'Jsitski tednik
C LA 51 L O OS V O 8 O D I L NE P R.O M T .E.	2 A 15 T R <=> KO O L RO ^S7- È'y
LETO I». - Štev. 12
KOPER, 24. marca 1951
Cena 3 din
V delavske svete
volimo najboljše delavce,
zavedne graditelje socializma, najbolj predane interesom DELOVNEGA LJUDSTVA!
KAJ ŠE LAHKO STORIMO
za izvržitev kmet, plana
/Z NAŠE POSEBNE IZDAJE
Zelo neugodno vreme je vplivalo na razvoj kmetijskih del in izvršitev plana na splošno. Zaostali smo-s setvijo spomladanskih kultur, sajenjem trt in sadnih dreves, niti travnikom nismo mogli posvetit; več skrbi in nege. Zaradi vseh mogočih zaprek bo delo težavno. Vpreči bomo morali vse sile, da nadoknadimo to, kar smo do sedaj zamudili. Našemu kmetu' je že v krvi, če z delom zaostane, da tarna. Kamor koli nas pot nanese po naših krajih, slišimo le nejevoljo. Marsikateri «met je prepričam, da mi bilo tako neugodnega vremena še nikdar kakor letos. Vendar ni tako. Imeli smo nešteto sušnih in premokrih zgodnjih pomladanskih mesecev, pri vsem tem so bila nekatera od teh let prav dobra.
Kakšne zaključke lahko potegnemo iz vsega tega? Zamudili smo dosti opravil. V mesecu februarju in marcu nismo mogi; izvršiti pravočasno oranja in setve. Tq pa ne pomeni, da ni več časa za oranje in setev. Vsakdo računa, da imamo v Istri več sušnih kakor mokrih poletij in da se zaradi tega izplača sejati in saditi rajši prej kot kasneje. Omenili smo že, da kmet pravi, dal mi še doživel tako vlažne zgodnje pomladi, kar ne drži. Zakaj ne bi bilo tudi poletje boljše od lanskega? Nikjer ni rečeno, da bomo imeli suho poletje. Narobe. Nekateri strokovnjaki trdiijo, da bomo Imeli vlažno leto. Nekateri s; ne upajo več sejati graha. Grah lahko sejemo še ves mesec april. Sejemo ga lahko tudi kot srtniščni posevek. Naš kmet še vedno računa na zelo zgodnje pridelke, ker jih plačujejo tržišča dražje. Boji se poene setve, ker je pozne . pridelke moral v prejšnjih časih oddajati po zelo nizkih cenah. No, ti časi so za nami. Cene med zgodnjimi pridelki in blagom» ki pride pozneje na tržišče, ne bodo nikdar v takem sorazmerju, da se me bi izplačala pozna setev.
Kaj je bilo bolje našemu ikmetu pod Italijo, če je nekaj dni lahko prodajal »primizie« po zelo visokih cenah (tudi pri nas bodo cene prvih pridelkov sorazmerno višje) in je ob glavni sezoni moral peljati večkrat pridelke — na gnojišče.
Torej nič ni izgubljeno, kar smo zamudili. Vse je še lahko nadomestiti, glavno je le to, da si v času, ko bodo prišla vsa opravila naenkrat na dan, znamo pomagati.
V tem kritičnem času je nujno potrebno, da menjamo stari način dela. Gre predvsem za pravilno in načrtno izkoriščanje delovne sile. Z mehanizacijo kmetijstva smo sforili korak naprej. Poleg starih traktorjev smo dobili nekaj , težkih traktorjev. Traktorji nam bodo v veliko pomoč za pravočasno in pravilno obdelavo zemlje. Traktor tipa »Amsaldo« (60 HP) iahko orje s trobrazdnim plugom tudi težka ilovnata tla. Ni potrebno poudariti, koliko dragocenega časa prihranimo z uporabo traktorjev pri poljedelskih delih. Mogoče imamo v o-krožju nekaj neuporabnih dvcbrazdniih plugov. Zvedeli smo, da bi se dalo na Goriškem in drugod vSloveniji, nabaviti ali si izposoditi tudi trobrazd-ne pluge. Za spomladansko plitvo oranje zemljišč lahko uporabimo poleg omenjenih plugov krožne brane (tudi teh imamo nekaj, ki niso še izkoriščene) in težke kultivatorje, ki so v rokah privatnikov. KLO naj bi organi-rali načrtno in pravilno izkoriščanje teh strojev. Z druge strani izgubljajo naše delavnice preveč časa za popravila traktorjev, in ostalih kmetijskih
strojev in orodja. Tem popravilom moramo dati absolutno prednost.
Uporaba delovne živine ni tudi smotrno izkoriščena. Prednost naj bi dali nujnim delom (oranje zemljišč za setev). Zadruge, ko izvršijo svoja dela, naj pomagajo tistim zadrugam in privatnikom, ki tega ne zmorejo. Privatniki naj stopijo na pomoč tistim, ki ne morèjo zarati svojih njiv zaradj pomanjkanja delovne živine. Za to pomoč naj se interesenti oddolžijo ob košnji, žetvi ali ob trgatvi. Sosed naj priskoči na pomoč sosedu, skupnost posamezniku in posameznik skupnosti.
Naše geslo naj bo: Vsak košček zemlje mora biti obdelan in. posejan. Fronta z najboljšimi svojimi člani in člani Partije morajo biti, na čelu te akcije. Organizirati se morajo povsod delovne čete in brigade. Tem je poverjena naloga udariti tam, kjer je največja in najbolj nujna potreba. Borimo se za skupne interese, za blagostanje našega delovnega ljudstva.
Po drugi strami pa ne sme posamezni delovni kmet podcenjevati požrtvovalnosti ljudske oblasti in množičnih organizacij. Tudi on se mora otresti nekaterih svojih zastarelih metod, predvsem pa individualizma, namreč misli, da lahko živi sam, -ločen od drugih in da lahko dela, kar se njemu zljubi. Taka miselnots je bila o-pravičena v času, ko sta posameznik in oblast gledala le svoje koristi in neusmiljeno izžemala svojega bližnjega. Danes so se razmere menjale. Skupnost se, žrtvuje za posameznika, posamezni delavec v tovarni se bori za boljšo bodočnost delovnega kmeta. Individualna miselnost kmeta je škodljiva skupnosti — torej tudj kmetu
samemu. Proti tej miselnosti se moramo borit».
• Dotaknili smo se v glavnem najbolj perečega vprašanja. Vprašanja,delovne sile. To pa še ni vse. Pri realizaciji plana moramo vzeti v poštev še druge činitelje prolzvsidmje in to predvsem produkcijskih sredstev. Problem semen letos ni pereč. Nimamo še dovolj gnojil, posebno hitro delujočih dušičnih umetnih gnojil. V enem članku našega lista je bilo že govora, kako zanemarjamo dragocena domača gnojila, hlevski gnoj, kompost, gnojnico in strainiščnico. Blaga zima je ugodno vplivala na razvoj bolezni in škodljivcev na splošno. Imamo na razpolago dovolj škropilnih sredstev. Posebno moramo paziti na spomladansko in poletno škropljenje sadnega drevja in borbe proti oljčni mušici. Ne smemo pozabiti na pregled krompirjevih nasadov, čim krompir zrase, da se ne pojavi najhujši sovražnik krompirja — koloradski hrošč. Problem krme je biil in je in bo Ostal pereč, dokler ne bomo podajaji več skrbi našim stalnim in umetnim travnikom.
V planu smo si zadali naloge, da bomo več skrb; posvetili tudi vzreji drobnih živali. Mislimo predvsem na perutninarstvo. Tudi svilogojstvo in čebelarstvo lahko postane donosen vir narodnih dohodkov.
Marsikateri se še pritožuje na nesorazmernost cen In na pomanjkanje nekaterih predimietov, ali to so vprašanja, ki bodo rešena na pravilen način. . Dejstvo je, da smo prebrodili velike težave. Naše gospodarstvo gre s sigurnimi koraki naiprej. Zato smo se morali boriti. Se nadalje se bomo borili, da borno v miru zgradili še boljšo bodočnost sebi in našim sinovom.
Naše
in to je
ljudstvo si bo svojo bodočnost krojilo samo
vnovič potrdilo v Izoli
V LR SLOVENIJI IN V LR SRBIJI
PONOVEN ODGOVOR VSEM VOJNIM HUJSKAČEM'
Volitve-
Volivna komisija je objavila uradne podatke o nedeljskih volitvah za Ljudsko skupščino LR Slovenije in LR Srbije.
V	Sloveniji je Ljudska fronta dobila največji odstotek glasov po vojni. Volilo je 96.92 odstotkov vpisanih volivcev. Za Ljudsko fronto je glasovalo 96.2 odstotka, za skrinjico brez liste 3.98 odstotka.
V	Ljubljani je glasovalo za Ljudsko fronto 97.03 %, za skrinjico brez liste pa 2.97 <7C.
V	Srbiji’je glasovalo 97.5 % vpisanih volivcev. Za Ljudsko fronto je volilo 95.4 %, za skrinjico brez liste pa 4.6 % volivcev.
V	Beogradu je glasovalo za Ljudsko fronto 95 odstotkov volivcev, za skrinjico brez liste pai 5 odstotkov. V avtonomni pokrajini Vojvodini je glasovalo za Ljudsko frač to 91,1 %, za skrinjico brez liste pa 8.9 %.
Izid volitev v Sloveniji in Srbiji kaže, da je to, kar so sovražniki želeli, klavrno propadlo. Ljudstvo se je v velikem številu udeležilo volitev in glasovalo za Ljudsko fronto. To je resen opomin vsem, ki bi hoteli zasužnjiti Jugoslavijo, kajti proti slelernemu napadalcu bi ljudstvo nastopilo prav tako enotno kakor pri nedeijsikih volitvah.
Nedeljske volitve so bile izredne važnosti ker ni šlo samo za to, da se izvalijo poslanci v Ljudsko skupščino, pač pa za mnogo važnejše stvari. Ljudstvo je s svojim glasom
Na kmetijski šoli v Skocijann orjejo za nov vinograd z orjaškim plugom
Hrumenje, kakor da bi vozili tank, je slišati te dni s posestva Kmetijske šole. Ljudje se ustavljajo in občudujejo kar tri traktorje - goseničarje, ki vlečejo težak rigolni plug. Se bolj pa občudujejo z njim opravljeno delo. 50 cm široka in 1 m globoka brazda, to je pa že nekaj.
Brigadir Ples Karlo z zadovoljstvom opazuje della svojih fantov, ki so res pravi mojstri pri delu. Trije traktorji vlečejo plug in delujejo kakor bi bil samo eden, Vse gre skoraj avtomatično. Spustil sem se z brigadirjem v pomenek, da b[ kaj zvedel o delu njegovih traktorjev. Dejal mi Je> da je že poprej celo lansko leto rigolal z njimi v Jugoslaviji. Tam je zadostovalo za vlečenje pluga dvoje traktorjev. Ko pa so prišli v Istro in začeli rigolati, se je izkazalo, da sta dva traktorja premalo. Morali so pripeti še en traktor, ki ga ima šola. Morda bj šlo z dvema, če bi bila zemlja bolj suha, tako pa je nemogoče. Dan za dnem pada dež, gosenice traktorjev drsijo po vlažni zemlji ter se tako mnogo sile izgub:. Prvi dan oranja so imeli smo,o. Popolnoma novemu plugu se je že pivi dan zlomilo črtalo — nož. Oranje so lahko nadaljevali šele potem, ko so dobili ncv nož iz Jugoslavije. Trak-
toristi Stefàn, Polde in Rudi — sedaj pomaga še Joško — delajo odlično. Ne gledajo ne na uro, ne na dan, da je le delo čimprej in čim lepše opravljeno. Stroje skrbno negujejo. Orjejo že celo leto brez popravila. Od njih bi se istrski traktoristi lahko mnogo naučili.
Zemlja, ki jo orjejo, je izredno težka. Spodaj se nahaja fina, la,pornata zemlja. V globini plug često naleti na skale in jih meče ven. Plug zemljo lepo obrača in jo nasipava 1,5 metra visoko. Res krasno delo je to in ljudje ga ne občudujejo zaman. Star kmetovalec, ki si je ogledoval delo, je dejal, da kaj takega še ni videl. O tem se mu še niti sanjalo .ni.
Oglejmo si še, koliko stane ročno rigolanje enega hektarja in kolika s traktorji. Ročno rigolanje bi stalo
250.000	do 300.000 dinarjev, če računamo, da opravi en delavec na dan 10 do 12 kvadratnih metrov pri dnevni pjačj 300 dinarjev. Oranje s traktorji pa stane za en hektar le 50.000 dinarjev. To je približno razmerje 1:9. S traktorji lahko zrigolamo	pri
istih stroških 'kakor za en hektar ročnega rigolanja — 9 hektarjev vinogradniške površine. Poleg tega pa opravijo traktorji delo bolje in reje.
potrdilo, da zaupa kandidatom, za katere je volilo, da zaupa svojemu vodstvu im da se ne da zapeljati po sovražni propagandi.
Slovensko ljudstvo pa je tudi najlepše odgovorilo vsem tistim, ki bi radi o tržaškem vprašanju znova zasejali razdor med italijanski in slovenski narod, ki bi na tem koščku ozemlja hoteli ustvariti novo vojno žarišče.
ranca slovenskih Inikov v Trstu
~ V nedeljo in ponedeljek je bila v kino dvoranj v Skednju konferenca slovenskih šolnikov v Trstu. Poleg tržaških učiteljev in profesorjev so se konference udeležile tudi delegacije slovenskih šolnikov iz Koroške, Goriške, Beneške Slovenije, Jugoslovanske cone Trsta in posebna delegacija pedagoškega društva Slovenije iz Ljubljane. Konferenco je otvor>1 profesor Umek, glavno poročilo o položaju slovenskega šolstva v Trstu pa je podal profesor Perkavs. Prikazal je zgodovino slovenskega šolstva na tem področju ter sedanji položaj slovenskih šol, ki ne uživajo enakopravnost; z italijanskimi. Tudi iz poročil zastopnikov Koroške in Goriške je bilo razvidno, da se morajo tudi tam boriti, da jim oblasti ne uničijo slednje slovenske šole.
Zastopniki so na konferenc» zahtevali dokončno ureditev položaja slovenskega šolstva v Trstu, ustanovitev slovenskega klasičnega liceja, industrijskega tečaja, dvoletne trgovske šole, slovenskega kmetijskega in ribiškega tečaja. Med delegati je tudi spregovoril predstavnik Jugoslovanske cone Trsta in poudaril predvsem enakopravnost Sol vseh treh narodnosti v Istrskem okrožju, kjer imajo Italijani danes več srednjih šol kakor pod Italijo.
V soboto popoldne je bilo v Izoli veliko ljudsko zborovanje ob priliki volitev delavskih svetov v našem o-krožju. Obširno poročilo smo prinesli v posebni izdaji našega lista. Ker vsi naši bralci verjetno niso dobili lista zaradi manjše naklade, objavljamo skorajšnjo, poročilo in izvleček iz govora tovariša Beltrama.
Svojo voljo so deilavci izrazili. Malo tako veličastnih zborovanj je bilo d,o sedaj v tem največjem industrijskem kraju okrožja, Ze v prvih urah popoldne so prihajale iz vseh krajev množice na okrašenih kamionih. Po morjh se je zibalo prati izolski luki desetine ladij poteiih prebivalcev obalnih mest in vasi. Do začetka zborovanja ,se je zbrala na trgu Garibaldi okoli 20.000 glava množica. Vzkliki v treh jezikih: »Evlva i popoli jugpaiävi«, Živela komunistična partija Jugoslavije, Živeli radnički savjeti« so se zlivale v enotno in dolgotrajno Skandiranje; »Tito. Partija«, Vzétiki v treh jezikih, treh narodov, ena sama misel. Tudi govore je množica neprestano prekinjala z _ vzklikanjem. Vzkliki so povedali, da so ljudje veseli dneva, ko izbirajo delavski svet In ida ne bodo nikdar dovolili, da bo kdor koli brez njih me-šetril s Trstom. To je volja istrskega okrožja.
Prvi je govoril predsednik istrskega okrožja tov. Julij Beltram. V začetku govora je povedal Zbrani množici, kako pomemben je ukrep, ki ga prav te dnj uresničujejo v podjetjih. »Delavski sveti prevzamejo tovarne in podjetja v času, ko so ta preobložena z delom za izpolnitev enoletnega gospodarskega načrta, ki je tudi v tem letu zelo visok. Izpolnitev načrta bo terjala od vseh ..delovnih ljudi mnogo naporov, od kolektivov pa zavestno disciplino in odgovornost. Prav delavski sveti bodo imeli pri tem največjo vlogo. Ko je govoril o sedanjem položaju je tovariš Beltram
dejal: »Istrsko ljudstvo je dobilo novega zaščitnika, ki se zavzema za njegovo svobodo. Gre za fašistične stranke v Trstu im v Italiji, k; se zlasti v zadnjem času napihujejo, da bi se nemara . od same ljubezni do tega ljudstva razčetverili, samo da bi mu vzeli oblaist iz rolk. Povampirjeni računarji mislijo, da je nastopil čas, ko zaradi pritiska na Jugoslavijo im groženj neposrednega napada s strani Sovjetske zveze im njenih satelitov lahko izsilijo zase ugodnejšo rešitev tržaškega vprašanja. Pr; tem obujajo neko tripartitno izjavo iz leta 1948, ki je takrat služila in pomagala, da so se reakcionarne sile uveljavile pri volitvah.
Zg:oidovi.na italijanskega imperializma sploh ne pozna drugih sredstev kot zahrbtnost in podlost. Podobna 'je roparju, ki v zasedi preži svojo žrtev in je vedno na strani zmagovalca. Potrebno je, da povemo naše mnenje ob pogrevanju izjave od 20. marca 1948. ki je, kat rečeno, služila kot i-njakcija pni volitvah. Ze takrat je bila obsojena kot izailjevalni akt.
Tov Beltram je dejal, da se s to tripartitno izjavo ne da več špekulirati kajti vprašanje, kako si bodo ’ prebivalci istrskega okrožja uredili bodočnost, je predvsem njih samih. Vprašanja Trsta pa ne bodo uredili rirnskj kričači na ulici. »Mi želimo mir in se po svojih močeh trudimo za mirno rešitev nerešenih vprašanj ... Volitve 16. aprila im manifestacija e-notnositi in bratstva, izražene na volitvah 10. decembra, ki so zajela nad 90 % volivcev, so zadnja beseda v Vprašanju teritorialne pripadnosti in izraz volje živeti neirazdvojeno od Titove Jugoslavije. Nihče ne more mimo te volje delati papirnatih zaključkov proti naši volji«.
