f^N« ir ečji slovenski dnevnik"^^ v Združenih državah g Velja za vse leto ... $6.00 „ ij Za pol leta.....$3.00 - Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Daily in ||| the United States. a Issued every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Readers, si NO. 15.' — ŠTEV. 15. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 19, 1931. — PONDELJEK, 19. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. AGITACIJA IZ INOZEMSTVA PODŽIGA HRVATE ŠTIRJE BOMBNI ATENTATI 0 PRILIKI DRUGE OBLETNICE UVELAVLJENJA DIKTATURE Oblasti pripisujejo bombne atentate komunistom, dočim so jih v resnici završili nezadovoljni Hrvatje. — Diktatorstva še ne bo konec, pač se bo še poostrilo. — Do prevrata zaenkrat še ne bo prišlo, ker je armada zvesta kralju. DUNAJ, Avstrija, 17. januarja. (Brezžično poročilo newyorskem "Timesu".) — Prejšnji teden so eksplodirale na Hrvatskem štiri bombe. Napol uradna poročila dolže komuniste teh bombnih napadov, dočim je splošna javnost prepričana, da so jih vprizorili Hrvatje, ki niso zadovoljni s sedanjo vlado. Kmalu po obžalovanja vrednih dogodkih v beograjski skupščini, ko je bilo par hrvatskih poslancev umorjenih, je pobegnilo dosti Hrvatov v inozemstvo, odkoder vodijo ostro agitacijo proti kralju oziroma ministrskemu predsedniku Zivkoviču Njihov vodja je dr. Pavelič, bivši hrvatski poslanec. Dr. Pavelič se nahaja v Italiji, na Reki. (Citatelji si lahko mislijo, od koga dobiva podporo. Op. ur.) O priliki druge obletnice proglašenja diktature v Jugoslaviji, so eksplodirale na Hrvatskem štiri bombe. V bivši banski palači v Zagrebu je eksplodiral peklenski stroj. Eksplozija je povzročila precejšnjo škodo in nevarno ranila nekega srbskega častnika. Druga bomba je eksplodirala v zagrebški čari-narnici in teško poškodovala hišnikovo ženo. Dve nadaljni bombi, napolnjeni z navadnim smodnikom sta eksplodirali na postajah v Veliki in v Gorici, pa nista povzročili skoro nikake škode. Hrvatje v splošnem niso posebno zadovoljni s sedanjim režimom, napačno bi bilo pa misliti, da vsi odobravajo nasilno akcijo. Odobrava jo le mala peščica ekstremistov. Sprva se je splošno smatralo, da je diktatorstvo nekaka osebna odredba kralja Aleksandra, ki hoče po očetovski skrbeti za svoj narod. Ako bi bilo diktatorstvo kratko in uspešno, bi povečalo pri narodu priljubljenost kralja oziroma kraljeve družine. Rečeno je bilo tudi, da bodo kmalu uveljavljene stare parlamentarne metode. Zdaj je pa za tak korak že prepozno, kajti v skupščini bi zopet prišli do veljave volja in beseda naroda. V tem slučaju bi poslanci javno naprtili vse težave zadnjih dveh let diktatorstvu na rame. Le malo upanja, da bi se v tekočem letu ostrost diktatorstva zmanjšala. Prej se bo povečala l$ot zmanjšala. To bo seveda še povečalo nezadovoljstvo,, toda do prevrata najbrž ne bo prišlo, ker je armada absolutno zvesta in lojalna. ŽENEVA, 18. januarja. — Sporočilo jugoslovanske vlade na bližajoče se zasedanje komisije za evropsko unijo pravi med drugim, da bo jugoslovanska vlada v teku samega zasedanja komisije predložila svoj predlog o postavitvi dnevnega reda. Na vsak način pa jugoslovenski minister zunanjih zadev dr. Marinkovič lahko na podlagi proučitve delovanja društva narodov pove, da je Društvo narodov z uspehom sklicalo celo vrsto evropskih konferenc. Po tem takem se evropska unija more ustvariti v okviru Društvcr narodov in postaviti z vzajemnimi koncesijami čvrst organizem miru. MOKRAČI V KONGRESU V OFENZIVI Zahteve prohibicijskega urada so dovedle do splošnega napada. — Zavrnenje suhaških zahtev. WASHINGTON, D. C., 17. .jan. — Splošen, napad je bil vprizorjen proti zahtevam prohibicijskega urada, ki zahteva od kongresa dovoljenje, da sme izdati $2,500,000. Ta napad so vprizorili danes člani republikanskega demokratičnega bloka. Na njih čelu d.oji kot znana mary-landski demo&rat Linthicum. Obrnil s? je prav posebno proti panogi suhaških agentov, ki obratu-jeja beznice, nastavljajo policistom posti ter prisluškujejo telefonskim pogovorom. Kongresnik iz Marylanda je u-spsšno pomagal newyoršk:ma demokratoma Blacku in .Meadu, ki sta zahtevala odgoditev, dokler ne bo izročeno poročilo Wickershamove komisije. Ob istem času sba tudi zahtevala, naj reši kongres številne predloge, ki so bile vložene med tem časom. Newyorška republikanca la Guar-dia ter Bacon ter newydrski demokrat Griffin so bili pripravljeni kot govorniki glčde proračuna. M^krači, ki so danes sledili prvemu enotnemu načrtu, so imeli najbrž namen opozoriti na navade pro-hibicijskih agentov ali pa v splošnem izsiliti zavrnitev vseh zahtev. Proliibicijski urad zahteva nadalje nastavljenje 250 suhaških "agentov". Wickershamova komisija je zaprla včeraj svoij urad že v zgodnjih popoldanskih urah. PJoroČilo ne bo izdano red ponedeljkom. Če bo poročilo najprej predsedniku, je domnevati, da bo objavljeno najpozneje v sredo popoldne. NOVE VRSTE PRODAJALN NA RUSKEM Cene privatnih trgovcev so bile vstfcd tega znižane. — Socijaliziranjc-Sovjetske Unije. MOSKVA, Rusija, 17. januarja. -Pctom ustanovljenja novih prodajaln, v katerih prodajajo blago nekoliko cenejše kot na odprtem trgu, je stepila vlada v konkurenčni boj z neodvisnimi lastniki prodajaln. Cilj ne nadaljno socijalizira-nje Sovjetske Unije. V Odhotni Rjudu ter drugih, centralno ležečih cestah Moskve so bile otvorjene prodajalne z jestvina-mi. Cene so višje kat se jih zahteva v rednih vladnih prodajalnah, a vendar nižje kot v privatnih trgovinah. Vsled te nove odredbe hočejo doseči dvojni cilj. Prvič hočejo uniči.i neodvisne trgovce in drugič hočejo spraviti v cirkulacijo denar, katerega drži prebivalstvo. NA TURŠKEM DELAJO PRAV PO TURŠKO ODVETNIŠKA ZBORNICA ZA PREKLIC PROHIBICIJE MILWAUKEE, Wis., 18. januarja. Tukajšnja ovdmiška zbornica je sprejela danes predlog, ki zahteva preklic osemnajstega amendmenta. MADRIDSKA POLICIJA PROTI ŠTUDENTOM „ MADRID, Španska, 18. januarja. Policija je danes z golimi sabljami napadla sto študentov, ki so demonstrirali po ulicah. Demonstracija je bila naperjena proti ministrskemu predsedniku Berengueru. Demonstranti so kričali: — Živel letalec Franco! Proč z Berenguer-jem! Franco, voditelj zadnje španske vstaje se nahaja v Parizu, kamor je pobegnil iz tukajšnjega vojaškega zapora. Na večer pred demonstracijo so študentje immazali stanovanja in vUe razmh aristokratov z rdečo barvo. ZOPET POTRES V MEHIKI MEXICO CITY. Mehoka, 18. jan. V Oaxaca dolini se je pojavil močan potres ter povzročil veliko škodo. Ooraner Cortez Lopez je poslal prebivalstvu vojaštvo na pomoč. V vaji Kimat lan je bilo baje smrtno ponesrečenih 54 oseb. Koliko matetUataiA ikoda, m i krat 4e ni moglo dognati. FASISTICNA POLITIKA OGROŽA MIR PARIZ, Francija, 18. januarja. — Tukajšnji listi se bavijo z najnovejšo diplomatsko akcijo Italije in vidijo v tem direktno ost proti mirovni atecJji. Listi poudarjajo, da si Italija vztrajno prizadeva osnovati famozen blok nezadovoljnih držav, da bi na ita način razbila Malo an-tanto in lažje ukrotila Jugoslavijo, v kateri vidi glavno oviro za svojo ekspanzivno politiko. List navaja posamezne akcije Italije v Tirani, Sofiji, Atenah, Avstriji, Turčiji ter v Budimpešti, kjer so tej politiki Italije posebno naklonjeni. Li&i pravijo, da išče Italija pri tem celo pomoči macedon-skih razbajnikov in pisane družbe takozvanih hrvatskih emigrantov z bivšim avstrijskim generalom Sar-tičem na čelu. Poročilo zaključuje: "Vse države, ki jim je mir v Evropi res pri srcu, morajo končno staviti Italiji vprašanje, čemu sploh pošilja rimska fašistična vlada svoje delegate v Društvo narodov, kar je spričo stalnih vojnih hujskarij njenih oficijelnih pred-^tanovnikov naravnost nesmiselno. Države, ki žele in cene mir, si morajo biti enkrat na jasnem, kako daleč še misli iti Italija s svojimi pro-vokacijami. Pojasniti morajo Rimu, da dela italijanske vlade ne morejo več tolerirati in da je skrajni čas, SIRITELJI LAŽNJIVIH VESTI V Waaliingtoim in v Albany ,se per a jo z mislijo, da bi uveljavili pontavo, nniwrjciii* proti onim, ki širijo ne. resnično vrsli o finančno stanju raznih hranilnic in hanč. nih zavodov. Postavo hi določale ostro kazni. Nestalni in težavni ^osp wlarski položaj, v katerem se haš se, L .. ... , • .a . . !zevana ljubljanska osebnost. Blago in med drugim govorom je ;zjavJ. .... , , ^ . ... je bilo naročeno v vseh primerih s da kako to, da Jirgosiuvija nima r Ljubljanski 'trgovec na debelo" pod ključem.* nobenega zastopstva oziroma delavskega urada v Calgary. Kaj odgovoriti na to? Kam se obrniti? Tam. od koder bi morila b .i pomoč ali vsaj dregni-ti tukajšnjo vlado, je ni. Tukaj pravijo: Vi ne pripadate sem, ker še niste 5 let tu- pripombo. da pride ponj služkinja, ki bo nato prinesla denar ali pa naročeno. če ne bo všeč, nazaj. Neznanki se je na ta način posrečilo izvabiti cd več ljubljanskih tvrdk najrazličnejšo robo: obleke, perilo, : čipke, dežnike ter druge stvari. kaj. ; Ker je imenovala vselej samo zna- Kaj početi? Res je težki čas na-|ne osebnosti, so ji popolnoma zastal, ali upati je. du se na spomlad i upali in splch niso pomislili na mož- izboljša. nost. da goljufuje. Da so bili osle- Želil bi. da bi vsaj med ožjimi ro- ^arjeni. so se prepričali šele pozne-jaki Slovenci bila sloga in če bomo j je. ko se je ta ali oni zas.opnik tvrdke informiral pri naročiteljici in povprašal, kaj je z blagom. Oškodovane tvrdke so seveda takoj prijavile zadevo policiji, ki je podvzela vse mere da drzno sleparko čimprej prime. To se tudi zgodilo, a čisto slučajno. složni, se bomo zrinili v še tako težkem času. * Pred kratkim se je dogodilo, da je bilo nekoliko rojakov prijavljenih, "R svojo izvedenostjo na finaenem polju ter je ujiliov namen s skrivnostnim namiga van jem ustvarjf i v ljudeh bojazen. i še 5 let v Canadi deporcirali v staii < »ovoriee se širijo « velikansko naglieo, med ljudmi !kraj, kateri bo prosil pomoč od me- nastane panika, paniki pa sledi neupravieen naval'sta žal, da so se tega premnogi zba- li'l h'lTlke « li in ko so spet bili poklicani pred izpraaevalni odbor, 30 na vpraša- Nedanji položaj so predvsem izrabili nekateri komu-j nje. č# hočejo iti v stnri kraj, od- nisti, hot eg v ljudeh omajati zaupanje v banke. IgovoriU, da ne. Take so iz seznama ;r"roln-ma izbrisali in so danes brez I^red kratkim je bilo dokazano, da so naval na neko|vsakih sredstev. Kateri je že 5 let čudom čudila, ko je cula, da je pred i četrt ure naročila v Urbančevi 'tr-| govini blago za svojega soproga. Še ; bolj so bili pa* presenečeni pri Ur-bancu. Spcznavši, da gre najbrž za i spretno sleparijo, so seveda komaj 1 čakali, kdaj pride sleparica v past. Niso čakali dolgo, ka'jti čez dobre pel ure je že stopila v trgovino mla-[ da, okrog 24-letna gcspica. ki ni napravljala bas vtisa služkinje. Kadar je človek zaljubljen in se misli poročiti, je ko divji petelin. Ne vidi nič, ne sliši nič, pa naj mu ljudje še .ako odgovarjajo. Takega človeka je treba v miru pustiti, naj dela po'svoje. Zaljubljenca si zna pomagat: iz vsake zagate. Na vsak očitek d^bi odgovor, pa čo je dccer ali ne. Fiv.vijc. da so ženske, kar se Iju-bozni tiče, še bolj zatelebane v moške. kot pa moški v ženske. Ako si enkrat ženska v glavo zabije: "Ta mora biti moj. ali pa nihče! " — je niti par konj ne premakne cd njenega sklepa. Zgcdil.se je slučaj, da se je mlado dekle zaljubilo v čednega fanta. Čeden je bil, čeden, tod-.i to je bila skero edina njegova dobra lastnost. Zaslužil je komaj de^et dolarjev na teden. Ko so ji rekli, da z desetimi dolarji na teden ne bo^ta mogla živeti. jim je prepričevalno odvrnila: — V sedanjih časih je deset dolarjev že lep denar. Teden pa tudi strašno hi:ro mine, če se imata dva zares rada. * Upnik jt vedel, da od svojemu dolžnika ne bo nikdar dGbil denarja naza.j. — Pišete mu ostro pismo, — je rekel svejemu tajniku — tako ostro pismo, da ga bo sram in da ne bo nikogar več prosil na posodo. 1 Tajnik je bil izvežbaa v takih re- ta. Ravno danes bi morala stopiti v ;čeh in je ZIial robantiti kot Tolrni župnišče, da jo okličejo, pa je fant 'ne::' menda obupal nad nadlogami, ki so Napisal je pismo in ga dal g3- ga trle in kakor je sklepati iz zad-- £P°dai'ju prccitati. 