Knjiga Slovenska XIX.Vveku. Peter Cizej r. 29. jun. 1822 na Gomilskem, sveč. 1847, kaplan v Braslovčab, kurat na Rečici u. 28. apr. 1882. Oglasil se je bil vže bogoslovcc 1. 1846 v BVeselici . . Knezu-Škofu Antonu Slomšeku" v čestitki s 6 kiticami, kterib prva se glasi: Obriši o verna Labudska množica Si žalostne svoje in solzne oči! Ter ozri se kviško, ti mirna krožica, K Očetu nevidnim, k' nad nami živi: Ker ženin že bliža se tebi, samica, Na božje povelje se ti zaroči itd. Pisaril je tudi v Drobtince p. 1. 1849: Trije prijatli popotniki; 1. 1856—59: Kjer je nar veči sila, ondi je roka Božja nar bolj mila. Mlad bogoklinjec obsojen. Petero naj večih nevaršin za šole. Tičev ne zaterati (Vid. Novic. 1856 1. 39). Kos kruha velik dar božji. Angel varh. Sreča opoteča itd. — Pomagal je Slomšeku v ,,Djanje Svetnikov" 1. 1853-54 (Gl. I. str. VII). — Posebej pomni: Najpoglavitnišc resnice svete vere v premišljevanje dane po misijonarju Humbeitu. Poslovenil Peter Cizej, kaplan Braslovžki. lzd. družtvo sv. Mohora. V Celovcu 1859. 8. 448. Kazalo VI. — HTa knjiga, pravi v predgovoru, katero je bil visoko častiti in pobožni misjonar Humbert v francozkem jeziku spisal, je bila od vernega ljudstva z velikim veseljem sprejeta, kar iiam priča njena prestava v več drugih jezikov in potreba novih natisov. V nemškem jeziku, v kteiem jo je družba nar svetejšega Odrešenika na Dunaju izdala, je že osmi natis na svitleni . . . Sprejmite toraj, dragi Slovenci inSlovenke! te za vsak stan toliko podučne bukve, prebirajte jib skerbno, in obljubim, da jih nikoli brez dušnega dobička iz rok djali ne bote; molite pa tudi za spisatelja, za kar se Vam ponižno in priserčno priporočuje". Dr. Vinko Fereri Klun r. 13. apr. 1823 v Ljubljani, nekaj časa vrednik nLaib. Ztg.", tajnik zgodovinskega društva, ravnatelj učbenih zavodov v Lichtensteigu Švicarskem, profesor v Zadru, na trgovinski akadeniiji Dunajski, deželni in državni poslanec Kranjski, dvorni sovetnik, u. 15. jul. 1875 v Karlovih Varih na českein. Bival v Benetkah, dobtar filozofije postal v Padovi, pisaril laški in nemški. Po njeui je prišlo na svetlo: Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu velikiga vikarja srednje Afrike, Dra. Ignacia Knobleherja, zdelal in posloveniti dal Dr. V. F. Klun. čisti dohodek je v podporo misionarjev v Afriki namenjen. V Ljubljani 1850. 8. 46. Nat. Kleinmayer in Bamberg. Tajnik je od 1. 1851 — 1857 vredoval nMittheilungen des histor. Vereins"; v njih priobčeval »Beitrage zur Literaturgeschicbte von Krain"; o domačib stvareh pisaril prej v ,,Illyr. Blatt", poslej v nBlatter aus Krain"; po vzgledu ,,Arkiva za povjest. jugoslav. v Zagrebu" osnoval nArchiv fiir die Landesgeschichte von Krain Heft I—III. J. 1852— 1854; tako tudi ,,Diplomatarium Carniolicum" 1. 1855; mnogo pisal o literaturi slovenski, celo v nRusko Besedo" 1. 1857 itd. MMenda se ne baham, ako rečein, da sem, več let v svoji doraovini bivajoč, saj nekoliko za-njo storil. Teh čeravno še tako majhnih zaslug za domovino vendar nNovice", ki skor že skozi 20 let možato in pošteno zastopajo blagor naše dežele, ne morejo popolnonia pvezreti itd. (1862 str. 331). Sicer je pisal p. II pauslavismo, Siidslawische Bilder, Anton Aloys Wolf, Die Geschichtsforscbung und Geschicbtsschreibung in Krain, Sloveniscbe Literatur (Oest. Revue II. 1864. B. 3. 5. 7), Die Schicksalsgottinnen der Slaven, Geographischer Leitfaden, Handelsgeographie, Atlas, Vergl. Statistik des Welthandels etc. (Vid. Nauč. Slovnik). — L. 1867 se je profesor na Dunaju in Ljubljanski meščan ponudil za poslanca (Novic. str. 21), poznej znejeveril (Novic. 1870—71 str. 385—95; 1. 1872 Ktr. 156—167: »Slovenci Klunovi v Ruski Besedi in Slovenci pred sodbo Klunovo v Auslandu" itd.) tako, da so nNovice" o smrti njegovi pisale: nDr. Klun je bil vsake sorte v svojem življenji; kedar se je kazal iskrenega Slovenca, podpisal se ni rVincenci Fereri Klun", ampak nVinko Klun", in odtodi je imenoval posestvo svoje Vinkoniir, spomnivši se zopet, da le slovenski obraz mu je pomagal 1. 1867. v deželni zbor, iz tega v državni zbor Dunajski, k službi nhofratlia", k zdatni penziji in nekolikošnemu premoženju, s katerim si je v Švici Vinkotnir kupil itd. (1875 str. 246; cf. Slovenec III. št. 85)". Janez Globočnik r. 10. apr. 1824 v Cerkljah na Gorenjskem, maš. 1847, katehet v Kranju, kaplan na Brdu, nadškofijski tajnik v Gorici, poslavljen z viteškim križem Franc-Jožefovega reda, u. 14. dec. 1877. Dopisoval je v Zg. Danico io spomin mu ohranjuje knjiga: Nova cvetlica v duhovncm vertu ali Življenje svetih mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota, z raznimi molitvami, na svitlo dal J.-inez Globočnik, kn. nadškofijski tajnik, skrivni Kaplan sv. Očeta Pija IX itd. S štirimi podobanii. V Gorici 1871, 8. 295 . . Audreju Nadškofu posveču,e v spoinin zlate maše . . nDobil sem iz Rima popis življenja in muk imenovanih svetnikov, natisnjen v laškem jeziku. Ta popis sem poslovenil, in zlo prenaredil . . Mislim da bo slovensko ljudstvo rado prebiralo te bukvice, že zavoljo tega, ker je sploh pobožno in zlo časti svetnike; še raji pa zavoljo tega, ker so bili omenjeni svetniki mučeni v naši domači deželi; Oglej namreč je bil zidan polog jadranskega morja na ilirskem primorju blizo benečijske meje in blizo Gorice. Pa tudi zavoljo tega bo Slovenec rad bral popisovanje omenjnih svetnikov, ker so naši spreduiki toliko cerkva sozidali njim v čast na pr. v Goriški nadškofiji . . v Ljubljanski škofiji itd." — nVelike zasluge si je ranjki pridobil v Kianji, ko je z neverjetno sterpljivostjo delal za napravo niže gimnazije, kar se rnu je tudi posrečilo . . . Koliko truda mu je prizadelo poleg premnogih drugih opravil spisovanje knjige rSv. Kocijani", nSette basilicbe" v italijanskem jeziku, in rokopisa za ravno to knjigo v slovenskem jeziku, ve le tisti, ki je med tem časom ž njim obCeval, in če se še prišteva njegovo vradno in zasebno zelo razširjeno dopisovanje, učenje raznih jezikov itd., se moramo čuditi, kako je vsim tem poslom mogel kos biti (Danic. 1877 str. 404) itd." — Stric mu je bil Jožef G lobočnik r. 18. marc. 1796, od 1. 1828 do 1854 katehet gimnazijski, sestavil netnško knjižico o sv. maši na mestu sedanje liturgike, napravil tri dijaške vstanove, u. 17. marc. 1863. Brat pa mu je bil Anton Globočnik, r. 15. jun. 1826, od 1. 1848 pomožni, od 1. 1851 pravi učitelj klasičnih jezikov, od 1. 1852 veroznanstva na viši, in od 1. 1855 na vsej gimnaziji, posebej cerkvenega petja, sestavil dijakom molitvenik latinski, v kteiem se poleg nekterih nemških nahajajo n aj navadniše pesmi slovenske, učenik in spovednik gluhonemim, vzročitelj, da so si omislili gimnazijalci lepo cerkveno zastavo in sliko sv. Alojzija itd. u. 25. okt. 1858 (Izvestje gimn. 1858 str. 25; 1. 1863 str. 34; Danic. 