Govor tovariša Beltrama so množice navdušeno pozdravile.
Za njim sta govorila Anton Gorjan in Ermirfiij Medica.
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Delavci in kmetje Istrskega okrc.žja, zbrani na veličastnem zborovanju, proslavljajoč našo največjo zmago po osvoboditvi — to je začetek prehajanja gospodarskih podetij v roke delovnih kolektivov — T; pošiljamo plamteče, revolucionarne pozdrave. Sleherni človek našega okrožja danes ve, da je maša današnja zmaga neločljivo povezana s Teboj, s Komunistično partijo Jugoslavije, s socialistično Jugoslavijo. Komunistična partija Jugoslavije je namreč prva na svetu priborila revolucionarnemu geslu »Tovarne delavcem« pravo veljava: delavci FLRJ in sedaj tudi v našem okrožju smo dejansko postali gospodar svojih podjetij. Ponc.sni smo, da nam je ta cilj pokazala Partija, ki nas je v najhujših časih fašističnega zatiranja rešila nadaljnjega trpljenja, s tem, ko nas je popeljala v oboroženi boj in zmago.
Tovariš Tito, mi v tem prazničnem razpoloženju ne pozabljamo na obveznosti, ki se postavljajo pred nas v borbi za mir v svetu, ki ga danes ogroža agresivna politika Sovjetske zveze in ki v odnosu na Jugoslavijo prehaja že v oborožene grožnje in provokacije. Mi smo v katerem koli momentu skupno z narodi Jugoslavije pripravljeni braniti njeno neodvis-rpst — in s tem mir v svetu — s tisto hrabrostjo in množično udeležbo kakor v dobi narodno-osvobodilne borbe. Poleg tega pa ne izpustimo niti za trenutek izpred oči našo bodočnost — bodočnost našega okrožja. Mi smo prav te dni slišali, da so fašistični in informbirojevski kričači v Rimu in Trstu zopet pričeli strupeno šovinistično gonjo za enostransko in nepravično rešitev Trsta. Celo naše okrožje so si prj tem upali omeniti. Toda mi smo že neštetokrat odgovorili vsem, da so takšne imperialistične sanje za vedno neuresničljive*, Mi smo se odločili za to, za kar smo se borili pod Tvojim vodstvom v naradno-osvobodiln; Borbi, mi z vsakim dnem znova manifestiramo to odločitev IN TUDI Z DANAŠNJEGA SLAVJA SPOROČAMO NA VSE STRANI SVETA, DA SI NASO BODOČNOST KROJIMO SAMI, DA SMO ŽE ZA VEDNO ODKLONILI STREHO, KI NAM JO VSILJUJEJO FAŠISTIČNI KRIČAČI IZ RIMA IN TRSTA — IN ZAPOMNIJO NAJ SI VSI, KI JIH INETERESIRA BODOČNOST NAŠEGA OKROŽJA, DA TI KRAJI NE BODO NIKDAR VEC PRIPADLI ITALIJI! Prepričani smo, da to naše razpoloženje poznajo tudi tisti, ki so v zadnjih dneh zopet privlekli na dan tako imenovano tripartitno deklaracijo glede Trsta, ki je v popolnem nasprotju z našim razpoloženjem in ciljem. Zakaj se s takšnim »dokumentom«, katerega je zgodovina že ohsodiia kot globoko krivičnega, ponovno hrabri fašistične elemente in vse ostale sovražnike miru?! Ali se oni ki še danes ponovno držijo deklaracijo v svojih rokah, bojijo zameriti nam, narodom Jugoslavije, katere ves svet pozna kot najiskrenejše borce za mir in pravico?! Mi zahtevamo poštenega odnosa do nas in najodločneje protestiramo proti takšnemu enostranskemu postavljanju vprašanja naše bodočnosti, kakor je to slučaj v omenjen} deklaraciji, kajti naša bodočnost se da rešiti edino s pristankom nas in vseh narodov Jugoslavije.
ŽIVELI DELAVSKI SVETI!	j
DA NAM DOLGO ZIVIS TOVARIŠ TITO, ZA SRECO IN NAPREDEK DELOVNIH LJUDI!
DEL MNOŽICE NA VELIKEM LJUDSKEM ZBOROVANJU* V IZOLI
V diskusiji so udeleženci zahtevali ustanovitev samostojne slovenske šolske uprave, ker samo take se bo slovenska šola lahko svobodno razvijala. Ob zaključku so sprejeli sklepčno resolucijo.
POLICIJSKI teror proti Slovencem v Slovenski Benečiji
Sedaj, ko se v Beneški "Sloveniji bližajo upravne volitve, je italijanska policija začela ponovno zastraševati tamkajšnje Slovence. Pred dnevi so no
italijanski policisti prišli v vas Matajur in javno poizvedovali, kateri vaščani so naročeni na slovenska lista »Matajur« in »Soča«. Policija se je podobno zanimala ipo katerih hišah se ti listi 'berejo in kdo jih raznaša, tako da je med prebivalstvom zbudila vtis odkritega policijskega postopanja proti Slovencem, ki brejo slovanske časopise. Tudi v Vidmu se je policija zanimala pri nekaterih Slovencih in poizvedovala, kje se tiska list »Matajur«, čeprav je oblastem dobro zna-kje je uredništvo lista. * v
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Usodno protislovje
hit-

....
š§§«
živimo v času svetovne politične napetosti. Dnevno vidimo, kako sikne iz tleče žerjavice iskra, grozeč da zaneti nov splošni požar. In na mah se začnejo ljuidje, ki krojijo usodo našega sveta kot dobri gasilci, da bi zaid-išiJK . ali vsaj omejili grozečo nevannost. Neki z resnično dobro voljo, drugi z manjšim navdušenjem, vendar s toliko bolj glasnimi besedami, kakor da ,so le oni pravi reševalci, ki stoje na braniku svetovnega miru.
Med slednje prav gotovo lahko štejemo tudi one velike borce za svobodo, demokracijo in mir, ki predstavljajo iredentistične jin šovinistične kroge v Trista. Toda oni so taki bojevniki tudi vedno bili. Tedaj ko so Šli dušiti s plini miroljubne Abesince pod geslom, da jih je treba rešiti za zapadnori civilizacijo in kulturo, kakor takrat, ko so hiteli na pomoč Francu v Španijo za načela pristne demokracije in socialnega napredka.
Zato ni čuda, ako se tudi to pot Bore za enako vzvišena načela, ko se pripravljajo za »zmagoslaven« pohod, ■ko bodo priključili Tržaško ozemlje neutešljivi materi Italiji. k| kar ne more pozabiti svojih ljubeznivih slovanskih sinov, odkar so odšli od hiše, kjer so bili samo za hlapce in sužnje. Ker b:i pa ta želela, da se vrnejo na miren način, ne da bi bilo treba u-porabljati mamganela lin ricinovega olja, so se njena predstavniki podali ka,r v London, da bi od tam prepričali svet o popolni miroljubriosti teh načrtov, Pri tem pa niso pozabili povedati že z naprej brez ovinkov, še w>.j pa je to naglaša,!. celokupen njihov tisk, da je glavni namen njihovega romanja po svetu, da že enkrat »rešijo« tržaško vprašanje in sicer tako, da ga celega, takega kot je
..enostavno vtaknejo v žep. Torej tudi
tisti del, ki ga že imajo Jugoslovani, kjer, kakor danes vedo že po vsém svetu, torej celo v dailjni Ameriki in nič mnogo bližji Angliji, po večini žive Slovani. Le v sosednem Trstu ne znajt? še tega osnovnega zemljepisa in zgodovine iin sicer iz enostavnega razloga, ker se tam tega nikdar niso učili, alj pa se niso hoteli učiti. Zato so si pa toliko bolj ubijali v glavo pravljice rimskega in duiceve-jega imperija, kjer je bilo prostora za ves sVat in žaito si pač ni bilo treba razbijati glave s takimi dlakocepstvu kje kdo vse živi. Verjetno so sedaj to svoje znanje hoteli prodajati tudi po Londonu, toda tam so jim priporočali, da bi bilo bolje, če bi se pogodili z Jugoslavijo, nego da stvar tako teoretično obravnavajo, na svoj enostaven imperialističen način. Ce so poleg tega rekli, da je po njihovem mnenju tristranska Izjava iz leta 1948 še vedno v veljavi, sta obe izjavi le tako nezdružljivo povezani, da jih ni mogoče ločeno obravnavati. Toda iredentistični tisk v Trstu je čisto zamolčal pogoj o sporazumu 2 Jugoslovani in znova nabavi svoj tridelni rog, kakor zamorci svoje svatovske bobne, da bi prevpil trezne glasove, ki pravijo, da predstavlja te vrste politika nevarno igro, ki je tem nevarnejša, ker se odigrava na prostoru, kjer imajo že drugi brez njih želijo, da ustvarijo napet položaj.
Ti pojavi pa kažejo tudi na to, da je rev/anje tržaškega vprašanja način kakor si zamišljajo v Washimgto-n-u im Londonu nemogoče. Kako naj tvorijo njegovo osnovo pogajanja med Rimom in Beogradom, ako iredenta taka pogajanja v naprej odklanja, sklicujoč se na tridelno izjavo,
kakor beneški Jud, ki je zaihtevai od svojega neprevidnega dolžnika funt živega mesa. Talko reševanje samo lahko škodi, ker ustvarja v šovinističnih krogih dojam, da zapadna politika podpira njih ambicije po slovanski zemlji. Ne enkrat so ti že povedali, da je ,priključitev našega ozemlja Italiji le uviod za mnogo obširnejši program znova dokopati se na »sacri confini«, ki jih nikjer ni konec.
Jugoslovanski vodielji so Ze neštetokrat prikazali na nepravilnost te politike, ki ima za edini uspeh podži-garaje šovinizma iin dajanje opore njegov; • agresivni megalomaniji. Mogoče da se zdi primerna današnji zapadni težnji, da ise da vsem prav v želj», da se odloži reševanje problema, dokler zanj ne pride pravi čas. Toda italijanski šovinizem tega očitno noče razumeti. Njemu pridejo prav take nejasne izjave za ustvarjanje nereda
v nadi, da bo potem tudi on v kalni vodi lahko ribaril. Reveži se ne zavedajo, da stoje že v tej vodi mnogo mogočnejši ribiči, ki takim junakom kot so obi ne bi pustili niti v bližimo nevarnega ribnika, kot je Trst, kaj šele, da bi tudi njim pustili metati vanj svoje prazne trnke.
Slednjič pa kaj pomagajo vse tristranske izjave in rohnenj e tujega šovinizma, kadar ljudstvo tako glasno govori, kakor tokaj. Kdor je videl veličastno manifestacijo v Izoli bo razumel za veidno, da je zaman vse vpitje fašističnih kričačev in hujka-čev. Odmev teh manifestacij je moral priti na ušesa še tako gluhih petelinov in nudil dokaz, da tukaj ni prostora za izživljanje bujne domišljije iredentističnega šovinizma, ker ,se bo ta ofadih ob neuklonljivi volji našega demokratičnega ljudstva, da še nikdar ne vrnejo čas, fašistične strahovlade. Cimprej bi se tega na zapadu zavedati, toliko boljše bi bilo za mir ob Jadranu.
Francija sipet preživlja hudo krizo, V Parizu in okolici traja že ves teden stavka nameščencev prevozov, ki ise je polagoma razširila na vso pokrajino iin na druga mesta v državi. Stavka nameščencev pri železnicah je skoraj papalina ne samo v Parizu, temveč tudi v večjih železniških središčih, kot so Orleans, Marseilles, . Brest im Rennes. Nevarnost "pa obstaja, da stavka zajame še gradbeno stroko, civilno letalstvo, prevozna podjetja, ter celo hotele, kavarne in gostilne.
Predsednik republike Auriol, ki je odšel na uradni obisk v Združene države Amerike iin v Kanado zaradi stavke železničarjev ni mogel potovati z vlakom iin je bil prisiljen odpotovati s svojim spremstvom z avtomobili do pristanišča La Havre, kjer se je vkrcal na ladjo.
Vsekakor ima stavka v Franciji tudi politično ozadje, ker je izbruhnila ravno pred odhodom, predsednika republike v Ameriko, toda v bistvu je opravičena, ker je življenska raven zelo padla. Razlika med cer arai živ-ljanefcib pottobščin in plačam, je vsak dan večja. Vzrok temu dviganju cen je prav goto 6 t ; di napet medna odn položaj im pa težave, ki jih ima Francija z vojnimi napori v Indokini.
Drugi važe dogodek . a Zahodu je tud; podpis sporazuma o Schumano-
General Winterton, nov
poveljnik angloameričkih
sil v Trstu ignorira Slovence
Tržaški slovenski novinarji so v četrtek demonstrativno zapustili prvo (nekovino konferenco, k; jo je sklical nov poveljnik anglo-ameriških sil na Tržaškem ozemlju, general Winterton, v prostorih glavnega stana Zavezniške vojaške uprave, kjer je novi poveljnik namenno ali nenamerno v svojem pozdravu popolnoma ignorirali slovensko prebivalstvo. General Wiinter-ton ve, da živijo na anglo-ameriškem področju poleg Italijanov tudi Slovenci.
Prvi pozdrav, ki ga je bil ob svojem prihoda na Tržaško ozemlje deležen od predstavnikov civilne oblasti, je bil pozdrav župana Nabrežine, ki ga je pozdravil v slovenščini.
vem načrtu. Podpisalo ga je šest držav, in sicer Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg. S tem je ustvarjen zapadnoevropski trust premoga in jekla, v katerem bo pa najvažnejšo besedo imela Amerika im seveda tudi od njega vlekla največ koristi, pa čeprav ni med državami podpisnicami. Vedeti namreč moramo, da je ustanovitev tega truista silila Amerika, ker se je že zdavnaij polastila večine delnic nemških premogovnikov in nemške jeklarske industrije. V začetku se je večna zapadnoevropskih držav temu pritisku upirala, toda koinčno sö morale popustiti, ker so se nahajale v gospodarskih težavah in so potrebovale ameriško pomoč. Amerika jim je •to pcmoč dala, toda pod pogojem, da se osnuje ta trust, katerega bo A-merika nadzorovala, usmerjala njegovo delovanje, odrejala cene in razdelitev surovin..
Med podpisnicam; Schumanovega načita pa ne najdemo Velike Britanije. Izgleda, da se je Anglija čuti, a dovolj močno tako gospodarsko kakor tudi politično, da se upre ame-
i k m zahtevam in nii hotela podre-:: Ti amer iškemu nadzorstvu svoje mo-
. > razvite premogovne in jeklarske : trije. Kako dolgo se bo Anglija mogla še upirati, nam bo povedala bližnja prihodnost, saj ima Anglija velike težave in potrebuje pomoč iz Amerike.
Posebno težko je zadela Anglijo na-cianalicija petrolejskih družb v Iranu (Perziji), saj je znamo, da je Anglija imela 55 odstotkov vseh delnic Angto-iramiske petrolejske družbe, ki je pridobivala četrtino vse svetovne proizvodnje nafte.	*
V	Iranu so v zvezi z nacionalizacijo nastali neredi in proglašeno je bilo obsedno stanje. To je dokaz, da imajo v iranskih dogodkih svoje prste velesile, predvsem Sovjetska zveza, Anglija in morda tudi Amerika, ki se je zlasti po zadmjj vojni gospodarsko in politično vsMrala na Slednjem vzhodu, kjer so najboigatejša petrolejska polja na sveto.
V	Londonu so zaradi tega zelo zaskrbljeni iin se boje, da bo sedaj imela v iraških vprašanjih glavno besedo Sovjetska zveza, ki je že večkrat skušala vplivati na Perzijo im je bila po zadnji vojni tudi z njo v konfliktu zaradi Azerbajdžana, katereiga se je hotela polastiti.
V tovarni »Arrisosi« v Izoli so v torek | * iz naših krajev «
izvolili DELAVSKI SVET
Vsak' rvaš človek ve za tovarno Ar-
I ri coni v Izc’ii. Pa ne simj ;... i nas, am nk tudi v svetu srečate Izdelke izolairke tovarne A-rrigani. Iz visokega d mr.ika v južnem dalu Izole se stano kadi. Lj.dje so se privadili na to in le tujci povzdigujejo oči in pogledajo če so pri nas tovarne res tako velike. Arrigoni stoji na čelu naše industrijske proizvodnje. Vse to naši ljudje vidijo, pa vendar o tovarni, o njeni n oteklosti o m j enih delavcih zelo malo vedo.
KURJAČ DELISE SANTO
PRIPOVEDUJE:
»V tovarni; delam že 31 let. Po zlo-.mu'Avstrije sem kot premagani vojak domov. Beda -je bilja, treba je bilo živeli im dobil sem delo v kur 11-. niči - tovsi ne, kjer del am, še danes. Stain sem 67 lej, vendar se pri delu , poč itipi še mlad. Ko je Avstrija razpadla, je tudi tovarna prijja v itali-.janEiko last. Prej je ..v Izoli takorekoč vladaj Avstrijec Vor-gainetk iz Dunaja, k[ je tova rio postavil že 1889.—90. leta. Vsi smo bili odvisni od njega in nekega Angleža, ki je gospodaril v »Aimpelel«. Kar je bilo delovne sile, so ..požrle tovarne, ki so delale noč in dan.'Vz. o: edino z razvojem tovarne se je razvijala tudi zavest delavcev in . 1912. leta smo si ustanov ili sekcijo socialistične stranke. Starejši Dolami se dobro spominjajo delavcev Car.li-no-v in . nate: i jev, ki so neustrašeno vodili (Skupno akcijo dela-cev in prisilili go-,,apoda:ja, da je zgradil nad sto stanovanjskih hiš za delavce, ki Stojijo še danes. Toda, ko so fašisti zagospodarili, so rovsod razbijali enotnost in zaved-- nosit delavcev-isoicialistov. Leta 1921. je bila velika osemdnevna Slavka — zadnja stavka v tovarini, ki je delav-. ceni prinesla nekaj izboljšanja. Zadnji . sem zapustil kurilnico im se pri-d'už.i.1 stavkajočim. Fašisti so vedeli . kaj je treba narediti in so našo organizacijo razpustili. Hoteli so zapreti tudi nato vcdteije, toda ker so bili med ljudmi priljubljeni, bi to izzvalo od«, zato so jih hitro, izpustili. Tovarno je takrat kupil od' Vor,ganska tržaf an Songu ine*ti, ki je gospodaril Ov.i-v.4o predlani, nakar je odšel.
