
B

Povest.

Spisal A. S. Pušliin.
Poslovenil J. P.

(Ponatisneni listki iz ..Slovenskega Naroda 11 .)


V Ljubljani, 1883.

I

-e»—

Natisnila in založila ,,Narodna Tiskarna".

DUBROVSKI.

Povest.

Spisal

j£>.. S. F-u-šlsin...

Poslovenil

J- E 5 -

V LJUBLJANI.

Tiskala in založila ^Narodna Tiskarnah

1883.


Prvo poglavje.

Pred nekoliko leti živel je na jednem svojih
posestev star rusk plemenitaš, Kirila Petrovič Tro-
jekurov. Njegovo bogastvo, plemeniti rod in zveze z
visokimi osebami dajale so mu veliko veljavo v gu¬
berniji, kjer se je nahajalo njegovo posestvo. Raz¬
vajen od vsega, kar ga je okroževalo, vajen je bil
dajati polno svobodo svojej naglej nravi in vsem
domišljijam svojega omejenega uma. Sosedje bili so
pripravljeni ustrezati najmanjšim njegovim željam;
gubernijski uradniki trepetali so pred njegovim ime¬
nom. Kirila Petrovič smatral je vse te znake uda-
nosti liki dolžen davek. Njegova hiša bila je vedno
polna gostov, ki so vsi bili pripravljeni zabavati
njega gosposko lenobo, udeležujoč se njegovih hrup¬
nih, dostikrat celo bujnih zabav. Nihče se ni upal
odreči njegovim povabilom, da ne pride v gotove
dni s spodobnim spoštovanjem v Pokrovsko selo.
Kirila Petrovič je bil jako gostoljuben, vzlic nena¬
vadnim svojim fizičnim silam bolehal je dvakrat v

4

tednu od požrešnosti, vsak večer bil je pa jako dobre
volje.

Vsakdanji opravki Pokrovskega vlastelina bile
so vožnje po njegovih obširnih posestvih, dolgotrajne
gostije, vsakovrstne, slednji dan na novo izmišljene
burke, žrtva katerih bil je kak nov znanec, pa tudi
stari prijatelji se neso mogli vselej izogniti temu,
izimši jedinega Andreja Gavriloviča Dubrovskega.
Ta Dubrovski, bivši gardin poročnik, bil je najbližji
njegov sosed in posedoval je sedemdeset duš. Tro-
jekurov, ki je bil surov celo z najvišjimi osebami,
spoštoval je Dubrovskega, dasi je ta bil ubog. Nek¬
daj bila sta tovariša pri vojakih in Trojekurov poznal
je iz skušnje njegov zamerljiv in odločen značaj.
Okoliščine so ju ločile na dolgo: Trojekurov je hitro
popenjal se kvišku, Dubrovski je pa radi slabih
premoženjskih razmer bil prisiljen odpovedati se
službi in naseliti se na svojem posestvu. Kirila
Petrovič zvedel je to in ponudil mu svoje pokro¬
viteljstvo; Dubrovski se mu je zahvalil za to, in
ostal je ubog in nezavisen. Čez nekaj let je bil
Trojekurov kakor general en chef odpuščen iz službe
in priselil se je na svoje posestvo; ona dva sta se

5

zopet videla in razveselila se drug druzega. Od
tega časa bila sta slednji dan vkup; Kirila Petrovič,
ki še nikdar v svojem življenji ni nikogar počastil
s svojim obiskom, zahajal je pogostem v hišo svo¬
jega tovariša. Oba jednako stara, rojena v jedna-
kem stanu, jednako izrejena, strinjala sta se neko¬
liko tudi v značaji in nagnjenostih; v nekaterih
ozirih je tudi njijina osoda bila jednaka: oba sta se
ženila iz ljubezni, oba sta kmalu bila udovca in oba
sta imela po jednega otroka. Sin Dubrovskega od-
gojeval se je v Petrogradu, hči Trojekurova je pa
rastla pri svojem očetu, in Trojekurov je dostikrat
rekel Dubrovskemu: „Čuj, bratec Andrej Gavrilo-
vič, kadar bo iz tvojega sinu kaj, dam mu svojo
Maričko, če bi bil tudi tako ubog, kakor sokol."
Andrej Gavrilovič zmajeval je z glavo in navadno
mu odgovarjal: „Ne, Kirila Petrovič, moj Volodček
ni primeren ženin za Marijo Kirilovno. Ubog ple¬
menitaš naredi bolje, če vzame ubogo plemenito de¬
klico in ostane gospodar v svojej hiši, kakor bi pa
bil samo oskrbnik razvajene ženske."

Vsi so zavidali soglasje, ki je vladalo mej
prevzetnim Trojekurovim in ubogim njegovim sose-

6

dom, ter Čudili so se predrznosti poslednjega, ki je
dostikrat pri mizi Kirile Petroviča povedal naravnost
svoje mnenje, ue zmeneč se za to, če bi tudi na¬
sprotovalo mnenju gospodarja. Nekateri drugi so že
tudi poskušali posnemati ga in prestopiti dolžno po¬
korščino, a Kirila Petrovič jih je tako prestrašil,
da so za vselej izgubili veselje do takih poskusov,
in Dubrovski je ostal sam zunaj občnega zakona.
Nepričakovan slučaj je pa vse razdrl in premenil.

Bilo je nekega jesenskega dne. Kirila Petro¬
vič pripravljal se je na lov. Že prejšnji dan je bilo
ukazano pesarjem in hlapcem, da morajo biti pri¬
pravljeni ob petih zjutraj. Šotor in kuhinja bila sta
že prej poslana na mesto, kjer je imel obedovati
Kirila Petrovič. Gospodar in gostje podali so se na
pasji dvor, kjer je več nego pet sto hrtov in pre-
peličarjev živelo v obilosti in veselji, slaveč dobrot¬
ljivost Kirile Petroviča v svojem pasjem jeziku. Tu
je bila tudi bolnica za bolne pse pod nadzorstvom
štabnega zdravnika Timoške, in poseben oddelek,
kjer so psice kotile in dojile svoje mladiče. Kirila
Petrovič se je ponašal s tem lepim zavodom in ni¬
koli ni opustil priložnosti, pobahati se ž njim pred

