N o vic E Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA oktober 1992 • cena 75 SIT • št. 37 i Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica * 1 mm lil • Reportaža: noč s POLHI \f fm k#1 11^11 ^ 1 • Sociala: ZAPOSLENI NA SLABŠEM 00 BREZPOSELNIH • Scena: VEČER ALTERNATIVNE POEZIJE • Vaš intervju: DRUŽINA MORTIN ILC • Nove novičke: KOČEVSKI IS PRED (NEZAUPNICO V PARLAMENT RENOMINACIJA JE PRA VZAPRA V REBALANS • Duhovna gibanja: HARI KRIŠNA FESTIVAL • Šport: DOBER ROKOMETNI ŠTART AEtl/COilđ cL.o.o, OSEBNI RAČUNALNIKI: 386/SX/25/45 MB COLOR 99.750,00 SIT 386/33 MHz/ 45 MB COLOR 118.650,00 SIT CENE SO Z DAVKOM! TELEFAX1: NISSEI, PANASONIC FAX PAPIR: NAJCENEJE V SLOVENIJI! Va aV Va a?» VaV aV aV_ aV Va Va aV, Va // izvajanje in vzdrževanje vseh vrst elektroinstalacij popravilo ročnega orodja BLACK & DECKER, ISKRA ' '^fl? za popravilo ročnega orodja dajem / 3 mesečno garancijo 0 O /99A Oglasite se v Prapročah 2,61316 Ortnek tel: 861-498 pizze vseh vrst sadne kupe, sladoledi pestra ponudba pijač *************************************** * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * NOVO; hamburgerji topli sendviči POSEBNA PRILOŽNOST: Skupina, ki naroči 6 pizz, dobi eno brezplačno PRIČAKUJEMO VAS S PRIJETNO GLASBO IN PRIJAZNO POSTREŽBO! Delovni čas: vsak dan od 10.-23. ure JANI JUVANČIČ 61316 ORTNEK, tel 061/781-140 DEKORUM d.o.o. Podjetje za ekonomsko propagando, trgovino, gostinstvo, uvoz-izvoz Kočevje, Šeškova 2 Tel. in fax: 061/853-188 (od 7.-13. ure), 852-192 in 851-415 KORAK PRED DRUGIMI! - usluge reklamiranja na računalniško vodenem svetlobnem panoju (displayu), - Trgovina na debelo in drobno, - posredovanje v prometu blaga in storitev. TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI POTREBŠČINAMI JE ODPRTA: vsak dan od 8,-12. in od 16,-19. ure v soboto od 8.-13. ure Z ZAUPANJEM! KOVINOTEHNA AKCIJSKA PRODAJA V OKTOBRU • regulator vleka Samson — 5.950,00 SIT • naležni termostat IMIT iz uvoza 1.980,00 SIT • kvalitetni aluminijasti radiatorji • »Ekonomik« Lipovica po izjemno konkurenčnih cenah • mikrovalovna pečica GORENJE - 22.950,00 SIT • pralni stroj GORENJE PS 350 - 59.900,00 SIT in PS 405 - 62.990,00 SIT • sušilni stroj GORENJE SP 600 - 59.400,00 SIT • žarnice 25-100 W E 27 - 62,50 SIT • pesek za grobove — beli (4/8, 8/12 gran) pakiran po 25 in 50 kg — 15,90 SIT/kg • opeka Križevci 6/1 (po naročilu) — 32,00 SIT • • ekonom lonec — 4.490,00 SIT • rostfrei garnitura posod s steklenim pokrovom, uvoz Avstrija, 4 posode — 20.669,00 SIT • pralni prašek Oskar 3 kg — 499,00 SIT • avtoplašči Sava Semperit 11.00 R 20 STC — po izjemno ugodnih cenah • Bela tehnika in mali gospodinjski aparati na 5 čekov brez obresti. Ostalo blago nad 4.000,00 SIT na 2 čeka, nad 7.000,00 SIT na 3 čeke brez obresti. Gotovinski popusti pri nakupu nad 10.000,00 SIT. TRGOVINA KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax. 851-613, del. čas od 8. do 12. ure, od 16 do 18.30 ure, sobota od 8. do 12. ure. KOVINAR Kočevska Reka 48, tel. 800-043, del. čas: od 8h-15h, sobota od 8. do 12. ure. NEMOGOČE JE MOGOČE TUDI V KOČEVJU UVODNIK Dobili smo nove PRIJATELJE. Takšne, ki so umetniško in kulturno naravnani, poznavalci celo trdijo, da se jih ne bi sramovali niti v obljubljeni Evropi. Seveda gre za tolarje, ki so nas pred kratkim v novi preobleki sicer presenetili, navdušili pa prav gotovo ne. Predvsem zato ne, ker je ostala kupna moč tolarja nespremenjena, pa tudi kaj več jih ne bo v denarnici. Imajo pa prave značilnosti prijateljev pri nas: malo so vredni in hitro gredo. Tako nam vsaj glede besednega ujemanja ni kaj očitati. UREDNICA Novic E NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 696 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 10.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. VSEBINA str. 4 Kočevski radijski val na natečaj, vlado pa na preveijanje zaupanja, str. 5 Bavčar je Kočevaije pohvalil za stabilnost, Ribničani, pa niso uspeli zrebalansirati renominacije. str. 6-7 Kočevski alternativci prebujajo zaspano kulturno sceno, osnovnošolci v Livoldu pa so lepo okrasili malce razmajano stoletno šolo. str. 8-9 Za socialo skrbi v Kočevju cela četa strokovnjakov, tem za črno kroniko pa kljub temu ne zmanjka, str. 10-11 V Grčaricah smo odkrili polhaija Danila, ki ki nam je za vas razkrival čare in skrivnosti polhari- je. str. 12-13 Pogovor z Ribničanko Nado in Angležem Johnom, ki sta v Slovenijo pripeljala poleg sina Francisa tudi prave jahte... str. 14-15 Kaj so imeli na festivalu v srednji šoli pokazati in povedati fantje obritih glav in visokih duhovnih načel pripadniki gibanja HARE KRIŠNA... str. 16-17 Ribniška občina oddaja bivši Dom JLA novemu ponudniku in vabi k predlaganju zaslužnih za razvoj njenih duhovnih in materialnih potencialov, ki se jih na Prijateljevem trgu res ne manjka: nikogar ni med njimi, ki bi ne poravanal položnic za kurjavo! N cm c E NOVE NOVIČKE Kočevje IZVRŠNI SVET PRED (NE)ZAUPNICO V PARLAMENT, KOČEVSKI VAL PA NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU Kočevska skupščina je v tretjem poskusu uspela zaživeti vsaj toliko časa, da je na papirju ustanovila svoj radijski program in da je — tudi le na papirju — določila dva nova kandidata za podpredsednika skupščine. Vladna kriza pa je združila večinski del družbenopolitičnega zbora, da je izglasoval pobudo o nezaupnici izvršnemu svetu, ki bo šla v presojo pred vse tri zbore na naslednjo skupščino. Na predzadnjem zasedanju skupščine sta se kot kandidata za novega podpredsednika skupščine namesto dr. Žilev-skijeve pojavila Mojca Ahac in Srečko Štefanič, na okto-berskem zasedanju pa se jima je pridružil še Borut Hočevar. Ahačeva je od kandidature odstopila in prepustila glasove Štefaniču, potem pa sta se oba kandidata pomerila na zašila sklepčnem tajnem glasovanju. Štefanič je dobil 24 glasov, Hočevar 17, vsak izmed njih pa premalo, da bi bil lahko podpredsednik. Zaradi nesklepčnosti parlamenta se bosta v tretjem krogu pomerila naslednjič. Glede na to, da se je vsaj po predlagateljih obeh kandidatov sodeč skupščina polarizirala na “podpornike“ in “rušilce“ vlade, je glasovanje za podpredsednika neka-šna predigra za izid glasovanja o nezaupnici vlade, ki ga ne bi napovedovali. Polemike okrog upravičenosti radijskega programa so v skupčini zaključene, saj je bil z manjšimi popravki sprejet akt o njegovi ustanovitvi. Kljub temu, da je bil imenovan tudi njegov programski svet, radijski program še ni zadostil pogojem za dodeliti-tev frekvence s strani države. Program mora imeti tudi urednika, ki pa ga skupščina ni imenovala, saj se je predhodno odločila za razpis, na podlagi katerega bo posebno skupščinsko telo izbralo ustreznega izvajalca programa. Firma UNIVOX, na pobudo katere sploh teče skupščinska procedura, bo morala na razpisu torej še prepričati komisijo, da je najboljši izvajalec radijskega programa Kočevski val, šele potem bo lahko imela pomebnejšo besedo pri predlaganju urednika skupščini. Postopek na republiki bo glede na skupščinsko neažurnost zastal še za nekaj časa, tako da takšna rešitev nikomur ni posebej koristila. Precej nekoristno so izzvenele tudi parlamentarne razprave o kočevskih cestah, ki jih republika kljub obljubam ne gradi in obnavlja tako, kot bi si želeli. Obtožbe so tako iz poslanskih klopi letele na kočevsko vlado, iz vlade na republiko in nazaj na poslance iz Kočevja, ki naj bi zastopali kočevske interese v republiškem parlamentu. Cestni križi in težave so pred kratkim doživeli svoj vrh na zborovanju v Predgrađu, kjer so bili prisotni tudi predstavniki občin Črnomelj in Delnice. Tam so oblikovali protestno izjavo, v kateri so zahtevali čimprejšnjo asfaltacijo 6 km ceste (odsek Pekel-Brezovica) ter obisk ustreznih gospodov iz ministrstva v roku 10 dni. Vse, kar je zanje lahko storil ostanek poslancev v kočevski skupščini, je, da je to protestno izjavo podprl. Kot vse kaže, bo kronična nesklepčnost zbora KS vsaj omiljena na volitvah v državni zbor in senat. Hkrati naj bi speljali namreč nadomestne volitve za 4 do 6 članov tega zbora, ki so bodisi že dali odstopne izjave bodisi preredko hodijo na skupščino, da bi svoje poslanstvo opravičili pred volilci. S.H. Srečko Štefanič Borut Hočevar NovvicE NOVE NOVIČKE i Praznik občine Kočevje ZBOR ODPOSLANCEV- PREOBRAT Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti na mestni ploščadi ob obletnici Zbora odposlancev je bil tokrat minister Igor Bavčar, ki je nadomestil odsotnost sicer vabljenega predsednika vlade Janeza Drnovška. Z današnje perspektive samostojne Slovenije je ta zgodovinski dogodek izpred 49. let označil za preobrat, ki je ključno zaznamoval slovensko narodno in politično prihodnost. Notranji minister je Kočevje prepoznal za občino, ki je kljub skrajnostim v preteklosti uspela ohraniti stabilnost. Opozarjal je na ponovne izbruhe skrajnosti v slovenski politiki, zaradi neuspelih pogovorov s Hrvaško pa bo morala Slovenija poseči po enostranskih ukrepih. Kakšni bodo ti ukrepi, bo morda povedal v nedeljo, 18. oktobra v Osilnici. Ob prazniku občine Kočevje je bil v nedeljo, 4. oktobra organiziran tudi avtobusni ogled obkolpske ceste. 