SEDANJOST
KaknrA je sedanjost? Monda lahka? Ne! Sedanjost je polna dela, na; oro v im žrtvovanja! Sedeje ki grad lepšo bo-donost,, ki odpravlja izkoriščanje in bedo! Tako je tudi v tovarni Ar jfiipmi. Polne roke dela im težav in min,rito valje tei: zavesti, da se z zavedi .im delom ustvarja lepše življenje.
V tovarni niso milo i m re,vali. delajo vedno. Pet-ehe so vedno večje in . tudi proizvodnja se'-veča. Ce vzamemo leito 1946 kot osnovo in poitem po-
gledamo povišek odstotkov v drugih lotih, vidimo da se je proizvodnja zelo povešala. Navedemo naj nekaj podatkov:
1946	—	100	%
1947	—	57	%
1948	—	137	%
1Ö49	—	153	%
1950	—	214	%
Po tej razpredelnic; ugotovimo v 1947. Ietti prette] rea padec1 proizvodnje, k: je* bastài" zaradi slabega ribolova. Toda že V "naslednjih letih se je prozvcdinja močno povečala in vidi, nič, da ;ie i iia Jr.rftkoki‘rfa’ proizvodnja . rib za 114 % višja od Séta 1946 ko sp začeli v-tova-rinl po vojni spet proizvajati.
im cele dni. Nekateri delavci pravijo, da je srce tovarne. Povsod je priden im povsod pomaga. Ko si prevzame nalogo jo izvrši, pa maj stame, kar hoče. Pri njemu se kaže prava možatost.
Vendar žene delavke prednjačijo pred moškimi. Bolj pridne so, to tudi molki .skepamo priznavajo. Od 1948. leta do danes so v tovarn,; proglasili lil udarnikov od .teh ,pa je 88. žen in ko-
čija — trikratna udarnica, Cer-kvemiič Slava — žitirikratna udarnica, Božič Albina u—"trikratna uda rnica, Grbac Francka — štirikratna udarnica, V,a-sccitito Ana — Štirikratna udarnica, Hrvatin Ljudmila — trikratna udarnica, Pugliese Giustina — trikratna u-dartnica, Grbac Slava, Kleva Jožef in drugi. To so udarniki in skoiro vsi tudi član; 'delavskega sveta.
Prosvetno društvo »Oton Zupančič« v Kopru /e imelo letni občni zbor
maj 23 moških. Res je, da so moški v	DELU CAST IN OBLAST
manjšini,.. vendar-je zanje porazno . tudi to, da. noben ni več kot dvakrat udarnik, medtem ko so žene, tudi štiri-' krat- in petkrat. Postati- petkrat udarnik r»i lahka stvar, vendar pa se lahko postane, treba je poguma, zavesti, iznajdljivosti im moči. Ce jo na prvi
Zakaj, jaka d^ilavsrtost, zakaj.t likrat-'t»l udarniki? Danes imajo delavci oblast, danes,.,oni odločajo o sebi, o svojem življenju tn delu. Odločajo o tovarni. Vsaka minuta jim je dragocena, zato so v torek volili -delavski svet po skupinah in -nato so se vrnili na delo. Z nami niso hoteli zapravljati časa. Mnenja so, da bo šlo zdaj bolje kot prej. Zdaj bodo sami odločali o proizvodnji im o delu. Tej nalogi bodo kos, ke-r tovarno poznajo, poznajo delo in vprašanja, ki nastajajo v zvezi z njimi. Člani; delavskega sveta so stari in izkušeni delavci in del-avke, za/to se bodo znašili im si bodo znali priboriti zaupanje vse-ga kolektiva. Znali bodo uveljaviti odlok o prevzemu tovarne v upravljanje po delavskih svetih.
Tako sto->ajo delavci v Arrigoni v novo obdobje, ki jim pripravlja bodočnost, gotovo življenje in kruh zanje in za njihove otToke.
V torek 20. t. m. zvečer so se zbrali v dvorani gledaUšča »Ristori« v Kopru člani Slovenskega prosvetnega društva »Oton Zupančič« v Kopru, da pregledajo izvršeno delo un da si postavi jo načrit za bodoče.
Občni zbor je vodil predsednik društva tov. Daniilo Harkov, ki se je v uvodnem govoru zahvalili ljudski o-blasti, ki posveča razvoju in napredku ljudske prosvete- veliko pozornost in , ki žrtvuje tudi velika ■ materinim a sredstva za dvig prosvete med našim delovnim ljudstvom.
Po.darli je, da so za uspešno delovanje prosvetnih društev danes dani vsi pogoji, pose- mo odkar so na e kulrtu-rne ustanove, zahvaljujoč se velikodušnosti -komandanta Vojure uprave JA, dobile v Kumru lep reprezentativen Kulturni dom.
Iz poročila odbora je razvidno, da . je društvo v preteklem letu dobro delalo, čeprav ni imelo lastnih prostorov. Gojilo je petje i nse je moški pevski zbor društva povzpel že na prav dobro kvalitetno stopnjo. Društvo je tako s pevskim zborom -kakor tudi z dramsko skupino sodelovalo skoro na vseh kulturnih prireditvah in z uspehom gostovalo v nekaterih okoliških vaseh. Društvo I-
Deset najboljših v to ami Arrigoni v Izoli
pogled vidóle, se vam zdi majhna tn sključena Gregoretič Francka iz Gažena, zelo šibka oseba. Petkratna udarnica je. Ko smo jo postavljali pred ob-
Delavski svet v tovarni pohištva Stil1 v borbi za znižanje polne lastne cene proiz
Letos pa bodo posebno pazili na kakovost, Ne bodo sprejemali rito' kar tako, ampak bedo sortirali le ribe, ki ji: lahko predelajo, vendar pa proizvod ja za-fči trta -•» ne bo zmanjšala, pač pa celo povečala.
10 NAJBOLJŠIH
Do zidaj smo govoi ili o proizvodnji in zgodo .-ini covane, zdaj pa s, ro govorimo nekaj tudi o delavcih, oziroma delavkah, saj so tam v večini. Delajo od 5 do 15 let vedno tam. Navezane so .na tova ivo kot -na -lgisani dom in kakor je kmet d.omačl in pritrjen na zemljo in vinograd, tako so tudi one na dele. Vživele so se v delo, poznajo dcróro lova no. in tudi zanjo Qkubijo. Pri-mèr je deia-vee Degrassi, ki sik: bi za tovarno bo-lj kot za lasten dom. N-jetnu ni mar osemurni delavnik. Ce je potrebno, dela tudi po noči
jek Tv, n; hatela iti. Dejala je: »Nam, ki deismo je vsaka minuta dragocena. Z vami -pa morem zgubiti kar pol ure. To vsekakor me gre, da motite ljudi r.;ii deiu«, je dostavila nasmejana. D ige pa so kar leiteile in šle delati. Hoteli smo postaviti de-set najboljših' ■ pre-d objektiv i.. \id--te, da se nun-, je le ros eislo. Ti so srce tovarne. Delavke so vse po 3 do 4 kra,t udarnice. Moški, ki jih vidite na sliki, pa so se zadnje čase najbolj Izkazal; pri delu in ostali delavni, so zahteval; naj se postavijo skupno, ker so zaslužni.
Rekli smo, da "jih je deset najboljših. Kdo je najboljši, smo že povedali — iz Galona, ostale pa so: Bernardi Roža —i trikratna udarnica, Klobas Ma-
Na leaf radi pozabljamo
K-mečke delov.:,-e zadruge so se usta-...... navijale in se se ustanavljaj-o z.to,
da z združenimi močmi dvignejo kmetijsko proizvod..-jo in da si era, i zu-() SOtovjjm boljše življenje. To- je gei.o - niui-tf kmetov, ki ' vstopao v zad ruge. Qd nassam:ih, -od vsakega posameznega
-	za|i-nti.jika zavili, kanštin b-o pride-' e aito mo. anno udi rogu. da l oko-
' . H kebe, alko d-.ni.nn in kaj bi m ral. stou ti, da- bi to dosegli. Rad bi opozoril samo na nekatere ma..j e po-'ni.nji.c-ij.vc-Jti, ki pa so prav važne za po/ežai-.je -pridelka.
- 'Vsak kmetovai.ee želi -in se trudi, da bi s čim manjšimi suroški pereča pci-deiifck, da bi filo obde-ovamje čim ce-" " ' i -, i_,j ., z?.o; dci-T-o 'premisli v.se. kar st: , a svoje imetje tudi dob o čuva. Tc.di \ina_'c u-liioiJac 'Ueio<»i.*e zaa*->e ’ : trudijo; da bi povečale proizvodnjo in da- bi zm.u ijsai.e proizvodne sn-o-ške, ' p-, i čarne; so že dc-sugie lepe-'! "'lis.toil e: '‘Zadružniki imajo tudi boljše popoj-e kot posaimez.-ii kmet. Marsikateri zadiruižniik pa svoje stvari premalo čuva, pu-ormailo se zaveda, da je vsak predmet v zadrugi -tudi njegova last.
■Kmetje so-ob vstopu v zadnugo vloži- - zemljo im infantar, toda inventar ni zmeraj prišel v zadrugo, ali . se je pa ikasueje zgubi,! in c---tu-a.il ■ ■ >- prav--zaratili: tega, keir vsak zadružnik ni -pöm;s:i,l, da je tudi poslednja ve-i-iiga v zadrugi njegova last. Kmet potre-uuje polog voza verige, vrvi in Sincro, tada oo vstopu v zadrugo je . .. uiiouuvilori-l samo voz — kje so pa verige? To je d.obrni .inventar, ki na videz n.ma tolikšnega pomena, ampak v-oza brez ve. ig n-e moremo pravilno uporabljati. V nekaterim primerih pa se v zad.ug&h ta a uu.i iuveu.a, bo čuva. Ve. ge, motike, vole, grablje, itd. leže po dviori-iču, kjer jih uničuje dež lin scuce. CiJabfje je zadružnik ma-lom;i<.no vugel po dvorišču im jih je trak-Odist p-ovoz-l, Ti-eoa je kupUii nove. “Stroji letijo po lopah blatni, raz-; " metnini, .rjavi. Rja je preko zime izvirila svojo n atovo -l.i stroj se je pri ' prvem dc.u ; ukva: i-l. Za popravilo je bilo t. ena odšteti tisočak. Takih primerov je še kar precej. Ako oi pa stroje In c- .Ctìje pö izrršene-m di.ie-v-nem delu očistili jh po po: e : i na-ihafe-djT, bi ne bilo toliko kvarov, bi ' ne L'i o toliko: irda-tkon za popravila ; ' im marsikateri t::-rojak bi ostal v za-- drugi — zadružnikom pa bi se po-, ' virala .-vjri d.,ost , deiiovmega dneva. V
-	zàdruigj'-'v'Umagu imajo precej stro-
-	'jev,1 ki . pa so Slabo sh zinije.ni v Ioni,
-	n.uó.r čeri in Vit .-ainazzi ..i. Vp ežrie grablje bodo kmalu rabili, ker bo skoraj kotirija, pa so še vedno rjave,, prav talko je s sejalnicami. V Šmarski .zadrugi so pustili orodje po zimi ha : o- ju, Niso se do Volj t-za.i.irn ',i za po ur avito stroje/ in o odij, sedaj bo ipa pr-iinjanjkova-ilo časa.
Uvažamo mu.og-o novih kmetijskih strojev iin orodja, za kar izdajamo drag crune devize, na drugi strain! pa dopuščajmo, da -nam stroji, k* Jih ž-e imamo, |. c-..a.dajo in to zgolj zaradi nepravilnega ©ti .-ena do l-aruro rone imovine. Nekatere zadruge se ba-vijo z min:'jo, kako poveča-ti vrednost delov.:.'ga d.eva. Jmaijo s-voje gostil-ne, kam,lo -e, nekateri Ivi hotel- t 'd-i ,u , ,je za prevažanje drugim podjetjem, To i -i delo kmečkih delov,, ih zadrug. Njihova naloga je bor-ba za po; eea-fje kmetijske proizvodnje, go-. ; -lue ra pmeti-mo gostilničarjem. N-ič rimam ruoli temu, če zadružnik spije «oz» ec vina, če zadruga uparoblja kamion za lastne -potrebe, da bi pa s temi postranskimi zaslužki dvigali
vrednost delovnega dn-eva, je nepravilno. Take težnje so le nezdrav pojav- posame-znikoiv, k; s s-voj-im vp-li-vem me-laj-o glave o, \ m, kii so se v za-d .gu 'duuži-ii z namenom, da povečajo kmet. jake pridelke, da bi s svojim lastnim delo-m zboljšalo življenjske picigoije, A-ko bi nekatere naše za-drogu opusi. v. prodajanje žganja in liku iev in b; se resneje poglobile v vprašanje proizvodnje, pri čemer je treba več pozornost* zadružni imovini, bi se vrednost njihovih deovnih dni znatino zvišala, ker bi vso svojo iniciativo, usmerili v proizvodnjo. Tako bodo kmečke delovne zadruge izvrševale siv-oj-e -naloge iai dosegle svoj namen,-	E. OmerzelJ
z mfRAME K®NFEREN®E ZB V KOPRU
BORCI MORAJO BIH VEDNO PRIPRAVLJENI BRANITI NAŠO NEODVISNOST IN SOCIALISTIČNO GRADITEV
V	na-vza'noistìi skoraj vseh delegatov cnn-onniih organizacij Zveze borcev, je Ha v nedeljo v ma i dvorani koi i okeiga gledališča okriajm-a ko-n-feirci ca. Iz po ožila, -ki ga je podal
. tajnik tov. Ignac Ume- je bilo raziti o doiieida je drlo organizacije Zveze borcev v koprskem okraju.
V	nadaljevanju potočila’'“*]« kirit-i-
zi-ral ta j ,:k neka-tere vašfe • organizacije .ZB, k,e	nimajo nobenih se-
ria.,ko-/. Tako ni bilo na Škofijah ceni cš mesecev nobenega sestanka,
v Mareziiga-, Vzirsn-eln !n Kronnel-. Salau pa ni bito sestanka cele tri me ere. To je tudi -posieidica -heianaji d,- li ten org zacij, ki čakajo i a,.odiia cd zgoraj. Do o pa-so do-- j deirili bor-ci v »Babičih, G-iemu, S;, od-r, p * S/ Anton.u, Pobojih -. Cezarjih im drugod.
O. ganiizae ja pa se je dobro izkazala pr i iwoistOTol-jinem delu. V pia- ■ '-nu- za leto 1950. je bilo r-eienb, da Oo ta o.ganizaciijia Oipravii-la . 80.000 . pronto « oljnih deilooinlh ur, medtem -pa - jih je opravila 89.810. Imeli so dva 1 dol-.r-o uispe-la paritizamska tabora v Stčoviljah in - na cèsti Rižarna, ki se ju je u-dtiležil-o 2,322 borcev.'
Pri vsem tem pa mora organ iza-,
, ci'ja Zveze borcev letos posvetiti po-seLmo pozo.- :-oist vzgajanju svojega ; o a 1,-i vs.iBa Ijiudistva za obram^ bo pr Molitev NOB. Noben dogo. ek ir.as ne sme najti neipriipiravi'jene. V okvi.-u Zn so biie z-idnje čase uta, nov? j are oteeiske -družine skoraj po -vseh vaseh, duomniih- k-oteiktivih, -rova-mah, šolah';-itd. Borci morajo dati svojo pomoč, da ^e strelski .upo-rt pov-
sod razširi. Prav talko je naloga borce , da organ,iz rajo sanitetne službe i,n tečaje za prvo pomoč. Za do-( oro iz recito >sega tega bo Zveza ■borcev organizirala partizanske ma-rše.
Pcitem je tajnik omenil, da je treba utrjevati, bratstvo m-e-d tu živečimi na. odi. Posebno skrb bo treba posvečati razširitvi organizacije, k- naj t cotanejo njeni člani vsi oni, ki so sodelovali na kakršenkoli način v pa.-tiizainukem. gibanju, ki so pomagali narodnoosvobodilni vojski itd.	...j. .	.
. V tem pogledu je fc'^la diozdaj or-ga-nizaicija preveč sektaška. Zato pa bo -treba -pomtiga.t- , pred-/sem vaséfri Marezige, Boršt, Loipair im drugim, da bo tak-o la organizacija oži-vela tudi v teh vaseh. Posebno skrb bodo moral; nuditi bonoi invalidskih organizacijam. Mnogi invalidi — kmetje niso dozdaj zmogli obdelati svoja zemljišta im so cintala neobdelana. Naloga ZB je, da tem pomaga. K svemu temu, je rekel tovariš tajnik, mo-ramu še -dodati to, da postavijo v vseh va-seh spominske plošče ali spomeni-ke padlim v NOB. Omenjene naloge naj delegati vzaimej-o resno in naj se za njih izpolnitev prizadevajo z vztrajnim delom, kajti le itako bo organizacija ZB postala močna opora Pa : ji im vsem i rj dnt-v-u v borbi za plan ter srečnejše dni.
Poročilu j,e sledila živahna diskusija o vseh že cimenj-eniih vprašanjih. Nato so delegati izvolili nov okrajni odbor, nakar so izglasovali in spre-
Delov-m kolektiv tovanne pohištva »STIL« v Kopnu, ki je te dni izvolil delavski svet, se je na dan volitev zelo dobro pripravil. Lepo je o-'krasil -poslopje svoje tovarne z raznimi parolami ih zastavami. Na dan volitev pa so vs; delavci že v jutranjih urah oddali svoje glasove, nakar so ■nadaljevali z delom.
Tovarišem, ki so bili izvoljeni v delavski svet, vsi delavci zaupajo. Naloge, ki stoje pred delavskim svetom, so predvsem te, d-a se bori za znižanje polne lastne cene proizvodov z šteidihjo ' materialov in z izboljšanjem delovne discipline.
Delavc tvornice „MAR Z ARI” prevzeli podjetje v opravljanje
»V tej tovarni se je 22. marca 1951. leta uresničila velika zamisel Karla Manksa ni stoletne težnje de-la-vskega razreda: Tovarne delavcem! Te besede so napisane na spominski plošči, ki- so jo odkiiiil-i delavc; tovarne krtač »Marzari« ob izvolitvi upravnega od -ora, kajti po zakonu sestavlja njih kolektiv delovni svet, ker šteje mtirjj od 30 (lelavcev. Ze na dan volitev upravnega odbora tega podjetja, ki ga 'sestavljajo pet najboljših delavčev, je' delavski svet sprejel podjetje tudi v Upravljanje. Ta zgodovinski dogodek so de-lavcii »Marzari« p-roislavljali z velikim navdušenjem in v prepričanju, da bo odslej tuidi izdelava krtač boljša in večja.