7

svojimi gosti, katerih ga je že vsak ogledal kakih
dvajsetkrat. On je hodil po pasjem dvoru, okrožen
od svojih gostov in spremljan od Timoške in glav¬
nih pesarjev, ustavil se je pred nekaterimi pasjimi
hišicami, zdaj povprašujoč po zdravji nekaterih bol¬
nih psov, zdaj delajoč bolj ali manj stroge in pra¬
vične opazke, zdaj pa zopet kličoč k sebi znane pse
in razgovarjajoe se ž njimi. Gostje smatrali so za
dolžnost, hvaliti pasji dvor Kirile Petroviča, samo
Dubrovski je mračno molčal; on je bil strasten
lovec, pa njegovo stanje mu je dovoljevalo držati
samo dva hrta in jednega prepeličarja, on ni mogel
zatreti neke zavisti, ko je videl tak zavod. „Kaj
si tako mračen, bratec," vprašal je Kirila Petrovič,
„ali ti ne dopade moj pasji dvor?" — „Ne to,“
odgovoril je odurno Dubrovski: „vaš pasji dvor je
silno lep, težko imajo vaši posli tako življenje, ka¬
kor vaši psi". Jeden pesarjev bil je razžaljen. „Mi
se čez svoje življenje," rekel je, »nemarno, hvala
Bogu in našemu gospodu, nič pritoževati; a kar je
res, to je res; marsikateri vlastelin bi jo uganil, ko
bi zamenil svojo hišo s tem pasjim dvorom; več¬
krat bil bi sit in gorkejše bi imel." Kirila Petrovič

8

se je glasno zasmejal predrznej opazki svojega
hlapca in gostje so se zahohotali ž njim, če tudi so
čutili, da pesarjeva opazka velja tudi njim. Du-
brovski je obledel in niti besedice ni izpregovoril.
Zdaj so prinesli v škafu Kirili Petroviču novorojene
psičke, on je izbral dva izmej njih, druge je pa
ukazal utopiti. Mej tem se je pa skril Andrej Gavri-
lovič, in nikdo ni tega opazil.

Vrnivši se iz pasjega dvora ušel se je Kirila
Petrovič k večerji, in še le takrat je pogrešil Du-
brovskega. Posli so mu povedali, da je Andrej
Gavrilovič odšel domov. Trojekurov ukazal je brž
teči za njim, in vsekako pripeljati ga nazaj. Še
nikdar ni šel na lov brez Dubrovskega, izkušenega
in bistrega poznavatelja pasjih lastnostij in nezmot¬
ljivega razsojevalca vseh možnih lovskih prepirov.
Sluga, ki je tekel za njim, se je vrnil, ko so še
sedeli pri večerji, in naznanil je svojemu gospodu,
da ga Andrej Gavrilovič nikakor ni hotel poslušati
in vrniti se. Kirila Petrovič poslal je drugič ravno
istega slugo povedat Andreju Gavriloviču, da naj
brž pride prenočit v Pokrovsko, če ne, se bo on,
Trojekurov, sprl ž njim na veke. Sluga je zopet

9

odhitel. Ki rila Petrovič je ustal izza mize, odpustil
je goste in odpravil se spat.

Drugi dan bilo je njegovo prvo vprašanje:
„Ali je tukaj Andrej Gavrilovič?“ Podali so mu
pismo, zganeno v trikot. Kirila Petrovič ukazal je
svojemu pisarju prečitati mu je na glas, in izvedel
je sledeče:

„Premilostljivi gospod moj! Jaz tako dolgo ne
mislim priti k vam, dokler mi ne pošljete pesarja
Paromoško prosit me za zamero; in jaz, če se mi
bo zdelo, ga bom kaznoval, ali mu bodem pa od¬
pustil; a burk trpeti od vaših hlapcev nečem, pa
tudi od vas ne, kajti jaz nesem norec, temveč star
plemenitaš. Zdaj pa ostanem vaš pokorni sluga,
Andrej Dubrovski."

Po sedanjih pojmih o etiketi bilo bi to pismo
jako neprilično; pa ono ni razsrdilo Kirile Petroviča
s svojim zlogom, a le s svojo vsebino. „Tako!“ za¬
kričal je Trojekurov skočivši bos iz postelje: „jaz
naj bi pošiljal svoje ljudi k njemu, da bi jih on
sodil! On naj bi jih kaznoval ali pomiloščeval! Kaj
se je še izmislil? Ali ne ve, s kom ima opraviti?

10

Ga bom že naučil! Še objokoval bo to pri meni!
Izvedel bo, kako se zapoveduje Trojekurovu!“

Kirila Petrovič se je oblekel ter jahal na lov
v svojej navadnej sijajnosti. Pa na lovu ni bilo
sreče; ves dan videli so samo jednega zajca, pa še
tisti jim jo je upibal; kosilo pod šatorom tudi ni
šlo v slast, saj Kirili Petroviču ne, kajti pretepel
je kuharja, psoval je goste, in na povratku jahal
z vsemi lovskimi tovariši nalašč po polji Dubrovskega.

Drugo poglavje.

Minulo je nekaj dnij, a sovraštvo mej sose¬
doma se ni poleglo. Andrej Gavrdovič se ni več
vrnil v Pokrovsko, iu Kirila Petrovič se je dolgo¬
časil brez njega, njegova nejevolja se je izlivala v
najrazžaljivejših izrazih, kateri so vsled gorečnosti
tamošnjih plemenitašev prišli na ušesa Dubrovskemu,
povekšani in dopolneni. Nov slučaj uničil je tudi
poslednje upanje na pomirjenje.

Dubrovski je ogledoval svoje posestvo; bližajoč
se brezovemu gozdiču, zaslišal je udarce sekire, in
čez jedno minuto tresk padlega drevesa; hitel je
tja, in našel je Pokrovske kmete, ki so kradli drva.

11

Zagledavši ga so zbežali; pa Dubrovski je s svojim
kočijažem ujel jednega, katerega je peljal zvezanega
na svoj dom; vrhu tega pala sta dva sovražnikova
konja zmagovalcu v plen. Dubrovski bil je neizre¬
čeno jezen; poprej se Trojekurovljevi ljudje, znani
razbojniki, nikdar neso predrznili škode delati po
njegovih posestvih, znajoči za njegovo prijateljstvo
z njihovim gospodarjem. Zdaj je Dubrovski videl,
kako porabljajo razpor, ki je nastal mej njim in njego¬
vim sosedom, ter sklenil postopati proti vsem pojmom
ovojnem pravu: dal je pretepsti ujetnika s šibami,
katere so tatje sami nakradli v njegovem gozdiči,
a konja poslal je na delo in pripisal ju k domačej
živini.

Sluh o tem dogodku prišel je še tisti dan do
ušes Kirili Petroviču. On se je razjaril, in v prvem
srdu hotel je že z vsemi svojimi posli napasti
Kistenjovko (tako se je imenovala vas njegovega
soseda), razdjati jo do tal, ter oblegati gospodarja v
njegovej lastnej hiši; taka junaška dela pri njem
neso bila nič novega; pa kmalu se je premislil. Ko¬
rakajoč s težkimi koraki po sobi gori in doli, po¬
gledal je nepričakovano skozi okno ter zagledal tri

12

konje ustaviti se pred njegovimi vrati; človek v
usnjatej kapi in frizovem plašči zlezel je z voza in
podal se je v prizidek k oskrbniku. Trojekurov spo¬
znal je prisedniba Šabaškina, velel ga je poklicati.
Čez jedno minuto stal je že Šabaškin pred Kirilo
Petrovičem, globoko priklanjajoč se in pričakujoč,
kaj mu ima povedati.