15. km je že asfaltirane, 10 km pa se je še pripravlja — pri tem pa so jo pri Bilpi stroji zarezali precej globoko v breg. Izvajalci so ta poseg prikazovali članom avto- busne odprave kot nujnost, ki jo bo s časoma prerastlo zelenje. Čas je torej tako kot pri drugih problemih, spet prikazan kot edino pravo zdravilo za celjenje obmejnih ran. Ribnica JE RENOMINACIJÄ PRAVZAPRAV REBALANS Poslanci ribniške skupščine so uspeli zagotoviti sklepčnost septembrskega zasedanja skoraj do konca. Razpravljali so o renominaciji proračuna in o nekaterih odlokih, brez razprave pa so sprejeli odlok o pokopališkem redu v Dolenji vasi. Za prihodnjič jim je ostalo le še preimenovanje ribniških trgov in ulic. Še iz prejšnjega zasedanja jim je ostala problematika odstrela divjadi. Sklenili so, da lovcem ni treba upoštevati priporočil lovske zveze o odstrelu visoke divjadi in da naj se držijo prvotnega lovskega plana, pa še to ni zadovoljilo ne kmetov ne lastnikov gozdov. Poslanci niso dali zelene luči izvršnemu svetu za renominacijo občinskega proračuna, ki naj bi se zaradi usklajevanja z rastjo cen dvignil za 35,9%. Postavke so po mnenju bivšega župana Franca La-pajneja popravljene tako nesorazmerno, da bi morala predlagana renominacija v isti postopek pred skupščino kot sprejem celotnega proračuna. Poslanci SKD so IS tudi priporočili zvišanje sredstev za šol- stvo za 15 %, slišati pa je bilo tudi pripombe na račun postavk v renominaciji, ki jih v proračunu doslej ni bilo. Kot pomanjkljiv so poslanci zavrnili tudi osnutek odloka o obveznem urejanju obrežij vodotokov, saj niso bile jasno ločene pristojnosti lastnikov zemljišč in upravljal-cev vodotokov. Kljub različnim interpretacijam poudarkov iz okrogle mize o problematike šole s prilagojenim programom in kljub temu, da poslanci iz polemik gostov niso mogli jasno razbrati “zakulisja“ ukinjanja t.i. posebne šole in prezaposlitve defektologinj v delavnico pod posebnimi pogoji, so sprejeli sklepe o ukinitvi javnega zavoda OŠ s prila-gijenim programom Jože Petek. En oddelek bo odslej torej deloval v sklopu ribniške osovne šole, za drugega pa so poslanci sprejeli zahtevo, naj se takoj zagotovijo možnosti za povratek iz Kočevja v Ribnico. Ob pobudah, naj se čimprej zagotovi sortiranje komunalnih odpadkov, da se organizirano zbira odpadna olja ne samo po tovarnah ter da se z mrežo pokrivajo kontejnerji, da ne bi iz njih med prevozom padali odpadki, so poslanci sprejeli osnutek odloka, po katrem bodo odslej plačevali smetarino tudi prebivalci izvenmestnih naselij. Sprejet je bil tudi odlok o podelitvi nagrad in priznanj občine Ribnica, razpis za pobudnike teh nagrad pa objavljamo v tej številki. S. H. NovicE SCENA ysssssss*:::^ ' ' VEČER ALTERNATIVNE POEZIJE V okviru prireditev ob občinskem prazniku so štirje mladi pesniki pripravili v kočevski knjigarni “Kulturni večer alternativne poezije“. Najprej se je predstavil najmlajši med njimi - DOMEN BRUS. Njegove pesmi sta brali dekleti iz literarnega krožka, ki deluje ^ pod mentorstvom prof. Furlanove. Vez med posameznimi pesniki so vzpostavljali kar avtorji pesmi sami z uvodnimi mislimi. Prvič se je domačemu občinstvu predstavil tudi TOMAŽ SMOLE, ki se s poezijo ukvarja dlje časa, zato ga ožji krog ljubiteljev poezije že pozna. Svoje pesmi je bral sam in jih na kratko tudi komentiral. Predstavila sta se še DAVID SUŠEL in ROBERT BURNIČ. Slednji je v samozaložbi že izdal pesniško zbirko rock poezije “...v senci ledenika, kjer se veter ustavlja...“, večer pa je popestril s kitaristom M. Ruparčičem — kolegom iz skupine GOTT-SCHE - s katerim je Robert odpel za konec še eno svojih pesmi. G. Krkovič, ki je fantom omogočila nastop v DZS, je na zaključku pred polnoštevilnim avditorijem izrazila željo po ponovitvi takih večerov. Kulturni utrip Kočevske torej še ni popolnoma zamrl, saj je živahno vsaj na alternativni sceni. Mlade pesnike smo zaprosili še za kratek življenjepis, s katerim se na začetku svoje pesniške poti predstavljajo domači javnosti. DOMEN BRUS - Rojen sem 27. 11. 1973 v Ljubljani. S poezijo se resno ukvarjam le eno leto in to zato, ker sem čisto Slučajno odkril, da v tem uživam. Name je močno vplival pokojni Jim Morrison. Pišem zato, ker lahko v pesmi olepšam vse, kar me v realnem svetu moti. Pri svojem delu opažam, da se neprestano razvijam v pozitivno smer in da vse negativno priredim velikem plusu. Mislim oz. prepričan pa sem, da se s poezijo lahko ukvarja čisto vsak človek, seveda če si to želi. In jaz si. DAVID ŠUŠEL - Rojen sem bil 2. maja 1968 v Kopru. Svojo mladost sem preživljal na Krasu. Mislim, da me je tisti čas dodobra zaznamoval, saj je nekaj pesmi inspirirala pokrajina mojega otroštva. Napisal sem tudi nekaj ljubezenskih’ pesmi, največkrat pa me inspirirajo vsakdanji dogodki. Nikoli nisem posebno veliko in na dolgo pisal, bolj mi ležijo kratke pesmi — misli. Igram na karto asociacij. Na tem večeru sem imel prvi stik s publiko in bilo mi je všeč, zaradi tehničnih pogojev pa način inerpretacije ni bil povsem tak, kot sem si sam predstavljal. ROBERT BURNIČ - Rojen sem 23. 9. 1966 in živim v Kočevju. S poezijo oz. s pisanjem tekstov se ukvarjam od leta 1987. Sem bobnar in tekstopisec skupine Gottsche. Pisati sem začel iz nekega notranjega nagiba, popolnoma spontano. Vsebino svojih pesmi bi težko opisal,misli pa, da so predvsem politične pesmi, kot se je izrazil novinar v Večeru - krik generacije iz pozabljenega kraja. V svojih pesmih pišem o vsem kar me moti in kot pripadnik punk generacije se nikoli nisem spravil s sistemom in aparatom, ki nam omejuje svobodo. TOMAŽA SMOLETA in njegov pesniški opus bomo predstavili v eni prihodnjih številk NOVIH NOVIC. Pesniki se predstavijo... KOČEVSKI R-n-R SE PREDSTAVI V kočevski kinodvorani so se zbrale v soboto, 10. oktobra, domače rock skupine, ki so se večinoma prvič javno predstavile publiki : KANTE, FLASH EATERS, NO NAME, OLD TIMERS in H.M.D. Skupen nastop je pripravila skupina Gottsche, ki je svojo promocijo doživela pred kratkim na ljubljanskem Novem rocku in ki je na “področju glasbene subkulture v Kočevju napravila največ in iz tega zajebanega mesta naredila kraj, za katerega ste morda že slišali“ (R.B.). Rockerski žur je uspel v vseh pogledih, bendi pa upajo, da bodo kinodvarano še kdaj dobili zase. Tokrat so jim nastope omogočili: LDS Kočevje SPORT MIST BUTIK BARBIKA KINO BAR DGK (Delavska godba Kočevje) Darja in Stane Hafnar Nov', c E SOLSTVO II. Obletnice lli lllllll« OSNOVNA ŠOLA LIVOLD PRAZNOVALA STOTI ROJSTNI DAN V teh dneh so v Livoldu praznovali stoto obletnico svoje osnovne šole. Za vsako naselje, pa naj bo vas ali mesto, igra šola pomembno vlogo pri vsakodnevnemu utripu in tako šola v vseh teh letih tudi v Livoldu živi s krajem. V torek, 6. 10. 