V PODJETJU »OMNIA« SO IZVOLILI DELAVSKI SVET
Ta kolektiv, ki opravlja v naši trgovinski dejavnosti zelo važm-o nalogo, je 21. t. m. iztara-l iz svoje srede najboljše tova/iše v delavski svet. Na volitvah so'bUi tud ;,tovariši iz prodajaln ' Piranu in Izoli, med katerimi naj omenimo 84Jleinega Bartola Pet-raiija iz Izole, ki dela tam v neki drogeriji, a je kljub svoji starosti še vedno čil in je prišel na volišče skupno z ostalimi tovariši iz Izole. Glavno svečanost pa so imeli uslužbenci OMNIE 22. t. m., ko je delavski svet /prevzel podjetje v svoje roke im ob tej priliki tudi odkril spominsko ploščo.
Za kaj bo moral skrbeti delavski svet v podjetju «ADRIA»
20. tega meseca je tudi delovni kolektiv »Adria« v Semedeli izbral iz svoje srede 31 m.a-jbotij-ših delavcev in -jih izvolil v -delavski svet. Navdušenje delaVce-v tega kolektiva ob volitvah je .t^tžko opisati, saj so skoraj vsi volili že v'jutranjih urah, razen tistih tovarišev, ki so bili u-pr-avifen.0 odsotni. Delavski svet, ki bo
že 4- aprila sprejel podjetje v upravljanje, čakaj» številne naloge. Zlasti bo potrebno urediti! potrebne prostore za umivalnico in slačilnico, kaj-ti meha-ničarjii se pri delu zelo umažejo, zato se mo- ajo po delu oprati, kar zelo vipli-va na zdravje.
Delavski sveit bo moraj tudi skrbeli, da bo mehanična delavi vica čim-preje urejena, ker tako je težko delati. Uvesti bo treba štednjo tako z materialom, kakor tudi z gorivom. Šoferji se čestokrat tega ne za-vedfejo im se tako izgubi veliko bencina, nafte,, olja iTd. Za prevozna s rodstva .pa bo potrebno polagati več skrbi. Imamo primere, da posamezni šoferji zanemarjajo vozila, jih ne čistijo štjtto- samo če dobro »leti« je vse v rediu.
TUDI DELOVNI KOLEKTIV »RUDA«. JE IZVOLIL DELAVSKI SVET
Ze v zgodnjih jutranjih urah je bilo v nedeljo v opekarni »Ruda« pod Sv. Petrom posebno živahno. Delavci so prihajali na volišče in so tako kaj kmalu izvoililM delavski svet,
Ce bo dela . ski avèt vsem nalogam kos, smo prepričani, da bo delovni kolektiv opekarne »Ruda« dosegel še večje uspehe v proizvodnji. Lani, čeprav so imeli veliko težav s pečmi, so kljub temu dosegli zna-tne uspehe.
ma lepo knjižnico, ki pa zaradi pomanjkanja prostorov ni mogla v zadnjem času i-zposojevati knjig. Sedaj, ko dobi dinušivo prostore, se bo tudi ta dejavnost ponovpo razvi/la. Društvo je priredilo ciMus predavainj, ki so bilia vedno prarv dobro obiska-na. V diskusiji so bili predlože,ni zelo zdravi predlogi, med drugim se je priporočalo, da bi nov; odbor po poverjenikih pri naših pod jet-h moral priitegmilti v društveno sodelovanje posebno naše delavstvo, ker mora biti 'najvažnejša naloga društva skrb za kulturni dvig našega delovnega -ljudstva.
Sledile so v-oliibve /novega odbora, na katerih so bili izvoljeni tovariši iin -tava.Ušice, ki vselej kažejo veliko zarlmanja za delo na prosvetnem področju.
Nato si je druištvo postavilo per*nek-tivui na&rt za bodoče delo: ojačati Ln izboljšati pevski zbor, urediiti, na novo knjižnici, organizirati' -igralsko in orkestr alinjo skupimo im s čestimi sestanki v novem domu ter skupinskimi gostovanji poglabljati tovarištvo -in pomagati podeželskim di\všt/vom.
2el;.mo, da bi društvo res z uspehom izvršilo svoj letni deilovmj načrt.
-------«»------
Občni zbor prosvetnega društva »Karel Kajuh« iz Pomnjana
V ponedeljek 19. marca so imeli v Pomjanu letni občini zbor prosvetnega društva «n četrto obletnico njegove ustanovitve.
Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo njihovo dosedanje delo preveč e-nost-ranako. Razen pevskega zbora in nekaj tečajev niso gojili nobene druge kulturne panoge. Zato so se pa. toliko več zanimali za pevski zbor. Od konca 1949. leta, odkar je postal tajnik društva Anitom Pe-roša, je društvo začelo intenzivno delati. Zbor. so sčasoma razširili na 50 pevcev in začeli z rednim; vajami. Talko se je zbor razvil v enega izmed najboljših v o-kraj-u. Nastopali so večkrat v svoj-i vasi. Posebno so se izkazali lani v Tednu slovenske kulture iin so za priznanje dobili dve diplomi.
Reki!,[ smo, da je pevski zbor dober, toda je le moški zbor lahko pa bi posta,', mešan-i in bil tak-o številnejši in mnogo boljši, ker je v Pomjanu veliko dobirih pevk.
Dobro bi bilo, ker imajo za to možnosti, da sestavijo tudi dramsko družino. Mladina bi morala več sodelovat: pri -kulturi.io-Eirošivet.i.em delu. Saj se ne bo samo učila in delala, ampak bo imela od tega zdravega razvedrila, zadovoljstvo in poieg tega se bo izojrazi-la.
Po občnem zboru so člani ljudske tehnike iz Kopra predvajali film »Titova štafeta« im vrnitev mladinske delovne brigade Antonio Bonifacio. Marsikateri starček je prvič videl ljudi na platnu in to v samem Pomjanu.
IZ RAZPRAVE PROTI Veverju in soobtožencem
Pred okrajnim sodiščem v Kopru se, je začela razprava proti Lucijanu Veverju, bivšemu referentu za komunalne zadeve mesta Koper, ki se je skupno s Silvanom Perkin-kam, Josipom Paximadam, Brunom Gavenitam iin Dušanom Novakom pregrešil proti pravnim predpisom o zatiranju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Obtožnica očita Veverju, da si je ob gaspadanskii razstavi meseca oktobra 1949. v Kopru prisvojil iz izkupička za prodano blag» najmanj 58.000 din in 3.000 mlir, katere je potem porabil z-ase. Prav tako je v času razstave predvolivnega zbo-o/a-n-ja aprila 1950. in proslave 1. maja 1950 bil odgovoren za nakup in prodajo živeža in pijač ter je imel nemaren in brezvesten odnos do poverjene službe, kar je imelo posledico, da je v komičnih računih -nastal primanjkljaj v začetku 305.521 d. Vever je prav tako obtožen, da je kot fmtocio-nar množične organizacije SIAU sprejel od nekega odbora iste organizacije 96.354 jugoli-r, katere je namesto, da bi jih oddal, pridržal zase. Od istega odbora je sprejel tudi večj; znesek
Zdravniški kotiček
Več obzirnosti do zdravnikov
SAVALINI. — Jazbeca je lovil, namesto da bi delal na polju. Morda bo kdo rekel, da je tudi lov -na jazbeca koristen, to-da pri tem vsekakor ne sme trpeti dr-ugo delo, iki je važnejše. Mlad -kmetovalec Fiorentin Glavina iz Savalinov pri Koštabon-l pa se tega ni zavedal. Ves prejšnji'teden, čeprav je bilo ugodno in lepo vreme, ni niti pogledal na polje in je rajši lovil jazbeca, ki ga je ujel šele v soboto. Fiorentin je mlad 'kmetovalec j.n ima precejšnjo površino zemlje. Zato se mora zavedati, da čaka delo le njega. Vaščani naj ga večkrat o-pomnij-o, da bo obdelal vsako ped zemlje, ki je la-ni zaradi malomarnosti ni obdelal.
PADNA. — Nikomur ni potrebno
beračiti. Pretekli teden smo zvedeli da hrani naš vaščan 61-lethi Jože Gregorič ali po domače Be-po Kokošar, okoli 20.000 jugolir. nekaj avstrijskih kron in drugega denarja, ki zaradi nevednosti ni utegnil zame-njati.
Bero živi sam, nima družine in ne svojcev. Nečaki, ki se iz nj-eiga norčujejo, se zarj n.iti ne zmenij-o. Zato je njegovo živ-ljenje revno iin lahko rečemo beražko, saj si je tudi omenjeni denar prihranil z beračenjerii.
Vaščani smo Bepu večkrat pomagali, toda njegovo življenje je še vedno te. žavno. Zatro smo mnenja, da nikomur ni potrebno beračiti in tudi Bepu ne, ampak da mri pomagamo vs.1 vaščani, ter da ga nihče ne zapostavlja in se iz njega norčuje.
*
BORST. — Naš kamion bi moral imeti dovoljenje, da vozi tudi ljudi. Do-
naše vasi mi nobene redne prometne zveze. Imamo pa kamion, ki vozi skoraj vsak dan v Kooer. Ze vejkrat smo prosil*, da bi dobili dovo’jenje za pre. voz ljudi, toda doslej vedno zastonj. -Mislimo, da bi to dovoljenje lahko dobili ker gre za resnične potrebe, da vsaj nekoliko odpravimo našo adro-za-iost od sveta. Do Kopra imamo več kot tri ure hoda.
*
KORTE — 14. marca so v Kortah pokrili dvorano zadružnega doma. S
tem so dobili Kortežani s Voj prvi del kulturnega centra, v katerem se bodo kulturno izživljali. Odslej jih bo kdaj obiskalo tudi Slovensko narodno gledališče iz Trsta, katere možnosti do sedaj niso imeli.
*
ŠKOFIJE — Pred kratkim smo začeli študirati pod vodstvom vaškega učitelja v ok-vdru svojega prosvetnega društvo igro v več prizorih- »Kako je stari Molek tat-u iskal«. Do sedaj napredujejo še dokaj dobro. Želimo še naprej, da se za to zavzamejo, da bodo v svojem novem zadružnem domu čim,prej kaj lepega pokazali.
*
STRUNJAN . — Ped, vodstvom učiteljice Stok Anice študiramo dve Nu-Qičevi komediji (enodejanki) »Dva topova« in »Gü-mb«. Zéi mo. da bi se v to življenje vključili še drugi ter s tern kultu>tio življenje še bolj poživili. ' ' ‘ ’
dema-rja za članarino, tako da si je pridržal najmanj 10.000 jugoli-r.
Silvano Perkinek je skupno z Ve-verjem obtožen, da je -kot bivši referent za kom-uinalne zadeve pri MLO Koper v času poslovanja brezvestno opra/vj.jai svojo službo in je zaradi skrajne nemarnosti bilo ovirano pravilno poslovanje vseh podjetij pod u-pra-vo U-piraive komun almi h podjetij. Dušan Novak .predsednik MLO Koper, Vever, Perkinek i-n Bruno Faveinto, uslužbenca MLO Kaper, so nakupili od an-anuh abnti.niih tihotapcev Josi-p-a Paximadia in Alojzija Ivančiča večjo količino iz Trsta vtihotapljenega b.Jaga v vrednosti najmanj 815.680 din in 371,200 jiug-olir lm ta zresek i meno/au. ina izplačali v Kopru.
J-osip Pax im ardi in B-numo Fa/vento sta v daljši dobi iztihotapila v cono A STO najmanj 683.069 dim in 575.097' jugolir in ta znesek zamenjala v mii-re, katere sta poitem porabila za nakup tihotapskega blaga. Pax ma-di je v isti dobi utihataipiil v jugoslovansko cono STO razno blago kot n. pr. glavnike, igl-e, zapestne ure, žeblje, barvo, britvice, pisalne stroje itd.’ Prav tako je kot obrtmi verižniik kupil od nekega Contenta iz Sečovelj črpalko z gumijasto cevjo, od nekega drugega dve blagajni, tehnreo itd. ler vse skupaj prodal naprej, pr,j čemer je l-mel nesorazmerno velik dobiček
Vever, Pei-kimek in Novak so se prav*
MOTIV IZ KOPRA
tako pregrešili proti predpisom odrejanja izplačila svojih nameščencev i-n d/miigim iz blagajne u-prave komunailn,ih podjetij v Skupnem znesku mi lijen 152.540 lil. Večji	-e e
je bil vrnjen šele v mesecu januarju 1951, medtem ko je bii‘1 manjši i-z ra-an h razlogov izgubljen Na razpravi Vever dejanja priznava Perkiineka in Novaka več manjših pregi e -kov kot na primer uporabe vozi-l natope blaga za osebno uporabo Itd’ Na razpravi Vever dejanj., -p iznavà vei dar se iizmika direktnemu odgovoru.
Predsednik sodišča Stane Strah, tožilec Ernest Colja; Veverja br-anlta adivakata Rebula iin Sardfoš, ostale ob-toiem.ee pa advokat De Grassi.
Proces se nadaljuje Zaključek bomo objavili, v prihodnji številki
Zdravniki v našem okraju so .preo-
■	brememjemi z delom. Posiebno v tem z časni ko že več kot štiri mesece gospo-
■	dari infl-ueaca pri nas ia je nore in noče biti konec. Cepirav pojema, zopet tu in tam ponovno izbruhne. Lahko rečemo, da jè ysak drugi prebivalec v -tem času prebolel influenco, neka-
’ teri težje, drugi lažje, tako da niti v posteilj-o niso-, šli.
Lahko 'si -mislite, -koliko dela so i. mef: zdra-.uliki. Sedaj bi pa rad opozorilna nekaj, kar je absolutno graje jeli več važnih sklepov, med drugi- vredno! Nekateri'piri-de-jo klicati zdrav.
nika v hočinih urah ali v nedeljo
PR8VQI SS
ämano malo punčke,, staro 15 rae-
.... saée.tf, ki mi je sedaj obolela. Ker
som šarma z njo im ves dan zaporo roča, prosim za nasvet, kaj naj sto. im?
V, p - 1 P,
že tretji dan po rojstvu. Ali in kaj lahko dobim od socialnega zavarovanja? O.N., Izola.
Ako šle bili pred porodom žene v brez p-esiedka affi v zadnjih 2
. Ko	per.				deiO":	i em	razmer” ju
; V a’	.cim rie	•*od;	ajalcu v	zeim'iùe bo>'-	najma	» j	6 mèb^icev
1'ist	iin s	lenii;	:e otroD	v oro-	leiti'h :		tmledki n a ji
ami dì	uilantiO	k	đr. Sa*	amoivu, ki	Vi'm	.prit	lire pravic g
• Da	v.sa*k	do.	«dldam	v kcv ,rki	doljo	opr	emo v a k
/• to id S
bolnišn-el. A-ko bo po njegovem mnenju potrebna Vašemu otoki za: asma nega In i-o-mol:, ki mu jo morete dati sarftd Vi kot. mati, Vam bo Za-’' -loVed 'Za'-scM.aino zavarovanje priza-aj po ret-em do ust največ 15 dni s pra-' vico do i.ilare.
Moja! žena je rodila sina, ki je um.)
do podpore za ,ku Dia 2.000 — i ' pravic ado ©twr.etotae, ki znaša za umrlega otroka 8 kratni znesek Varu -i:ioiv;.;,re-lae • dnevne plače v zad-njiii 3 motečih prod srn i jo otroka. Zato moraite pr-ediložiti Zavodu za soci aito zavarovanje po-tirdilo o zaposli-i - i, : 0.1-dillo o rojstvu iptroika -iin potrdilo o njegovi smrti.
mi politično 'im organizacijsko utrdit/i organizacijo, pomagati vsem množičnim organizacijam, podpirati ukrepe lj diske ablasSi na vseh področjih gospodarstva, razširiti organizacijo in zajeti vse člane, ki so aktivno delali v partizanskem gibanju, uvesti pred-vojal.ko vzgojo v vseh osnovnih organizacija, organizirati in ukrepi,ti strelske družine, socialno podpirati in skrbeti za vdove, -invalide im vojne sirote, skrbeti da bodo vsi bol-n; borci pro:,is- I v zdravilišča, rešiti' vprašanja odlikovanj, ,ki jth morajo dobiti vsi tisti borci, ki so jih med NOB zaslužiti. Med sklepe, so tudi vnesli to, da bodo vedno ob strami jugoslovanskih borcev, saj so se skupno borili za osvoboditev,, zato hočejo tudi skupno -premagovati današnje težave pri izgradnji -socializma iin se pripraviti za hranitev svc-jro neodvisnosti im u-Stvarjanje srečnejših dni.
zjutraj, ker takrat so najbolj gotovi, da je -zd avpilk doma — za bo.ezii, 'ki niso nujrie, da bi zdravnika takoj hotel na dom. Navedel borni samo en primer. Neka ženska ima že več mesecev tirakuiljo. Dvakrat se je že zdravila, kako/r pravi, brezuspešno. In prav ,ta ženska pride klic-atli zdravnika v nedeljo v zgodnji jutranji uri, da bi ji, tjjdrofvii-iik svetoval, kaj naj naredi. — AH; se vam ne zdi, da je tole ma-lo preveč? Se en primer: kličejo ?.<: Pivnika na dom, čar d/a je nujno, čepe a v bi bilo vseeno, če bi prišel čez dva aft trii dni, — Saj enkrat' tedensko 'iima/jo možnost po vseh naših vaseh, da jih zdravnik obišče i-n sicer takrat, ko pride v krajevne ambulante. Drv,god pa bi bil nek nujni slučaj, kamo zdravnik me bi m-o/grol, ker je šel v-en iin sicer tja, kjer n.i bilo nujno potrebno. Pomislite vsi ti-'sti, k; kličete zdravnika ,nia dom v ne-pujajih slučajih, da se tutti vam lahko
zgodi, da ga boste nujno potrebovali, pa, ga ne boste -našli, ker so ga kl.cali drugam, -kjer ni bilo nujno.
Na tem -mestu tudi sporočam, da se bo v Kopru kmalu uredila postaja za prvo pomoč v koprski bolnici. Tam se boste vedno lahko obrnili, če boste potrebovali zdravnika, avtomobil ali pa rešilni avto. Vse to bo še pravočasno objavljano. Saj sedaj se po navadi zgodi, da ponoči najprej kličejo zdravnika, ipotem gredo iskati avto, im 'ker ga tedaj ne dobe, mora zdr-avmilk čakati dve ur j ali pa še več da pridejo do avtomobila, zdravnik pa izgubi med tem časom dragoceno spanje; saj mora zjutraj v službo, če je kaj a al al,; ne, kar nihče od’ tistih, ki čakajo v vrsti v ambulanti ne po/m-isili, se večk-rat kdo od njih vede nedisciplinirano in dela zgago.