„Na zdravje . . . prav nalašč, kakor bi te bil
klical," rekel je Trojekurov: „kaj te je pa pripeljalo
semkaj ?“

— »Šel sem v mesto, vaša prevzvišenost," od¬
govoril je Šabaškin: »šel sem k Ivanu Demjanovu,
da zvem, če ni kakih ukazov?"

»Ravno prav si prišel . . . kakor bi te klical,
zdaj te potrebujem; pij vodko in poslušaj!"

Tak prijazen vzprijem je iznenadil prisednika;
zahvalil se je za vodko, in poslušal je Kirilo Petro¬
viča z največjo pazljivostjo.

»Moj sosed je," rekel je Trojekurov, »mali
posestnik in pravi surovež: jaz mu hočem vzeti po¬
sestvo . . . kako misliš ti o tem?"

— Vaša prevzvišenost, ali so tu kaki papirji?

13

„Neumnost, bratec ... kaj blebetaš ? Kake
papirje hočeš imeti? Tu gre samo za  to, da mu
vzamem posestvo s papirji ali brez papirjev . 11

— Vaša prezvišenost, to je težko.

„Pomisli bratec, preudari dobro!“

— Ko bi vi mogli dobiti od soseda pismo,
vsled katerega je^dobil on posestvo, potem seveda ...

„Že razumem, pa ravno to je hudo: njemu so
zgoreli vsi papirji ob požarji.“

— Kako, vaša prevzvišenost, papirji so mu
zgoreli? Kaj je boljšega za vas? V takem slučaji
postopajte po postavi: brez vsake dvombe ustregla
se bo vašemu zahtevanju.

„Ali misliš? Glejmo, jaz se zanašam na tvojo
umljivost; a o mojej hvaležnosti bodi zagotovljen . 0

Šabaškin je odšel poklonivši se skoraj do tal;
precej je on začel delovati v tej zadevi in vsled
njegove spretnosti dobil je ravno čez štirnajst dnij
Dubrovski povabilo iz mesta, da mora priti k sodišču
in prinesti one papirje, po katerih pripada njemu
selo Kistenjovka.

Andrej Gavrilovič je ostrmel, in še tisti dan
pisal je za odgovor dosti surovo pismo, v katerem

14

je objasnil, da je dobil selo Kistenjovko po pokoj¬
nem očetu, da jo poseduje po pravu nasledstva, da
Trojekurova to nič ne briga, da je vsako tuje po¬
seganje na njegovo lastnino — intriga in goljufija.

To pismo napravilo je jako prijeten utis na
dušo prisednika Šabaškina; videl je prvič, daje  Du-
brovski le malo izurjen v pravdah; drugič, da člo¬
veka tako togotnega in neprevidnega ne bo težko
pripraviti v najneugodnejši položaj.

Andrej Gavrilovič, hladnokrvno pregledavši dano
vprašanje, je izprevidel, da bo treba temeljitejše
in obširnejše odgovoriti; precej je spisal temeljito
pismo, pa pozneje se je pokazalo, da še ni zado¬
stovalo.

Pravda se je vlekla. Prepričan, da ima prav,
ni se Andrej Gavrilovič dosti brigal za to; ni ga ve¬
selilo, pa tudi mogel ni okrog sebe posipati denar¬
jev, norčeval se je iz podkupljive vesti črnilnega
rodu in misel, da bo postal žrtva kake intrige, mu
še prišla ni v glavo. Trojekurov je ravno tako malo
mislil, da dobi začeto pravdo. Šabaškin je delal
zanj, strašil in podkupoval sodnike, krivo razlagal in
zavijal vse mogoče ukaze. Kakor koli je že bilo:

15

18 . . leta dne 9. februvarja dobil je Dubrovski od
mestne policije povabilo, javiti se k okrožnemu so¬
dišču, da izve njega razsodbo v pravdi mej njim, po¬
ročnikom Dubrovskim in generalom en chef Troje-
kurovim zaradi prepirljivega posestva, in podpiše, ali
je zadovoljen ali ne. Še tisti dan podal se je Du¬
brovski v mesto; na poti ga je došel Trojekurov;
prevzetno sta pogledala drug druzega, in Dubrov¬
ski je zapazil hudoben smehljaj na obrazu svojega
protivnika.

Prišedši v mesto ustavil se je pri znanem
kupcu, prenočil je pri njem in drugi dan oglasil se
je pri okrožnem sodišči. Nikdo se ni zmenil zanj;
za njim prišel je Kirila Petrovič; uradniki so ga po¬
zdravili z globoko udanostjo, primaknili so mu
stol iz spoštovanja k njegovemu činu, letom iu
debelosti; on se je ušel, Andrej Gavrilovič se je pa
stoje naslonil na zid. Nastala je globoka tišina, in
tajnik začel je čitati z močnim glasom razsodbo so¬
dišča. O njenej vsebini govoriti ni treba. Prisednik
je ustal in z nizkim poklonom obrnil se je k Tro-
i jekurovu ter poprosil ga podpisati predloženi papir,
k Zmagovalno vzel je iz njegove roke pero, in pod-

16

pisal je pod razsodbo sodišča svojo popolno zado¬
voljnost.

Vrsta je prišla na Dubrovskega. Tajnik podal
mu je polo; pa Dubrovski stal je mirno, povešajoč
glavo. Tajnik je ponovil svoje zahtevanje: podpi¬
sati, ali je zadovoljen ali ne, in ako on, proti pri¬
čakovanji, čuti po svojej vesti, da je njegova stvar
pravična, ako namerava v po zakonu določenem času
pritožiti se na višjem mestu."

Dubrovski je molčal ....  pri tej priči pri¬
vzdignil je glavo, oči so se mu zasvetile, udaril je
z nogo ob tla in porinil je tajnika proč s tako silo,
da je ta pal, zgrabil je črniinico in vrgel jo v pri-
sednika. Stražniki so pribežali zaslišavši hrup, in s
trudom so se ga polastili. Vlekli so ga ven in po¬
sadili na sani. Trojekurov šel je ven za njim, sprem-
Ijevan od vsega sodišča; nepričakovana zblaznost
Dubrovskega napravila je silen utis na njegovo do¬
mišljijo; sodcev, ki so se nadejali njegove hva¬
ležnosti, ni spoznal za vredne jedne prijazne besede;
brž se je odpeljal v Pokrovsko, na skrivnem ga je
mučila vest in ni ga popolnem zadovoljila zmaga
njegovega sovraštva. Dubrovski je mej tem ležal v po-

17

stel.’v; okrajni zdravnik (ne baš nevednež) puščal mu.
je kri, stavil mu je pijavke in španjske muhe; zve¬
čer se mu je zboljšalo, in drugi dan so ga odpe¬
ljali v Kistenjovko, ki že skoraj ni bila njegova.