1,; ™ t — Nak, tc je pa njega pisma, ki ga je nesrečnik pi- Nak, tc je pa malo preostro saj, je storil ta sklep žs preje. Pre- je dejal šC3PGdar- — Na podlagi ie- nL Predpisano je 14 dni delo in 14 dni odpust. Toda dobro je, če pridejo na vrsto na 3 tedne. ■Veliko slabše je za samce. Kakor je znano, je bilo razglašene, cla bodo vse samce, kateri niso SL0VENSK0-AMER1K AN SKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. spal je noč pri njih, se zjutraj okoli 7 z izgovorom odpravil ven in takoj nato požgal nekaj denarja in listin in se s piii.olo ustreli v desno uho. Poslednje pismo pa je z nožem pritrdil na vrata, kjer so ga pozneje našli. Sara se je s poslednjimi močmi privlekel še kakih 50 korakov naprej proti hlevu in je tam- Prihajam po blago'za salonsko kaj obležaL Ker 3e Je domačim dol-obleko, ki jo je naročila ga. Hri- odsotnost zdela sumljiva, so po- barjeva. Želite, gospodična? newvoi-nko banko vodili komunisti. ; tukaj, dobi malo pomoi, a drugi .nobene. Pofilcdiea tega je biln, du je banka vložnikom izpln-l Dobro bi bilo Kdo je bil na izgubi ? Banka gotovo ne., par pa vložniki, ki so izgubili obresti. Ako lioeejo komunisti na ta narin omajati kapitalistični sistein, »o si izbrali presneto slabo orožje. Temu delovanju je treba napraviti enkrat za vselej k Ol 1IM'. Obnovitev zaupanja v bančne zavode je temelj za izboljšanje sedanjih razmer. da bi se naša država Jugoslavija bolj pobrigala za , izseljence, ki so na milost in nemi- • last odvisni samo od Ituje pomoči. Če pogledamo na druge narode tu-i BLAZN1KOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City gledali za njim in ga našli v mlaki I krvi. Kolikor je bilo mogoče, so mu pomagali in ga krško bolnico. takoj odpeljali v —- A, a? Glojte, imenovana gospa pa pravi, da ni ničesar naročila« — I, seveda je. Prav za prav pa je mene poslala neka gospodižna iz pisarne. — Tufli tega vam ne verjamemo in boa;e morda temule gospodu znali drugače povedati, — so odgovorili gesprdični in pokazali na moža po- : stave, ki se je takrat pojavil za nje- I nim hrbtom. 1 Neznanka je pre bledela in še nekaj jecljala, nato pa volino sledila možu postave na policiji. Tam so spoznali v navihani sleparki 23-let-no brezposelno šiviljo Angelo S. iz Škofje ulice. Pri, oziroma na sebi, je imela več prisleparjene obleke, dalje lep nov dežnik, krasno zaponko in še druge stvari, Jci si jih je^ SOFIJA, Bolgarska, 18. januarja, pridobila patom svojih trikov. Na-|pet članov neke vstaške organiza- Nesreča pri delu. Iz Trbovelj pišejo: 2. januarja se je pripetila v rovu zapadnega okrožja manjša nesreča. Na delavca Pod-kiajška Frana in Rihterja Ivana, ki sta bila zaposlena v tem rovu, je padel večji kes premega in poškodoval Pcdkrajška precej hudo na levi negi. Riluzer je dobil le lažje poškodbe. Oba sta bila odpravljena z rešilnim vozom v rudniško bolnico. PET BOLGAROV OBSOJENIH NA SMRT SMRTNA NESREČA V POLJANSKI DOLINI. V petek-19. decembra se je pripetila prt renovir^aju po veliki po-vodaji pred leti.odnesene ceste pri Fdžtaah, občina Csetica, smrtna nesreča. Pri na-vužanju nasipa se je naenkn* Slonelo ogrodje na steni, kjer sta~aUŽa delavec Derlink in o-krajnd cestar, da bi prevrnila va-giJnček. VKm ae je -zvrnil ■z vsem ma-tearijalom na nasprotno stran, kjer sta stala dva delavca. Derlinka je pritisnilo tako hudo med skalovje, d si mu je zlomfio tilnik. Mož je obleta! na mestu mrtev. Nesreča je tem hujša, ker zapušča ponesrečeni temo a štirimi ne pre-aJerMJenimi mladoletnimi . otro-čdfci. •Ponesrečenec j« bil zelo priden delavec in skitoen oče svoji družini. Pred leti m j« preaoMl s Tolminskega T nado dolino in kupU n« Ho-tiwljah skromno hMico ter preži v- •v" ' ' ' ljal sebe m družino z delom svojih rok. Drugi delavec cestar, je odnesel le nekaj hujših poškodb, ki niso snlrtmo nevarne in ne bodo imele nobenih posledic. Ko je bilo Se vse pod vtisom te nesreč, se je zgodila še druga na Logu, kjer je avto povozil nad 80 let starega ufcCkarja Matevža Lavtarja, po domače Kašmana in mu zlomil nega. Mož je precej gluh. Ko je šofer dajal signale, jih seveda ni sli-feii. Naproti mu je priila neka žena in ga opozorila na nevarnost. Koteč se umakniti je krenil ravno na nasprotno stran naravnost pod avtomobil. In dasi je Šofer zmerno in pravktno voati, ni mogel preprečiti nesreče. K#r je bil pri rokah zdravnik, mu do tako* uravnal in obvezal noga Krivda seveda mo tu« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. 1' < CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ga bi me lahko tožil za razžaljenje časti. Napišite nekoliko bolj milo in i male bolj po ovinkih. Tajnik je napisal, pa tudi drugo pismo se je zdelo gospodarju preostro. — Izpjrtite iz pisma vse pretnje in vse žaljivke — je rekel. — da me zicdej na bo šel tožit. In tajnik je napisal. Tudi 'tretje pismo se je zdelo 'gospodarju preostro. Šele četrto mu je bilo pc-všeči. — To mislim, da bo olrajt — je rekel tajniku. — Edinole b?scde "lump ", "fakin ' in "baraba" morate debelo podčrtati, potem pa odpo-šljite. * Ko se moški postara, mu ponavadi posive brki in lasje. Se pa tudi dobs primeri, da ima človek črne brke in sive lase ali pa narobe. Znanstveniki še dozdaj niso dognali, kaj je vzrek tega čudnega pojava. — No, po mojem mnenju ni ro nikaka taka zagonetka. Tisti, ki imajo sive brke in črne lase. so v svojem življenju dosti več z ustmi delali kot pa z možgani. * Možak je šel snubit bogato in strašno natančno vdovo ter padel v njenem stanovanju pred njo na kolena rekoč: — Usmilite se me! V prahu kle čim pred vami! Postani/.e moja žena! — Marš ven, nesramnež! — ga je nagnala. — Moje stanovanje je čisto. Pri meni ni nobenega prahu. Baš danes sem vse pomedla in pobrisala. * Star pregovor pravi: • — Nič ni boljšega na svetu kot je čista vest. Pregovor je le v gotovih ozirih resničen. Včasi se namreč tudi izplača najeti dobrega advokata. * — Ali hočeš postaJ.i moja — jo je vprašal solznih oži. — Če mi boš dovolil, da bom hodila po svojih potih0 — je rekla. — Prosta boš in počela boš. karkoli boš hotela. — Ali bo smela moja mati živeti pri nama? — Seveda, magari vsa družina. — Ali ne boš ponočeval? — Priseže m ti, da se ne bom zvečer nikdar ganil iz hiše. — Ali boš prišel vedno točno cto šestih domov, ko bo večerja? — Vedno, do sekunde todno. Ona ga je zaničljivo pogledala, rekoč: — Nak, take copate kot si ti, pa že nočem za moža. —* v-_- ' ~ -_■ - „ -v ._ _ I l * "G U S NARODA" ■ .. u. NEW YORK. MONDAY. JANUARY 19. 