Na drugi strani pa se drenjajo po ambulantah ljudj-e, ki miso potrebni zd. av.nl- Ike .p-cmoüi — da, tuidi takih je nekaj. AK se ne zavedajo visi takšni, da nimajo prav oni sočutja do bolnikov, saj morajo tisti, ki so resnično bol rti; zaradi njih vel ko ve- časa čakati, saj ima zdravnik z »zdravim bov-likom« več dela kot pa z resničn-o bolnim. Lahko se jim, bo nekoč maščevalo. Ko b-oido »zidravi bolniki« r-eanično bolni, bodo morali pa oni toliko dalij čakati na račun simulantov.
Torej ma koncu še enkrat: Kličite zdravnika na dom samo v nujnih primerih. Hodite na zdravniški pregled takrat, kadar ste resnično bolni in ražkriinkujte s-itnulan-te,
S prve krožne konference Ljudske tehnike
Z obvladanjem tehnike bomo uvedli nov način dela in povečali proizvodnjo
V torek 90	.. ,, .	*	»W
v torek 20. marca je bila v Kopru prva konfeireinca Ljudske tehnike Istrskega ok- ožja. Konferenco je začel to. va-.iš Dolinar, tajnik okrožnega odbora LT. Pozdravili je predstavnike glavnega odbora LT H-rvailake in too. v®ni'je in vse ostale goste in delegate"
Po izvolitvi delovnega predsedstva in raznih komisij so konferenco po zdravili predstavniki glavnega odbora LT Hrvatske in Slovenije in člani -komiteja KP za Istrsko okrožje.
Nato je govoril o važnosti ljudske tehnike, izvršenem delu in o persipek-tj-va-h tojva-'ä Dcilina-r, sekretar o-kr ožin ega odbora LT. Med drugim je ejal.^ »Pristopiti moramo k enem najvažnejših vprašanj in to je vprašanje pomorstva. To vprašanje je treba -rešiti tako, da se ne bo ostalo morje mciTor-Ol nekaterih ljudi pač pa mora priti na morje mladina iz naših vasi, da se vzgoji v nove pomorščake ribiče, motoriste itd. To pa jim orno-tečaji , izleti po morju, izdelovanjem goča, poleg drugih, LT s krmilarskimi plovnih objektov in modelov. Na ta način bo mladima spoznala lepoto našega morja in ga tudi vzljubila.«
I-z poročila tova-riša Dolinarja je bi',o razvidno, da je LT po enem letu obstoja dosegla že dokaj dobre uspe-
he. Imela je že več prireditev doma in drugod. V teku leta so imeli 15 p0. morokih -regat v Kopru, Izoli, Piranu Umagu in eno na Bledu, štiri motori’ k1 ritiene dirke . v Kopru, Bujah in Umagu, pet fetorazstav in dvoje te krnovavij letalskih modelov v Kopru' in Sičijolah, tri tekmovanja s kajaki, m aeromiitiing v Umagu, dva letalsko modelar,ska iinsitruiktonska tečaja v Strunjanu in elektrificirali so Grim fovee.	1
Po-leig tega so sodelovali na prvo. muijui n prireditvah' gospodarski raz-
rri!;.1. ltovi štateti■ Nadalje so se udu, - j,, pe,;ih momcikl- nib d'-k v Opatiji, Zagrebu, na Bledu, na Je-zeracein in v Ce"ju, kjer so naš;, vo.
,.	71	'’' čantna mesta. OrgamizU
';I'S0 tndi več šoferskih, letalskih,
* 0?'ma*eosicih in radiomaterskru re-čajev.
S e-diila je zelo zanimiva diskusija.
iDpilcitTj^£
z raznih krajev so poročali
da se povsoid zan-majo za Ljudsko teto "itko toda pri .tem jim zelo malo pomagajo množične orig-ani-zaclje. Ob koncu so bile volitve okrožnega odbora LT in čiitaimje pra-vil. Iz konference so e-os!ali tudi pozdrav -in pismo tovarišu Tiit-u.
OB DESETLETNICI ZGODOVINSKEGA DNE 27. MARCA V BEOGRADU
Jugoslovansko ljudstvo u j« enodušno uprlo proti sramotnemu paktu
((o Slovenščina
za samostanskim zido q v nekdanjem Kopru
»27. marec je veliki dan. Na ta zgodovinski dan se je tu, po, beograjskih ulicah srbsko ljudstvo, kakor tudi ljudstvo ostalih delov Jugoslavije Hrvatsko, Slovenije in iz dragih predelov uprlo in dejalo: Ne, raje vojno, kot pakt! 27. marca 1941. leta je nastal preobrat, ker ga je ljudstvo od spodaj hotelo. Nj to stvar posameznikov, stvar majhne skupine, to je stvar vsega ljudstva. Brez tega ne bi moglo priti do tega, do česar je pri-šlo. Posamezniki so napravili to, kar je ho,tela množica, kar je hotelo ljud-st d, Ta voliki dan, 27. marec, ki je prešel v zgodovini našega ljudstva, je dokaz njegove silne, neomajne volje za neodvisnost, za svobodo in za oh.anitev svojega obstoja«.
• Maršal Tito v govoru 27. IH. 1945.
lj-.dsitva Jugoslavije, iki so vžga'a naša srca 27. marca 1941. leta. Največji pometi tega datuma je v temu, da 27. marec predstavlja dati, kii so na-si na odi odlom o sto/dTi v borbo za uresničitev svojih davnih teženj, v borbo- za ■■ socializem im Sàotalisti-čno demokracijo, za - neodvisnost i.n svobodo.
Mnogo italijanskih in latinskih knjig je že izšlo, ki opisujejo Koper, njegovo prebivalstvo, gospodarstvo, zgodovino in kulturo. Toda naj iščemo v njih pe, tako majhen drobec vesti o Slovencih, zaman je naš trud, ker o tem te knjige molče. Kakor da mesta ne oklepa z, vseh strani povsem
Tega dne poteka deset let od zgo-dov inskega d eva v marcu 1941. leta. 27. ma ca 1941. so ljudje ..m. cž ce vse J eraslavije pod vodstvom ku.it libio/ is:ale proti izdaja,ikim na. iorn jeakc cnantiiih vladarjev, pàti .e .oti. tami ■ sporazumu o pri-sto.., J gosta, ije k Trojnemu paktu. 27. mavec je pred vsem svetom pokazal, da je potnika tedanje vladajo: e k ike bila v p-oipoiintm nasprotju z željami in občutji naših narodov.
Da je to bilo itako, da je 27. marec 1941. leta zares izras volje in teženj vseh jugoslovanskih narodov, so dokazali dnevi, ki so n slediti, dokazala, je narodnoosvobodilna vojna in ljudska revolucija. Po zlomu stare Jugoslavije, ko so vodstva meščanskih strank, vlada lin kralj prepustili Ijrtidsbv® samemu sebi, je edino Komumlstiičina partija ostala z ljudstvom in ga povedla v borbo proti okupatorju. Naši narodi, organizira,ni in pod vodstvom Komunistične partije, so se pokazali sposobne, da vodijo to borbo uspešno in da ostvari-jo to, kar so zahtevali že v m trtnih dneh 1941. leta, ko so demonstrirali prati takratnim oblastnikom in proti njihovi politiki. Med narodnoosvobodilno bor/bo so nasi narodi, pod
■
vodstvom Komunistične partije in tovariša Tlita, uspeli da osvobodijo domo, ino od okupatorjev, da . izvedejo ljudsko revolucijo in da ustvarijo res demokratsko Federativno ljti;u&:c,o republiko Jugoslavijo. Me;d narodnoosvobodilno vojno so naši narodi za es 'uresničili to, kar so zahtevali 27. marca 1941. leta. Pogoji, v katerih danes proslavljamo 27. marec, dokazujejo, da je pot, po kateri so šli naši narodi, bila edina pravilna in mogoča.
Ko stopamo neomajno po poti izgradnje socializma, kaikoir mas učijo Marx, Eingels in Lenim, ko se borimo proti reviziji njihovega nauka in poleg vseih klevet in laži od strani današnjega vodstva So v j ed.sk e zveze in .njej podvrženim deželam Iinformhi, roja, naša dem sv ina danes uživa u-gled v svetu, kakršnega prej h; imela. Neodvisna in svobodna, resnični-' demokratska ljudska država- Jugosla* < vija, zahvaljujoč se vodami; Keim ni. ;, stične Partije in maršala.''Tita, zaiti hvailjiujoč se patriotizmu in delovne- “ mu elanu‘množic, danes uteure-nehom.a kresi svojo moč in postaja pomeni,! ' bn,i činitelj minu in varttošti v svetu.
Uresničili e so se težnje delavskega,
V BOSNI GRADIJO
še eno hidrocentralo
V Bosni je zra-stla po osvoboditvi že cela vrsta velikih hidrocentral. Ob hidrocentralah pa tovarne in cela velika industrijska središča. Toda moč bosanskih rek še ni izčrpana. Zato so v bližini Bihača, na kraju, kjer napravi reka Una več brzic in se z veliko silo spušča čez slaipGve, začeli graditi novo veliko, hidrocentralo. Vse .projekte. za to hidrocentralo so izde-, lali .jugoslovanski, strokovnjaki. Turbine za to prvo hidrocentralo na Uni pa bodo „izdelali, delavci»Litostroja«, ki so ustvarili že toliko velikih in manjših-turbin za hidrocentral,e v vsej Jugoslaviji. Velike generatorje za unsko hidrocentralo pa bodo izdelali' v tovarni elfktr.oidu&trijp »Rade Končar« v. Zagrebu.
IijUj^va hidrocentrala na pni'bo, zgrajena na poseben način. Reko' Uno he .Itpdq zajmili z jezom, dg b;„,tak.o, po-vfciii pädeo vode, , -kakor tp delajo navadno, pri . gradn jah , vseh ; -hidro,central. To centrato pa gir a,d i jo'h a kralju, na katerem je priroda sama zgra-
‘ j .
MIMI

mm
■
dila nepremagljive jezove. Una je na tem kraju zelo hitra in ima velik padec. Zato ne bo treba zgraditi betoniranega jeza, temveč bodo v naravnem koritu zgradili samo kamnit zid, ki bo zaprl poj: vode z ene strani reke ter jo odvajal na levo obalo, od koder bo po velikih rovih strmo padala na turbine v strojnici. Tako bodo prihranili mnogo materiala in dragocene delovne sile, ki jo bodo lahko koristno izkoristili na drugih velikih gradbiščih v Jugoslaviji.
Nova hidrocentrala, na Uni bo lahko dajala letno okroig 37 milijonov kilovatnih ur električne energije. Po modemih daljnovodih bodo vodili, električno energijo iz hidrocentrale na ìlrti vse do Bihača:. Banja Luke Cio : ijču ‘1 Karlovca. ’
Z izgradnjo hidrocentrale na »Slapovih«, kaikor se imenuje kraj, kjer gradijo novo hidrocentralo, še ne bo izčrpana moč Une. Zato že sedaj pred-vìdévajo gradnjo še' ene hidrocentrale ria dešn; strani obale, nasproti sedanje centrale, ki bo izkoriščala ostale vodne sile ter bo lahko letno dajala prav toliko električne energije kakor hidrocentrala; ki jo gradijo.
Na velikem gradbišču nove hidro* centrale se je že začelo življenje. Sedaj gradijo velik mesit čez Uno in priključek k cesti Bihač-Bosanska Krupa, ki bo vodil do strojnice na levi obali reke.
slovenska okolica, kakor da v mestu nj Slovencev in se ni tu še nikoli razlegala slovenska govorica.
Vse do nastopa brutalnega italijanskega fašizma je bil utrip slovenskega javnega življenja v mestu dovolj viden in močan. Tu je imela sedež naša posojilnica, ki je preprečevala zasužnjevanje slovenskega življa tujemu käpitalu. Tu je opravljalo dolgo dobo pomembno narodno-vzgojno nalogo slovensko učiteljišče in tu je reševala našo mladino pred potujčevanjem zasebna Ciril-Metodova osnovna šola. Toda upravni aparat, državni, deželni in mestni, je bil docela v rokah Italijanov. Tako ali pa še bolj je prepletal mesto italijanski cerkveni organizem z množico cerkva in samo* stanov, brez katerih skoraj ni bilo mestne ulice. Oboje naj b; dajalo videz homogenega, visoko kulturnega romanskega okolja, ki bi se naj čim bolj ostro ločilo od zanemarjene in kulturno zaostale slovenske okolice.
Toda to na zunaj tako poudarjeno visoko kulturno romansko poslanstvo koprskega mesta, ki mu bodi naloga to kulturo zanesti po zaostali slovanski Istri, ni Koper še zdavnaj opravil
Faksimile Repičevega podpisa
v samem svojem jedru. Prav poučno sliko te kulturnosti nam nudijo podrobni podatki o prebivalstvu 1. 1880. Takrat je štelo mesto 8.846 prebivalcev. Med njimi je bilo 3.779 pismenih, 4.062 nepismena in 880 na pol pismenih, to je takih, ki so bili vešči le branja, pisanja pa ne. Ako izločimo od skupnega števila prebivalstva do deset let stare otroke, ki jih je bilo takrat 1.964, in vse te štejemo med nepismene, ostane razmer-
:
K ap aro coli
Tako izgleda jo danes beograjska pred nest ja. Nekdaj so tu stae podrte kolibe, povsod je bila samo nesnaga in beda. Danes pia so v predmestjih Beog.ada lopi novi, svetli bloki, »iroke, čiste ulice in zeleni parki
VI
Ameriško letalstvo v Koreji uporablja sedaj tudi radio-dirigirane bombe.
Te bombe v glavnem šele preizkušajo, da bi dobili izkušnje, do katerih ne hi mogli priti na navadnih manevrih. Leteče trdnjave »B 29« odmetavajo sedaj na severnokorejske vojaške cilje dve vrsti dirigmanih bomb. Ene so izpopolnjene bombe »Tarson«, druge pa lažje bombe »Rason«. »Tarson« bombe so težke 6.000 kg in prosto padajo do cilja, vendar so opremljene z radijskim aparatom in plavutaml, tako da je smer padanja v omejenem obsegu mogoče voditi. Da bi iz bombnika laže spremljali padanje bombe, je inštalirana v repu bombe »Tar-soh« bakla. Leteče trdnjave »B 29« vzamejo na krov'samo eno »Tarson« bombo, težko'6000 kg. Bomba »Rason« pa tehta 500 kg.
¥OSTI PO SVETU

Pri zadnjih atomskih poskusih v Nevadi v Zedinjenih državah se je sve-
mm
SPOMINSKI
24.	marca 1905 umrl francoski pisatelj Jules VERNE. Proslavi se je s svojimi fantastičnimi povestmi, v katerih je predvidel tehnični napredek bodočnosti. Najbolj znana njegova dela so: »Potovanje okoli zemlje v 80 dneh«, »Carski sel« in »Potovanje na mesec«.
25.	marca 1845 rojen Jože PODMIL-SCAK- slovenski pisatelj Jurčičeve šole. Njegov pisateljski pseudonim je bij »Andrejčkov Jože«.
1941 je izdajalska vlada Cvetkovič Maček na Dunaju podpisala pristop k fašističnemu trojnemu paktu. Menila je, da se ji ni treba ozirati na voljo jugoslovanskega ljudstva.
1868 rojen Maksim GORKI, veliki ruski pisatelj. Prevedel je rusko leposlovje iz meščanske dobe v revolucijsko, obenem pa poglobil pomen velike oktobrske revolucije, ker je razširil njene pridobitve takoj še na področje umetnosti.
27.	marca 1941 so se svobodoljubne sile Jugoslavije uprle prot: ljudski
politiki Cvetkovič-Mačkove vlade m
jo strmoglavile.
28.	marca 1811 umrl srbski književnik Dositej OBRADOVIC. Njegovo avtobiografijo »Život i prik-lučenja« štejemo za osnovo srbske književne proze. Oibradovlčev poseben pomen je v tem, da je prvi začel pisati v ljudskem srbskem jeziku.
29.	marca 1874 rojen Rudolf MAISTER, slovenski pesnik. Kot general je ob prevratu leta 1918 zasedel jugoslovansko mejo proti Avstriji in tako rešil Štajersko pred tujci
1917 umrl slovenski glasbenik Franc GERBIC, prvi upravnik slovenskega gledališča v Ljubljani. Kot skladatelj je zložil nad 70 različnih skladb, med njimi tudi opero »Kres«.
30.	marca 1746 rojen Francesco GOYA, velik; španski slikar. Iz njegovih podob veje pretresljivo spoznanje
‘ nizkotnosti in smešnosti človeškega pehanja za zadovoljitvijo svojega eogiama.
tloùa aka; iloti ji vlde,la 500 milj (nad 800 km daleč.
.	-------«i»-----
Največja železniška nesreča je bila brez dvoma nesreča ß. marca 1944 na želez,Milki progi, ki vodi iz Neaplja v Potenzo. Tovorni vlak poln ljudi iz Neaplja, ki so se vozili iskat živeža na deželo, se je ustavil v 3 km dolgem p« odoru pri Baivemu. Lokomotivi nista zmogli,i strmine, Strojevodja sta povečala pritisk, da bi vlak lahko izvozil. Toda strupeni plini, ki so uhajali iz peči laKdirfiotrii'^io zastrupili strojevodjo' iri veliko potnikov. Bilo j'e 521 mrtvili. 28. marca bo razprava pri prizivnem sodišču v Neaplju, kjer tožijo svojci umrl’h u-pravo iitailijairuSikilT železnic za odškodnino.
----i—«»-------
Moderno čebelarstvo. Dva ainiglečka zoologa sta odkrila način, kako j-e treba ravnati s čebelami, da zberejo več medu. Cebeile je treba omamiti z o-gljkovim dioksidom. Ko ozd a,v jo siV telesnarcrö'hiCima zdrave, zgodi se p$“ v njih važna duševna izprememba.
Te čebele namreč ne skrbijo več za. svoj zarod, amnak skrbijo le za na-“ biranje sladkorja. Tako omamljene če??t:‘ bele so pri poskusih zbrale štirikrat5;'“ več medu kaikor navadne čebele. Seveda pa bo treba pri takem čebelar-; stvu skrbeti tudi za zarod.
-------«i»------
Rekruti —• Fraincoska vlada je ne-da-ro objavila odločbo, s katero so o-prciščeni vojaščine vsi prebivalci Zemlje Ade a, otoka blizu Južnega tečaja.
Po podatkih geografov pa prebivajo na tem otoku samo pingvini.
