nasmeškom pozdravja. Pri pisalni mizi je neobčutljiv stol. Bela, malo drhteča roka drsi preko papirja. Do dvanajstih. In od dveh do šestih. Ali Vanda komaj ve kaj dela. Zaradi nečesa popiše na dan nekaj listov papirja. Zdaj pa zdaj tipka. Nekdo ji je z močnim osornim glasom narekuje. Kaj? Vanda tipka. O čem piše — ne ve. Tipke padajo in vstajajo. To je vse. Potem je prvega en tisoč dinarjev. Prav. — Zdi se, da človek, ki narekuje, nekoga terja za dve sto dinarjev. Vanda piše. Vmes je slišati psovko. Gre za dve sto dinarjev. Tako ji teko dnevi. Jesen se je nagnila v drugo polovico oktobra. Vanda stoji ob oknu in gleda na cesto. — Tam, kjer se cesta lomi, na obzorju, kjer izginja v vrhovih dreves je bel kos neba, ki je omreženo. Drevesa so gola. Veje segajo druga v drugo. Ni solnca ne oblakov. ftebo je belo. . Zdaj pa zdaj motno posivi. — Potem zašije od nekod luč — in nebo je spet belo. Vanda strmi v prazno. V njenih očeh Je mir. Vse mirno. V noč je divje vrisnila lokomotiva. — Odbojniki vagonov so obupn0 udarili drug ob drugega. Na svetlih tračnicah se smehlja mrtev obras. Nihče ni s p režeč im glasom poklical Uho: — Vanda! "Moram biti dobra mojemu grlu "Poskušala sem razne vrste cigaret, pa da{«m prednost Luclcies. Redno jih kadim, ker moram biti dobra mojemu grlu. To so me naučile moje prejšnje skušnje na odru. Vaš izboljšan Cellophane ovoj je izbor en. Potegnem za tab, pa je odprt." // Ko je Kay Francis zapustila oder in vstopila v Hollywoodsko arvia^o, so dobile slike slavnega rakruta. Visoka l»pa brune+ka je sijajno uspela pri prvem nastopu tar je namenjena tudi za večja stvari. Ona ja izmed Warner Bros. najjasnejših zvezd. * • * * e e Napravljene iz najfinejšega tobaka — Smetane mnogih Letin j — samo LUCKY. STRIKE nudi zaščito grla potom posebnega "TOASTING" procesa, ki vsebuje uporabo Ultra Violetnih Žarkov - proces, ki odpravlja gotovo pečenje, hudo.zdražI-jivost, ki je naravno navzoča v vsakem to* bacnem listu. Ti izgnani dražljivci niso navzoči v vaši LUCKY STRIKE. "Zunaj so, tat o ne morejo biti notri P* Ni čuda, Če SO LUCKIES vedno mile za vaše grlo. It's toasted' Zoičilo Vašega grlo- proti dražljajem—proti kožtju In MoJrroino-varen Cellophane Obdrži trn "Toasted" Okus Vedno Svež NARAVXAJTE \A LUCKY STRIKE; 60 m,nut t n*,bodlimi plesnimi orkestri mm ti rtu, in Visiter VTiucMI, kojc^a Junjiijs njpoi eJot Mnjs pottjMf/o Httn'snje notice, istk torek, ietrtek in soboto i tier preko K.B.C. + Ali je Ugotovilo Mii< Franci« Plačano? Zanimalo vat bo ixvadoti, da nI bil ptačan Mit* Franci« ni+i an cant za qornja ugotovijo. Mist Franci* kadi LUCKY STRIKE ciqarata io pat let. Upamo, da bo ta objava i*totako koristna nji in Warnar Bro*., njanim pro* ducerjem. kot j« njeno odobrtnje LUCKIES vam in nam. t* omrežim. MOKROTNO-VAREN CELLOPHANE Morntt Zaprto — Vedno Pravilno Edinstven Humidor Zavojček Zip — Pa je odprto! Ali vidite pritrjen "tab" vrhu zavojčka. Pritisnite polovico s svojim palcem. Obdržite drugo polovico. Preprosto. Hitro. Zip! To je vse. Edinstveno! Zavito v Cellophane, ki je varen proti prahu, mokroti in bacilom. Čisto, zaščiteno, lepo SVEŽE!-kaj more biti bolj moderno kot LUCKIES' izboljšani Humidor zavojček - tako lahko za odpreti! Dame—LUCKY TAB je zaščita za raše prste. PAVEL1Č — POGLAVAR FALSIFIKATORSKE TOLPE BEOGRAD, 27. okt. Zasliševanje pred dnevi aretiranega emigranta Petra Gruberja se nadaljuje že par dni in njegove izjave so naravnost senzacijonalna odkritja o delovanju in načrtih izdajalske družbe emigrantov pod vodstvom na smrt obsojenega Pa-veliča in Perčeca ter bivšega avstrijskega oficirja Perčeviča. Peter Gruber je pobegnil iz Jugoslavije v marcu 1. 1930. ter se nastanil v inozemstvu. Izdajal se je za zastopnika nezadovoljnih Srbov iz Hrvatske ter se udeleževal proti-državne akcije, ki jo je vodila v Ljudje imajo vsako leto dan, katerem pravijo, da je vseh mrtf vih. Vseh mrtvih. Vsi živi se z bridkostjo v srcih spominjajo vseh tistih, ki so jih za življenja bili v obras, jim trgali rože in trkali na vrata njihovih sob da trkanja ni bilo moči sli- sko pot!-- Sleherni je sam svoj kaj preprečiti. Ah, kaj, vse mu hoče preprečiti. In nazadnje je tako: Pred Vandinim grobom ni nikogar —: To je bila njena poslednja želja — in: na njenem grobu ni nobenih potrganih rož. Ona se je sodila sama. Ljudje pa imajo časih do mrtvih čudno spoštovanje: Mrtvim izpolnimo vsako željo. Jim damo mir vsaj tam — kje nihče ne more nikogar motiti. Enkrat na leto se jih spomnimo. Zaradi praznika. In ker je v tem prazniku veliko "estetike". Rože so v njem. Potrgane, darovane rože. Venci in šopki. Smrt — ni — nič. Vanda pa je v neposvečeni zemlji. ' Le malokdo zaide tja. Posvečena je s krvjo. Kdo od nas — sme soditi? Kdo more dajati zakone tistim — ki čutijo v sebi svojo življen- inozemstvu takoimenovana emigracija. Gruber je živel po raznih krajih Evrope, tako na Dunaju, v Budimpešti. Muenchenu, Trstu in Berlinu. V tem poslednjem mestu je izdajal vestnik "Budočnost', v katerem se je skupno s Paveličem in Perčecem boril proti narodne -mu in državnemu edinstvu Jugoslavije. Bi je tudi v Sofiji, kjer se je pogajal in sporazumeval z vodstvom makedonstvujuščih. Pred dnevi se je — kot izjavlja — skesal svojega dosedanjega delovanja. Pravzaprav se je spri z voditeljem cmigracije Paveličem, ker ni hotel odobriti načrta za nove teroristične akcije v naši državi. Ker se je bal, da ga bodo emigranti iz maščevanja ubili ali da ga vsaj onemogočijo pri oblastvih one države, ki to akcijo podpira, se je odločil, da se preda našim oblastim. Zato je odpotoval iz Muen-chena, kjer se je spri s Paveličem, v Jugoslavijo s ponarejenim potnim listom, a na meji se je predal jugoslovanskemu obmejnemu komisarju ter mu povedal svoje pravo ime. K temu koraku pa ga je naganjala tudi okoliščina, reliaja ■/. (iabrijelo, o. kaj bi si mislila! In res. že od dalee jo vidi prihajati naprej — zdaj. zdaj ga je morala zagledali. Veselje zažari na njenem obrazu. k<> ga zogleda. toda njeno liee se takoj stemni, ko ya vitli v družbi dauie. Oba korakata mimo nje — Marija pozdravi Gabrijelo, ki ji pozdrav komaj odvrne z majhnim priklonom. — Vi poznate to damo' — vpraša naglo Wolf. —■ Dama — pravi (iahrijela nekoliko zanieljivo. — Dama Modistinja je v trgovini gospe liundetove. Posebno je izvežbana v nakitu klobukov, ima zelo dober okus in vedno zahtevam. je samo mimogrede v gedališču pozdravil Marijo.' — Potem je gotovo moral hiti kdo drugi. — odvrne (iahrijela brezbrižno. — Ta oseba je bila gotovo iu častnik je t ■ ■«1 i bil. s katerim, je govorila. t«» vem. Mislim. d;i ste bili vi! — Tako dekleta imajo veliko sree! Vroče postane Wolfu. ko sliši tako govoriti o njegovi Mariji. Toda premaga se. ko zapazi (iabrijelin osupli obraz. Ta bi morala najmanj o tem slutiti da. — — Presenečen sem. — pravi Wolf in se sili smejati. — da s«1 vi. milostljiva gospiea. tako zelo zanimate za življenje uboge mo4i j t rk. prosim. — Ako bom mogel zaradi svoje službe. Ne vem še: imam mnogo opravila. — odgovori Wolf zamišljen. — Samo napravite, da bo mogoče. Poročnik lirener pride prav pogosto. —. liom videl! 'Aa Vsak slučaj pozdravite gospoda očeta. — Na .svidenje, milostljiva g«mpica ! — Naglo pojjubi njeno ponudeno roko. nato pa hitrih korakov odide. Ponosno <»re (iahrijela dalje z nasmehom in zadovoljno neei-umrnostjo na svojih ustih. Toliko in toliko ljudi jo je že videlo sku-i-hj 7. lepim Wolfom iu vedela je, da so bile s tem zvezane mnoge sumnje. Kako ga je ljubila — morala je postati gospa pi. Wolfova in naj jo velja, kar hoče! I)a bi >»aj imel mnogo doljyov — toda je bil vedno tako skrebn in trezen — kako lepo bi to bilo. ako bi jra mogla osrečiti s svojimi milijoni! Za danes je bila zadovoljna; saj ga je videla in i njim govorila — jutri ho prišel na zajtrk in kdo ve, koliko rasa bo še vzelo, da bo dosegla svoj cilj. Mladega elegantnega častnika je ljubila z ono trdovratno ljubezni j. ki jo nosijo v svojem srcu trmoglavi otroci, ki hočejo nekaj imeti, česar ne morejo dobiti, ali pa le z velikimi zaprekami. Ob njegovi strani bi zavzemala povsem drugo stališče, kot pa m »da j. Wolf je imel velik ugled on je bil zelo priljubljen, kavalir «»<1 nog do glave, pri tciu lep iu razumen — in tako nepopisno Ijubez-njiv. Premišlja, kaj naj stori, da hi ga navezala na sebe. Moral bi imeti kako skrivno ljubimko, kakor je poročnik lirener omenil. Toda tako ima vsak mlad človek — kaj bi bilo to! Samo ko bi ve-d« la. katera? — ( Ml onega večera v gledališču je imela na sumu Marijo Winter je vo. Da. imela je ostre oči; natančno je vedela, da je govoril i. njo. dasi samo ini mig rede in četudi taji — mogoče je hit to začetek! Slednjič je vseeno; to je hotela iu tudi mora izve-lUti. O tem je ni skrbelo. Z denarjem se vse doseže, in denarja j« imela dovolj — on pa ni imel ničesar! Da bi vsaj igral, mogoče hi se dal k temu napeljati. In brlila si j«' ^lavo, kako bi «ra niojrla najbolj ujeti. Wolf ni bil nič posebno dobro razpoložen. Kaj si je morala Marija misliti! Ako pa ji vse okolščine razloži, mra izprevideti. da se je moral ozirati tudi na druge. Saj je bila vendar razumno dekle. Kako je (iahrijela opravljivo govorila o njej. s katero se ne more (■iti najmanj primerjati v čistosti iu neomadeževanem značaju; (iahrijela s plitvo površnostjo in brezbrižnostjo! Ali je navzlic veliki tajnosti prodrla kaka vest med svet o njihovih sestankih ? Prav gotovo bi bilo boljše, da gre iz mestji. To-da kako je mogel živeti brez nje? Pred 1."». julijem ui mogel pustiti svoje službe. Kam naj tedaj gre? Ko pomisli na svojo rodbino, se mu v bridkosti skrči srce. Oče mu ni pisal, z« njega ni bil več živ. Samo Ervin. njegov razposajeni brat, »e ga je vaših spomnil s par vrsticami. Wolf pa je imel veliko smisel za družino; pa komaj je spoznal žensko bitje, so se tuu proti združitvi ž njo pokazala tako velike težkoče. Imel je samo majhno premoženje, toda bil je že na tem, da postane stotnik in vsa zadeva ni izgledala tako slabo. Toda Marij«; o njej ni vedel mnogo. Od onega večera nista Več govorila o teni. Rahločuten, kot je bil. je ni nikdar vprašal o njeni preteklosti. Pustolovka ni bila — ni mogla biti. — za kaj takega je bila prenedolžna in neizkušena — dvomiti nad njeno odkritosrčnostjo bi bil greli. Te oči in ustnice niso mogle lagati, pa naj reče titranski kar hoče. (Dalje prihodnjič.) mrtva. Njegova iznajdba pa je o-stala neznana. V Angliji pa je neki Filer izna-j šel strahoviti učinkujoče razstre-l ljivo "erason". Tega razstreliva je zadoščalo že mala kepica, pa jej nastala v zemlji p<» ckploziji tak-j šna jama. da je imela v njej večnadstropna hiša dovolj pr«»štora. Anjjrleška vlada j«* hotela iznajdi-j teljevo skrivnost odkupiti, da ne ! pride kakšni drugi državi v roke. 't d jff?^;^ ^ ' X t % Kretanje Parnikov »— Shipping New* —- 1™ 18. novembra: New York. Cherbourg. Hamburg 11. dteembri: i'«- Je Fr.uii.'«. Havre li-j fi.gari:«. Cherbourg NESREČNI IZNAJDITELJ ... j toda tik pred podpisom pogodbe j1*- novembra I je Pollerjev laboratorij zlčtel v j zrak. s tem tudi skrivnost raz-! st reliva. Poleg številnih iznajdb, ki so prinesle svojim duševnim očetom težke milijone, pozna pa zgodovina tudi dokaj takih iznajdb, ki so jih vzeli iznajditelji s seboj v grob. tako da nič ne velim več •» njih. Lansko leto na pr. so poročali v Ameriki, da se je fiziku ISnr-rnughs-u posrečilo iznjati aparat, s katerim je s popolno sigurnostjo določil, ali se nahaja na tem ali onem mestu pod zemljo petrolej a i ne. Za doočanje. ali je kje petni* j ali »1-peljal v I,os Angeles, in je vzel s seboj tudi svoj aparat, toda spotoma se je ponesrečil — avtomobil se je'razbil, iznajditelj je vsled Amerikaner James Stephens je iznašel neko snov *'ferronovo" (novo jeklo), ki je bilo prav tako trdo ki>t jeklo, toda le eno tretjino taki« tržko in polovic eenej-še. Nrka velika jeklarna mu i»* dala za preizkusu je vse svoje p« m I jet je na razpolago. Duševni napor pa je bil prevelik — možu se je omračil um in uadavno je v umobolnici umrl. Tudi o bistvu njegove iznajdbe ne ve nihče ničesar. V Franciji je delal fizik Ile-nault dolgo let na tem. kako bi "vkleniT* elektriko, ki je v zraku. v človeško korist. V svojem laboratoriju v (irenohle-u (Francija je kazal stroj, ki j«' delal že ftnlne in tedne, ne i SENUSIZEM IN NJEGOV USTANOVITELJ ii«-r!in. lioulogrie Sur Mer. Bremen 20. novembra: «»;ympi<\ Cherbourg K-»tterdam. Uoulogr.e Sar 3kler, Rot-ttrila ti) 21. novembra: «:«-«>!£•? Washington. Cherbourg. Ilam- 12. decembra: Kotni. Genovi Med islamskimi pokreti je eden najmanj dobro znanih, čeprav igra še dandanes vlogo, senusitski po-kret, ki je delal prav do zadnjega časa veliko preglavice zlasti italijanskim oblastim v Tripolitaniji. Poročalo se je, s kakšno grozovito-stjo so ga te oblasti skušale zatre-ti ali _,a pregnati s tripolitanskih tal. kar jim je baje uspelo. Ustanovitelj senurizma Sidi Mohamed Ali Es-Senusi, se je rodil po| nekaterih zgodovinarjih 1796 v Mo-staganemu v Algeriji. Z osemnaj- bui g 23. novembra: Ail rrt ILatlin. Chtrbuarg. Humburg 26. novembra: Stuitpiit, CherlMjurg. I!rem*-n 27. novembra: Hi>niet»r, Cherbourg AucuMus. Nk^ull, ijcnvva 28 novembra: President Harding. Chei b«»urg. Ham burg «Hvrrtpi«'. 1*1 erbourg 1. decembra: Paris, lla\re 15. decembra: It- v;ii.-*». Cherbourg, Brfmfn N»-» lork. •'h«-rl.uure, Hamburg N«-v Am^K-niam, Poulogn« Mir Mrr, Ki'lf-rilam 17. decembra: Ib-nin. i:i.ul'.gn« Sur M»-r, Bremen 19 decembri: St. l.-uia. l.'hi-rliourg, Ilamtiurc 22. decembra: Vulrania, "rat 21. decembra: I'm »ni>-! i llarding Chert-otirg. Ham-b inr •\ii>ert Ki:.in. ChfrtHinrj, Hamburg 26. deeembr i: .\ bistvu liourrovega ]iomočnika so našli Ta GLOBUS I i i kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | { Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih! j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j j pisno vprašanje, bodisi .odraslim, bodisi učeči se j | mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet] vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN ! 2. decembra: J l..ml.u: k, < l.« il. 3. decembra: S-iiurtiia, Tr^t 4. decrnfcra: M.ij« .-ti. . I"l:nlv>urg uri-, I lamb 5. decembra: Euro) i. t"h»-rlc.'irK. Hrem.-n Leviailian. Cht-rl«>i.i t? 8. decembra: M ilu aukee. Ch»rh< i'ir p, Il;imbur? decembra: I'r<-siilrnt Rf»o5«-vc*!t, Cherbourg. Itam- hLirs; U lila tel. Cherbourg, Ilarubnrs ran v Fezu, 1830 je odšel v Meko. kjer je ostal dolgo let. Ideja vaha-bitizma, ki je hotela oživiti čisti prerokov nauk, je bila podlaga njegovemu nauku. Kot vnanji simbol tega nauka je zgradil v Džebelu Abi Kubeisu svojo prvo "zavij o", nekakšno zmes svetišča, šole, hotela in skladišča. Od tu se je razširjal njegov nauk po vsej Arabiji in njegov učinek se NARAVNOST V JUGOSLAVIJO je pokazal najbolj vidno v tem. da | Nova jadranska orjaka so stare roparske navade v tistih ; »TllflMI A • umnima krajih izginjale. Sidi Mohamed ben| JA I UnNIA W VULGANlA Ali Es-Senusi je učil, da je treba j ' ata odlična med največjimi in najhitrej-delati dobro in izogibati se zlu, po- i iimi ladjami sveta. Uiorna Služba vas božnost in učenost sta bila teme- i Caka' »-Ujudni. pozom. uslužbenci, k. govore slovensko, so vam na razpolago, h0LLandamer,CAL1Ne States, O \ M Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam sta rmunsuEXA paknika te DRCŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Bouloan*-su* Mer Potovanje » i>arnlki llulland-Amciica Line pom~nja u«l"lino-t. dnnuN' ra>- nepr<>k«sljivo kuhinjo in str»-ži>o. t •m- — V.\ |> »- drot* «<« sti vprašajte lvojffS-i:( vam l«> r»-s«T\iral kal>;"o ' COSULICH LINE Battery Place New York Uprava "G. N." V premeru meri globus 6 Inčev. — Visok Je 10 lnčev. MODERN VZOBEG KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — $1. 75 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, K. Y. DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESN1H OCEANSKIH VELIKANIH "P A K 1 S ' — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLOBERG-a. člana našega newyorike- ga urada in — **ILE DE FRANCE" — 11 DECEMBRA pod strokovnjaškim vodstvom JOSEPH a MAJOlČA-a. člana naše aaencije v B-.:chsu XAU.W.WiST V IIAVIIE Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ $182.00 "l.e de France* ........ $186.00 Z:» jnmritf Mtlij |ir.stiirf. \"ili/.njt u.i :iK'-nta zu j>udi <»b?i"st I. 1' . _ 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. ADVERTISE in "GLAS NARODA' BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Tu kia-a:i bivša turisti«"tia drufcilina s -i-a j«- ; za p .lnik- tr« tjt*Ra mzredu. naz\°psr-Iite srca svojih sorodnikov v stari domovini, iiresrnetltf jih * ooiskom t*-r i>reiivi:e > njimi Iw.iiiOne jiraznik«*. Poseben Božični Izlet V JUGOSLAVIJO (Preko Cherbourga) na dveh velikih Cunardovih ekspresnih parnikih AQU1TANIA — 4. DECEMBRA pod osebnim vodstvom .Mr. J. J. V oda k-u BERENGARIA —11. DECEMBRA pod osebnim vodstvom .Mr. A. Markus-a. Potniki tretjega razreda se hod«, posluževali na teli parnikih prostorov lmiejju krušnem turističnega razr.di l.r«-z iu>s^hrt^h stroškov. Naši spremi je \ aJ<-i bodo skrbeli za udolnost potnikov na parnik>i in na posebnih vlakih, ki jih 1