Tretje poglavje.

Minulo je precej časa, a zdravje Dubrovskegs.
bilo je še vedno slabo. Napadi blaznosti se sicer
neso več ponavljali, pa njegove sile so znatno osla¬
bele. Pozabil je svoja prejšnja opravila, le pored-
kem šel je iz sobe in bil je zamišljen po cele dneve;
Jegorovna, dobra starka, ki je nekdaj stregla nje¬
govemu sinu, bila je zdaj njegova postrežnica. Pa¬
zila je nanj, kakor na otroka, pravila mu je, kdaj
je čas obedovati in iti spat, pitala ga je in pokla-
dala ga spat. Andrej Gavrilovič jo je poslušal; razen
ž njo ni z nikomur občeval. On ni bil v stanu
misliti o svojih zadevah, o gospodarstvu, in Jago-
rovna je spoznala, da je neobhodno potrebno, na¬
znaniti vse mlademu Dubrovskemu, ki je služil v
nekem gardinem polku in bival zdaj v Petrogradu.
Odtrgavši list iz knjige za stroške, narekovala je-
kuharju Haritonu, ki je jedini znal čitati in pisati;

18

v Kistenjovki, pismo, katero je še tisti da^
slala na pošto.

Čas je, da seznanimo čitatelja s pravim juna¬
kom naše povesti.

Vladimir Dubrovski odgojeval se je v kadet-
skej šoli in stopil je iz šole kot praporščik v gardo.
Oče ni varčeval za njegovo prilično vzdrževanje in
mladi mož dobival je z doma več, kakor je mogel
pričakovati. Vroče krvi in čestilakomen, dovoljeval
si je razkošne zabave, kvartal je, zabredel v dol¬
gove, malo brigajoč se za bodočnost, mislil je mimo¬
grede, da bo prej ali slej mogel vzeti bogato nevesto.

Nekega večera, ko je sedelo nekaj častnikov
pri njem, valjajoč se po divanu in kadeč tobak iz
jantarjevih pip, podal mu je njegov sluga Griša pismo,
katerega naslov je osupnil mladega moža. Hitro ga
je razpečatil in prečital sledeče:

„Gospod naš, Vladimir Andrejič, jaz, tvoja
stara varuhinja, predrznem se ti pisati o zdravji tvo¬
jega očeta. On je jako slab, včasi se mu meša in
cel dan sedi kakor neumno dete — pa življenje in
smrt je v božjih rokah — pridi ti k nam, ljubeznivi
sokol moj, pošljemo ti konje v Pesočno naproti.

19

Čuj, okrožno sodišče hoče oddati nas Kirili Petro¬
viču Trojekurovu — ker smo mi njegovi, kakor
pravijo, a mi smo od nekdaj vaši — še nikdar
nesmo tega slišali. Ti, ki živiš v Petrogradu, spo¬
roči to očetu-carju, on ne bo dopustil nam ško¬
dovati. Zdaj ostanem verna služkinja, varuhinja
Arina Jegorovna Buzirjovna."

Vladimir Dubrovski prečital je večkrat te jako
nerazločne vrstice. On je zgubil svojo mater v de-
tinskih letih in svojega očeta skoro poznal ni, kajti
pripeljali so ga v Petrograd, ko je spolnil osmo
leto. Pri vsem tem bil je romantično navezan nanj,
in je tem bolj ljubil rodovinsko življenje, kolikor
manj je užil tihih radostij.

Misel, da zgubi svojega očeta, mučila je nje¬
govo srce, a položaj ubogega bolnika, katerega je
uganil iz pisma, ga je strašil. Predstavljal si je ubo-
zega očeta, ostalega v pustej vasi v oskrbi neumne
starke in poslov . . . trpečega in ugasujočega v te¬
lesnih in duševnih mukah. Vladimir Andrejevič očital
si je neodpustljivo neskrbnost. Daši ni dolgo dobil
nobene vesti od očeta, vender se ni potrudil kaj po-

20

izvedeti, misleč, da se je podal on na potovanje,
ali pa da ima preveč skrbij z gospodarstvom.

Sklenil je, potovati k njemu, in celo odpove¬
dati se službi, ako bi očetova bolezen zahtevala nje¬
gove navzočnosti. Tovariši odšli so, zapazivši nje¬
gov nemir. Ostavši sam, spisal je Vladimir prošnjo
za odpust, zažgal je pipo in uglobil se v globoko za¬
mišljenost . . .

Vladimir Andrejič približal se je k tej postaji,
kjer je moral zaviti na Kistenjovko. Njegovo srce
bilo je napolneno z nekim žalostnim predčuvstvom:
bal se je, da ne bi dobil očeta več živega; pred¬
stavljal si je otožno življenje, ki ga čaka v vasi;
pustost, pomanjkanje tovaršije in skrbi za gospodar¬
stvo, o katerem ni ničesar razumel. Prišedši na po¬
stajo šel je k nadzorniku in poprosil ga za
poštne konje. Nadzornik ga je vprašal, kam misli
potovati, potem mu je pa objavil, da ga konji iz
Kistenjovke čakajo že štiri dni. Kmalu je prišel k
Vladimiru Andrejeviču stari kočijaž Anton, nekdaj
vodeč ga v stajo in skrbeč za njegovega majhnega
konjička. Anton je začel jokati, ko ga je zagledal,
priklonil se mu je do tal, povedal mu, da stari nje-

21

gov gospod še živi, in tekel je zapregati konje.
Vladimir Andrejevič zahvalil se je za ponudeni za-
jutrek, in hitel je odpotovati. Anton ga je vozil po
stranskih potih, in unel se je mej njima sledeči po¬
govor :

„Povej mi blagovoljno, kaj ima moj oče s
Trojekurovim?“

— Bog ve kaj, dragi Vladimir Andrejič;
gospod se je sprl s Kirilo Petrovičem, in ta je šel
k sodišču — če tudi je sam nekaj sodnika. Pa nam
hlapcem ne spodobi se razsojevati gospodske zadeve;
oh zastonj se je upiral pri sodišči vaš oče Kirili
Petroviču: s šibo ne prebiješ klade.

„ Kakor se vidi, ta Kirila Petrovič dela pri
vas, kar hoče!"

— In prav res je to, gospod: za prisednika
se on, slišiš, še zmeni ne, predsednik sodišča je pa
vedno gotov k njegovim uslugam; gospoda prihajajo
k njemu na poklon: tu se res mora reči, če je le
polno korito, se svinje že dobe.

„Ali je res, da bo on vzel naše posestvo?"