92, so se ob 17. uri zbrali v eni od učilnic na šoli v Livoldu krajani in gostje iz Kočevja. V slavnostnem vzdušju je vodja šole g.Andreja Repar na kratko orisala šolo od njenih začetkov do danes. Naj omenimo le nekaj pomembnih letnic: - leta 1892 je bil narejen prizidek k šoli; - leta 1920 je prvič v enem oddelku stekel pouk v slovenskem jeziku; - leta 1939 je v trirazrednici potekal pouk le v slovenskem jeziku (dotlej je bil vedno kak oddelek nemški). Na šoli se otepajo s pomanjkanjem telovadnice, jedilnice in zbornice. Glede telovadnice smo slišali toliko želja iz otroških ust, da moramo to posebej še enkrat zapisati. Tudi ko so otroci pisali, kakšno šolo si želijo, jih je večina napisala prav — S TELOVADNICO. Šola ima štiri oddelke, od prvega do četrtega razreda. V prvem je učencev devetnajst, v drugem petnajst, v tretjem dvanajst in v četrtem devetnajst. Brez dvoma imajo šole v manjših krajih kljub nekaterim pomanjkljivostim tudi ogromno prednosti. Naj omenimo le majhne oddelke, v katerih se otroci počutijo dosti bolje kot njihovi vrstniki iz večjih šol v še enkrat večjih oddelkih. Na šoli imajo organizirano varstvo vozačev, med drugim tudi zato, ker jih imajo precej. Otroci prihajajo iz Črnega potoka, Mozlja, Livolda, Dolge vasi... V pogovoru s tovarišico g. Zlatko Kocjan smo izvedeli, da so si otroci letos že pripravili drva. Če upoštevamo, da so v šolo v Livoldu vključeni le nižji razredi, je bilo to zanje brez dvoma kar naporno delo in si zato zaslužijo našo pohvalo. Pohvalo tudi zato, ker so nam njihove tovarišice povedale, da so zelo mirni in ubogljivi. Takšnih pohval o učencih ne slišiš vsak dan, ravno nasprotno. Brez dvoma je tudi te botrovala, vsaj delno, podružnična šola sama. Ob slavnostnem govoru ravnatelja g. Šobarja, gostoma g. Petrovičem in g. Petkom, ob nastopu VSEH učencev, ob skromni pogostitvi in neobveznem pomenkovanju je večer kar prehitro minil. D.D.H. mmmmmmmmmmmmmmummmmmm VRTEC V STISKI Poslanka v Ribniški skupščini Andreja Hoje je na zadnjem zasedanju svoje kolege opozorila, da se ustanova, ki jo vodi, nahaja v zelo težkem gmotnem položaju. V ribniškem vrtcu se namreč kljub zmanjšanem številu otrok v nekaterih oddelkih zaradi tega nič ne znižujejo stroški oskrhe. Z eno najnižjih ekonomskih cen ne pokrivajo stroškov, starši pa neredno plačujejo položnice. In posledice? Za plače si morajo najemati kredite, za neplačane račune jim zaračunavajo obresti, stavb ni mogoče vzdrževati, dotrajani so stroji in kuhinja. Ker kljub temu uspevajo zagotavljati strokovnost pri delu vzgojiteljic in ker z nizkimi oskrbninami lajšajo težak položaj velikega števila ribniških družin, ravnateljica Hojčeva pričakuje, da se bodo poslanci zavzeli za povečanje sredstev za otroško varstvo, predvidenim v renominaciji proračuna. N o vic E SOCIALA -WT w •x-x-x*:- sssssss SSSSSSSS: sssss sssssss SS: SSS :: :■ . iS ;* S: ÄS m & s ÄS: SS WM WM ssssš SSS: s SSS SS* sssssss ssssss SS SS s*s **** «.x«. •«.*•*«< mm* ■ Okrogla miza ZAPOSLENI NA SLABŠEM OD BREZPOSELNIH V sklopu praznovanj kočevskega občinskega praznika se je povabilu skupščinske komisije za socialna vrašanja oz. predsednice Nataše Žilevski na okroglo mizo v srednješolski zbornici odzvalo kar okrog 40 udeležencev, ki pa so bili vsi bolj ali manj profesionalno povezani z delom na tem področju. Vsak je nanizal po nekaj ugotovitev iz svojega delokroga, tako da je bilo mogoče dobiti precej celovito sliko bede na Kočevskem, zmanjkalo pa je časa in volje za odkrivanje in odpravljanje razlogov zanjo. Ravnteljice, pedagoginje in specialne delavke na kočevskih šolah so ugotavlajale, da so učenci letošnje šolsko leto začeli opazneje slabše opremljeni s šolskimi potrebščinami kot lani. Padanje standarda je opazno pri ugotavljanju potreb po brezplačnih malicah, saj je razkorak med potrebami in možnostmi, ki jih zagotavlja z brezplačnimi malicami država, vse večji. Kmalu se bo tudi pokazalo, koliko staršev bo sploh sposobnih poravnati prve položnice za šolsko malico svojih otrok. V vrtcih so soočeni z dejstvom, da stane oskrba otroka družbo malodane cele plače redno zaposlene, a slabo plačane matere. Opazen je tudi trend, da brezposelne matere ne jemljejo otrok iz vrtcev, saj imajo tu vsaj pol dneva redne obroke hrane in normalno bivalno okolje za manjši strošek, kot bi ga takšen standard oskrbe zahteval doma. V razkoraku med visokim standardom oskrbe in slabimi finančnimi možnostmi varovancev se je znašel tudi kočevski Dom starejših občanov. Zmanjšali so število postelj, hkrati pa vse bolj postajajo bolnišnica : razmerje 2/3 zdravih proti 1/3 hospitaliziranih oskrbovancev se je obrnilo v prid bolnikov. Ker pa bolnice odpuščajo bolnike, ki jim ni več pomoči, v njihovo oskrbo, se je v zadnjem času precej povečala tudi smrtnost. Ne vedo še, kam bodo šli trendi na področju oskrbe starostnikov z različnimi dohodki, vendar bo moral v kočevsem domu ostati enak standard za vse oskrbovance - kakršenkoli že bo. Begunci naj bi v Kočevju začeli s šolo takoj, ko bodo na republiki določili izhodišča za skrajšani program. Nanjo čaka precej otrok iz begunskega centra ter otrok po družinah, šolska oprema je že pripravljena v učilnici v centru, drugo pa bo potrebno urediti v bivši gimnaziji. Vsi begunski otroci šole seveda ne bodo mogli biti deležni, saj ne bo mogoče organizirati prevoza,zato bodo opazovali pouk v podružničnih šolah. Na kočevski stanovanjski fond pritiska 250 - 300 prosilcev ob tem, da je 800 stanovanj pod vsakim standardom in zato ničvrednih. Nerešen problem so Romi, ki po kriterijih za dodelitev stanovanj prekašajo vsakega domačega prosilca. Denarja ni mogoče več pretakati iz stanarin za novejša stanovanja v vzdrževanje slabših, subvencionirana pa je že vsaka 4. stanarina, to pa stane občino vež kot 3 mi-Ijone SIT... V Kočevju je prijavljenih 1371 iskalcev zaposlitev.85 jih je pred kratkim prišlo iz Itasa, pričakujejo pa jih še okrog 60- 70, saj je dal novi lastnik že jasno vedeti, s koliko zaposlenimi bo nadaljeval proizvodnjo. Tehnološke viške najavlja tudi Inkop. Polovica brezposelnih prejema denarna nadomestila in socialne pomoči, druga polovica pa so večinoma mladi prvi iskalci zaposlitve. Zavod za zaposlovanje nudi aktivne oblike pomoči (tečaji, prekvalifikacije, predčasne upokojitve), kljub temu pa se brezposelni težko odločajo za ponovno zaposlitev na slabo plačanih delovnih mestih in javnih delih. Da so brezposelni pravzaprav v prednosti pred zaposlenimi priča primer Tekstilane, kjer si kljub nizkim plačam pogodbeno zaposlene ne smejo privoščiti niti bolniške niti dopusta, za to plačo pa morajo povrhu še pošteno garati. Tudi v drugih podjetjih se dogajajo brezpravne stvari kot je npr. ta, da za tehnološke viške proglašajo ženske v 4.-5. mesecu nosečnosti. Ko je voditeljica okrogle mize dr. Žilevskijeva od vabljenih gostov dobila diagnozo socialne obolelosti Kočevja, je v skladu s svojo zdravniško prakso želela slišati še recept za ozdravitev. S tem pa so bile ambicije okrogle mize zastavljene previsoko, saj nekaj miljonov tolarjev vloženih v odpiranje novih delovnih mest ali nekaj denarja več za takšne ali drugačne socialne pomoči pač ne morejo biti edini terapiji za bedo, s katero se sooča doma ali na delovnem mestu skorajda neugotovljivo, a zanesljivo vse večje število Kočevarjev. S. H. NovVcE CRNA KRONIKA PADEL Z GUGALNICE Gugalnica, ki je bila pritrjena na drog pri rudniškem Jezeru, bi bila kmalu usodna za 11. letnega Marka. Skupaj s prijateljem se je zagugal nad makadamsko cesto ob Jezeru in pri tem omahnil 5 m globoko. Pri padcu si je zlomil podlaket in lobanjsko dno. Odpeljan je bil na UBKC v Ljubljano, privlačno a nevarno napravo za guganje na lastno odgovornost pa so prestavili na varnejše mesto. ZMANJKALI SMREKI 28. septembra so na policijsko postajo v Ribnici dobili prijavo, da sta bili občanu iz Jurjeviče v njegovem gozdu posekani in odpeljani dve smreki v izmeri 1,5 m3. Policisti so potrdili prijaviteljev sum, da mu je smreke odpeljal njegov sosed, ki je potreboval lep les za ostrešje nove hiše. Za “cimper“ bosta morali pasti torej novi smreki, tokrat v domačem gozdu. ZAPITI HOTEL BANANE Na precej izvirno misel, kako plačati zapitek, je prišel 4. oktobra zvečer gost ribniškega Hotela. Natakarici je hotel vsiliti šop banan in čokolado, ker pa je zavrnila to in še nekatere bolj neokusne ponudbe, je gost razgrajal do prihoda policije. Kompenzacijski posli so se očitno na precej grob način začeli uvajati tudi v gostinstvo. V TRAKTOR ALI JAREK V takšni dilemi se je najbrž znašel voznik LADE NIVE M.M. iz Trzina, ko mu je 2. oktobra med pravilnim prehitevanjem v smeri proti Stari cerkvi zaprl pot traktor. Izognil se mu je tako, da je zapeljal na levo na travnik, vožnjo pa je končal v jarku. Pri tem je dodil hujši udarec v prsni koš njegov sopotnik D.P., ki