-------«»------
Nepaim bomba — Ameriška letala u-porahljajo že od vsega začetka vojne na Koreji zažigalu e bombe, imenovane Napflm. V teh bombah je bencin, zgoden tako, da je podoben želatini. Ko bomba pade na tila, bencin ne eksplodira, temveč počasi gori, medtem ko se razleze po zemlji. Ena bomba polki 'i je z 2500 stopin j Celzija vročim oignjem do pol hektarja zemlje, Bombe so zelo majhne, tako da jih lahko, vzaime vsako letalo s seboj velliko količin,o.
-------«I»-!f*t—
Podvodni kamion -- - Avtomobilska družba Reo Mo tes je izdelala za potrebe ameriške a made ,5000 .kamionov tipa Eager Beaver. To so pet-toaski kamion, ki so izdelani tako, da lahko :'v rr.v.-v ;m voz io v 2 m globoki vodi. Motor »diha« skozi cev tipa Schinorkl, kaikor najnovejše podmornice. Električna napeljava je pokrita s posebno snovjo, neko mešanico silicija in gume, k; ne prepusti k električnemu strtemu nobene vlage,
P,ri preizkušnji je šofer, ki je imel delno potapljaško opremo, vozil .s poda-šanlim Scihinorklom po dimu 3 im pol metra globoke reke.
va, cvetoče .italijansko pristanišče ob ligurski obali, slav; letos 500 letnico rojsibva svojega velikega sina — velikega pomorščaka — kot imenujejo Krištofa Kolumba. Njegovemu spominu so posvetili celo leto. — -Anno Co-lumbiano — ki se je pričelo 12. ok-
tobra 1950 tn se bo končalo 12. oktobra 1951. Dvanajsti oktober je namreč dan začetka Kolumbovega vzpona in slave. Na ta dan se je leta 1492. izkrcal na Baham,sikih otokih misleč, da je prišel v Levant, Jedro vseh slavnosti, posvečenih Kolumbovemu spominu, j,e prav gotovo »Mednarodna razstava«, ki jo je organizirala pokrajinska turistična zveza v Genovi, znanstveno pomoč pa je nudil zavod za raziskovanje -Kolumbovega dela v Gonovi, Razstava, ki je zahtevala več kot eno leto napetega dela, ima svoj sedež v zgodovinski palači San Giorgio v Genovi. Preteklost te palače je namreč intimino povezana s Kolumbovo osebnostjo. Razstava ne nudi gledaleerti samo gradiva v zvezi s Kolumbovim delovanjem, temveč mu nazorno prikaže tudi okolje, v katerem je zrasel in dorasel veliki genij.
Res, okusi so različni, to vidimo na vsakem koraku, toda naj bodo različni; “kakor že hočejo, riž s kaiparo-coli je pa že nekaj takega, da si še želi te dobre jEidi sVakdo, kdor jo je okusil. Kaparocole kupimo na ribjem trgu, pa niso ribe, prav nič ribjega nimajo n,a sebi, le v morju prebivajo, zato jih na ribjem trgu prodajajo. To so majhne školjkice, ki imajo dve enaki lupinici. Skoraj bi človek lahko dejal, da lupinic; nekako spominjata na stisnjen in razpotegnjen srček. Toda lupinici nista užitni, sta iz kamina. Kar je užitno, je znotraj, v lupinici. Na ribjem trgu. jih k uljo in tudi doma dobro preperejo. Kaparocoli so vrsta školjk, ki živijo zaviti v blato. Ribiči imajo prav posebne dolge grablje; s katerimi grabijo po morskem dnu. Konec grabelj je sak in, kar se na dnu pograbi, pade v sak. Umljivo je torej, da. je treba kaparocole temeljito preprati, da se. izpere vse blato. Sedaj pa je treba dohiti iz lupinic meso. Vleci ko,riko,r (bočeš, lupinici ne gresta narazen. Le vtakni med lupinici tanko rezilce, boš videl, kako
Stornira na »velikega pomorščaka« pa bo proslavila Genova še. z vrsto u-metiniiišikih, literarnih, športnih in drugih prireditev.’ Vodstvo razstave je razpisalo za najbolji; balet, ki na,j bi predočili veličino Kolumbovih del, mednarodni natečaj in določilo za najboljše delo milijon lir.
bosta skočili narazen; z lupine na lupino sta napet; dive mišici, ki z vso silo tiščita lupinici skupaj. Da bi naše gospodinje med vsako školjko porinile nož, kje pa imajo čas? Toda ne uči naše gospodinje, ona že ve, kako se taki reči streže. Kaparocole da v ponev in jih polije z vodo,. Ko voda zavre, nehajo školjke živeti, mio', mušic neha im lupini gresta narazen. Naša gospodinja pobira školjko za školjko iz vode, meso stavi na krož-, nik, prazne lupine meče proč. Vodo, v kateri so se kaparocoli skuhali, dobro shrani. V koizico nalije olja, seseklja malo petršilja, nekoliko česna, in ko je olje dovolj toplo,, vrže noter meso školjk, zatem nasuje riža, zaliva pa ta riž z vodo, v kateri so se kaparocoli skuhali. Dobrota in okus te žlahtne jed; se opisati ne da, to je treba jesti in se nato napiti črnine.
V našem morju je teh školjk dovolj. Ce.se pa le ribičem zdi, da jiih kje ni, jih Pa sejejo. Kaparocoli ne žive le v pašem morju, tudi v Atlantskem oceanu jih je mestoma dovolj, tako ob britanski obali, francoski, španski; pa so še ob Maroku vse tja dol dio Se-. neigalije. In obmorski prebivalci se jih povsod vesele. Ponekod jih jedo tudi surove, sicer pa tudi pri nas vidiš jesti surove školjke. Oidpro jih z nožem, poškrope malo s sokom limone; malo zarniže, nagnejo .glavo nazaj, na široko oidpro usta in ni je več okusne morske školjke, čuješ le še oddi-hovanje in prijetno godrnjanje.
bal. II. istrske brigade
Bilo j : na p1 edvečer velike nemške, ofenzive v. latri. Na.področju .sedanjega koiprirjkeiga okraja je operiral tedaj. I. bataljon II. listinske brigade. Stab je Ml v Mafezigah. V zvezi z bližajočimi se dogodki se je štab bataljona sestal, da pretrese partali položaj im \da ukrene, kar je bi'o treba. Najprej je spregovoril komesar bataljona:
»Tovariši! Trii do; je poteklo, odkar smo zaa'ostìli Koper in zasedli položaje vzdolž železniškega nasipa od pokopališča do Semedele. I. četa se je na teh položajih junaško borila. Drža’a je Nemce vikleraje & v ko r-ških zidovih im zatrla vsak sovražnikov 'poizkus vdoi-a na osvobojeno ozemlje. Se'e danes so nacisti z ok'op-n j alki razbili naše položaje pri bivši železniški postaji in.se prebili do Škocjana.
»Kaj mlatijo in kako bodo postopali z naširrt ljudstvom dobro vemo! V Škocjanu je kot prva žrtev obležala priletni ahill-siki o*p ki'; se ni utegni! umakniti pred Nemci.
»že sedaj; po ‘prvem koraku naci-f all's tov na- otvoICKrao ozem' ob prvem sreča,njii z našim človekom lahko- -wnfaivi.iaimö, kakšne vrste maščevanja se bo novi okupator posluže-.val nad ljudstvom, ki je rtclei.j» ie-čalo, daineis ,pa strnjeno glasno obračunava s preteklostjo in s trdno vero v moč Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije odločno zahteva pravice, ki jih milk,olii ni 'imelo.
»To je važen moment, katerega moramo upoštevati. Z mašim junaštvom moramo pokazati, da smo tega zaupanja vredni, saj smo vojska in narod skupna fronta in n,ašii interesi so interesi ljudstva«.
Tovariš komandant je orisal polo-ža j «	str ar-i:
»Naše L, II., III. m IV. četa držijo poiložaje v Izoli in P'-.	« ter o v
koijujejio nemško postojanko v Por-
torožu. Ce hočemo obdržati današnje položaje, moramo pppovno zavzet; Koper, za to akcijo pa M util e ovali pomet od strami. II, in III. bataljona, ki sta eoa ira’a na manj ogroženem tento”,ju v Bujiščiini«.
Kot obveščevalni oficir sem podal poročilo o sovražnikovih pripravah v Trstu. Jasno je bilo, da nameravajo
Božidar Jakac: Istrski bombaš *
nacisti navaliti na maša tla z velikimi vojaškimi slami. Treba je bilo uh,veti,«tl o tem štab brigade in še med sestankom je odpotoval kurir z
obfiìir.i’im poročilom v Buzet.
Po naUh vaseh je vladalo nepopisno navdušenje. P*am tč” o irazpo oženje, slovenake borbene pesmi so ob zvokih harmonik spremljale spontano mobilizacijo vseh za vojsko sposobnih moiž. Pred štabom bataljona je stala dolga vrata mladeničev i.n sta e r-Uh ljudi. Čakali so na mobilizacijsko zdravniški pregled, ki sta ga neutrudno vršila dr. Kanoni in tovariš Imko. Ta dva tovariša smo nekaj dni prej osvobodili iz koprskega zapora.
je 3.679 pismenih proti 3248 nepisme-! nim ozi,roma polpismenim prebivalcem. Primer Kopra, te stare glave Istre, je bi,l torej tako po svoj; aristokratski meščanski kulturi, k; še daleč ni prodrla dio dna, kakor tudi glede kulturne zaostalosti širših ljudskih plasti naravnost simboličen.
Prav v -tem, času pa je slovenska kultura požrtvovalno izpolnjevala v Kopru svojo misijo. Iz slovenskega oddelka tukajšnjega učiteljišča so odhajal; med naše podeželsko ljudstvo prvi mladi učitelji, na popolni italijanski gimnaziji, kjer je takrat študiralo komaj pet 'slovenskih dijakov — poleg 129 italijanskih, -kjer ni bilo mesta za slovenščino, pa so skoraj prevladovali slovenski in hrvatski učitelji nad italijanskimi.
Slovenska srca so takrat zavestno utripala tudi med samostanskimi zidovi sv. Ane. Medi redovniki, k; so pozitivno posegali v naše kulturno življenje, pripada častno mesto frančiškanom. Temu redlu je pripadal Valentin Vodnik, ki je pred skoraj 150 leti navdušeno pozdravil Francoze s svojo pesmijo »Ilirijo oživljeno«, ki je pisal prve slovenske učne knjige in ustanovil prvi slovenski časopis. Drugi pomemben -mož je bil Stanko Skrabec, ki je skoraj vse svoje življenje prebil na Kostanjevici pri Gorici. Pisal je znamenite jezikoslovne študije in z njimi utrdil naš književni jezik. Bolj ali manj so se uveljavili tudi nekateri drugi frančiškani. Eden teh je prispel v 80 letih 19. stoletja v Koper, kjer je prebil vse svoje nadaljnje življenje do smrti i,n počiva na koprskem pokopališču. To je bil pater Hijacint Repič.
Repič se je rodil leta 1863 v Stu-rijah pri Ajdovščini na Vipavskem. Kot mlad redovnik je stopil v frančiškanski samostan sv. Ane v Kopru, od koder se ni ganil vse življenje. Umrl je leta 1918. Toda njegovo samotno in enolično življenje je imelo bogato 1 notranjo vsebino. T,o kaže zlasti njegova korespondenca, v kolikor se je ohranila. Bil je pravi kozmopolit. Saj je dopisoval s sobrati v Dalmaciji, Italiji in na Kitajskem ter vzdrževal pismene stike s Prago in Dunajem. Govoril in pisal je v materinščini; hrvaščini, italijanščini in latinščini in v vseh teh jezikih priobčeval ljudsko-nabožne in- cerkveno-zgodovimske članke. Med drugim, si je dopisoval s Skrabcem in mu pošiljal članke verske vsebine za »Cvetje z vertov sv. Frančiška«. Njegova verska vnema se je dopolnjevala s toplim narodnim čutenjem. Ni čuda, da mu je posvetil nek bivši učenec, Dalmatinec, I J 909 v znak hvaležnosti dolgo pesem, v ■kateri so med drugim tudi ti-le stihi:
Tamo, tamo preko mora Na igalu mora bistra,
U koje se glada Istra Divna kuča još te stoji.
P,rem več mnogo veka broji S jedne divno naše more S druge vilinske slavske gore Ovoj čudnoj divnoj kuci Podavaju delov vruči . . .
V teh verzih je opisal lego koprskega frančiškanskega samostana tik ob morju, za katerim se dvigajo slovanske bajeslovne gore.
Po Repičevi zaslugi je tudi slovenska kultura našla pot v samostan. O tem govore mnogi slovenski tiski, ki so jih hranili v knjižnici, še bolj pa trije zvezki rokopisa iz leta 1897. V njih je obdelana slovenska slovnica, ki jo je verjetno sestavil Repič in so se po njej izpopolnjevali‘slovenski so-bratje. Naj iz vsebine izpišemo samo nekaj stavkov:
»Naša materinščina je zvesto zrcalo narodovemu svojstvu in narodovi omiki in krepka panoga močnega slovanskega debla. V našem jeziku mora biti stavek in misel krepka, domača, ako hoče imeti svojstvo slovanskega jezika sploh. Pfcuje besede presadile so se iz drugih jezikov na slovenska tla. Mi bogatimo jezik, ako se poslužujemo besed, ki še žive med prostim narodom, Ce nam primanjkuje besed v slovenščini, gremo na posodo k drugim sosednim Slovanom ali pa k častitljivi materi staroslovemščini. Javna zastopništva, kjer Slovenci rabijo jezik svoj, nam kaže pravo in čisto izreko,, tako slovensko gledišče, ki je šola in v katerem se izobražuje narod. Nam Slovencem velja pravilo: Governi kakor pišeš, če pišeš književno pravilno. Ohranimo torej čistost našega jezika, kajti tudi govornik mora znati pravila, po katerih se govor umetno zveže, da poslušalca prevzame . . .«
Tako je šlo v Kopru tudi Repičevo delo v klasje. Toda prav tisto leto, ko je umri, je zasedla Koper Italija. Poslej se je tudi za samostanskimi zidov; tam ob morju mnogo spremenilo. Prav dokumentarično je pismo, ki ga je oktobra 1933 prejel v istem samostanu frater Jozafat iz Sv. Antona: »Verniki si silno žele, da bi mogli biti vsaj v spovednic; postreženi v materinščini, kar je gotovo tudi v duhu sv. Frančiška. Ce se je pa tudi do sedaj v tem smislu prakticiralo — j-e odprto vprašanje. Posvetni oziri preveč prevladujejo žal tudi tam, kjer bi najmanj smeli. Tu pade marsikatera pikra tudi na ta račun...«
Tudi to pismo je dokaz,'kako sta se v Kopru vzajemno podpirali posvetna in cerkvena oblast v tem, da nista priznavali tukajšnjih Slovencev.
—ik
Jugoslovanske ladje plovejo
PO SVETOVNIH MORJIH
Mornarica socialistične Jugoslavije je napravila velik koirak naprej. Veliki so uspehi, ki so jih dosegli v Jugoslaviji v nekaj leitlih pri obnovi trgovske mornarice. Danes plovejo po svobodnem jugoslovanskem mor ju jugoslovanske ladje. Uničeno zapuščino-, ki jo je j-gosi avarska mornarica prevzela ob koncu vojne, so obnovili, izpopolniti z novimi ladjami. Mnoge izmed teh gb izdelali v jugoslovanskih ladjedelnicah, nekaj pa so jih za Jugoslavijo zgradili v inozemstvu.
Tako obnovljena m novozgrajena jugoslovanska mornarica predstavlja danes že velik doprinos k skupini borbi, ki jo vodijo jugoslovanski narod; za izgradnjo socializma v svoji državi. Toda budi v mednarodnem pomorskem življenju dpprimaša Jugoslavija svoj del. Saj jugoslovanske laid-je plovejo danes p,o vseh svetovnih morjih in uspešno konkurirajo tudi državam z močno razvitim pomorskim prometom. Pri zamenjavi dobrin z inozemstvom se Jugoslavija v glavnem poslužuje svojih ladji ira si s tem prihrani dragocene devize.
čljio, pa tudi na daljših -prozah v Ameriko iin Južno Afriko. Letos je Jugoslovanska linijska plovba še bolj razzila pomorske plovne zveze, pri tem pa je vključila več novih ladij v promet. Okrepila je zlaatii zve-zo z Bližnjim vzhodom, Moderino opremljene motorne ladje »Zagreb«, »Skorije«, »Sa rajev,o«,, »Titograd«, »Topusko« in še več drugih, ki so jih zgradili v ladjedelnici »3. maj« na Rekli vozijo iz Reke v Trst, odtod v Beyruth, A!ek-sandrijo im še druge luke na osrednjem in Bližnjem Vzhodu ter v Severini Evropi.
Na daljnih proga-h v Ameriko, Južno Amer ko, pa t udi v Argentino, pa vozijo jugoslovanske pirekoceanske ladje; »Borana«, »Radnik«, »Dubrovnik«, »Makedonija« in najmodernejši im naj-hiitreijši jiugosliavainSk; tovorni ladji »Srbija« in »Hrvaitislka«. Vse te ladje vzdržujejo redni linijski promet, prevažajo pa poleg tovora tudi potnike. Ladje Jugoslovanske linijske piovbe pa sodelujejo tudi v svobode i plovbi ter vždr-žujejo tudi izcedne zveze na progah s prekomorskimi deželami.
Ljudje so obračunavali z domačimi izdajalci in fašisti. Na štab bataljona so pripeljali svojega judeiža Po-mjančani, nato skupina ljudi- iz Kort, Šmarij in Boršta. Izdajalce so odvedli v Buzet, kjer so jih zaslišali in izpustili ali pa so prejeli zasluženo kazei ’.
Oh sedmi uri zvečer se je vrni1 > kurir iz štaba brigade. Prinesel je u-kaz, da se mora bataljon umakniti na rektor Kubed — Poipetre, na dotedanjih položaju ostanejo 1 samo izvidnice.
Ljudem je bilo tretoa prikazati resnost položaja in jih pripraviti na težke borbe. Naše poli,tiran,e dejavce so čakale Odgovorne naloge. Ko sva z operativnim oficirjem po sestanku stopila po vasi, naju je navdršeno prebivalstvo objemalo in pozdravi j alo z izjavami: »Najprej moramo, po predpisih proslaviti svobodo, nato pa se bomo krepko oprijeli dela!« Tem ljudem je bilo treba -povedati, da vojne še ni konec, da bodo prejšnje o-kupato-je zamenijaili drugi, krutejši in pofltejU. Toda ni bilo treba mnogo govoriti! Vest o prvih zločin ih nacistov v Istri se je naglo širila med ljudstvom, prav tako naglo pa so postajale patullarne tudi borbe, k; so jih prati Nemcem im domačim izdajalcem vodile brigade in partizanski odredi po vsej Jugoslaviji. Ljudje so pohlei no rifalli im brez strahu š'riH pa rau j,siko literaturo in »Slovenskega po rrievaVca«, ki je ljudi seznanja,1 o novih im vedro večjih zmaga’» proti ok'-rnfonji'i. Istrani so se začeli zavedeti, da v nadalji borbi ne bodo asamijvn.i. č-firi .so, da se za trto stvar bo ;i vs-e isiViObaMj-uibno človeštvo in so se dvighlili v mago,č,no vstajo.