1858 1. 13). Antoii Lesar r. 14. jan. 1824 v Ribnici (Sušje), sveč. 1847, dornač učitelj v rodbini grofovski, 1. 1849 beneficijat v Idriji, 1. 1850 škofov dvorni kaplan, 1. 1852 učitelj veroznanstva in potem slovenščine, od 1. 1858 profesor na c. kr. realki, poverjenik za družbo Mohorjevo, odbornik in tajrnk Slov. Matice, u. 31. avg. 1873. Slovenski pisati je bil jel 1. 1849, in knjige njegove so: 1) Hvaljen bodi Jezus Kristus. V Ljubljani 1855. 12. 510. Zal. Kremžer. II. nat. 1869. 2) Molitve pri procesii s presv. R. Telesam. Iz lat. rituala. V Ljubljani 1855. 12. 63. Kremžer. 3) Moj angelj varh, ali zvesti vodnik v nebeško domačijo. Za moški spol, za ženski posebej. S podobami. Tudi nemški: Mein Schutzengel. L. 1856. 1857. Zal. Ničman. 4) Katekizem ali keršanski katoliški nauk. Spisal za spodnje gimnazije in niže realke in sploh odrašeno mladost. V Ljubljani 1862. 8. 130. Zal. Ničman. (Po Zennerju). 5) Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. Za kat. ljudske šole. S 112 podobščinami in 1 zeruljevidoin. Po nem. dr. J. Schuster. Na Dunaji 1863. 1867. 1879. 8. 262. 6) Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazijalno, realno in sploh odraslo raladost. V Bernu 1863. 8. I. 133. II. 100. Tiskal in založil AViniker. — II. popravljeni uatis 1881. Zal. Kleinmayer in Bamberg. 7) Zgodbe svete katoliške cerkve. V Celovcu 1863. 8. 107. Izdala družba sv. Mohora. (Po Zennerju.) — III. popravljeni nat. 1887. 8. 110. 8) Jczus Kristus devicam svojira nevestam na sercc govori. V Celovcu 1804. Izilala dru/bn. sv. Molioia. 9) Prilike patra Bonaventure v pojasnovanje raznih verskih in nravnih keršanskih resnic. Prosto poslovenil A. Lesar. Izd. družba sv. Moh. 1866. 8. 113. (Prim. Jezič. str. 45). Nat. J. Blaznik. 10) Perpetua ali afrikanski mučenci. Poslovenil A. Lesar. V Celovcu 1869. 8. 164. Izd. družba sv. Moh. Večernic zv. XIX. Nat. Blaznik. Kolikor toliko je sodeloval pri knjigi: Slovenska Kubarica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Narekovala Magdalena Plei\veisova rojena Knafeljnova. Pisala Neža Lesarjeva (f 2. jan. 1874). V Ljubljani 1868. 8. VI. 308 str. — Tako tudi: Prvi nauk lepo- in hitropisja. V Bernu 1863.— Ponovilo najpotrebnišib naukov za nedeljske šole na kmetih. Na Dunaji 1863—4. (Slonišekovo II. nat.) — Franc Metelkova vstanova, M. Arabroževo nemško poslovenil 1864 (Jezič. str. 36). Dopisoval je A. Lesar (A. Suški, Sušjan, Sušjanec) v a) Danico 1. 1849 p. Posvečuj tudi svete čase; 1. 1855: Katoliška rokodelska družba v Ljubljani — kaj je, kako se razvija, kako se je nje pervi slovesni zbor obhajal — predsednikov namestnik. — Imenitnost in veliko spoštovanje devištva. — L 1856: Družba rokodelskih pomočnikov se čedalje lepše razcveta. Adolf Kolping je bil pri nas (str. 82 — 90). Kaj lepiga in spodbudljiviga si je popotnik mesca velikiga travna po Ljubljani v svojo torbico nabral — vzlasti o Šmarnicah — v XIII. pismih (str. 98—166). L. 1862: Kratka razlaga navadniših znamenj ali podob v verskih prilikah in na svetih podobah. Po Menceljnovi sirnboliki posnel A. Lesar (223—289). L. 1863: Usmiljene sestre v Ljubljani itd. — b) V Novice 1. 1861: Legat (Sprachrohr). Slovenščini v bran zoper njene prolivnike. L. 1867: Ribničanom. Poročila o šolskih izvestjib, o Matici itd. — c) Izvestje c. kr. realke v Ljubljani ima 1. 1861: Glasoslovje slovenskega jezika. Po dr. Fr. Miklošičevi Vergl. Gram. der slav. Spr. I. B. Wien 1852 posnel str. 3—12. — L. 1863 : Slovenska slovnica v spregledih str. 3—33. — L. 1864: Ribniška dolina na Kranjskem. IV. 3—29. Vse troje je tudi posebej natisnjeno. — d) Sveto Pismo . . . Wolf-Volc . . . 1856—59: Bukv. II. Kraljev, Jezus Sirah (Eccli.), Ap. Djanje, Sv. Pavla list do Efežanov (Predg. str. XIV. Jezičn. 1886 str. 68). — e) Zlati Vek 1. 1863: Ljubljanske škofije vstanovitev in mnoge dosedanje sprennembe (str. 40—48).— f) Koledar in Letopis Slov. Matice 1. 1865: Štirinajst slovenskih sestric (čitavnic), njihov brat (sokol) in njihova mati (Matica); 1. 1867: Črtice o koledarji in pratiki; 1. 1868: Kratke črtice o podlogi Avstrijskega cesarstva (dr. J. Prohazka); 1. 1869. I: Pot do bogastva; 1. 1869.11: Tomaž Morovo domače življenje.— g)Večernice družbe sv. Mohora 1. 1866: Mana v pušavi. — h) Koledarček 1. 1866: Jernejček gre v šolo. Kratko odperto pisemce slovenskega učitelja do slovenske mladine sploh, zlasti pa šolske (str. 54—64). — Vvod o slovenski slovnici v spregledih 1. 1863 ima na pr.: rNate torej kratko slovnico v novi obleki: 1) vi, ki ste bili moji učenci. V nji imate kratek spregled, česa ste se učili; v njem jasno vidite veliko bogastvo slovniškib oblik; le kosti in rebra so sicer, toda živo vas spominjajo razlage, ki ste jo prejemali iz mojih ust; ona vam jih z mesom obdaja, s kitami veže in s kožo ovija; in tako imate polno čversto telo pred seboj; — v dvomih, ki se vam bodo sem ter tje silili, vanje pogledujte, in zginili vam bodo, kakor se vetrovom umikajo tauke meglice; tako se boste pa tudi ubranili pozabljenju, ki sovražno preti človcškemu spominu in znanju; 2) vi, ki boste še dalje moji učenci; po nji vam hočem razlagati in razjasnovati jezik slovenski, da vain prikrajšam in zlajšam trud, kterega je treba, da si dobro v spomin vtisnite bogate oblike; 3) vi, ki ste se v kteri učilnici ali po kteri slovnici že učili slovenščine, in vi, ki seje liočete še le učiti. Tudi vam bo spregledna slovnica gotovo na korist. Ne da bi pa mislili, da se bodete le iz nje naučili jezika slovenskega; treba je, da nas poleg nje vodi izurjen učitelj ali kaka obširniša slovnica; zmed nju eden naj vam daje tolsto meso, naj vam mes6 veže s krepkimi kitarai in meso in kite z gladko kožo oblači. Le tako vam bo, toda v kratkem in z lahka zrastla lepa in bogata — visoka in košata, živa terdna lipa lepoglasnega jezika slovenskega. Da vam v korist bi bilo — Edino je vošilo". Novice žaljujejo o smrti njegovi p.: ,,Ime Lesarjevo je slavnoznano po vseh slovenskih okrajnah, odkar je začela Matica slovenska svoje delovanje, kateri se je, poleg učiteljske službe, kot tajnik njen ves žrtoval. Železna delavnost njegova dan na dan od zora do mraka, kateri je le malo ur odtegnil za razvedrenje svoje, je znana vsacemu, kdor mu je bliže stal. Napade na svojo osebo, katerih je v svojem življenji dokaj doživel kakor vsak rodoljub dandanes, ki se ne gane od svojega prepričanja, je trpel pogumno v zavesti, da izvirajo le od sebičnih nasprotnikov. Novicam bil je rajni ves čas zvest prijatelj in delaven podpornik itd. (1873 str. 293)." — Letopis Matice Slovenske za 1874 kaže pod naslovom: Životopisne črtice odličnih udov Matice slovenske — str. 94 — 100: Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije, profesor na c. kr. viši realki, tajnik in odbornik Matice slovenske. (Vid. Naučny Slovnik IV. 18G5).