je bil z rešilnim avtom prepeljan v Ljubljano. Materialna škoda na avtu po grobih ocenah znaša 200.000 SIT. TATVINI MOPEDOV Zadnje dni septembra sta se z mopedi oskrebela še dva nepridiprava, ki želita svoj plen morda zamrzniti do spomladanske pozabe. Prvi je šel ponj v letno lopo v Rakitnico, drugi pa je APN 6 odpeljal pod okriljem noči kar izpred stavbe na Šeškovi, kjer stanuje njegov lastnik. ILEGALCA LOVILI KOT V FILMU Scene iz ameriških filmov se prenašajo tudi na naš konec. Nekako v tem stilu so se odvijali dogodki v noči na 5. oktober, ko so ob pol tretji uri ribniški policisti na cesti Prezid - Novi Kot pri ilegalnem prestopu zaustavili avto mariborske registracije. Voznik je na našo stran prevažal 6 paketov Marlboro cigaret v vrednosti 5.200 DEM. Vozniku je bilo naročeno, naj v dolino vozi med dvema policijskima avtomobiloma, v t.i. sendviču. Na Bloški Polici pa je naglo zavil proti Cerknici, kamor je nadaljeval vožnjo z vso hitrostjo. Policisti so mu sledili in hkrati obvestili cerkniške kolege, ki so ga po dveh neuspešnih zaustavljanjih uspeli ustaviti z blokado ob Gornjem Jezeru. Cerkniški ilegalegalec je bil tako ob dobra dva tisočaka nemških mark, kolikor si je obetal črnoborzijanskega dobička, zraven tega še ob vso robo, sledi pa še kazenski pregon. ELEKTRO NE GROZI NIKOMUR Poklicali so nas iz Ekelktra Kočevje in želeli javno demantirati govorice, da njihovi uslužbenci po telefonu grozijo neplačnikom električne energije naj poravnajo svoje dolgove. Elektro ima do neplačnikov utečene postopke: pismen opomin ter pismen nalog za izključitev iz omrežja, ki ga prinese običajno izvršilec naloga osebno. Da pa na Elektru sproti skrbijo tudi za odpravljanje pomanjkljivosti na javni razsvetljavi, smo se skozi objektiv te dni prepričali tudi sami. Precej nepregledno križišče pri stari občini v Ribnici bomo odslej torej videli v boljši luči. Novic E REPORTAŽA II vxwxwxvtvxvx-xvxwx-x*:*:-:*:::;::::*;:::^ Polharska sezona na višku NOC S POLHI V zadnjih tednih se kar vrstijo polharske noči, na katere vabijo gostinci s plakati ali pa se v kočah zbirajo zaključene družbe, ki jim je polharija bolj razlog za nočno veseljačenje kot pa lovska strast. O polhih in polhariji se skratka govori ob vsaki priložnosti, tako da je tudi do nas segel dober glas o polharju DANILU RUSU iz Grčaric, ki da mu ni para daleč naokoli. Ker se o polhariji ne da pogovarjati za mizo, ne da bi jo poprej ne skusil v hladni jesenski noči, smo z Danilom in njegovim sinom Alešem vzeli pot pod noge in se ob 22.uri odpravili 9 km iz Grčaric na nekdaj zaprto območje Debelega vrha. “Pot pod noge“ seveda ne gre jemati preveč dobesedno, saj smo se do prvih pasti kakih dvajset minut peljali po gozdni poti z Danilovo petico. Kar se zdi danes povsem običajno, seveda ni bilo v Danilovih polharskih začetkih, ko sta se s starim očetom peš odpravila v gozd že zjutraj,da bi do mraka prišla na primeren teren za nastavljanje pasti. Za sedemletnega fanta je bilo to vsekakor doživetje, ki mu je lov na polhe vcepilo pod kožo za vse življeneje. Kot gozdar seveda pozna ribniške in kočevske gozdove, vendar samo poznavanje ni dovolj. Že spomladi gleda na cvetenje bukve z zornega kota polharja, saj je bukov žir pri nas za polhe glavna hrana. Kje se bo jeseni splačalo nastaviti pasti, zna ugotoviti tudi po obžrtih plodovih, ki čez leto ležijo pod drevesi in izdajajo prisotnost tega vedno lačnega glodalca. Pravi polhar torej ničesar ne prepušča naključju in že vnaprej ve, če bo lovska sezona obilna. Lanska je bila. V Danilovih pasteh se je znašlo okrog 1.000 polhov. Letošnja se je začela malo bolj zgodaj, vendar tudi dobro kaže. Dobrih štirinajst dni že hodi vsak večer, pogosto pa tudi vsako jutro, gledat od pasti do pasti, če se kaže iz nje kakšen siv rep. Pogosto celo dva, saj je jih je precej izmed tridesetih nastavljenih dvojnih. Tudi letos je ob kateremkoli obhodu le malokatera prazna. Ta noč, ko smo spremljali Ru- sova polharja, je iz Grčaric izgledala idealna za lov. Tik po dežju, ne prehladna in temna zaradi oblakov. 1.200 m visoko na Debelem vrhu pa je bilo precej svetleje, saj je nad oblaki sijala skoraj polna luna. Kljub temu je bilo slišati polhe na svojih pohodih - seveda le, če te prej nanje opozori poznavalčeva razlaga. Prva past na leski ob cesti je bila prazna. Je morda temu kriva polna luna ali napačno ocenjena pot za plezanje polha ? Past pustimo na mestu, odgovor bo pokazal čas. Naslednje pasti so nastavljene na površini približno enega ha. Z močno baterijo oče in sin uigrano osvetljujeta krošnje 3 do 5 m visoko. Pasti na koncu dolgih palic so zataknjene tudi med smrekove veje.Zakaj tam, saj polhi najdejo hrano le na bukvi? Danilo razlaga: ker se smrekove veje dotikajo krošnje mogočne bukve, ki ima gladko deblo. Polh si zato izbere bolj dostopno pot do bukve preko smreke. Če ga ne premami žir v pasti na smrekovi veji, ga bo zagotovo hruška v pasti nekaj metrov stran na bukvi. Polni sta bili obe, torej se polh ničesar ne izuči iz nesreče svojega predhodnika. V dobri uri nočne hoje smo pregledovali vse pasti na terenu, po katerem bi imel gozda nevajen človek pomisleke hoditi celo podnevi. Danilo je pogosto izginil nekam v globino med “sovje stene“ in se vračal z dvema ali tremi glodalci, pa tudi Aleš je nekajkrat izginil v svoje skrite kotičke. Kljub temu se človek ob izkušenih polharjih sredi nočne divjine počuti varneje kot morda ob dnevnem lazenju v bližnjem gozdičku za gobami. Celo sovje skovikanje zaradi prebujene lovske strasti zveni prej naravno kot grozljivo. Danilu pa se je kljub temu že zgodilo, da mu je sova odnesla ujetega polha s pastjo vred... Ko smo se vrnili na mesto, kjer smo začeli obhod, so se napolnile s polhi tudi tiste pasti, ki so bile sprva prazne. Tudi tista na leski, ki je bila očitno tudi na pravem mestu. Včasih je usoden že kašen meter razlike in polhove poti gredo mimo pasti kot da je ne bi bilo. To noč smo bili z obhodom okrog 23.ure nekoliko zgodnji, saj smo ujeli same mlade polhe - letošnji naraščaj. Nekateri so bili prav lepo rejeni, le bel kožuh na trebuhu je izdajal njihovo mladost. Starim polhom kožuh spodaj namreč porjavi, ker pa so bolj leni, se na nočni potep odpravijo bolj pozno. Izpraznjene in ponovno nastavljene pasti jih že pričakujejo... Ko je obhod končan, polhi pobrani in pasti ponovno nastavljene, se ti z izplenom kar nekako ne gre domov. Sveža noč te zdrami, prebujena lovska strast pa ti ne da miru. Danilo je sicer bolj samotarski lovec, kljub temu pa s prijatelji večkrat na sezono uprizorijo pravo polharsko noč. V eni takih se na NovvicE REPORTAŽA istem mestu zbere več polharjev in gredo potem še pri dnevu vsak na svojo stran nastavljat pasti, potem počakajo noči in gredo pobrat plen. Ujete polhe zložijo lepo v vrsto in tistemu, ki ima najdaljšo, pripade čast in slava najboljšega polharja. Nekaj polhov seveda konča v ponvi nad ognjem in če je vzdušje pravo, se poteši tudi lovska strast in ponovni obhod pasti odpade. Polharska noč pa je lahko tudi drugačna, manj lovska in bolj družabna. Tako bo Danilo organiziral naslednjega dne za svoje prijatelje, ki jih je povabil s sabo na polhe. Ker bo edini lovec, druščina pa lačna in številčna, bo zanjo porabil kar precejšnjo zalogo danes nalovljenih polhov, zraven pa bo primaknil še janjčka iz svoje črede. To, drugo plat polharije pa bomo kljub povabilu obdelali nasledjo sezono, saj ne gre, da bi stroko in zabavo že kar prvič zmetali v isti koš. Danilo se ne boji, da bi njegov polharski rajon izdali drugim. Res je malo skrivnosten kot npr. gobarjev, vendar se pravi polharji med sabo poznajo in si ne hodijo “v zelje“. V Grčaricah so kakšni štirje, prav toliko jih je po Danilovi oceni tudi v Dolenji vasi. Ostali so bolj priložnostni in jim polharija po dveh ali treh neprespanih nočeh ne diši več. Polhov pa je dovolj za vse, le v past jih je treba znati zvabiti. In kam s toliko polhi? Nekdaj so bili hrana revežev in so jih nasolili v sode za priboljšek čez zimo. Res, da je na hitro podoben podgani, vendar se hrani s semeni, zato je njegovo meso kvalitetno. Pri Rusovih jih gre nekaj takoj v lonec za golaž ali za dodatek h kakšni drugi jedi, nekaj v skrinjo, večino pa jih Danilo razda naokoli. O