Jugoslovanska prekoocea .uka ladja »Makedonija«
* Nerročrmo partizana, katerega sliko obViavljamOi, da se javi v našem uredništvu, kjer debi originato; avtorjev odtis.
Kako pa je bilo s tem v stari državi? V stari Jugoslaviji so trgovske ladje le malo služile- linijskemu prometu. Čeprav je štela trgovska mornarica staue Jugoslavije 95 prekoce-arsk-ih la,dii,j z okrog 500.000 ton nosilnosti, so jiamo'ilovne družbe vzdrževale samo 5 rednih prog v dolgi in veliki oha-’r j p, ora Vsi-:- d- t a so prevažale tovore v najraaMT-eiTh relacijah, v tako imenovani svobodni plovbi, po verama pa so prevažale tovore med tujimi državami, tako da j-e bila tngovSka mornarica skoraj porolr-oma odvtana od povpraševanja in ponudbe ladijskega prostora na svetovnem trgu,
Državno podjetje »Jugoslovanska linijska plovba«, k; ima nalogo vzdrževati red*',e niiöune zveze in zagotoviti naši mm narici razvoj v novi smeri, že vzdržuje danes redne trgovske progè v dolgi im veliki o-baln-i plovbi, to se prav; jiugoslo-vaniske ladje prevažajo danes tovor od Jadrana do Severne Evrope in do Bližnjega Vzhoda,, v Izrael, Tur-
Fatoaparatl iDgoslavzaska prslzvodnie m Kopru
Prvi domači fotoaparati, k,i jih serijsko Izdeluje tovarna »Fotokemika« v Zagrebu, so že v prosti prodžtji. Ta novi domači fotoaparat daje kopije Fotoaparati »Boks« so izdelani ze-6x9, eptika aparata pa je 1 : 8-8.
"o IFro in je vse do, zadnjega vijaka domač izdelek. Posamezni deli so kro-miraml. Proizvodnja filmov pa je šele poskusna.
NOVI POUČNI JUGOSLOV. FILMI
Podjetje »Nastavni film«, edino te vrste v Jugoslaviji, izdeluje vrsto poučnih filmov za šole, predavanja in za širšo javnost. Letos bo izdelal Nastavni film več filmov zdravstveno higienske stroke. Od teh sta že končana filma »Prehrana dojenčka« in »Rak«, v delu, p,a so še filmi »Naš; zoibje«, »Trakulja«, »Trebušni legar«, »Nega dojenčka«, »Tuberkuloza« in »Transfuzija krvi«. Filme bodo kmalu razposlali po vsej državi.
NASE m KMETOVALCEM
oooooooooo
oooooooooo =
1	F!	m	[Ki	Ul	U	HURA 'N SPORT
						
Zatirajmp deteljno predenico
veliko uničevalko naših deteljišč
Najivečjii , neprijatelj lucerne je de-teljina pr,edeme a. Ta ne.napada samo grabor'ico, bob itd. Preden,iica se zela radà Siri. Na omenjenih kulturah se namreč zanijlo ne zmenijo. Raširja se pä seveda tudi s semenom lucerne, razširjajo ga tisti, ki njeno seme uživajo .im nato z blatom prenašajo na razne strani. Tudi če krmimo živino z okuženo deteljo' ali grahorico, pride njeno seme v gnoj ta z gnojem na še neoikuižena zemljišča.
Vse naše kulturne rastline limajo koren, steblo, list, cvet, plod» v katerem je navadno seme. Od tega nima predenica niti listov niti korena. Koren služi rastlini za sprejemanje hrane iz zemlje, listje pa za dihanje iti pridobivanje hrane iz zraka. List in koren sta torej preftranbana organa, Ker deteljlna predan,iica tega mirna, lahko živi samo -n,a račun drugih rastlin; napravimo, da te rastline zajeda. Iz rumenega stebla požene majhne koreninice, ki se zarijejo v stebla tujih rastlin, ter jiim krade hrano. Ker morajo take rastline prehranjevati tega nadlležineiga gosta, dajo majhen pride-
lek. Dateiljna, predenima proizvaja pre-cej semena in se razširja samo'z njim. Detelja je prepredena s rumenkastimi nitmi, na katerih se nahajajo drobni beli oveti.
Kako jo uničujemo? Napadeno dete-
ljo ^pkpsiinto, pokrijeup s slamo in vse. skupaj sežgemo. Žemljo moramo-potem globoko prekopati. Ce se je pojavila v večji meri, je najbolje, da kmalu celotno zemljišče preor jemo. Kadar kupujemo deteljno seme, moramo biti sigurni, da n; okužena. Ker je letos zaradi neprestanega dežja, setev zakasnela, naj tapieitovalei seme še: enkrat pregledajo, če se v njem ne nahaja tudi predenično seme. Predenič-no seme lahko odločiijo od semena detelje le posebni stroji, ki jih imajo v semenarnah,	D. J.
Pomladanska opravila
——— v Čebelnjaku ———
V mesecu maned so začele čebeile, v kolikor je dopuščalo vreme, ižletati Iz panjev. Matica že ipridino polaga zale-'go. Prvo delo vtem mesecu je posna-ženje panjev. To delo opravimo z železno grabljic o. Z irtjo potegnemo iz panja vse mrtve čebele in ostalo nesnago, ki se je nakopičila v panju čez zimo. Tefi odpadkov pa ne smemo odvreči preden jih dobro ne preiščemo. Po narav; teh odpadkov lahko sklepamo o stanju družine. Tako n. pr. če med mrtvimi čebelami najdemo tudi matico pomeni, da je panj brezmati-
KMETIJSKI
ODGOVARJA
Vprašanje: Imam kravo, ki pri molži tako brca, da jo je nemogoče moteti. Bo kaj koristi od te živali, ali je bolje, da jo prodam?
Odgovor : Kravo, ki brca proda marsikateri živinorejec, ker je ne more tega odvaditi. Ako mi vime zateklo ali če niso sem ranjeni, je brcanje le grda navada. V večini primerov je kriv tej navadi sam živinorejec, ki slabo .postopa z živino, Večkrat pomaga, da se kravi da ob molži v smr-' ček ščipalko einako kot pri bikih. Po končani molži naj se ščipalka odvzame.
V p r a š a u j è : Na poi!ju mi delajo Veliko škodo poljske miši. Imamio kakšno uspešno sredstvo za zatiranje te golazni?
Odgovor: Poljske miši delajo marsikje pri nas občutno škodo. Toliko Müll se je zakotno zato, ker preganjajo njihove sovražnike im sicer podlasice, ježe, vrane ,iin sove. Najboljši strup za zatiranje miši je natrijev arzanit ali cinikov fosfor. S temi strupi se pripravi vaba, k; se jo polaga v mišje luknje. Vaba se pripravi na ta-Ie način: V 10 litrov vode se kuha pšenično zrnje, kateremu smo dòd'àllii pol kilograma natrium arzeni-ta. Ko se žito v tej tekočin; dovolj nabrekne in prekuha, se očedi im posuši. Posušeno pšenico vlagamo v novo napravljene 'utaje po njivah. Cinkov fosfor pripravimo pa takole: 10 kg zdrobljene koruze se ovlaži v približno 3 1 vode, ki jii primešamo.' še malo melase. Tej zmesi dodamo 40 dkg omenjenega strupa, (fosforja). To zmes trosimo v kupčkih pred luknje pa njivah. Omeniti je, da je ta poslednja vaba izvrstno sredstvo tudi za zatiranje bramorjev in kobilic.
Vprašanje: Imam dvoletnega jur.čka, ki ga voda zapira. To opažam pò tam, d.a se živtače pri scanju zelo napenja. Mcisoie je kakšno zdravilo proti tej bolezni?
Odgovor: Ako gre od živtačeta voda teže kot ponavadi, pomeni, da se mu je zožila cevka, po kateri voda odteka.
Naivadno je tej bolezni vznak kamen, ki se napravi v sečevodu ali v mehurja. Nekaj pomaga prati tej bolezni čistilo n. pr. Karlbaške soli. Priporočam pa vam, da se za vsak primer posvetujete z živinozdravnikam.
Vprašanje: Nekaj mojih koko-š; je imeilo kanec jezika, suh. Kljub temu, da sem jih zelo dobro hranil, so mi zelo slabo mesile. Cim sem jim porezal konce jezička, ipa se je nos-ncisit naglo dvignila pri isti prehrani. Ali je suh konec jezika v kakšni zvezi z nesnostjo?
Odgovor: Jezik se začenja na koricu sušiti kokošim takrat, kadar dobijo davico. Tedaj nimajo teka im rte zobljejo mnogo, zato se jim na koncu jezilka inaberejo naslage, ki se strdijo in stvori j o oklep. Temu oklepu pravijo tudi »pika ma jeziku«, ki pa ni samostojna boilezen ampak le znak bolezni. Vaše kckoši so imele pred
kratkim še davico, ki pa so jo prebolele ko* -kaže. Vseeno bi začele nesti,
četudi bi jim ne porezali konce jezičkov. Suh konec jezika odpade sam,
čim dobi kokoš v kljun nekaj olja ali masti.
Vprašanje: Pod svojim; breskvami seim do lanskega leta gojil razne povrtnine razen fižola in graha. Lansko leto sem tja posadil grah ter na svoje začudenje opazil, da je začelo drevje delati daljše in močnej-;. še poganjke. Kaj je temu vzrok?
Odgovor: Na koreninah stročnic, -med katere spada tudli grah, živijo živalice, k; pridobivajo iz zraka dušik. Tudi v vašem primeru je bilo to. Za dušik je znano, da pospešuje rast. Vi ste menda poprej gnojenje z dušikom zanemarjali. Sedaj naenkrat pa je dobila zemlja od teh bakterij nekaj dušika, ki ga je seveda delno uporabilo sadino drevje.
čem — če med odpadki dobimo kristalizirani med ipomemi, da trpi družina na žeji in taki družini moramo podajati v panj ati pred panj malo vode -r če je paid zamazan pomeni, da boluje družin a na griži, — če dobimo med mrtvimi čebelami tudi mlade ličinke (to se je zgodilo letos nekaterim čebelarjem!) pomeni, da čebele nimajo dbvo'j ttràne. 'Slabotnim pam jem moramo pomagati na ta -način, da jim položimo v panj satnik dobrega medu aii razredčenega sladkorja.
Panjev še ne smemo popolnoma odgrniti niti- ne pregledovati (grda navada čebelarjev — začetnikovi). Le ob lepem in toplem dnevu izvršimo pregled panjev, da se natančno prepričamo o stanj-u družin. Ce smo prepričan-!, -da so nekateri panji zdravi in da imajo dovolj hrane, je bolje, da pregled opustimo. Cim manj vznemirjamo čebele, tem bolje jel Družinam, ki nimajo dovolj medu, položimo v paj satnik ali dva medu. Satnike z medoir; postavljamo vedno v b-ližino gnezda — nikdar n-e v sredino.
Zaipomnimo si posebno to-ile: ne vznemirjajmo panj brez potrebe. Ne odvzemajmo panju odeje, dokler nismo sigurni, da se je vreme popolnoma ustanovilo. V pomladi mora imeti vsak panj dovolj medu v zalogi, ker edinole dobro založen panj se pravilno razvije. Ne -smerno -se nikdar zanašati na pomladansko pašo. Dokler matica ni sigurna, da bo dovolj hrane za zalego, ne poklada jajčec in če bi jih tudli pokladala — jih čebele v kritičnih časih vržejo iz gnezda. Imej,mo pripravljene zdra-ve in cele panje- za bodoče dr-užilne. V čebelnjaku i-n okrog njega n-aj 'vlada vednio mir i-n tišina.
Dr. J.
Zakaj je pšenica v nižavah slaba?
Na sestankih po vaseh so nam kmetje postavili razna vprašanja. Kef so ta zelo zanimiva in zanimajo široki krog, bomo v »Tedn-ik-u« odgovorili -n a vsa ta vprašan,ja v kratkih člankih.
Opažamo, da se je pšenica po ne kod v oj-iižih legah i-n tudi v hribovitih predelih zaradi obilnega deževja zelo -slabo razvila. Posevki hirajo in če ne bomo pravočasno pravilno u-kreipali, bo pridelek res pičel.
Posledica zastaja vode v njjžji-h predelih posebno v obalnem pasu je, da so se ozimni! posevki zelo slabo razvili. Posebno pšenica je blede barve in ne raste dovolj. Vsak kmetovalec bi moral vedeti, da je koreninam potreben zrak. Ce nima zrak dostopa do korenita, še te n-e morejo razvijati in seg-nijejo. Tem posevkom pomagamo le, če izkopljemo potrebne odvodne kanale (stórtine). Ko se zemljišče 'dovolj posuši moramo njive pohraniti in pognojiti z dušičnimi gnojili.
V hribovitih predelih našega ozemlja je obilno deževje .izpralo iz zemlje hranilne s,novi posebno pa dušik. Rastlina, ki nima dovolj teh hranilnih snovi postane bledična (isti pojav pri ljudeh in živalih imenujemo anemičnost). Tudi v tem -tim-eru je potrebno branati, da se zemlja zrahlja. Posevkom pa p-omoga-mo, da pridejo »k sebi« z gnojenjem s hitro delujočimi dušičnimi umetnimi gnojiti. Na 1 ha zemlje zadostuje 80 — 100 kg apnenega nitrata ali čilskega solitra. Nekateri so vprašali če .lahko gnojijo ozimnim posevkom z apnenim dušikom (kalcijev cijan.ami-d). Tudi z apnenim dušikom lahko -gnojimo pšenici, le če je sejana s sejalnim strojem. Gnojilo troaimo v suhem vremenu in to med vrste, tako da gnojilo ne pride v dotliko z rastlino. Apneni duš-ik bo malo ožgal spodnje listje ali to ne bo škodovalo rastlinam.	Dr. J.
V Novi vasi so ustanovili
fizkulturno društvo »MLADI ROD«
No-vovaška -mladina, se je s-koraj vsa vključila v novo ustanovljeno fizkulturno društvo »Mladi rod«, saj je v društvu včlanjenih 35 mladincev, roda žal da se mladinke sramujejo vpisati. Mislijo si pač. da fizkultura ni za nje toda tako gledanje ni praviln-o.
Društvo so ustano-vi-li brez kakih denarnih in materialnih sre-dstev. Sama volja jih je bila in zdaj je imajo še več, toda s s'rani mladinskega vodstva ne najdejo razumevanja in pod pore
Fizkulturnikj bi rad; priredili plesno zabavo, da si nabavijo nekaj orodja in nagrade za tekmovalce, a mladinsko vodstvo jim noče pomagati, jim delo celoi ovira. Mladinci pa se morajo zavedati, da odločajo oni še holj prepričevalno -kakor m-ladinsko vodstvo, ki b; moralo biti pobudnik vsake mladinske akcije in pomagati mladimi,, ne pa zavirati delo mladih fiz-kuiltunn-iikov.
V nedeljo po veliki noči se bo nogometna enajsterica fizkulturnega flru-štva »Mladi rod« srečala na domačem igrišču s pučarsko enajsterico. To bo prvo srečanje. Nedeljo potem pa nameravajo novo-vaški -mladinci prirediti veliko vaško fizkulturno tekmovanje 1 -delitvami nagrad. Tekmovali bo-do v nogometu, teku -čez drn in strn, na 100 metrov, skoku v -daljino in višino in še v drugih panogah, ki pa j-ih niso še določili. S tem tekmovanjem se bo novovaš-ka mladina postavila pred vaške fizkulturnike našega okraja. Saj nobena vas -ni do sedaj organizirala podobnih tekmovanj, zato smo prepričani, da bodo druge vasi sledile Novi vasi. Predvsem hvaležna je ta pobuda tudi zaradi tega, ker se je -do sedaj razvijal samo no-
gomet, medtem ko so Novovaščani vključili V svoje društvo in svoje načrte tudi druge fiZkultdrne panoge.
Tekma med -mladinskima reprezentancama Italije in Slovenije v orodni telovadbi, ki je bila v Ljubljani, se je končala s -tesno zmago Italijanov, iti so dosegli 440,85 točk proti 430,30,
so jih dosegli Slovenci.
*
Istaka nogometna reprezentanca je v nedeljo dosegla izvan-reden uspeh v Puli, kjer je proti domači reprezentanci igrala .n-eoidiločen-o 1 : 1 (0 : 1).
*
Finalna tekmovanja za nogometno prvenstvo tržaškega ovemlja ko sta zapričala L aprila. Medtem ka sta zastopnika tržaške skupliine že določena (Montebello in Sv. Just), drugi zastopnik Istrskega okrožja še ni določen, kajti za to mesto se borita — vsaj na 'papirju — še moštv; Pirana in koprske Aurore, ker ju loči samo točka razlike. Obe pa morata igrati še po eno tekmo, Piran proti enajsterici Brtoin.ig.le, Aurora pa proti koprski Meidusi.
Sedaj lestvica A skupine zgleda ta-ko-le: Arriigoin; 27 točk, Piran 23, Aurora 22, Medusa 19, Buje 13, Novi nrad 10, Umag im Bftciniigls 7, Strunjan 5.
V istrskem okrož-nem prvenstvu si je že zagotovila zmago, in s tem tudi napredovanje v višjo skupino enajstorica Nardone z Izole, ki vodi s 6 toč-
KDO GA POZNA ?
točkami naskoka nad drugoplasirano Rdečo zvezdo, ki ji ne more več o-grož-ati dokončne zmage.
Lep uspeh so dosegli istrski tekači na prvenstvu krosa za tržaško ozemlje, ki ,ga je organizirala ZDT^ v Trstu.
*
V	zelo težki konkurenci je zmagal Pirančan Zomaro, pred Gregoričem in Počkarjem iz Bazovice, ki si je tako osvoji-l naslov prvaka za leto 1951.
Tudi v moštvenem plasmanu je e-kipa Pirana zasedla prvo mesto z 84 točkami, pred Bazovico, ki je dosegla le 79 točk.