1931 TEFFl: URA Če pa go-t vendar odide, potem prostranstvi s prekleto verigo, iz Koliko je na tem belem svetu vsakovrstnih ur: žepnih, stenskih. Uolpnih, stoječih, visečih in ležečih. V vsaki ulici je kak urar. Na vsakem mestnem zvoniku bije vsake p;l ure. Vsakemu človeku tiktaka v telcvnikovem žepu. t Tqčnc-t je v življenju sodobnega človeka tako »ražna reč da morate nesti svojo uro takoj v popravilo. če vam ostaja zadaj ali prehiteva le za četrt ure. Nikakor ne morete prenesti tnke časovne razlike med seboj in ostalim človeštvom. Kulturnega nekoliko «kib: mi^jmi kima 7 glavo, če ne gre setih »čas za pot je strogo od- določeno na dogovorjeni kraj, od P linoma prav, <4re mimo postaie merjeni preda tečnemu B. ki jih j govorite brez zadrege, kakor je od m p ,^ieda, deset je Takoj iz-1 podpise in s svoje strani tečno ob govarjal vaš davni prednik deestih odpošlje točnemu C na pa stajo. Tam. kakom potuje C. ga zmerom čakajo točni ljudje, ki i-majo čas točno odmerjen in naravnan po uri. In v to kombinacijo postavimo namestu po-jubne črke — A ali B ali C — kakega takega zamudnika. ki zamudi četrt ur? — in vse je izgubljeno. Vsi 1 lčuni so, kakor da bi jih bil z gebo zbrisal. In toč-ni ljudje? zatulijo: je okorel pedant, pasji sin. Nemec, ki mu lebdita pred očmi samo o-sebnf dobiček in ugodje, skratka neprijeten in nevaren človek. Predstavljam si. kaj bi bilo, če bi v družbo res tečnih ljudi prišel takle zamudnik. Že prve četrt ure bi vse zmedel, zakaj pri točnih ljudi mora iti vse tečno po dnevnem redu, vse mora biti narejeno v določenem času in tako urejeno, da eno izhaja iz drugega in prehaja v tretje. Točni A mora točno ob devetih človeka zmrrrmi znitraj dobiti potrebne dokumsn-njegova ura. te. da jih lahko točne ob po' de- katere se ne more nihče in nikdar iztrgati. Kaj bi se še mučili. Toda, oddati uro v popravilo, to je druga reč. To je kulturno delo, zakaj ura mora biti v redu. Slišite jo, kadar prekinete ressn pogovor, slišite jo, kadar od sreče umirate na prsih ljubljeenga brtja in slišite jo v poslednjih trenutkih j svojega življenja, ko vas zdravnik 1 prime za roko in skuša ujet: p-je- maječe utripe, i Ura določa vaše rojstvo in smrt. ! Zato jo imejte v redu. Če vas vpra-! šajo, daj mislite priti točno in POVOJNA DRUŽBA BREZ DRUŽBA » < NO&TI..... —t— Zdi se, da imajo ljudje zdaj po' jatelji ne boš imel niti priliki, niti vsem svetu enake križe in težave, časa. V kinu boste vsi gledali in Če prebira človek inozemske liste.; molčali, v kavarni boste sedeli Gledališče-Glasba-Kino PRVA RAKETA IZSTRELJENA V VSEMIRJE KONCERT PEVSKEGA ZBORA DRUŠTVA "DANICE". 17. Milana poročajo, da pripravljala ameriški fizik Lvon in dunajski tehnik dr. Adler izstrel prve ----j rakete v vsemirje. Priprave so do j , . , ... , , . ..... Vsakemu Slovencu v Chicago in! malega končane in s*a u-eniaka rad pozabi, da so pisarn v drugem i skupaj, poslušali jazz band in mol- ...... " e \ . B ncant- lu enjait.i jeziku, kajti to. kar pišejo, bi lah- čali. če pojdete v plesno dvorano1™1?1 Je ZUan° Samostojno napovedala. da bosta izstrelila ra ko skoraj brez izjeme prenesli na boste plesali ali pa sedeli in gedali/ ®ra3t.VO " to dru" I keJ-o okoli 10. januarja. Izhodišče stvo ze večkrat dalo slovenskemu j rakete je 3037 riletrov visoka go- nase razmere. V nekem francoskem toda zopet močali. Če je človek po ženskem listu piše Kamila Duguei: naravi vese in če ima zdrav hu-— Konjiček.naših dni je primerja-! mer, ga mora prihraniti za dom. nje. Primerjamo rad: včerajšnji da ljudje ne poreko, da ne ve, kaj dan z današnjim ali sedanjost s se v družbi spodobi. 'Moderen člo-preteklostojo. In primerjanje veči- vek v d.užbi sedi in molči. Ne bilo noma-ne govori za sedanjost. Čc^bi demokratično če bi se pokazalo, hočemo biti odkriti, moramo pri-j da je ta bistroumen zabaven, oni znati, da se je pariško družabno! pa zabit in dolgočasen. Če pa vsi življenje zelo poslabšalo. V prejš-1 molče in če so vsi enako dolgočas občinstvu v Chicagu lev;e dramske j ra Piz Redorio v severnoitalijan-predstave in veselice, kjer j- bil ,' skih Alpah in je vse ozemlje okoli vedno dovolj užitka in zabave. Ma- j gore te dni zasedlo in zaprlo itali-Ickomu je pa znano, da im^ .0 dru-i jansko vojaštvo. Te dni pricakuje-štvo pevski zber, sestoječ iz samih jo prihoda komisije strokovnjakov mladih fantov, ki se trudijo in prid- i i: Milana, ki bo še enkrat podrobno nc «?e žo ir:.v mesecev za svoj prvi \ psjoučila ves načrt in pregledala v za svoj prvi j psjouciia konccrt. ki g varuj, da bi se ravnali po ur.! Zagrešili bi toiiko netaktnost da bi vam Dilo kar nekam nerodno. Ce vas povabijo na časico čaja ob csmih in jo res primahate to?* 110 ob c«-mih, tedaj vas ali splch 11 bod spustili noter ali pa vas bodo poldrugo uro pustili samega v salcnu, zmedenega in v zadregi.1 Če pridete ob sedmih na sejo. ki je bila določena cb sedmih, teds.j bo^te prisostvovali poučnemu pri- i zoiu pometanja tal in postavljanja >to'.ov, lakaji pa se bodo iz vas v . o- ?dnji robi glasno norčevali: Nifcita, ali si videl strašilo? - Ne. Potem pa poglej tjale. Če pridete na postajo k desete-. mu vlaku čakat svoje znance, tedaj br»te zaman molili načelnik « postaj t* svojo uro pod nos. Deseti v'ak ne pride prej kakor ob četrt na enajst, ko bodo seesatvili že, dva protokola o vaši nasilnosti in bo>te v živčni razburjenosti lahko -kooili pod kolesa prihajajočega desetega vlaka. Ura služi kulturnemu >. človeku prav za prav samo zato, da lahko( približno doicči. koliko je kam za-, mudil. - Opraitite. iti -moram. Točno cb dveh moram biti nekje zaradi neke vnžne stvari, zdaj pa manjka meni dobi: njih časih je bilo veselo, živahno in zabavno, zdaj je pa postalo dolgočasno, suhoparno. Prireja se malo lepih recepcij in družbeni sloji so pomešani. Skoraj