tem,da se za liter zdravilne polhove masti v Nemčiji dobi okrog 1000 DEM, je sicer že slišal, vendar k njemu ni prišel še nihče s to ponudbo. Sliši se sicer veliko, toda za liter te masti je potrebna dobra polharska sezona, mesec neprestanih obhodov, porabljen bencin itd., tako da v tem pogledu ni računice. Kožuhe sicer odproda naprej, vendar tudi pri tem ni zaslužka. Pravega polharja vleče v gozd torej predvsem lovska strast, ki pa jo Danilo čez leto združuje tudi s čebelarjenjem, ki pa prav tako zahteva obilo znanja in izkušenj. Pri Rusovih v Grčaricah imajo dva sinova, ki polharsko tradicijo že vešče obvladata. Celo sama sta se že podala čez noč v lov na polhe, smola pa je v tem, da traja sezone le od 25.septembra do 25. oktobra. Tedaj ju zjutraj čaka šola, osmošolec Aleš pa bo udeležbo na nočnem lovu lahko kljub temu nadomestil z jutranjim spancem: naslednji dan je bil zaradi dneva šole pouka prost. Pa še obilo polharskih užitkov vam želimo v naslednjih dneh -kjerkoli že boste. S.H. NoTicE VAS INTERVJU ...... .........' ■" ............. ........."" ............................"1 ' ..............1 Družina Mortin - Ilc SKOZI DALJAVE BREZ PREPREK Pravljica, ki jo sanjajo skoraj vse deklice po svetu, da bi imele v širnem svetu svoj dvorec z vsem razkošjem, ki spada zraven, se je skoraj dobesedno uresničila naši prijateljici Nadi iz Ribnice. Toda, je ali je zgodba o uspehu Nade Ilc - Mortin res tako sanjska kot v pravljici? Seveda ne, saj v pravljici ni omenjeno, da si moraš pot do uresničitve svojih sanj izboriti sam in marsikdaj pri tem tudi marsikaj tvegati. In če bi bila v pravljici namesto kraljične omenjena mlada poslovna ženska, ki je do uspeha prišla s trdim delom, bi bilo vse skupaj dosti bliže resničnosti. NADA, Z DRUŽINO, SKORAJ DVELETNIM FRANCISEM IN MOŽEM JOHNOM, KI JE ANGLEŽ, ŽE TRI LETA ŽIVIŠ V ANGLIJI. KAKO STA SE Z JOHNOM SPOZNALA ? Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani sem se zaposlila na ribniškem Riku in kmalu so me poslali v Anglijo kot predstavnico za analizo trga. John je takrat z Rikom že sodeloval in prek skupnega dela, ko prebiješ z nekom večino dneva skupaj, se porodijo skupni interesi in najdejo skupna nagnenja. JOHN, KAKO STA SE Z NADO SPORAZUMEVALA? JE BIL JEZIK KAKŠNA OVIRA? Že od samega začetka sva se dobro ujela. Nada je izredna sodelavka in potem, ko je prenehala potreba Rika, da bi bila še v Angliji, sem jo sam zaprosil za svojega asistenta. Vam povem, da boljšega ne bi dobil ne v Angliji ne drugod. Človeka, ki ima v sebi takšno željo do uspeha in je zanj pripravljen trdo delati, povsod radi sprejmejo. NADA: Jezik v poslu ni ovira, saj uradno vsi poslovneži govorijo čisto angleščino. Težje se je sporazumeti in razumeti govorico v SHEFFIELDU, kjer živimo. Tu ljudje govorijo z močnim dialektom... JOHN: ...podobna razlika je kot med čisto slovenščino in ribniškim narečjem. PRI NAS IMAMO PREDSODEK, DA V TEM INDUSTIJSKEM DELU ANGLIJE VLADAJO SMOG, MEGLA IN DEŽ... JOHN: To ne drži več. Pred 25. leti je vsa industrija prešla na ekološko čistejšo proizvodnjo. Blizu Sheefielda je velik nacionalni park, ki tudi precej pripomore k čistejšemu okolju. KAKO BI PREDSTAVILA VAJINO POSLOVNO DEJAVNOST? JOHN: V kompaniji nas je zaposlenih okrog 40, midva sva poslovna partnerja s polovičnim deležem. Ukvarjamo se s trgovinsko in gradbeno dejavnostjo in predvsem na tem področju trgujemo s Srednjim vzhodom. Tam je zaposlena večina angleških gradbenih strokovnjakov in zato gradijo vse po angleških standardih. Je pa konkurenca izredno velika, saj je Srednji vzhod odprt za ves zahod in zelo dober moraš biti, da tam prodreš. Imamo predstavništvo v Dubaiu. NADA: John ogromno potuje, jaz malo manj zaradi otroka, saj so potovanja izredno naporna zaradi časovnih in temperaturnih razlik. Sicer se pa pri nas velika večina posla odvija po telefonu. Seveda imamo včasih prav zanimiv delovni čas. Zaradi časovnih razlik sklepaš posle včasih prav ob smešnih urah. Med Dubaiem in Anglijo je npr.3 urna časovna razlika, tam je v petek dela prost dan, delajo pa ob sobotah in nedeljah. Pri nas dobesedno velja, da uspe le tisti, ki dela. In to dobro dela. In dela 24 ur na dan, če je treba. Novic E VAŠ INTERVJU NADA, SE TI ZDI ŽIVLJENJE V ANGLIJI BISTVENO DRUGAČNO KOT V SLOVENIJI? Na splošno ni kakšne bistvene razlike. Tudi v Angliji je brezposelnost velik problem (2,8 miljona ljudi), s katerim se vlada bolj ali manj uspešno otepa. Je pa res, da varstvo otrok ni tako organizirano kot v Sloveniji, saj tukaj v glavnem ženske ostanejo doma, dokler ne gre otrok v šolo. No, otrok pa gre tu v neke vrste malo šolo že pri treh letih. Moški pa tukaj zaslužijo dovolj, da lahko preživljajo družino. JOHN: Na firmah zaposlujejo po dve ženski na eno delovno mesto in si s tem olajšajo problem varstva. KAJ PA STANDARD? KAKŠNA JE KUPNA MOČ POVPREČNEGA ANGLEŽA ? NADA: Standard je na dokaj visoki ravni in se s Slovenijo sploh ne da primerjati. V Angliji so osnovna živila zelo poceni, kruh je recimo prav toliko kot v Sloveniji. Seveda so pa plače bistveno višje. JOHN: Plača nekvalificiranega delavca znaša 1600 DEM, socialna podpora za nezaposleno štiričlansko družino pa znaša 1200 DEM. Kako živite pri vas s tako majhnimi plačami in tako visokimi cenami, mi preprosto ni jasno. NADA: Ne morem verjeti, da so razmere v Sloveniji tako slabe. Že pred leti, ko sem po končanem študiju razmišljala, kje bi se zaposlila, sem prav hitro sprevidela, da so razmere v takratni Jugoslaviji zelo slabe za mlade strokovnjake. Danes pa je stanje v Sloveniji še slabše, precej pa je prisotno brezpravje in poslovna nedisciplina. KO OD ZUNAJ GLEDATA NA SLOVENIJO, KAJ SE VAMA ZDI? KJE SO TISTE NAPAKE, KI JIH SAMI NE VIDIMO ? NADA: Predvsem je žalostno to, da so do pred kratkim vsi gledali Slovenijo kot del Jugoslavije in vsi posli, ki so se sklepali, so se z Jugoslavijo, čeprav je bilo blago slovensko. JOHN: Slovenija je doslej naredila odločno premalo za svojo promocijo. Ker sem v zadnjem času kar precej tukaj, poslovno in privatno, sem med drugim zaznal pravo pesimistično razpoloženje podjetij, ki so bila prej odločilno vezana na jug. Podjetja bi se morala povezovati in skupaj nastopiti na tujih trgih, podpreti pa bi jih morala vladna politika. V An- gliji se npr. združi 10 podjetij in skupaj gredo na trg. Za Angleže je zelo pomembno, od kod prihaja blago in kakšnega porekla je. Naj to ilustriram s šalo, ki kroži po Angliji: Yugo ima ogrevane zadnje šipe. Pa veste zakaj? Da vas ne zebe v roke, ko ga porivate. Žal Slovenijo še mnogi enačijo s takim pojmovanjem Jugoslavije. JOHN, KAKO BI KOT POSLOVNEŽ OCENILI STANJE NA RIKU, SAJ STE Z NJIM POSLOVALI ? Prava škoda se mi zdi, da je Riko v takem stanju, kot je. Ko sem se z njim prvič srečal pred šestimi leti, sem bil impresioniran nad njim. Mislim, da za Riko še vedno obstaja rešitev. Razpustiti bi se moral na več manjših podjetij s 30 do 40 zaposlenimi. Proizvajati bi moral tisto, kar zahteva tržišče, ne pa najprej narediti proizvod in ga šele potem skušati prodati. Pri tem ni nujno, da je proizvod zahteven, sprejeti bi morali delo za druge firme in s tem proizvajati tudi polizdelke. Napaka z roboti je bila v tem, da jih v tujino ni mogoče prodajati. Uporabnikov robotov pa v Sloveniji zaradi nizke proizvodne tehnologije domačih podjetij ni bilo. ALI KLJUB HIBAM, KI STA JIH NANIZALA, VIDITA V SLOVENIJI TUDI POSLOVNE PRILOŽNOSTI? JOHN: Da, vsekakor. Poslovali smo že z Rikom, v Sloveniji pa smo ustanovili podjetje, ki se ukvarja s prodajo čolnov oz. jaht ameriškega proizvajalca na tukajšnjem tržišču. Zanimalo pa bi nas tudi sodelovanje s slovenskimi lokalnimi podjetji, ki izdelujejo produkte, katere bi bilo možno prodajati v Zahodni Evropi. Pripravljeni smo celo investirati v tako podjetje. NADA: Poslovalnico v Ribnici vodi moj brat, prva čolna pa smo že prepeljali v portoroško marino. Res je, da so cene za tukajšnje razmere visoke (od 80.000 do 400.000 DEM), vendar se oblikuje sloj ljudi, ki investira tudi na to področje. Jahte bomo predstavili spomladi na sejmu, mogoče pa jih bo tudi najemati. ALI MALI FRANCIS GOVORI BOLJ ANGLEŠKO ALI BOLJ SLOVENSKO? NADA: Zdi se mi pomembno, da že na začetku obvlada slovenščino, saj se je pozneje ne bi mogel naučiti. Sedaj se dogaja, da oba jezika med sabo še ne zna povsem ločiti, vendar razpoznava skoraj vse stvari okrog sebe v obeh jezikih. Glede na to, da naš Francis še niti dve leti ni dopolnil, je pri uporabi in razumevanju obeh jezikov kar spreten. JOHN: Glede na to, da živimo v Angliji, se mi zdi, da bi morala angleščina biti bolj pomembna. Sicer pa je časa še dovolj, jezik bo bolj izpopolnil v šoli in družbi vrstnikov. Darja in Stane Hafnar DUHOVNA GIBANJA NoTicE Hare Krišna festival MEDNARODNO DRUŠTVO ZA ZAVEST KRIŠNE V gimnazijski dvorani v Kočevju smo bili prejšnji petek (9.10.92) zvečer deležni prav posebnega festivala. Gre namreč za HARE KRIŠNA FESTIVAL, to je spiritualni kulturni program, ki ga je v sodelovanju z gimnazijci iz Kočevja organiziralo Mednarodno društvo za zavest Krišne iz Ljubljane. Čeprav je program trajal le en večer, so ga vseeno poimenovali festivali, saj je bil po napovedih, potem pa tudi udejanjen tako, da je bil prava paša za oči, balzam za ušesa, nektar za jezik in radost za srce. Večer je bil razdeljen na tri programske točke. V prvi točki so BHAGTE (nekakšni duhovniki skupnosti za zavest Krišne) izvedli koncert izvorne spiritualne glasbe s tradicionalnimi instrumenti. V naslednji točki je sledilo uvodno predavanje bhagte AVADAUTA DAS, nakar so sledila vprašanja navzočih in predvajanje slik iz življenja gibanja iz Indije s pomočjo diapozitivov. V zadnjem delu so gostje izvedli rock koncert ob petju HARE KRIŠNA mantre. Pred dvorano, kjer se je odvijala glavnina programa festivala, pa so nastopajoči pripravili VEGETARIJANSKO ZAKUSKO iz zakladnice okusov najstarejše kuhinje na svetu. (Posladek je bil tako dober, da so ga z veseljem pojedli tudi otroci.-op.av.) Marsikdo je za gibanje HARE KRIŠNA že slišal, marsikdo jih je celo opazil na ljubljanskih ulicah, saj so hitro razpoznavni - po pojavi in po obnašanju. Malokdo pa ve, kaj pravzaprav sploh pomeni GIBANJE HARE KRIŠNA in od kod izvira. Gibanje se je začelo v Bregaliji, Indija, leta 1486. Njegov ustanovitelj je bil ŠRI KRIŠNA CAITA- Bhata AVADAUTA DAS NYA MAHAPRABHU. Napredek človeštva je bil vselej tesno povezan z nauki mnogih mislecev in učiteljev. Tako je bil prav ŠRI KRIŠNA CAITANYA pobudnik velike spiritualne revolucije, ki je povzročila globoko spremembo v življenju miljonov ljudi. CAITANYA je nasprotoval vsem kastnim, verskim in nacionalnim razlikam ter učil, Sako je mogoče delovati v duhovni zavesti celo doma, na delu in v družbi. Zato je Njegovo učenje, ki temelji na brezčasni modrosti VED, danes še posebno pomembno. SWAMI PRAPHUPADA (1896-1977) je izpolnil dolgo gojeno željo nasledstva njegovih učencev ter versko prerokbo, da se bo zavest KRIŠNA razširila po vsem svetu. Ob koncu petdesetih je začel s svojim življenskim delom - prevodom in komentarji 18-tisočih stihov ŠRIMAD - BHA-GAVATAMA, ki je brez dvoma najpomembnejše delo vseh verskih spisov tega gibanja. Iz angleščine v slovenščino je prevod opravil ANDREJ KIKELJ letos. Novi c E DUHOVNA GIBANJA ■ Leta 1965 je bilo v New Yorku ustanovljeno MEDNARODNO DRUŠTVO ZA ZAVEST KRIŠNE. Pri nas živijo BHAGTE v Ljubljani, kjer imajo svoj center. Bhagta - to je oseba, popolnoma predana bogu, to je KRIŠNI. V Sloveniji živi okrog 20 Bhagt, kar nekaj slovenskih Bhagt pa živi v tujini, kjer na eni farmi živi tudi do sto Bhagt. Živijo po načelu -preprosto življenje, visoko razmišljanje. Verjamejo, da je dal bog vsakemu človeku dovolj, vzamejo kolikor potrebujejo, tega pa je malo. So vegetarijanci, ne uživajo mesa, rib in jajc, živijo umirjeno, se ne zastrupljajo s tobakom ali akloholom in ne uživajo nikakršnih poživil (niti kave, pravega čaja, kaj šele drog). Tudi spolnost imajo dovoljeno samo znotraj zakonske skupnosti. Živijo torej po načelih, ki bi jim težko oporekali marsikateri starši, ki svojih otrok niso pustili na festival v strahu, da se bodo navzeli škodljivih navad. Naj za konec zapišemo še pomemben podatek za vse, ki vas je pričujoči tekst pritegnil do te mere, da bi si želeli Hare Krišna gibanje ogledati od blizu. Vsako nedeljo ob 16h izvajajo program v dvorani plesne šole Bolero na Prušnikovi 99 v Ljubljani ( pri Šentviški cervi). Stalne programske točke so : * Izvorna spiritualna glasba * Iz zakladnice indijskih Ved Nastop pred polno srednješolsko dvorano v Kočevju. TEKST 22 (str.249): “O krepostni, samo enkrat si videl Mojo osebo, in to samo zato, da bi povečal svojo željo po Meni; kajti bolj ko boš hrepenel po Meni, prej se boš znebil vseh materialnih želja.“ SMISEL: Živo bitje ne more biti brez želja, ker ni mrtev kamen. Mora delovati, misliti, čustvovati in hoteti. Toda kadar je njegovo mišljenje, čustvovanje in hotenje materialno, se živo bitje zapleta, in narobe - kadar misli, čustvuje in želi za Gospodovo službo, se počasi reši vse zapletenosti. Bolj ko z ljubeznijo transcendentalno služimo Gospodu, večjo željo razvijamo po služenju. Takšna je transcendentalna narava božje službe. Materialne službe se naveličamo, medtem ko duhovno služenje Gospodu ne pozna naveličanosti in nima konca. Kop-rnenje po ljubezenskem transcendentalnem služenju Gospodu lahko povečujemo vse bolj in bolj, a se ne bomo nikoli naveličali ali prišli do konca. Kdor intenzivno služi Gospodu, lahko transcendentalno izkusi Njegovo navzočnost. Videti Gospoda zato pomeni služiti Gospodu, ker sta Njegova služba in Njegova oseba istovetni. Iskreni bhakta mora nadaljevati z iskrenim služenjem Gospodu. Gospod bo dal pravo usmeritev, kako in kje naj služi. Darja Hafnar * Vedsko vegetarjansko kosilo * Ples ob Hare Krišna mantri Iz knjige ŠRIMAD BHAGAVA-TAM objavljamo enega od devetinštiridesetih tekstov : NoTicE Občina Ribnica Izvršni svet Na podlagi sklepa Izvršnega sveta občine Ribnica objavljamo JAVNI RAZPIS Oddaja se v najem poslovni objekt - bivši Dom jugoslovanske aramade v Ribnici (2.290 m2) s pripadajočim zemljiščem (4.608 m2). RAZPIS I __________________________________________lil ... Poslovni objekt se da v najem kot celota in se bo lahko oddajal v podnajem. Bodoči najemnik mora dostaviti kratek opis dejavnosti - idejni projekt bodoče zasnove. Javni razpis traja 8 dni. Vse nadaljne informacije lahko interesenti dobijo na Sekretariatu za družbeno planiranje , gospodarstvo in proračun ali po tel. 861 - 094. Izvršni svet Janez Henigman, dipl. ing. org. dela V skladu z določili Odloka o delovnih telesih Skupščine občine Ribnica ( Skupščinski Dolenjski list, št. 15/90) ter Odloka o podelitvi in nagrad in priznanj obšine Ribnica (Uradni list RS) komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Ribnica V skladu z določili Odloka o delovnih telesih Skupščine občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/90) ter Odloka o podelitvi nagrad in priznanj občine Ribnica (Uradni list RS) Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Ribnica RAZPISUJE zbiranje predlogov za podelitev priznanj in nagrad za: 1. Naziv častni občan 2. Gallusovo priznanje 3. Priznanje občine Ribnica 4. Urbanova nagrada. 1. Naziv častni občan podeljuje občinska skupščina posameznikom, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih gospodarskega ali družbenega življenja in dela prispevali k ugledu in napredku občine ter širše skupnosti. 2. Gallusovo priznanje podeljuje občinska skuščina posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo, ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulture, umetnosti in s področja družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. 3. Priznanje občine Ribnica se dodeli posameznikom, skupini posameznikov, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljne strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. 4. Urbanovo nagrado podeljuje občinska skupščina posameznikom, delovnim skupinam, krajevnim skupnostim, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za življensko delo oziroma za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad občine Ribnica pošljite Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Ribnica do 22. 10. 1992. Številka: 01-FM-902-1-92 PREDSEDNIK Datum: 7. 10. 1992 Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Franc Mihič, dipl.ing. No vic E PREJELI SMC > ■ Ribnica PRIPRAVLJENI NA ZIMO Na Prijateljevem trgu v Ribnici, kjer je 180 stanovanjskih enot, od teh 140 priključenih na kotlovnico s centralnim ogrevanjem, so za zimo 1992/93 dobro pripravljeni. Zbiranje stroškov za ogrevanje poteka “v lastni režiji“ preko blagajnika, ki mesečno vsaj dvakrat obišče vsak blok. Večkrat potrka na vrata posameznih stanovalcev takrat, ko prejmejo plačo, ta pa je po posameznih podjetjih v različnem času, z zamikom in skoraj vedno prenizka. Iz vsakega stolpiča (teh je za ogrevanje 6) zastopa po en stanovalec interese ostalih stanovalcev in skupaj z blagajnikom in kurjačem sestavljajo 'kurilni odbor’. Le ta skrbi, usklajuje in vrši nadzor nad zbranimi in porabljenimi sredstvi za ogrevalne stroške. Glede same kotlovnice in delovanja kotlov ter toplotnih postaj pa je še za to sezono poskrbela ribniška Komunala. V sredo, 7. oktobra, je bil sklican kurilni odbor, na katerem je blagajnik podal poročilo: - Premajhna cisterna (38.000 1) za kurilno olje je polna, kar pomeni, da ima vsak stanovalec v cisterni 6 litrov kurilnega olja po m2. - Na hranilni knjižici je vezanih 518.000 SIT oz. po današnji ceni za kurilno olje še dodatnih 20.000 litrov ali še tri litre olja po m2. - Za 985 m2 praznih (vojaških) stanovanj, je Ministrstvo za 4 mesece (zbiranje stroškov za ogrevanje poteka vse mesece in se začne z junijem tega leta za naslednjo zimo) “dolžno“ 6300 1 kurilnega olja (ali 6 1 po m2). Ta dolg člane kurilnega odbora ne skrbi, saj je Ministrstvo za obrambo tudi v lanski sezoni dvakrat poravnalo dolg (20.000 1) tako za Prijateljev trg kot za Trg Veljka Vlahoviča. - Cena za m2 stanovanjske površine je še vedno 40 SIT (dokler ne bo bistvene spremembe cen kurilnega olja); kar znese v povprečju za 52,5 m2 veliko stanovanje mesečno 2.100 SIT. - Sl. oktobrom so nagrade za kurjača in blagajnika višje in predstavljajo strošek 3,2 SIT po m2. Stroške za telefon, ki jih imata kurjač in blagajnik za nabavo kurilnega olja, za razna sporočila stanovalcem, za sprejem olja v poletnih mesecih (kurjač prejme nagrado le za osem mesecev), se krije iz obresti in znašajo manj kot 1 SIT po m2. - Ob upoštevanju vseh stroškov predstavljajo le ti 10% od zbranega denarja, 90 % pa odpade za nabavo kurilnega olja. - Zbiranje denarja za ogrevanje poteka še vedno po odločbah, ki so jih prejeli stanovalci ob vselitvi. Ministrstvo za obrambo pa je zaradi prevzema vojaških stanovanj naročilo podjetju NE-BRA, da bi popisalo stanje teh stanovanj. Tako je prišlo do razlike v m2 zaradi različne metode predstavitve ogrevalnih površin. Tako je en stanovalec hotel plačevati ogrevanje po tej novi izmeri, kar predstavlja za 4 m2 manjši strošek za ogrevanje. Člani kurilnega odbora so sklenili, da zaradi tega, ker Ministrstvo za obrambo ni izdalo nobenih dodatnih odločb glede kvadrature stanovanja, veljajo prejšnje odločbe. - Ogrevanje se prične v soboto, 10.oktobra, v popoldanskem času. - Dolžnikov za pretekle štiri mesece ni. Stroški ogrevanja za dimnikarjevo stanovanje se bodo kompenzirali z dimnikarskimi uslugami. - Po planu naj bi stanovalci zbrali 130.000 1 olja, doslej pa je realizirano 50% tega plana, do konca sezone pa je še osem mesecev. Iz vsega zgoraj povedanega sledi, da je potrebno pohvaliti tako stanovalce, ker so doumeli, da je sprotno plačevanje položnic naj cenej še kljub hudi finančni krizi, pohvaliti pa je treba tudi blagajnika g.Miroslava Laliča, ki mu stanovalci zaupajo, da zna z njihovim denarjem prav gospodariti. Ne smemo pa pozabiti tudi g.Petka Naceta, ki je v času ogrevanja 24 ur na razpolago in bdi nad pravilnim delovanjem kotlov in skrbi, da stanovalcev ne zebe. O tem, kako je ali bo s kotlovnico - in kako bodo z njo upravljali lastniki stanovanj, tako družbenih kot privatnih, pa je že drugo poglavje. Vsekakor DO Komunali iz Ribnice ni preveč zaupati, saj za Trg Veljka Vlahoviča le malokdaj poskrbi. To, da Komunala ne želi prodajati energije po števcih (V Kareju imajo stanovalci kalorimetre), je lahko potrdilo, kako so umni strokovnjaki načrtovali ogrevanje ožjega mestnega jedra Ribnice. Tudi, če so toplovodne cevi različno izpeljane in je njihova dolžina različna, bi se morali strokovnjaki pri načrtovanju zavedati, da je porabnik dolžan plačati le toliko, kolikor potroši. Tudi to, da je 40 stanovanj 'izklopljenih’ iz centralnega ogrevanja kljub vgrajenim napeljavam, ne gre v prid Komunali niti kurilnemu odboru. Stanovalci še naprej onesnažujejo okolico in ozračje z drvmi. S.Hitij Hočevar DOBER ROKOMETNI START V prvih rokometnih ligah sta zelo dobro startala tako KVM kot OPREMA. Na prvi tekmi doma je KVM Ribnica premagal HUBELJ Ajdovščino, na prvi tekmi v gosteh pa z ITALICO Dobova igral izenačeno 19:19, gol za izenačen rezultat pa je v štiri sekunde pred koncem iz prostega strela dosegel Jurič. V soboto, 17 t.m. bo zanimiva tekma v ŠC Ribnica s trenutno vodečo PIVOVARNO Laško. Rokometašice Opreme so v “beli“ skupini skupaj z Burjo, Branikom, Žalcem, Izolo in Novim mestom. Iz gostovanja v Mariboru so prinesle Kočevke obe točki kljub temu, da so nasprotnice vodile 3/4 tekme. Doma so v 2. kolu ugnale še Mariborčanke z 22:21, v soboto pa gostujejo v Izoli. NOGOMET Z zadetkom v zadnji minuti se je AVTOBUMU doma posrečilo premagati ISTRAGAS Jadran, naslednji teden pa prinesti domov še točko iz Domžal (1:1). Rezultat je izenačil Tone Dimeč s strelom z glavo, osmo mesto na lestvici pa je precej velik motiv še za morebitno nedeljsko zmago na domačem trenu proti PRIMORJU. Prejšnjo soboto sta se v finalu za Pokal občine Kočevje v malem nogometu pomerila MAJA Mozelj in ČRNI POTOK. Prehodni pokal so po neodločenem rezultatu tudi po podaljšku osvojili Mozeljčani, ki so imeli več uspeha pri streljanju enajstmetrovk. LESTVICA ONL KOČEVJE PO 15. KOLIH 1. ČRNI POTOK 15 12 O 3 75:31 24 +44 2. SLOVENKA 15 11 2 2 58:28 24 +30 3. AG INŽENIRING 15 10 2 3 53:26 22 + 30 4. TILIA 15 8 5 2 53:21 21 + 32 5. COREL 15 9 3 3 55:31 21 + 24 6. GRATVIG 15 5 2 8 43:40 12 + 3 7. MAJA MOZELJ 15 4 2 9 28:46 10 -18 8. KOVINAR K. 15 3 3 9 34:61 9 -27 9. SNEŽNIK 15 2 0 13 18:88 4 -70 10. JEDINSTVO 15 1 1 13 27:73 3 -46 LESTVICA ONL PO 20. KOLIH 1. SODRAŽICA 20 17 2 1 96:24 36 + 73 2. DIVJI JEZDECI 20 17 1 2 70:23 35 +47 3. TRGOVINA MATEJA 18 11 4 3 45:29 26 + 16 4. V.C. RIBA 19 12 1 6 100:41 25 + 59 5. MALIBU 20 7 5 8 43:41 19 +2 6. PRISTAVA 19 6 3 10 39:62 15 -23 7. GRČARICE 18 6 2 10 48:87 14 -39 8.MON 18 5 4 8 40:50 14 -10 9. TUBORG 18 5 1 12 49:72 11 -23 10. DOLENJI LAZI 17 5 0 12 27:50 10 -23 11. ALF 18 4 2 12 32:57 10 -25 12. LIRA 19 3 3 13 29:83 9 -54 M EG ATRON «.<, Kočevska reka TRGOVINA IN SERVIS — Ljubljanska 67 KOČEVJE dei.čas: 630-i700 PROGRAM TOVORNIH IN DOSTAVNIH VOZIL SIT IVECO-TURBO DAILY 35.10 2,704.415 ZASTAVA-ZETA 50.9 (3,6 medos.) 2,336.250 ZASTAVA-RIVAL 40.8 H (3,2 medos.) 1,995.867 ZASTAVA-RIVAL 35.8 H (3,6 medos.) 2,040.212 ZASTAVA-RIVAL 35,8 H šasija (3,6) 1,825.382 ZASTAVA-YUGO POLI 65 643.614 CITROEN C15 D furgon 1,100.000 + 5% p. d. — prevoz 85.000 SIT PROGRAM OSEBNIH VOZIL CIMOS CITROEN AX11 FIRST 3 vrata 695.000 AX11 C AB AN 5 vrat 720.000 AX11 ALLURE 5 vrat 780.000' AX 14 4x4 5 vrat 1,110.000 AXD C AB AN 5 vrat 860.000 ZX AVANTAGE 1,110.000 ZX AURA 1,255.000 LADA KARAVAN 1500 494.500 SAMARA 1300 3 vrata 535.700 SAMARA 1300 5 vrat 608.800 SAMARA 1500 3 vrata 566.100 SAMARA 1500 5 vrat 639.100 4-20% p. d. - prevoz 39.000 SIT NA SERVISU: elektronska optična nastavitev preme - elektronsko testiranje motorja - montaža in centriranje pnevmatik - avtokleparska in avtomehanična dela - REZERVNI DELI - pooblaščeni servis vozil - ZASTAVA in LADA -KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENIH VOZIL : MESNINE KORIDA TUDI V NAMI Mesarija Nose Ivan iz Šalke vasi se je pred kratkim preimenovala v KORIDA d.o.o. ter s tem razširila svojo dejavnost in ponudbo širše po Kočevju. Tako je pred dnevi popestrila Namino ponudbo s svojo vitrino svežih mesnin, ki je prava paša za oči. Kupci lahko izbirajo med junečjim mesom, teletino, svinjino, puranjim in piščančjim mesom ter drobovino. V KORIDI zagotavljajo, da boste z nakupom pri njih prihranili vsaj 5 %, meso pa je tudi zajamčeno sveže in visoke kvalitete. CENIK SVEŽEGA JUNEČJEGA MESA Meso brez kosti cena SIT pljučna pečenka .... 1.300 stegno................ 574 pleče................. 