— Oh, gospod, slišali smo tako. Pred neka¬
terimi dnevi rekel je Pokrovski cerkovnik na botrinji

22

pri našem starosti: zadosti ste že postopali in vese-
lili se, kmalu vas dobi v roke Kiriia Petrovič; a
kovač Mikita mu je rekel: zadosti je Saveljič, ne
žali botra in ne vznemirjuj gostov. Kiriia Petrovič
je sam zase, a Andrej Gavrilovič tudi sam zase —
a mi smo božji in carjevi; a na tuje povelje še
gumba ne prišiješ.

»Tedaj vi ne marate priti pod gospodarstvo
Trojekurova?"

— Pod gospodarstvo Kirile Petroviča ? Gospod
Bog nas obvaruj in nam prizanesi! Pri njem je še
domačim slabo; a če dobi nas, ne slekel bi nam
samo kože, nego tudi meso. Ne, Bog ohrani nam dolgo
Andreja Gavriioviča, a če nam njega Bog vzame, nam
ni treba drugega gospodarja, kakor tebe: ti si naš
skrbni oče. Ne zapusti nas, in mi se bomo držali tebe.

Pri teh besedah je Anton mahnil z bičem, pri-
trknil z vajeti, ter konji spustili so se v dir.

Ganen od udanosti starega kočjaža umolknil
je Dubrovski, in zamislil se je. Minulo je več ka¬
kor jedno uro, kar ga prebudi Griša s klicem: Tu¬
je Pokrovsko.

23

Dubrovski je privzdignil glavo. Peljal se je
po bregu širokega jezera, iz katerega je tekla rečica,
zvijajoča se mej hribi. Na jednem iz njih, mej go¬
stim zelenim grmovjem, vzdigovala se je zelena
streha in belveder ogromne zidane hiše, cerkev s
petimi kupljami in stari zvonik. Dubrovski poznal
je ta mesta, spomnil se je, da je tam na holmu
dostikrat igral z majhno Marijo Trojekurovo, katera
je bila dve leti mlajša od njega in je že takrat
obetala biti krasotica. Hotel je kaj izvedeti o njej
od Antona; pa nekaka bojazljivost ga je zadrževala.

Približavai se gospodskej hiši, zagledal je
bliščati belo obleko mej drevjem. Takrat je Anton
udaril po konjih, slušajoč skupno častoljubje vaških
kočjažev in voznikov; spustil se je v dir čez most
in mimo vrta. Odpeljavši se iz vasi, vozila sta se
navkreber, in Vladimir zagledal je brezov gozdič, a
na levi, na odprtem mestu — sivo hišico z rudečo
streho; srce mu je začelo biti — pred njim bila je
Kistenjovka in revna hiša njegovega očeta.

Čez deset minut prišel je na gospodsko dvo¬
rišče. Gledal je okrog z nepopisljiviui razburjenjem:
dvanajst let že ni videl svojega doma. Brežice, ki

24

so bile ravnokar posajene okoli ograje, zrastle so.
že v visoka, senčnata drevesa. Dvor, nekdaj olepšan
b  tremi pravilnimi cvetličnimi gredicami, mej kate¬
rimi je držala široka, skrbno pometena pot, premenil
se je v nepokošen travnik, po katerem se je pasel
privezan konj. Psi so zalajali; spoznavši Antona so
pa umolknili in jeli mahati s kosmatimi repi. Posli
prišli so iz družinske sobe in okrožili so mladega
gospoda s hrupnimi izjavi radosti. S težavo mogel
je predreti skoz veselo tolpo, in stekel je na troh-
Ijive stopnice; v veži srečala ga je Jegorovna, in z
jokom je objela svojega gojenca. „Ali si zdrava, ali
si zdrava? 11  ponavljal je, stiskajoč na srce dobro
starko: „kaj je z očetom, kje je on? Kakomuje?“
To trenutje prilezel je v sobano, težko prestavljajoč
nogi, starec visoke rasti, bled in sub, v ponočnej
suknji in ponočnej čepici. „Kje je Volodček?" spre¬
govoril je s slabim glasom, in Vlad mir je goreče
objel svojega očeta. Veselje je bolnika preveč pre¬
treslo, oslabel je, nogi ga nesti nosili; pal bi bil, ko
bi ga ne bil prijel sin. „Zakaj si ustal s postelje?"
rekla mu je Jegorovna: „še na nogah ne more
stati, pa se vlači tod mej ljudmi". Starca odnesli

25

so v spalnico. Rad bi bil govoril ž njim; pa misli
so se mu mešale v glavi, in njegove besede neso
imele nikake zveze. Umolknil je in zadremal je od
trudnosti. Vladimira je pobilo njegovo stanje. Na¬
stanil se je v njegovej spalnici in prosil je pustiti
ga samega z očetom. Domačinci so ga ubogali in
obrnili so se k Griši, peljali so tega v družinsko
sobo in pogostili ga po kmečkej navadi z največjo
prijaznostjo, ter nadlegovali ga z  vprašanji in po¬
zdravi.

Četrto poglavje.

Kjer je bila prej miza polna jedij, tam zdaj
rakva stoji.

Nekaj dnij po svojem prihodu hotel se je mladi
Dubrovski poprijeti gospodarstva, pa oče mu ni
mogel dati potrebnih pojasnil; oskrbnika pa ni imel
Andrej Gavrilovič. Pregledujoč njegove papirje našel
je samo prvo prisednikovo pismo in prvopis njego¬
vega odgovora na ono. Iz tega ni mogel dobiti
jasnega pojma o pravdi, in sklenil je počakati, na-
dejajoe se na pravičnost stvari same.

V tem se je zdravje Andreja Gavriloviča vsako
uro shujšalo. Vladimir je videl, da se bliža njegova

26

smrt, zato se ni umaknil od starca, ki je pal po¬
polnem v detstvo.

V tem je določeni obrok pretekel, a pritožba
ni bila uložena. Kistenjovka bila je Trujekurovijeva.
Šabaškin prišel je k njemu s prikloni, častitkami
in prošnjo, naznaniti M kdaj da prevzame posestvo —
sam, ali dovoli dati komu pooblastilo?" Kiriia Pe¬
trovič bil je ves pobit. Od prirode ni bil sebičen;
želja maščevati se zavlekla ga je predaleč: vest mu
je očitala. Vedel je, v kakem stanji nahaja se njegov
protivnik, stari tovariš njegove mladosti, in zmaga
ni veselila njegovega srca. Grozeče je pogledal
Šabaškina, in iskaje kaj, da bi ga ozmerjal, pa ni
našel dovoljnega predloga k temu, rekel mu je
srdito: „Pojdi ven, jaz te ne potrebujem!" Šabaškin,
videč, da ni pri volji, se je poklonil in hitro odšel;
a Kiriia Petrovič, ostavši sam, začel je hoditi gori
in doli po sobi žvižgajoč: „Grom zmage razlegaj se",
kar je vselej označevalo pri njem nenavadno raz¬
burjenost mislij. Nazadnje ukazal je hitro zapreči
kočijo, oblekel se je gorkejše (to je bilo že konci
septembra), in sam vodeč konje odpeljal se je z
doma.

27

Kmalu je zagledal hišico Andreja Gavriloviča.
Nasprotna čuvstva napolnjevala so njegovo dušo. Za¬
dovoljeno maščevanje iu gospodstvoželje zagluševali
sti do neke stopinje blažejša čutila v njem, nazadnje
so pa vender poslednja zmagala. Sklenil je pomiriti
se s starim svojim sosedom, uničiti sledi prepira,
vrniti mu posestvo. Olajšavši dušo s tem blagim
sklepom, pognal je Kirila Petrovič konje v skok
proti domu svojega soseda — in zapeljal je naravnost
na dvorišče.

Ta čas sedel je bolnik v spalnici pri oknu.
Spoznal je Kirilo Petroviča — strašen nemir poka¬
zal se je na njegovem obrazu: škrlatasta rudečica
spodrinila je navadno bledost, oči so se mu zabli¬
skale in mrmral je nerazumljive glasove. Sin, sedeč
tu za gospodarskimi knjigami, privzdignil je glavo
ter prestrašil se je take silne premembe. Bolnik po¬
kazal je s prstom na dvorišče z izrazom strahu in
jeze. Hitel je privzdigovati krila svoje ponočne
suknje, skušajoč ustati z naslonjača, vzdignil se je
— in pri tej priči je pal. Sin skočil je k njemu;
starec je ležal brez čuvstev, brez dihanja; zadel ga
je mrtvoud. »Hitro, hitro v mesto po zdravnika!"

28

kričal je Vladimir. — „KiriIa Petrovič hoče govo¬
riti z vami,* rekel je prišedši sluga. Vladimir ga je
strašno pogledal. „Povej Kirili Petroviču, da naj se
hitro pobere od tod, če ne, dam ga vreči z dvo¬
rišča . . . pojdi!* Sluga je vesel tekel izpolniti po¬
velje svojega gospoda. Jegorovna sklenila je roki.
„Ljubi naš gospod," rekla je z ihtečim glasom: B ti
boš pogubil samega sebe! Kirila Petrovič nas bo po¬
dušil." „Molči varuhinja," rekel je Vladimir. „Hitro
pošlji po zdravnika v mesto." Jegorovna šla je ven.
V predsobi ni bilo nikogar: vsi ljudje zbežali so na
dvorišče gledat Kirilo Petroviča. Stopili so na stop¬
nice in zaslišali odgovor sluge v imenu mladega go¬
spoda. Kirila Petrovič poslušal ga je sedeč na vozu;
njegov obraz bil je temnejši kakor noč; s prezira¬
njem se je zasmehljal, grozno pogledal posle in
odpeljal se je počasi iz dvorišča. Ozrl se je tudi v
okno, kjer je pred jedno minuto sedel Andrej Gavri-
lovič, kjer ga pa že zdaj ni bilo. Varuhinja stala je
na stopnicah, pozabivši povelje gospodovo. Posli so
se glasno pogovarjali o tem dogodku. Pri tej priči
javil se je Vladimir mej ljudmi in rekel je kratko:
„ni treba zdravnika — oče je umrl".

29

Nastala je zmešnjava. Ljudje planili so v sobo
starega gospoda. Ležal je na naslonjači, na kate¬
rega ga je prenesel Vladimir; desna roka mu je vi¬
sela do tal, glava bila je povešena na prsi — nika-
kega znamenja življenja ni bilo več v vsem telesu,
ki se še ni bilo ohladilo, a bilo je spačeno od smrti.
Jegorovna je tulila, sluge so obstopili mrliča, izro¬
čenega v njih oskrb — umili so ga, preoblekli v
uniformo, narejeno še 1797. leta, in položili so ga
na ravno tisto mizo, pri katerej so tolikokrat stregli
svojemu gospodu.

Peto poglavje.

Tretji dan bil je pogreb. Telo ubogega starca
ležalo je na rakvi, pokrito z mrtvaškim prtom in
obstavljeno s svečami. Obednica bila je polna po¬
slov, ki so se pripravljali, da ga odneso. Vladimir
in sluge vzdignili so rakvo. Duhovnik je šel naprej,
cerkovnik za njim, pojoč mrtvaške molitve. Gospo¬
dar Kistenjovke prestopil je poslednjikrat prag svoje
hiše. Rakvo nesli so skozi gozd — cerkev stala je
onostran gozda. Dan je bil jasen in mrzel, jesensko
listje padalo je z dreves. Prišedši iz gozda, zagle-

30

dali so Kistenjovško cerkev in pokopališče, obsen-
čeno s starimi lipami. Tam je počivalo truplo Vla¬
dimirjeve matere, tam poleg njene gomile bila je že
prejšnji večer izkopana sveža jama. Cerkev bila je
napolnena s Kistenjovškimi kmeti, prišedšimi oddat
poslednji pozdrav svojemu gospodu. Mladi Dubrov-
ski postavil se je na kor; on ni plakal, pa tudi ni
molil; pa njegov pogled bilje strašen. Žalostni obred
se je končal. Vladimir je prvi šel poslovit se s te¬
lesom, za njim pa vsa družina; prinesli so pokrov
in zabili rakvo. Babe so glasno tulile, moški so si
pa z rokami brisali solze. Vladimir in trije sluge
nesli so rakvo na pokopališče, spremljevani od vse
vasi. Rakvo so spustili v grob — vsak navzočnih
vrgel je pest prsti v jamo, zasuli so ga, poklonili 86
in razšli. Vladimir je urno odšel, vse je prehitel in
zginil je v Kistenjovški gozdič.

Jegorovna povabila je v njegovem imenu popa
in vse črkovno služabništvo na sedmino, objavivši,
da se je mladi gospod ne misli udeležiti. In tako
odpravili so se peš oče Anisin, popica Fedotovna in
crkovnik v gospodsko hišo, razgovarjajoč se z
Jegorovno o krepostih pokojnega in o tem, kaj

31

Saka njegovega naslednika. (Prihod Trojekurova in
njemu skazani sprejem bila sta že znana vsej oko¬
lici, in tamošnji politiki prerokovali so temu važne
posledice.)

— Kar bo, to bo, rekla je popica: a škoda
je, če ne bo Vladimir Petrovič naš gospodar. Dober
človek je, ničesar se mu ne more reči.

— Kdo bi bil pa naš gospodar, če ne on?
pretrgala jej je besedo Jegorovna; zastonj prizadeva
se Kirila Petrovič — ni zadel na nobenega bojaz¬
ljivca, moj sokolič se bo že znal braniti, in tudi
Bog ga ne bo zapustil. Pa jako predrzen je Kirila
Petrovič. Ko ga zagledaš, strese te strah in groza,
a hrbet se ti kar tako zvije, takole . . .

— Vse je ničemurno! rekel je duhovnik: in
Kirili Petroviču bodo tudi odpeli mrtvaški zvonovi,
kakor so danes Andreju Gavriloviču: samo pogreb
bo bogatejši, in več gostov bo povabljenih — ali
mari pri Bogu ni to vse jednako?

— Oh, gospod oče! tudi mi smo hoteli sklicati
vso vas, pa Vladimir Andrejevič ni hotel, če tudi
je pri nas vsega dovolj, je s čim pogostiti ... a kaj

32

se hoče? Pa vsaj vas hočem dobro pogostiti, dragi
gosti, ko ni drugih ljudij.

Prijazno obetanje in upanje najti slasten kolač
pospešilo je korake cele druščine, in srečno prišli
so v gospodsko hišo, kjer je že bila pogrnena miza
in pripravljena vodka.

V tem se je Vladimir uglobil v goščo dreves,
z gibanjem in trudnostjo hotel je zadušiti duševni
nemir. Šel je, ne zmeneč se za pot; veje so ga
vedno teple in praskale, noge so se mu udirale v
močvirje — videl ni ničesar. Nazadnje prišel je do
neke dolinice, od vseh stranij obdane z lesom ; po¬
toček se je molče vil mej drevjem, ki je že bilo
pol golo od jeseni: Vladimir je obstal, sedel je na
hladno trato, in mračne misli tlačile so mu dušo ...
Silno je občutil svojo samijo, bodočnost so mu za¬
krivali temni oblaki. Sovraštvo s Trojekurovim na-
znanjevalo mu je nove nesreče. Njegovo malo imenje
utegnilo bi priti v tuje roke; v takem slučaji ča¬
kalo ga je siromaštvo. Dolgo je mirno sedel na
jednem mestu, zreč v tihi tek potoka, nesočega
nekaj porumenelih listov, in živo se mu je pred¬
stavljala predpodoba življenja — predpodoba tako

33

verna in navadna. Nazadnje je zapazil, da se je za¬
čelo mračiti; ustal je in šel iskat pota domov, in
dolgo je brodil po neznanemu gozdu, predno je
prišel na stezico, katera ga je pripeljala naravnost
pred vrata njegove hiše.

Dubrovskemu naproti prišel je pop s svojim
služabništvom. Misel, da je to nevarno predznamenje,
prišla mu je na um. Nehote se je obrnil in skril
se za drevjem. Oni ga neso zapazili in živo razgo-
varjali so se mej seboj: „Ogibaj se slabega in delaj
dobro“, rekel je pop popici. „Tu nemarno nič čakati;
saj ni tvoja nesreča, kakor koli naj se že konča
stvar". Popiča je nekaj odgovorila, pa Vladimir je
ni mogel slišati.

Približavši se k hiši zagledal je mnogo ljudij:
kmetje in posli so se gnjetli po gosposkem dvorišči.
Iz daljave zaslišal je Vladimir nenavaden hrup in
šepetanje. Pri žitnici stala sta dva voza, v vsakega
bili so upreženi trije konji. Na stopnicah stalo je
nekaj neznanih ljudij v uniformah, kakor bi nekaj
govorili mej seboj. „Kaj to pomenja?" vprašal je
on srdito Antona, kateri mu je pritekel naproti:

»kdo so tukaj in kaj hočejo?" —*»Oh, ljubi go-

3

34

spod Andrejič," odgovoril je težko sopeč: »sodišče
je prišlo. Nas bodo dali Trojekurovu, in odvzeli bodo
nas vašej milosti! ..."

Vladimir je povesil glavo; ljudje so obstopili
nesrečnega gospoda. „Ti si naš oče,“ kričali so po-
Ijubujoč mu roki, „mi nečemo druzega gospoda
kakor tebe. Rajši umrjemo, kakor bi te zapustili."
Vladimir jih je gledal in mračna euvstva so ga raz-
burjevala. »Stojte mirno,“ rekel jim je; »jaz bodem
sam govoril s policijskimi uradniki." — »Govori,
oče naš," zakričali so mu iz tolpe, »vzbudi vest tem
zlodejem." Vladimir šel je k uradnikom. Šabaškin
stal je v kapi, upirajoč roki v bok in prevzetno je
gleda! okrog. Predsednik sodišča, visok in debel
mož kakih petdesetih let, rudečega obraza z brkami,
zastokal je in rekel s hripavim glasom, zagledavši
Dubrovskega: „In tako je, vam še jedenkrat pono¬
vim, kar sem rekel: po razsodbi okrožnega sodišča
je zdaj vaš gospodar Kirila Petrovič Trojekurov,
katerega tu zastopa gospod Šabaškin. Ubogajte ga
vse, kar vam poreče; bolj ko ga boste spoštovali,
rajši bo vas imel." Pri tej ostrej šali se je pred¬
sednik sodišča zahohotal. Šabaškin in drugi člani

35

so ga posnemali. Vladimir je kipel od nejevolje,
^Dovolite vprašati, kaj to pomeni?" vprašal je
hladnokrvno veselega predsednika. — „To pomeni,"
odgovoril je prebrisani uradnik: „da smo prišli po¬
staviti v posest Kirilo Petroviča Trojekurova in po¬
prositi druge, da naj odidejo v božjem imenu."

„Pa vi bi se bili zamogli prej obrniti k meni,
kakor k mojim kmetom, ter objaviti vlastelinu, da je
odstavljen od svoje oblasti ..."

„Bivši vlastelin Andrej Gavrilovič Dubrovski
umrl je po božjej volji; a kdo si ti?" rekel je Ša-
baškin s predrznim pogledom: „mi vas ne poznamo,
in vas tudi poznati nečemo."

„Vaše blagorodje, to je naš mladi gospod,"
zaslišal se je glas iz tolpe.

— Kdo se je predrznil odpreti usta? rekel je
grozeč predsednik: kak gospod? Vaš gospod je
Kirila Petrovič Trojekurov . . . slišite tepci.

n Ta ni pravi!" zaslišal se je zopet ravno ta

glas.

— Da, to je punt! zaklical je on: starosta,
he, starosta, semkaj!

Starosta stopil je predenj.

3 *

36

— Poišči brž onega, ki se .je predrznil ugo¬
varjati meni; jaz ga bom . . .!

Starosta se je obrnil k tolpi, vprašujoč, kdo
je govoril. Vsi so molčali. Kmalu nastalo je v zad¬
njih vrstah neko mrmranje, vedno je naraščalo in
hitro spreobrnilo se v najstrašnejše tuljenje. Pred¬
sednik sodišča začel je mileje govoriti, skušal jih je
pomiriti . . . „Kaj ga boste gledali," zakričali so
sluge, „ljudje, zgrabite ga!" in tolpa se je dvignila.
Šabaškin in člani okrožnega sodišča skočili so v vežo
in zaprli duri. »Ljudje, ulomite," zakričal je ravno
ta glas, in tolpa začela je lomiti vrata. »Stojte!"
zakričal je Dubrovski, „tepci, kaj delate. Vi boste
pogubili mene in same sebe; vsak pojdi domov in
pustite me v miru. Ne bojte se, car je milostljiv:
jaz ga bodem prosil, — od. ne bode pustil, da bi
mi trpeli krivico — mi vsi smo njegovi otroci; a
kako se more on potegniti za vas, če se boste pun¬
tali in pobijali?"