bi lalTkc rekli, da je družabno življenje 11-mrlo. Jasno *je, da pade velik del odgovornosti na finančne kata-t&trcfe. Res, Pariz po vojni ni več tak kakršen je bil. To zelo dobro čuti tudi tujec, če se je mudil pred Isti — Tako nekako zvečer, ko se bo v Parizu le nekaj dni in ga zanese pričelo mračiti | Pct ^etaj tja zopst na kratek čas. Tako ne boste nikogar zapeljaii'Tembolj čutijo to Parižani sami, ki in svetovna zmešnjava bo šla mimo vas dalje. • Iz ruščine prevel B. Z.» SPOR ZA UMETNINE PRA-ČLOVEKA — Kaj pa je to? Prej bi bili prišli! Bolje je čakati, kakor zamuditi. , T. da točni ljudje so s tem ž? demoralizirani Povsod .so brez! potrebo dvigajo, povsod izgubljajo zaupanje in spoštovanje ter propa-; dejo na v-ej črti. Na Kiečo pa se zna človek prila- j goditi razmeram in ljudje so zato. j da bi se obvarovali vpliva takih i zamudnikov,- začeli meriti čas kar' tako približno. Namestu. da bi A dejal: — Pridem ravno o pol desetih. — pravi: ' — Čakafte me ckoli desetih Ker pa je besedo "okoli" moči razteg- Pred nekoliko leti Me odkril prof. dr. Absolon v moravski vasi Ves tonice na jugu Brna veliko našel: bino človeškega plemena, ki je pred kakimi 50.C00 leti živelo na morav£kih tleh ter se živilo v se jim rado toži po prejšnjem veselem življenju. Gc-tovo so v Parizu še rodbine, ki goje stare družabne tradicije in odpirajo svoje sa'one prijateljem in znancem, kakor so jih odpirali v prejšnjih časih. Toda takih rodbin je vedno manj. obenem so pa tako IČ in in sestro MARIJO SKRLEB. doma iz vasi Dobno. Mengeš. Leta 1913 sta bila v Chicago in potem nič več ne vem o njima. — Leopold Knapič. Konca vas 24, Stara Cerkev pri Kočevju, Jugoslavija. <2 17&191 Po lah k Na žalesti ie do tja uro ho- Tak posedite še četrt ure, pri-boste itak ravno prav. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POARBNO p šestih tednih so prijeli lasje bujno rasti. Brada je Ivanu estala siva. kakršna je bila — saj šteje že 64 let — gla- ', va pa je popalncma črna. Srečni Satana ne more pre hvalit' vedeže- j valke. Če je vse to resnica, bi se pač izplačalo zvedeti in za plešaste možje objaviti njene carodejne be- . sede! ' KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 21(i W. IStli STREET NEW YORK Podrobnosti o zadevi se dcilej drže strogo tajno. Doznava se le toliko, da je raketa izdelana tako, na bo lahko clospgla višino 70.000 metrov. S .-cboj bo imela razne priprave za merjenje, iz če>ar se sklopa, da ne bo posebno velika. Po višini, za katero je izdelana, s? da skiepati. da je kaka dva metra visoka in da tehta kakih 300 — 400 Ako se pc^reči ta fantastični načrt, bo to prvi izstrel rakete v v emirje. S tem trxn imenovana učenjaka prehitr.a nemškega prof. Obertha. či^ar načrt: so lani vzbudili splošno pozornost, ki pa \z neznanih vzrokov ni-so dovedli cio uresničenja. Imeni Lycna in Adlerja v stro-kovnjaških krofih nista znani, vendar je njiju poskus predmet ži vahne»a zanimanja med strokovnjaki. Italijanska vlada podpira po.-kus in tudi italijanska javnost obeta velikega u=peha načrtu obeh mož. Kakcr 'e padeba. so tehnični krogi v Turinu in Milanu podrobno poučeni o stvari ter =0 pregledali načrt, nakar je italijanska vlada dala dovoljenje za poskus. O težkečah. ki so zla^.i v zimskem času na dnevnem redu v v. šoki h gorah, ne poročajo 1 t- II ničesar, zato raketa najbrž ne bo Sprožena, prav z vrha Piz Redoite, marveč nekje iz podnožja na pripravnem terenu. Šesta žrtev pristaniške katastrofe 11a Sušakti. j Kakor znan-/, .-»c je nedavno v pri-jstanišču na Sušaku pripetila težka i ne.-reC-a. Pcrušil se ie lesen: most. i • na katerem ie bilo rolno potnikov. t * Pet ljudi je utonilo, te dni je pa ka-tistrofa zahtevala šesto ^rtev, V mer je ie po nesreči >adei tudi delavec Ivan Dujm.v: ■ iz Baške. ka-t ere g.t su sicer rešili in pripeljali v D.r.n'.t'O. Ci/. ne kuj dni je Dujmo-v:č bulni?c zapustil in odšel domov. Od tt*4a dne e stalno bolehal, končne je pa pc:i!»gei pljučnici. P^ft '»I'lT-T i .....201 f Mali Oglasi » » .■•« v . « imajo velik uspeh * . . t - 4 8 B Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo- ^»nj sorodni. To prijetno družab-žnosti čimprej obnove:— no * je ohr^nil° samo J r ' manjših mestih, pa se to ne povsod. Uprava lista j Kako se ljudje zdaj zveečr zaba-1 ! vajo? Ameriški pisatelj Sinclair Lewis dobro opisuje to v eni svojih humoresk. Njegov junak, sto-' odstotni ameriški državljan, pri-, poveduje o priseljencih od nekod iz Madžarske ali Jugoslavije, da so se po svoje zabavali se sestajali, : kramljali v svojem jeziku, plesali j svoje narodne plese, vprizarjali do-! mača gledališka dela itd. Toda Američani so jih gledali po strani-t ; in čez pol leta so že plesali isti pri-1 ! seljenoi čarlcston, kupili so si radio, j hodli v kino in sploh so se zabava-I 11 tsiko. da bi jih človek ne mogel-ločiti od pravih Američanov. To je torej moderno družabno j I življenje — moderni ples in kino. j V Srednji Evropi še pridružijo temu 1 j še kavarne in sicer ne one stare, i ; udobne in- prijetne kavarne, kjer so se zbirali znanci veečr aa veče-I rom na prijeten pomenek ali čita- j ' nje, temveč nove kavarne, velike, I t j cela nadstropja zavzemajoče in: \ čim razkošnje opremljene dvora-„„ s ! ne. Če te zanese v tako kavarno, naj deš navadno zelo malo znanih ob-1 raso v. če se hočei sestati, s pri j a- t 9 ... s ' fe r:" ■ ; wgiHuutaumiHiHWHimiH,.:irirnwgiagagniM«gt3!BUiH^CTiiitiapa^:fyuifflatauia^ icxcnsL laiiiii^iii.iiKma.iiiiiut^raum-iiiia ^MiiaaagMcnnaaas uJBa Slovenski 1 v južnih državah bodo hvaležni FRANKU TROHU za njegov spis, ki se čita kot veselo-žalostna zgodba. Po šumah Georgije, Alabame 111 Texasa nas vodi Troha in na podlagi lastnih izkušenj opisuje svoje doživljaje. Vsebina spisa je mehka, prisrčna. Nihče bi slovenskih gozdarjev ne mogel bolje opisati kot jih je Frank Troha za za Slovnesko-Amerikanski Koledar za leto 1931. KNJIGARNA/ GLASjNARODA ^ 216 West 18th St., New York *G L * S NARODA" NEW YORK, MONDAY. JANUARY 19, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. -1 20 • Nadaljevanje.) SEDMO POGLAVJE. VOLOM ZVIJAČA Življenje je šlo naprej svojo part;. zima je vzela slovo in pričel se je lep čas. G morilcu ni bilo nobenega sledu, in kriminalni uradniki so zapustili zopet Veliki Ellem. Njih umetnost ni rodila nikakega drugega rezultata, kot da so se divji lovci Izogibali revirju in ž njimi tudi dozdevni morilec. ^ Občevanje med obema ženskama je bilo zelo hladno. Krausneck si je dolgo časa 2aman trudil, da uveljavi zopet prejšnje iskrene odnosa je med njima. Imel je dovolj časa ter razdelil svoje pozornosti med obe ženski, kateri je obe ljubil. Spoštoval je Sibilo kot mater moža, ki mu je dal zavetje v Velikem Ellern u. Bernhardt von Ellem je bil dostikrat navzoč. Vedel je, da je pose-i-"vo v najboljših rokah ter je poklonil ves svoj čas ter delavske sile zapuščeni gospodi. Med dobrohotnim, starim gospodom ter Regino se je razvilo počasi razmerje, kot je obstajalo med njo ter mrtvim starim očetom. Bila sta zelo z-aupna. a nikdar se ni dotaknil z nobene besede dogodkov One noči in tudi ni omenil sumičenja njene tašče. Opozoril jo je le na pravila hiše, ki so ji jamčila udobno življenje vse njene d.ieve. Regina je poslušala s čudnimi občutki te njegove izjave. Kaj so ji ( mogli pomenjati? Imela je včasih divje kcprnenje, da objame moža. katerega je tako, strastno ljubila. Vedela pa je, da je zvezana ž njim pj krivdi. Pri nedavnih volitvah v pariškem delavskem okraju sta se stala na-' sproti socialistični kandidat Jar-' del in neki komunist. Korfcunisti! so razvili najžvahnejšo agitacijo! ter se posluževalf raznih nedovoljenih sredstev. V volilni lokal Jar-' delov so vtihotapali svojega človeka, ki je delal razne.neprijetnosti socijalistom. Volilna pisarna je hotela od posla t i par tisoč pozivov raznim meščanom, naj volijo Jar-dela. Pozivi so tiskovine in se ne-zalepljeni lahko odpremijo po nizki .potni tarifi. Komunistični zaupnik pa je nalašč vse kuverte zalepil in tisoč volilcev je moralo plačati kazensko poštno pristojbino. Tiskovine so bile dostavljene naslovnikom ravno na dan volitev in vse je klelo Jardela ter volilo proti njemu. Kandidat je prišel komaj do ožje volitve, kjer pa so mu •pomagale meščanske stranke proti komunistu. Pred ožjo volitvijo je pojasnil dogodek z zalepljenimi pismi in to pot je šlo ogorčenje volilcev na. račun komunistov, ki so ostali brez mandata. VAŽNO NAZNANILO! V 3 URAH CEZ OCEAN — Radi tebe! -zdrobiti njen ponos. • Vsled tega se je izognila vsem poro Ta beseda jo je držala kvišku, kadar se je hotel Znani avtomobilski dirkač in in- ilom predaval te dni v New Yorku o problemu raketnega poleta. Predaval je v znanstvenem društvu tako, da že moramo verjeti, da je dobro premislil, kaj je povedal. Med drugim je izjavil, da bodo ljudje letali z raketnimi letali čez ocean najkasneje v 30 letih. Polet raketnega letala čez ocean bo trajal komaj tri ure. Že v bližnji bodočnosti bo raketno letalo tako izpopolnjeno, da ne bo nič bolj nevarno letati z njim kot Iz na vadnim. Raketna letala po vroči j o v potniškem prometu pravcati prevrat. Človeštvo se bo s tem že močno pribhžalo svojemu idealu — premagati prostor in čas. IMAŠ DOMA KAJ MEDU? , dustrijec Fritz von Opel. ki je za-j slovel po vsem svetu s svojimi po . . . , „ ^ , . v ki 50 opravljali j skusi 2 raketnim avtomobilom, je l krivih princu ali. Vedela je namreč, da je to zločin, katerega se kaznuje z ječo! L tiia. se je je mroža, kadar je čitala ter razmišljala, kaj ji preti. Radi tebe! — Vse to je storila, da zavaruje Ditriha pred sramotno ob.ožbo! Ona je prišla vpoštev šele v drugi vrsti. Morilca niso še našli. Stavila si je le še eno vprašanje: — Kaj bo močneje v nji? — ljatoi-t a ali mati? Lahko se je zdelo rešiti to vprašanje in z veseljem je odgovorila sama sebi — Ljubica! Prosila je nebo, naj ji podari deklico, nakar bo sprejela iz rok Ditriha vse. čemur se je morala odreči, — namreč ljubezen, poševno posestvo ter prejšnjo srečo! Danes so zopet pričakovali Bernhardta von Ellern. Napovedal je kratek obisk, da pogleda na prste oskrbniku, katerega sam izbral. — Da, otrok, vse je v najboljšem redu! — je rekel Regini, ko je končal svoj obhod po posestvu. — Gospod Wachter razume svojo stvar! Prijatelj Bartenstein ni rekel preveč, ko je izjavil, da je to eden najbolj zmožnih ter obzirnih urad liikom. Stojim pa pred zagonetko, kajti Ditrih se je vendar oglasil po dolgem času! — Ali je pisal? — je vzkliknila Regina tako razburjena, da jo je Si-bila očitofje pogledala. Mlada žena se je nato naslonila, vsa rdeča, nad vezenje, katero je držala v roki. ' — Brzojavlja iz Buenos Airesa. malo pred odhodom. Hotel je najprej pričakovati mojega obširnega pisma. Njegova brzojavka pa mi je dovolj, oči vidno je izvedel le za dejstvo umora, kajti brzojavno mi je postal svoje sočutje. Nič več ni mogel storiti. Ali je Ditrih izvedel pred svojim od potovanjem, da boš mati, Regina? — On ne ve še ničesar. — je odvrnila pritajeno, ne da bi dvignila oči. — Ker je bil moj sin v Berlinu, skupaj ž njim, je brez dvoma izvedel, — je posegla vmes Sibila. — Kaj pa je sporočil, Bernhardt? — Prosil me je le, naj izrazim še enkrat obema njegovo odkrito so-čucje. Upa. da se bo roki pravice posrečilo najti morilca. Konzul mu mora izstaviti še vsa pojasnila. — Ah, ali se hoče vrniti še tekom poletja? — je vprašala Sibila začudena. — Ne, on ne sme zlomiti besede, katero je dal Sohwarbachu! Vsa važna pisma naj pošlejmo konzulu v Buenos Aires. Oni vedo, kaj to pomeni. Za dve leti bo izginil in dobra usoda naij ga spremlja, da se vrne zdrav domov. Njegova mlada moč nam je nenadomestljiva, Sibila, kajti v njegove roke bo prišel majorat, če ne bo rojen Regini sin! — Ne bo tr^ko hudo, Bernhardt! — Zopot govori iz tebe odpor proti Ditrihu! Ve ženske ne morete privoščiti v $voji kramarski duši, da bi prišlo posestvo v druge roke. Sibila je molčala, kajti vedela je. da držita skupaj. Razmišljala je o č.\su, ko bo lahko stopila pred Ditriha ter ga vprašala: — Ali si bil v oni noci tukaj? On bi si ne upal lagati in potem....? Plah pogled je ošvrknil Regino, kajti bilo je strašno vrjeti, da bi ta pon sna ženska po krivem prisegla. Če je bil Di:rih tukaj, je Regina po rivem prisegla. Če je prišel Ditrih v oni nooi k Regini. je tudi lahko izvršil umor, ako je srečal Viljema na poti. Ta misel je n; pustila. Vedno je iskala morilca svojega sina. Kljub ♦.emu pa ji je branila prisega vsako zasledovanje. Z lepim poletnim časom je obnovila mlada žena izprehode, katere je pozimi tako ljubila. Spremljal jo je zvesti Anton, ki je stopil že v pokoj, potem ko mu »c dal Viljem po nastopu gospodarske službe neko vrste počitka. Vodil je ponija, katerega je zapustil stric Bernhardt. To ji je bilo ljui-bo, kajti na ta način se je lažje udajala lastnim mislim, kajti molčeči jgtarec je itak ni motil. Kadar pa je sla peš, je ostat služabnik doma in spremljal jo je le pea Vo».an. Ko Je zorela na poljih rt, so prišli za Regino težki časi. Se nikdar ae ni čutila tako zapuščeni kot sedaj.. Sibila se Je tudi bala, kajti vedela je, da zahteva slednja od nje sina ter dediča. Njen ode in »trie Bernhardt, ki Je dospel v Veliki Ellern za dalj ča-fca, Sta Jo skušala potolažiti ter jI pomagata preko razočaranja, če bi ro-oila hčerko. Trpela Je velike bolečine pričakovanja, in bile so ure, ko Je prosila sa smrt V zadnjih dneh se Je popolnoma umaknila v svoje sobe ter ni hotela videti nikogar, razen tuje strežnice. Doktor G laser Je skrbel aanjo. ker mu je bila skrajno simpatična. Pustili so Ji popolen mir, in čakala je trendi ka, polna razburjenja. Nekega Jutra pa Je pozdravila z Jutrom vred tudi malo bitje. Regina Je držala v svojih rokah tnalo deklico, koje nežno čelo Je močila s solzami veselja. i Dalje prihodnjič.) priredi prihodnje poletje 2 VELIKA IZLETA AMERIŠKIH SLOVENCEV v staro domovino. Francoska Linija hoče, da bodeta ta dva Izleta nekaj posebnega, nekaj velikega, nekaj novega, česar se do sedaj še nI nudilo slovenskim izletnikom. Pripravljena je storiti vse v svoji moči, da to doseže. PRVI IZLET — S. JUNIJA T;i izlft s<- vrši »;i stavmnn lnzopui nlku, prvaku Francusk«* J.ini "ILE DE FRANCE". p..tnik^ i .ga izl.m l... spremljal osebn.. rojak k. John Volek, riLvnalelj tr«-tj«i!:i rcizr.-ilu Knuncisk«- Unije v NV\v Yorku. Kni prava venska kam nina ima g. Volek voljo in kot ravnatelj družbe Ito nudil uvojim sopotnikom vse m»jboJj£e. Ak" »I«- ti.rej namenjeni v stari Kraj prihodnje poletje, pridružite se temu izUtu in ne bo Vam žal. DRUGI IZLET—1. JULIJA Potniki teffa izleta s«- ukrcajo na udobni in priljubljeni brzoparnik "PARIS" ki prevozi! ve Si«.v.-n«-.\ rez .icean, kakor kateri »IruRi parnik ]»•» vojni. J "otnikt* t.Bil iz>et;( I... sprem 1 ja I prav do LJubljane k August Kolander >z i velanda. ki je po vojni spremljal že 7 izb tov v stari kraj in Je zato znan kot . «1.-11 ..«1 tiii jiM-r:j izkuš. nih iti najlM.ljšilt s|»rt-mlj>-vtile« v. i ).llM?it U.i 11 i n, Cherbourg. Hamburs 23. januarja: Pennlaud, Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: R-jcliamlteau, Havre 29. januarja: Europa, Cherbourg, Bremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: De Gra»<«, Havre Itqjiia, NapolJ. Genova 4. febrjarja: 1 "resilient Itoosevett, Cherbourg. Hamburg l>eutschland, Cherbourg. Hamburg 7. februarja: lie «ie Krunee. Havre Aquitania. Cherbourg 9. februarja: Bremen. Cherbourg. Bremen 11. februarja: Amerit-a, Cherbourg, Hamburg New Voi k, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, Bremen 13. februarja: ihuirftania. Cherbourg 16. feoruarja: Europa, Cherbourg. Bremen 17. februarja: LiiXityette, Havre Augustus, Napoti, Cenuva KNJIGARNA e nwi PBEKO OCEAH* Najkrajša in najbolj ugodna pot xa potovanje na ogromnih parnikih: (le de France 7. febr. 27. febr. (11 A. M.) (4 P. M.) PARIS 20. febr.; 13. marca (6 P. M.) (5 P. M.) Najkraj&i pot po železnici. Vsakdo Je v prebiti Kabini z vsemi modernimi mlnliniistmi. — Pijač-a in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. ^^ VpraSajte kateregakoli pooblaščenega, agenta Jk ■" ft FRENCH LINE 19 STATE STREET YORK, N. Y. NEW 18. februarja: President Harding, Cherbourg, Hamburg A Inert Balltn, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen Satuinia, Trat 20. februarja: i'iiris. Havre Olympic, Cherbourg 24. februarja: NVw Amsterdam. Bou!f»gr« Sur Mer, Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen O*® rur Washington, Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Ltrewlfn, Cherbourg, 27. februarja: He o Ohrida In Bitoljn........... Doli z orožjem ................ -56 Slike is živalstva, trdo vezana Slovenska narodna "'"""n obsega 452 strani .............liO l>on Ki šot iz La Manbe.......... .40 Spretna kuharica, trdo vezana____1.15 Dve sliki. — Njiva, Starka — lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .................... .40 ... .25 .75 Učna knjiga in berilo laškega je- (MeSko) ...... Devira Orleanska Duhovni boj .... .50 .50 ____liha ......................... J» Domači fiVine«liV5k."broi^.:*.L25 Uvod v FU^ofljo (Veberr) ------1.50 TcIlKl «l)U Veliki slovenski spisovnik trgov- 2 *5 «•*••* mm W Med je tudi najboljše sredstvo za pospeševanje delovanja obisti. Ako ti postajajo obisti z leti premalo delavne, zavživaj med in obisti bodo delovale .povoljno. « Med je največji proizvajalec telesne moči, ker krepi čudovito mišičje. En hektogram mesa proizvaja 8 kalorij, a en hektogram medu 30 kalorij. Med je slednjič naj gotove j še sredstvo za podaljšanje življenja. To so že učili grški modrijan Pita-goras, pesnik Virgil, slavni Monte-gazza in druy;i. To vedo tudi iz iz praševanja ljudi vsi zdravniki. SAKSER STATE BANK 9Z CORTLANDT NKW TOKI, V. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak poodeljek do 7. uro Domači vrt'.................... 1.S0 Govodoreja ......................1^0 Hitri računar ................... .75 Jugoslavija. Melik 1. zvezek ____1.50 2. »rezek, 1—2 snopič ......LM Kletarstvo (Skalickj) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... .30 Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov .30 Kako se postane državljan Z. D. JS5 Kako se postane aaaeriški driavljan .15 Knjiga o dostojne« vedenja .... M Kat. Katekizem ................ j00 Liberalizem .................... M Ljubavna in snubilna pisma ~~ .35 Materija in eneriija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. tv............... JO Mladeničem, n. zv............. M . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................U— Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, 668 str/ lcjto vez. (KalinSek) ......... .0.— Nasveti za hišo m dom, trd. ves. L— Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... JO 2. del ...................... .30 spisovnik ski h in drugih pisem ... Voščilna knjižica ............... .50 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil ........ JO Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1J0 Zdravje mladine ................L25 Zdravje in bolezen t domači hiši. 2 zv. ......................UM Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev (Melit) II. zvez_________________________________ JO Prorokovalne karte ......................1.— RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (2 zvezka) . .$5JO Amerika, povsod d«!*ro, dossa Nemško slovensko slovar.........2JS5 Največji spisovnik ljubavnih In Bele nočL mali iunak dragih pisem................. .75 j U ,UMli Slovensko nemški slovar........J.— j Ojačea beton .................. JO' Obrtno knjigovodstvo ............2J0 Perotninarstvo, trd. ve*. ........UJO Perotaiaarstvo. broi. ............LM Pravila n oliko .............. Ji Prikrojevanja perila po a Agitator (Kermlk) bro«. ............Mt Andrej Hofer......................................Jt Beneška vedeievalka ................J5 Belgrajskl biser ................................J5 | Bdi BKC0NO ••■•••••••••ssssiss »M • o Balkansko-Turška vojska ______________JO Balkanska vojska, s slikami .... JU Boj in ims^s, povest ...............JO Blagajna Velikega vojvode............JO Belfefor ...............................................JO Boj, roman ........................................J5 lagl ..................... Praktični isfmiai ........... Prav« In revnlodjn (Pltamlc) .1* .70 m .......11 XW ooooooooooooooooooooooooa »75 Ročni slov.-italijanski in itali- janski-slovenski slovar .... .90 Ročni spisovnik vsakovrstnih JO JO Boija pot o Božja pot na Šmarni gori življenja Mrtvo mesto ... Romantične duše broi... .70 .70 Cvetke ____ Cesar Joief n. Čarovnica __ Ccb^Utt oooooooonooo črtice Is flvljenja na Drobiž, in fazne . spisal lfllčinski . J5 . Jt Jo . JB J5 Jo Dedek je pravil; Marinka in škra-teljčki *M...............40 Elizabeta ...................... J5 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk .. Filozofska zgodba ... Fra Diavolo......... Uozdovnik (2 zvezka) .35 .60 .50 .1.20 Gospodarica sveta..................40 Gedčevski katekizem............ .25 Gostilne v stari LjubUanl...... .60 Gršla Mitologija.............. L— Gusarji .........................75 Gusar v oblakih ............................ .80 Hadži Murat (Tolstoj) ........ JO Hči papeža, vez. ............................1.— broš............................. .75 Hektarjev* meč.................. JSO Hedvika ...........................................40 Hudi fesi. Blage duše. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (II. ........ -55 Humoreske, Groteske tn Satire. vezano ................... broširano .....•..■•.•*••• Izlet g. Brončka.............. Izbrani spisi dr. H. Dolenca JO .00 1.20 .60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: • 2 zvezka .......................................1.50 Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v start kraj, je potrebno, da je poučen e potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno le prvovrstne brzo-pamike. Tudi nedržavfjani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje xa povrnitev (Return Permit) lx Wasb-fngtona, ki je veljaven za eno leto Brez per m i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v tekn 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem t stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim adpoto-vanjem In oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. V. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vlzeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Starišl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, U so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-pnščenl v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK n CORTLANDT STREET NEW YORK Is tajnosti prirode........... Iz modernega sveta, trdo ves. Igračke broširano .......... Igralec ..................... •••••••••■•••••••••os Janko in Metka (so otroke) . Zmagovpč. JO LG0 JO .75 JO JO M Jutri (Strug) trd. v............. .75 broi. ....................... JO Jurčičevi spisi: Popolna iadaja vseb ib sveskov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin, broi. »••••••••■*•■• .40 6. zvezek: Dr. Zsbar — Tag—is broSlrano ...............0.. .76 Joan Mi serij* (Povesti is fipnaskega tlvljenja .................... JO kako sem se Jas likal (Aleiovec) 1. svesek ......... JO i Ukal (AleSovec) II. sv. ..»....,...« JO (AleSovec) in. svtaek Korejska brate, pov v Koreji est la misijo- Kuhinja pri Kaj se Je KazaM .. KrHev pet. Križev pet kraljici gsajl JO JO JO J5 a I Bar) trd. 1.10 .70 Kaj se je izmislil dr. Oks...... .45 Kraljevič berač ................ JS5 Levstikovi zbrani tip?! ......... JO L sv. Pesmi — Odo In eledJe — Sonetje — Romance, balade la legende — Tetam* (Levstik) ...70 2. sv. Otročje igre v peseocak — Različne poezije — Zabavljlee in pušlce — Jeza na Parnaa, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis =— Tolmač (Levstik) .. .19 Trda vezano..........1.— 5. sv. SHkn Levstika In ajegsve . kritike In pelemike............ ,)$ Ljubljanske slike, HKol lastnik. Trgovec, Kcpčljskl stražnik, U-radnlk, Jezični doktor. OoetOni-Car, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik; ltd. ............... Ur na ženo (roman) .......... Lucifer (roman) ................ Marjetica ...................... Materina žrtev ..................... MoJe življenje.................. Mali l*rd •*.••«.. Miljonar brez denarja .......... Malo življenje ................ krščanski deček la Libanona ..................... Mlinarjev JO L— JO 30 .78 JO .76 .78