412 golenica ............. 339 podlaket.............. 339 vrat.................. 379 podtrebušnica ........ 246 ledja in hrbet........ 722 poplečje ............. 387 Meso s kostmi stegno................ 498 pleče................. 349 golenica, podlaket ... 168 vrat.................. 293 hrbet, ledja ......... 531 podplečje ............ 316 prsa, rebra .......... 246 juneča prva četrt..... 290 mesnate kosti......... 170 Avto šola HERBBY d.o.o. vabi vse zainteresirane kandidate za voznike motornih koles A in B kategorije na TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV 27. 10. 1992 ob 16. uri v OŠ dr. France Prešeren v Ribnici. Po tečaju CPP bo organiziran tudi tečaj prve pomoči in zdravniški pregled, takoj zatem pa tudi vožnja na motornih vozilih Yugo Koral 55 in Ford Fiesta 1.1 CLX- VSE V STRNJENIH ROKIH. K sodelovanju vabimo tudi tiste mlade ali malo manj mlade, ki imajo vozniško dovoljenje v žepu Že več let, za volan pa si iz strahu pred cestnim vrvežem ne upajo. Njim bomo namenili posebno obnovitveno izobraževanje. V kratkem bomo organizirali tudi tečaj za voznike F kategorije - traktoriste. VSI SKUPAJ ŠE ENKRAT TOPLO VABLJENI NA POT PRIDOBIVANJA ZNANJA VARNE IN UDOBNE VOŽNJE! Prijave na naslov: Avto šola HERBBY d.o.o, Grič c. IV/6 ali po telefonu 861-555 vsak dan od 14. do 18. ure. POSEBNE UGODNOSTI: * možnost plačila ur vožnje tudi na obroke - brez obresti * do izpita lahko pridete s kančkom sreče tudi brezplačno - HERBBY vam bo ob vpisu poklonil kartico 3x3 Loterije Slovenije Obilo sreče za volanom in pri žrebu! Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. 61330 Kočevje, Kolodvorska 25, Tel.: 061/854-311 Po ugodnih cenah odkupujemo naslednje vrste lesa: - JELOVINO (smreka, jelka) - hlodovino in žagan les, - HRAST - hlodovino in žagan les, - BUKEV - hlodovino, - JESEN, JAVOR - hlodovino, - LIPA, BREZA, GABER, TOPOLA, KOSTANJ, OREH, ČEŠNJA, HRUŠKA in BOR - hlodovino, - CELULOZO in JAMSKI LES SMREKE, JELKE in BORA, - GOLI vseh vrst trdih in mehkih listavcev, - klana metrska drva izključno BUKVE in GABRA. UGODNE CENE IN ROKI PLAČILA! Vse informacije in prijave na telefon: 061/854-311 int. 214 ali 218. SE PRIPOROČAMO NOVA ARTPLETOVA TRGOVINA ARTPLET je v Kočevju in širše že dlje časa prisoten s svojo tekstilno proizvodnjo. V delavnicah na Uskoški 12 pet pridnih parov rok snuje otroška oblačila, ki jih je od začetka septembra mogoče dobiti tudi v njihovi prodajalni na TZO 12 - 20. Poleg otroških oblačil in obutve iz ARTPLETOVE produkcije za najmlajše je mogoče dobiti tudi otroške vozičke, igračke, pleničke Pampers in oblačila ter obutev za malo večje otroke iz kompenzacijskih poslov. Zares bogato založena trgovinica je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Informacije in naročila: 852-170. DAMIJAN RANDELJ avtomehanik-avtoklepar Mahovnik 2, KOČEVJE - tel. in fax: 061/851-488 OPRAVLJAMO: avtomehanična dela, avtoelektriko, optiko, avtokleparska dela na ravnalni mizi CAR-O-LINER ter avtoličarska dela Vas je vozilo na poti pustilo na cedilu? Nudimo vlečno službo po ceniku AMZS. OPRAVLJAMO SERVISE ZA VSE VRSTE VOZIL (garancija za vozila VW in ZASTAVA) Avtooptika RUFAC Renault 5 AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042 v vseh 5 variantah CLIO 1,4 RT, 5 VRAT # vgrajeno centralno zaklepanje, vrhunski komfort... EVROPSKI AVTO , LETA ’91 KREDIT NA 36 MESECEV! DODATNA OPREMA, REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA RENAULT RENAULT SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV NOVONOVONOVONOVONOVONOVO S—IS % POPUST ZA VES GRADBENI MATERIAL IZ ZALOGE ___(razen II. klase)___ X POSLOVNO-RAZSTAVNI PROSTOR V KOČEVJU FRÄNKOPÄNSKÄ UL. 7 Delovni čas od 9.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Vse informacije dobite na naslovu ali po telefonu (061)851-196 in faxu 851-196. PO KONKURENČNIH CENAH! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! RAZKLADANJE PALETIRANIH IZDELKOV! NOVONOVONOVONOVONOVONOVO Računovodske storitve, proizvodnja, trgovina d.o.o. Vrvarska 3, 61310 Ribnica Tel.: (061) 862-188 Fax: (061) 862-189 J I ■> OBRTNIKI! Nudimo vam kvalitetno in strokovno vodenje predpisanih poslovnih knjig. Vabimo vas na neobvezen pogovor. TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO ZA MRZLE DNI SMO PRIPRAVILI: * zimske bunde otroške 5.950,00 odrasle 6.490,00 sive majice (dolg rokav) 1.490,00 * bombažni puloverji od 1.290,00 dalje * kolekcijo zimski bund NORTHLAND KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9a - tel: 851-983 AVTOMOBILSKA IZLOZBAAGATONd.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15*. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure Nudimo vam kratkoročni - dolgoročni kredit FIAT FIAT PANDA 750 L FIAT UNO 45 FIRE 3 vrata (na sliki) FIAT UNO DIESEL S 5 vrat 1.3 FIAT TIPO MEDIA 1.4 FIAT TEMPE A 1.4 MEDIA FIAT GROMA RSI 2.0 MEDIA 14 do 16 % letnimi obrestnimi merami! KONČNA CENA 10.690 DEM 12.690 DEM 16.220 DEM 17.130 DEM 19.380 DEM 27.560 DEM HONDA HONDA PRELUDE 2,3, 160 KS HONDA CIVIC DXI 51.950 DEM 26.800 DEM ŠKODA FAVORIT 135 L FAVORIT 135 LS FORM AN 135 L FORMAN 135 LS OPEL ASTRA GL 1,4 i, 3 vrata, briljant VECTRA 1,6, 5 vrat, radio, briljant V CENO SO VKLJUČENI DAVEK CARINA PREVOZ 10.900 DEM 11.680 DEM 12.450 DEM 13.250 DEM 24.900 DEM 28.900 DEM „ KLUN ” d.o.o. M K. • PROJEl dokume prezračt • IZVAJA instalaci in indus Ribnica, Šeškova 15 tel./fax > 061 / 860 - 646 KTIRANJE OZ. IZDELAVA tehnične ntacije strojnih instalacij (ogrevanje, ;vanjc, klimatizacija, vodovod... NJE IN STROKOVNI NADZOR jskih in zaklučnih del na stanovanjskih, javnih rijskih objektih /• SVETO1 j sončnih /ANJE IN VGRADNJA toplotnih črpalk oz. N kolektor,cv za pripravo tople sanitetne vode J LUDVIK AMBROŽIČ, SUŠJE 29 A, RIBNICA tel.: 061/863-168 POSEK IN SPRAVILO LESA OSVALD Grič cesta IV/3, Ici. 861-880 * Izdelovanje betonskih blokov dimenzij: 30x40x20, 25x40x20, 20x40x20, 13x40x20, 8x40x20 vogalnikov dimenzij 30x40x20 tlakovcev "S" model * montaža in dostava materiala za: vodovodno instalacijo stavbno kleparstvo centralne kurjave Prevzememo adaptacijo kopalnic z vključno zidarskimi deli! KREACIJA ESTETIKA OBLIKOVANJE TRGOVINA tel.: 061/863-412 VIDEO CENTER RIBA del. čas: sobota 9 tel.: 061/860 847 ZA OGLED PRIPOROČAMO: SPLIT SECOND (RUTGER HAVER) - AKCIJA FREDY’S DEAD - GROZLJIVKA NO WAV OUT (KEVIN COSTNER) - KRIMINALKA THE SEVENTH SIGN (DEMI MOORE) - TRILER JAGGED EDGE (JEFF BRIDGES) - KRIMINALKA MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9, tel.: 853 - 133, fax 852 - 159 V NOVI TRGOVINI VAM NUDIMO: * čevlje, športno obutev, tehnične izdelke * kataloško prodajo pohištva * parketni lak MELLAK lak za zaščito lesa MELLES zadrževalec vlage v zemlji AGROGEL * pestro izbira bund po ugodnih cenah * tekstil iz Novoteksovega programa GOSPODINJE, TRGOVINE! NUDIMO VAM KVALITETEN SLADKOR IZ ORMOŽA PAKIRAN PO 1 kg PO UGODNI CENI V prijetnem vzdušju vam nudimo • malice • poslovna kosila, večerje • slavnostna kosila • razvedrilo v klubu ob vikendih NOVO TRGOVINA 111 v Gornjih Lepovčah • PRESENEČENJE OB NAKUPU NAD 2000 SIT V VSEH NAŠIH TRGOVINA: KREDITNA KARTICA ADUT tel. 061/861-980, 061/861-981 ADUT ANTENSKI SISTEMI projektiranje • montaža • vzdrževanje sestava • meritve KOČEVAR K. Strma pot 9 - Dolenja vas (061) 864-179 Izboljšajte si TV in RA sprejem z elektronsko nastavitvijo anten (HTV 1, 2; kanal A; TVS 1, 2; AUT 1, 2) Cena SAT kompletov (D) z montažo 699 DEM! (136 kanalov, daljinsko vodenje, zaklepanje kanalov ...) NOVO: Antene najbolj znanega svetovnega proizvajalca FRACARRO (ITA) ceneje kot pri domačih proizvajalcih (od 35 DEM dalje) Jurjeviča 51a, 61310 Ribnica Telefon/fax: 061/861-493 Agencija: Gerbičeva Sla 61111 Ljubljana Tel.: 158-315, 161-282 int. 22 Nudimo naslednje izdelke: - Kleparske gradbene elemente: žlebove, odtočne cevi, kljuke... in repromaterial, - Cu pl. - 0,5, 0,6, 0,8, l,00mm profil 5x25 -5x30 -6x30mm, - Al pločevina 0,7, 0,8, 1,00mm Al pl. barvna 0,7 in 0,8 mm, - MS pločevina 0,8, 1,0, 1,5, 2,0, 2,5, 3,0mm, - MS šipke od 0 3 do 30mm, šestoglato... - MS cevi od 0 8 do 0 60 mm, - debelina sten 1-1,5... mm, kvaliteta MS 58,63... Dimenzije, ki niso navedene, in jih nimamo na zalogi, dobavimo po naročilu. Kratki dobavni roki! ►