*
Box club iz Pule je v mednarodnem dyObaju proti Avstrijskem Herosu iz Graza dosegel odlični uspeh, ker je nasprotnike premagal z rezultatom
10 : 6.	V 1
*
V	mesecu aprilu ise bd, pričel nogometni turnir za prvenstvo Istre, pri katerem bodo sodelovala poleg naših, tudi moštva Pulja, Poreča, Rovinja ta Međučina.
in POSffiER
ROKOBORCI IN POROKA
Drejče: Povej mi Pepče, zakaj si rokoborci sežejo v roke pred nastopom?
Pepče: Čudno vprašanje! Mislim, da je to le zgolj i.z formalnosti.
Drejče: Zakaj sl pa enako sežeta v roko novoporočenca?
Pepče: Zgolj iz formalnosti!
ZA NASE PIONIRJE
OTON ZUPANČIČ:
iHata päcka-t
e z i
OBVESTILO
Zlato ptičko so ujeli
trije fantje! mladi.
Kdo imel bo zlato ptičko? Vsi bi ptičko radi.
Zlata Ptička govoiiia:
»Ce me izpustite, prvo željo vam izpolnim vsakemu — želite!«
Prvi fantič je govoril:
»Daj mi tako čašo — vedno pijem, ne popijem!« »Žele; si, imaš ja!«
Drugi fantič je govoril:
»Daj mi tako mošnjo — vedno štejem, ne preštejem!« Uslišala je prošnjo.
Tretji fantič je govoril:
»Daj mi srce tako — hudi časi, vedro čelo, jasno uro vsako!«
Kar želeli, so imeli, pa sc. šli po svetu, vsak po sVoje so živeli na tem božjem svetu
Prvi fant samo popival, po jarkèh polegal, drugi fant je kvartopiril, s sleparji kregal.
Tretji fant o zori vstajal, hodil je na delo, v mraku je domov se vračal, pa zapel veselo.
Turški suitam je šel na deželo. Prišel je v vas, žej*n in' lačen, da nikoli tega. No, pa je'vedel sam' suitam, da v tej vasi prebiva kuhar, ki se je kuhanja učil na morju in v Carigradu, Stopi turški sultan v njegovo hišo. Kaj pa, kuhar je vladarja spoznal. Priklonil se mu do zemlje črne in prosi sultana, -naj mu milostno ukaže, s čim mu lahko postreže. Prebrisan ta razvajen sultan ukaže:
»Ti, ki se se daleč po svet. i potepali im že za mnoge ljudi! kuhal boš meni postregel z jedjo, ki je najslajša im najbolj grenka!«
Kuhar se obrne itn kakor blisk švigne iz hiše. Najslajšo in ob enem naj. bcilj grenko jed! . .. Tristo biričev, suitom pa je od zlodja. . . Bled in zbegam skače kuhar po vasi, kakor medved na žareči plošči. Skače in povprašuje. Nikjer mu ne vedo svetovati. In kuhar je vedno bolj zdivjan, kakor da je str-uipa pil.
Na kraju vasi pa je prebival star siromak. Mnogo bridkega je že užil na tem svetu. Zato se je vsem tegobam samo smehljal. Ta pravi kuharju:	i
»Kaj poskakuješ, človek božji! Z jezikom postreli sultan-u, z jezikom, Pa bo«.
Kuhar je bil dovolj prebrisan, da je uiboigal. Jezik skuha, ga s hrenom obloži, ga turškemu sultanu na mizo postavi. Sultan pogleda, se zamisli! in stisne kuharju peščico zlatni-ktv.	i
Otroci, kaj bi vam na dolgo pravil, zakaj mu je tako bilo prav!
Kar je slasti na svetu, je na jeziku. In kar je zla,, hudobije in bridkosti, — na jeziku, pa pika.
Z ozirom na veliko število poslanih pravilnih rešitev dosedanjih križank, je uredništvo dobll-o vtis, da so iste preveč enostavne (lahke) ter je nameravalo, poleg križanke, zastaviti še po eno uganko in jo vezati za nagrado. No, že pri prvem poizkusu se je pokazalo, da ne gre. Rešitev je sicer dospelo veliko, toda niti ena ni taka, da bi zasilužila nagrado. Ce je namreč križanka pravilno rešena, ni uganka ;,n narobe. Radi tega se bomo za enkrat Orlali'. le križanke — za nagrado.	I
ODGOVOR NA VPRAŠANJA V UGANKI:
Nobenega, ker z dviganjem vodne gladine se dviga tudi -lsdjia in z njo vred tudi na njej viseče lesivo.
Pravilna rešitev križanke in uganke iz 10, štev, I. T. pa je sledeča:
Vodoravno: 1. Planit; 2. O — ne — ir; 3. SZ — soja; 4. miš — miz;
' 5. Idi — NN; 6. Maroš — i; 7. a — i-stčfc; 8. re — polž; 9. Emii — rje; 10. cela — en;	i (
Navpično: A. Osmi marec; B. r — zida — Eme; C. in — širi — il; C. nas — Osp — a; D. o — om — štor; E. H j im — olje; F. Praznik žen.
Iz tehničnih razlogov pa današnja križanka mi mogia biti uvrščena v list.	'
PRETEKLOST ŽENE
žene, ki imajo neko določeno preteklost so navadno tiste, ki očitajo ostalim njihovo sedanjost.
*
NAROČILA ČEPIČEV CRESENJ
Kmetijsko poverjeništvo je že pred 4 meseci poslalo obvestilo vsem zadrugam v Okrožju naj se naročijo na cepiče črešenj. Gre namreč za neke posebne sorte črešenj, im katere mislimo gojiti pri nas. Neka zadruga iz Bujščine je naročila cepiče 19. marca t. 1. torej v času, ko je le sadno drevje v cvetu. Skoda, da ni zadruga počakala še nekaj časa, ker bi lahko v tem času dobili kar cepiče z zrelimi črešnjami!
----«»--
KAMION JE
POKVARJEN
To je naš novi sodelavec, reporter Jule NOSAN. Kako izgleda, vidite iz slike, koliko pa je sposoben, boste spoznali iz dogodivščin, o katerih vam bo pripovedoval in risal sam v našem listu. Iz današnje slike pa že lahko Sklepate, da sploh ne zna vež hoditi počasi. In oster nos ima tudi.
jugoslovanske cone Trsta
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ OD 24. III. 51. DO 29. III. 51.
Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob ,7.30), 13.00, 19,30 in 23.05.
Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14.45.
Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob imedeljah ob 7.00 ta 7.45).
SOBOTA: 24. III. 51.
17.45	Poje Tito Schipa; 18.30 Skladbe za naše najmlajše; 19.45 Borbene pestmi; 20.30 Makedonske pesmi In plesi: 21.00 Veder sobotni večer, •
NEDELJA: 25: III. 51.
8.30 Kmetijska ura (slov.); 10.00 Folklorna glasba; 11.45 Glasba po željah (slov.); 13.15 Skladbe za mladino; 13.30 Oddaja za mladince: Pomlad je tu! (slov.); 19.45 Pesmi naših narodov; 21,00 Iz znanih oper.
PONEDELJEK: 26. III. 51.
13.40	Dr' Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz Slovenskega slovstva
TOREK: 27. III. 51.
19.45	Kulturni pregled Oslov.); 20-.00 Giuseppe Vendi: »Trubadur«, opera v 4 dejanjih.
SREDA: 28. III. 51.
13.45	Gospodarski pregled (slov.); 19.45 Igrajo združeni orkestri JA; 21.00 Literanna oddaja: J. W. Goethe (ob 119. obletnici smrti (slov.).
ČETRTEK: 29. III. 51.
17.40	Napevi iz znanih operet;. 18.15 Črnske duhovne pesmi; 20.10 Dr. Mirko 'Rupel: Pogovor; o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva — 20. predavanje, ponovitev (slov.); 20.30 Poje tržaški komorni zbor ip. v. Ubalda Vrabca; 21.00 Obzorja: Kri in petrolej (slov.).
Uredništvo im uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik:
Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadram« v Kopru
i........................mm.....mi...................mirni...miminmim.....................................................murnu...............................................................................mi....
Krpan odgovori: »Poslušajte me tedaj! Moje otepanje z Brdavsom vem, da je imena vredno. Kaj se zna? Morda bodo postavati še
KAMION JE POKVARJEN Mehanična delavnica v Izoli popravlja dolge mesece vozila, ki jih kmetje ,nujno poitrebujejo. Ko šem si šel ogledat to čudo moderne tehnike, sem bil p,riža naslednjemu razgovoru: MEHANIK: »Zidaj popravljamo najprej traktorje. Kamion pa ni traktor«.
KMET-ZADRU2N.IK: »Saj je tudi traktor že tri mesece pri vas!«
MEHANIK: »Saj sem rekel — traktor ni kamion!«
Sicer nisem mehanik, vendar ne morem razumeti, zakaj traja popravljanje nekaterih vozil tako dolgo.
Morda je vzrok kaj takega: DELOVODJA v garaži: »Ti lena kost
ti! Avto, ki si ga popravljal, je odpeljal že pred pol ure!«
------«;»------
V takih' okoliščinah sta prišla spet bo!j v časti in modo konj in osel. In tako ne samo piri kmetih, temveč tudi pri vrabcih. Prvi VRABEC: »Vi pa dobro izgledate, gospod kolega«. Drugi VRABEC: »Da, da; odkar je zadružni kamion v popravilu, so za nas spet boljši časi«.
. MÄRT1N
FRAN LEVSTI
K_i
KRPAN
KONEC
Krpan ga pa nič ne posluša, temveč zadene si na desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopi k durim in reče: »Veste kaj? Bog vas obvàruj! Pa nikar kaj ne zameritg!«
Na	te besede prime za kljuko, pa	kakor	da bi hotel iti.
Cesar poteče za njim: »Čakaj noi	Daj si	dopovedati! Bog nas
vàruj; saj menda nisi voda!«
Krpan odgovori; »Koga! Menite, da nisem še zadosti slišal, ka-li? Meni bi gotovo segla brada že notri do pasa ali pa še del j, ko! bi se ne očedil vsak teden dvakrat; pa bo kdo pometal z mànoj? Kdo je pome poslal kočijo in štiri konje? Vi ali jaz? Dunaja ni bilo meni treba-, mene pa Dunaju! Zdaj se pa takisto dela z mànoj? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati? že nekatere- matere sem jel kruh, črnega in belega; nekaterega očeta vino sem pil; aii nikjer, tud; pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakršna	je	v Razdrtem pri Klinčarju. Ni	grjega	na tem svetti kakor
to, če	se	kaj dà, potlej pa očita- Kdor	noče dati, pa naj ima sam-
Pa tudi, kdo bi mislil, da lipove pravd* še zdaj ni kraja ne konca? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj? Tak les raste za vsakim grmom, Krpana Pa nj Za vsakim voglom, še na vsakem cesarskem dvoru ne, hvala Bogu! Darove pa spet take dajete, da Človek ne more do njih; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej vrti sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne more. Petdeset malih véder vina, pet in sto pogač, dvajset janjcev in pa osem in štirideset krač; tako blago res ni siromak; ali kaj pomaga? Prodati ne smem; z Dunaja na Vrh pa tudi ne kaže prenašati! Pa Jaz bom drtìgò naredi!, ka.kdr se nikomur ne zdi! Deske si bom znesel na dvorišče; in ako Jih bo premalo, potlej bo na drevje zapelo. Vse bom poseka!, kar jni bo prišlo pod sekiro, bodisi lipa aii pa lipec, hudo-iesovina ali dobroletovina, nad kamnitno ali nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča koliko in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vam pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, potlej po zopet pošfjite pome kočijo in služabnika, alj pa še celò svojo hčer, ki ne maram zanjo malo In desti ne; pa bomo videli, kaj boste pripeljali z Vrha od Svete Trojice! Ako bo Krpati, mesa in kosti gotovo ne bo imel; »mpak 12 ovsene slame tl ga boste moraif natlačiti; pa se ga
ne bodo še vrabc; dolgo bali, nikar že velikani! Mislil sem iti brez besedice govorjenja. Ker ste me pa sami ustavili, ne bodite hudi, če sem vam katero grenko povedal; saj menda veste, kako je dejal rajnik Jernejko na Golem: ,Ali ga bom s pogačo pital, kadar se s kom kregam! Kar ga'bolj ujezi, to mu zabelim.’ Zdaj pa le zdravi ostanite!«
Cesar pravi na to; »Martin, potrpi no! Vsaj ne bodj tako ne-učakalem. Ti ne pojdeš od naše hiše, verjemi, da ne! Saj sem jaz gospodar, veš!«
Krpan' odgovori: »Vsak človek je tak, kakršnega je Bog dal; vsak ima nekaj nad sabo: kdor ni grbast, morda pa Je trobast! Moje obnašanje ni za vas, že vidim, da ne. Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj tudi kobilica, ki se ji pravi kozica, ni vajena zmerom ob suhi krmi. Doma se je pasla po gozdu, na potu pa ob cestah!«
Na to pristopi minister Gregor, ki je imel ključe od cesarske kaše, ker taki itnajo za vsako reč' posebej služabnika. Minister se oglasi: »Cesaròst, veste kaj? Vaš norec Stehàn Je umri; včeraj smo imeli osmi dan za njim, Bog mu daj nebeško luč! Stebàn in Krpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite? Morda bi le-ta prevzel njegovo službo? Nič se ne ve. Zvitorepec je; debel je, smešen tudi, jezičen ravno tako; vše krščanstvo ga nima takega!«
Krpan odgovori: »Magister Gregor, veste kaj? Enkrat sem bil vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se maio in véliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da m; je prišlo na misel! Kmalu bi bi! pozabil, kar imam že dolgo na jeziku. Cesaròst, nekdaj ste me bili srečali s kobilico v snegu, kajne?«
Cesar: »Bilo je taks, bilo!«
Krpan: »Kaj pa sem nesel na tovoru?«
Cesar: »Bruse pa kresilno gobo.«
Krpan: »To je bilo tačas, ko ste se vi peljali v Jeruzalem.«
Cesar: »Bosa je ta! V Trst sem šel; za Jeruzalem toliko vem, kolikor za svojo zadnjo uro.«
Krpan: »Jaz pa za bruse in kresilno gobo rävno toliko. Takrat, veste, vam nisem bil resnice povedal, kar mi je še zdaj ?al. Anglčško sol sem prenašal. Saj se nisem bal prav za prav ne vas ne vašega kočijažav Pa taka Je le: kadar se človek zasukne s pravega pota, naj bo še tako močan, pa sc vendar boji, če veja ob vejo udari.«
Na to pravj minister Gregor: »Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; državi dela škodo. Primite ga; zaprimo ga!«
Krpan odgovori: »Kdo me bo? Morda vi doigòpetec, ki ste suhi kakor raženj; ki je vas in vašega magistrovanja z vami komaj za polno pest? Z eno samo roko vas porinem čez svetega Stefana streho, ki stoji sredi mesta! Nikar praznih besed ne razdirajte!«
Cesar pravi: »Le tt meni povedi, če bi morda še kaj rad. Midva ne bova v sovraštvu ostala ne, če Bog dà, da ne. Minister Gregor, tl ga pa le pustil že jaz vem, kako je!«
celò skladali pripovedovalke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo ne vas ne mene, kosti ne prsti, če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tem
ne prikupit ne odkupil. Ampak vendar je vsak delavec vreden svojega plačila, to sem v cerkvi slišal. Ce je vaša draga volja, dajte mi tedaj pismo, kj bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu. Ce mi to daste, naj bom ves malopridnež, koiikor me je pod klobukom, ako vam bom kdaj kaj opotikal, dokler’ bom tovoril!«
Cesar je bil prècej pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pritegnil. A» cesar ga ni poslušal, ampak še le dejal je; »Gregor, vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin rekel!«
Minister Gregor se je kislo držal, branil se pa le ni, kar so mu veleii; zakaj cesarja se vendar vsak boji. Kadar Je bilo pismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Krpanu: »Martin, ali prodaš meni pogače in vino, pa kar je še drugih reči? Najlaže bo tako, lej! s cesarico bom že jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov ti dam; ti boš pa blago pustil. Kdo bo to prenašal z Dunaja do Svete Trojice?«
Krpan odgovori: nPoldrugo mošnjo pa še kakšno krono po vrhu, vem, da je lepo vredno, ko bi prodajal brat bratu. Pa naj bo, no, pri vas ne bom na tisto gledal. Samo da Jaz ne bom imel pri cesarici zavoljo tega nikakršnih ohodkov; ne lazim rad okoli gosposke! Pa saj imam priče, da ste vi prevzeli vse sitnosti, ki bodo prišle prvič aii drugje iz tega, dobro ne poslušajte!«
SiSar ™U dé: ”Nič se ne boi; to bom že Poravnal sam brez tebe. Nà mošnjo; tu je pa še pismo. Saj nocoj tako še ne pojdeš iz grada, če ie misliš iti; priklonil se je že dan ter noč se bliža!«
Ali Krpan odgovori: »Lepa hvala vam bodi najpopred za pisemce, da ga bom v zobe vrgel vsakemu, kdor me bo ustavljal na cesti; p,a tudii zavoljo mošnjička se ne bom krčil. Kaj se vé, kaj zadene človeka v neznanju? Morda mi utegne še na hvalo priti Vselej pravijo: bolje drži ga, kakor lovi gai Pri vas pa ne bom‘ ostajal čez noč, ako se vam ne zamerim skozi to. že hudo me ima da bi spet enkrat bil na Vrhu pri Sveti Trojici. Samo še nekaj bi’ vas rad prosil, ko bi mi dali človeka, da bi me spremil do ceste. Mesto je veiiko; hiš je, kolikor jih nisem še videl, kar sol prenašam, akoravno sem že v Reki bil, tudi v Kopru, na Vrhniki in v Ljubljani; ali toliko ulic ni nikjer. S kočijažem sva se hitro vozila in toliko vem, kod sem pr.šel, kakor bi bil imel oči zavezane; pa sem vendar gledal na levo in tudi na desno; ali to ni dano vsakefcu človeku, da bi vselej vedel, kje je.«
Cesar mu je obljubil svojega služabnika, potlej mu Je roko podat, pa tudi Gregorju velel, da naJ mu Jo poda Minister se ni branil; ali vendar Je bil zavoljo pisma ves zelen od Jeze.
Krpan zadene kij in mesarico, in to so bile njegove zadnje besede pred cesarjem: »Ko bi se spet ogjasii kak Brdavs ali kdo
bom n SaieVv?hn «V* Pr3Vi "a Vrhu Pri Sveti TroJici. Pozdravil
»Srečni hArtifeke “ maler žuPanJ°- zdr»vi ostanite!«
»Srečno hòdi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič.