Zadnja beseda!
Togoten pisavec „iz Ljubljane" je v svojem popisu stoletnice kmetijske družbe v 246. listu „Triesterice" med drugo tudi to vpletel, da „Novice" niso m o j a lastnina, ampak družbe kmetijske in da so 1848. leta „in Folge geschickter Mano ver" prišle v lastnino družbenega tajnika. Nanašaje se na §. 19. tiskarne postave sem zahteval od vredništva „Triest.", naj natisne poslanico mojo, v kteri dokazujem, daje to laž, kar je dopisnik pisaril o lastnini (zalogi) „Novic." „Triesterca" je čez en teden še le prinesla moj razglas, ker ga je popred poslala svojemu pisavcu v znanje, da je potem z dolgimi zvijačami skušal v 253. listu zagovarjati, kar je rekel v 246. listu. Gnjusi se mi, kaj več o tem govoriti; zgodovina „Novic", po aktih dokazana, naj je moja priča: SI. kmetijski družbi nikoli ni na misel prišlo izdati slovenski časnik. Jaz sem bil, ki sem prosil dovoljenja 1841. leta; al sama moja prošnja takrat, ko je siovensk časnik v Ljubljani bil strašan hudournik, bila je preslaba; obrnil sem se do si. obr tnij skega društva, in ko tudi to še ni bilo zadostna podpora, obrnil sem se še do si. kmetijske družbe, in s pismom od 4. sušca 1842. pod štev. 29. je odbor družbe kmetijske izročil mojo prošnjo v dokladi c. kr. deželnemu predsed-ništvu, ter svoje pismo s temi-le besedami sklenil: „Geruhen Euer Excellenz bei der hochsten Hofbehorde dahin zu wirken, dass dem Ansuchen des Buch-druckersJosefBlasnik Statt gegeben werde." Mar je kdo tako neumen, da bi mislil, da sem jaz prosil za to, da viša c. k. policijska oblast kmetijski družbi dovoli časnik?! In čez eno leto, — to je 10. sveč. 1843. — prišlo je dovoljenje, da smejo „kme-tijske in rokodelske novice" „imVerlage desBuch-druckers Josef Blasnik zu Laibach erschei-n e n" pod to kuratelo „dass fur die Redaction dieses Blat-tes stets ein hierzu geeigneter und vertrauenswurdiger Mann aufgestellt wird." Vprašam tedaj vsacega poštenega človeka: Čigave so „Novice"? Prosta moja volja je bila, da je družba jemala sprva naročila na-nje, ker pri novem in skor čez 50 let prvem slovenskem časniku mi to ni na škodo bilo. 1848. leto in pozneja leta pa so kakor mnoge druge časnike in vso časnikarstvo pre-drugačila tudi ,,Novice", ki so zrni raj bile in so še danes moja postavna lastnina. Gosp. dr. Bleiweis je bil zmiraj le njih vrednik in nikoli ni segal po moji lastnini. Ce žolčni dopisnik „TriesterČin" misli, da „Novice" donašajo sila bogastvo, saj si lahko pomaga: dandanes ni treba beračiti več kakor sem jaz moral beračiti za izdajanje časnika, naj izdaja 10 „Novic" in morebiti si kupi grajščino, ktere si jaz še nisem mogel kupiti.                     Jožef Blazni k.
376