Govor mladega Dubrovskega, njegov melodični
glas in njegova veličastna postava imela sta za-
željeni uspeh. Narod je utihnil in razšel se, dvor
se je izpraznil, uradniki sedeli so v izbi. Vladimir

37

stopil je žalosten na stopnice. Šabaškin odprl je
duri in začel je z globokim priklanjanjem zahvalje¬
vati se Dubrovskemu. da se je milostljivo potegnil
za nje.

Vladimir ga je poslušal s preziranjem in ni¬
česar mu ni odgovoril. „Mi smo sklenili,“ nadalje¬
val je prisednik, „z vašim dovoljenjem prenočiti
tukaj; kajti zdaj je že temno, a vaši kmetje utegnili
bi nas napasti na potu. Skazite nam to milost, uka¬
žite postlati v obedniei; ko napoči dan, odpravimo
se domov."

„ Storite, kar vam drago," odgovoril je Do¬
brovski, Jaz nesem več tukaj gospodar."

To 'zgovorivši odšel je v sobo svojega očeta
in duri za seboj zaprl.

Šesto poglavje.

„In zdaj je vse končano!" rekel je Vladimir
sam v sebi. »Zjutraj imel sem še svoj kot in svoj
košček kruha; jutri moram zapustiti hišo, kjer sem
se rodil. Moj oče, — zemljo, kjer on počiva, imel
bo sovražnik, ki je kriv njegove smrti in moje rev¬
ščine! . . .“ Vladimir je zaškripal z zobmi in nje-

38

gove oči ustavile so se na podobi njegove matere.
Slikar jo je predstavil opirajočo se na držaj, v belej
jutranjej obleki z rožo v laseh. „In ta podoba pride
v roke vragu naše družine, 1 * — pomislil je Vladi¬
mir, — „vrgli jo bodo v čumnato za staro šaro z
zlomljenimi stoli vred, ali jo pa obesili v hodniku,
da jo bodo zasmehovali njegovi pasji hlapci; a v
njegovej spalnici, v sobi, kjer je umrl oče, nastanil
se bo njegov oskrbnik ali pa njegov harem. Ne,
ne, tudi on ne sme imeti žalostne hiše, iz katere je
pregnal mene. 11  Vladimir zaškripal je z zobmi,
strašne misli šinile so mu v glavo. Glasovi urad¬
nikov prihajali so mu do ušes; oni so gospodarili,
zahtevali zdaj to, zdaj drugo, in neprijetno so ga
motili v premišljevanji. Nazadnje je vse utihnilo.

Vladimir odprl je predalnike in omare ter
začel pregledovati papirje pokojnikove. Bili so naj¬
več gospodarski računi in dopisovanja v raznih za¬
devah. Vladimir jih je raztrgal, ne čitajoč jih. Mej
njimi našel je zavitek z napisom: »Pisma moje
žene 11 . Z živim gibanjem čuvstev začel je prebirati
jih Vladimir: pisana so bila za časa turške vojne
in bila adresovana na vojsko iz Kistenjovke. Opiso-

39

vala mu je vse svoje življenje na deželi in gospo¬
darska opravila; z rahločutnostjo tožila je čez nji-
jino ločitev in klicala ga domov v objetje dobre
družice. V jednem je izjavila, da je v skrbeh za
zdravje mladega Vladimira; v dragem veselila se je
njegovih zgodnih zmožnostij in prerokovala mu srečno
in sijajno bodočnost. Vladimir se je zamislil v branje ;
njegova duša se je utopila v svet rodovinske sreče,
in niti zapazil ni, kako hitro je pretekel čas: ura
na steni odbila je jednajst. Vladimir stisnil je pisma
v žep, vzel svečo in odšel iz sobe. V sobani spali
so uradniki na tleh. Na mizi stali so kozarci in
steklenice, ki so jih bili izpraznili, in silen duh po
rumu čutil se je po vsej sobani. Vladimir šel je z
mrzenjem mimo njih v predsobo. Tam je bila tema.
Nekdo je, zagledavši luč, skočil s kota. Obrnivši se
k njemu z lučjo, spoznal je Vladimir kovača Arhipa.

„Čemu si ti tukaj?" vprašal ga je z začu¬
denjem.

— Hotel sem ... prišel sem poizvedeti, če so
vsi doma? odgovoril je jecljajoč Arhip.

„A zakaj imaš sekiro seboj?"

40

— Zakaj imam sekiro? Kako hočem hoditi
brez sekire? Ti uradniki so sami razbojniki, le
pazi se . . .

„Ti si pijan, vrzi proč sekiro in prespij se.“

— Jaz pijan? Ljubi gospod Vladimir Andre-
jevič, Bog mi je priča, da niti jedne kaplje nesem
imel v ustih ... in kako bi mi zdaj tudi moglo
priti vino na misel? To je vender nezaslišano: sod-
nijski uradniki hočejo posesti nas, sodnijski urad¬
niki gonijo našo gospodo iz gospodske hiše . . .
Oh, kako smrče ti vragi; vse bi vkupe pometal
v vodo.

Dubrovski se je zmračil.

»Poslušaj me Arhip,“ rekel je on po precej
dolgem molčanji: »pusti svoje neumnosti, uradniki
neso vsega krivi. Prižgi svetilnico in pojdi za menoj."

Arhip vzel je svečo gospodu iz rok, poiskal
je svetilnico za pečjo, jo prižgal, ter odšla sta oba
po stopnicah in šla okoli dvora. Stražnik začel je
biti na železno ploščo, psi so zalajali. »Kdo stoji na
straži?" vprašal je Dubrovski. —»Midve, milostljivi
gospod," odgovoril je tenek glas: »Vasilisa in Lu-
kerja“. — »Pojditi domov," rekel je Dubrovski:

41

»vaju tukaj ci treba". — »Delopust je," rekel je
Arhip. — »Hvala, ljubeznivi naš oče," odgovorili
sti ženski in odšli domov.

Dubrovski je šel dalje. Dva človeka sta se
mu približala; klicala sta ga; Dubrovski je spoznal
Antonov in Grišin glas. »Zakaj ne spita?" vprašal
ju je. — »Kako bi mogla spati," odgovoril je Anton:
»kaj smo doživeli, kdo bi bil to mislil ..."

»Tiho," pretrgal mu je besedo Dubrovski:
»kje je Jegorovna?"

— V gospodskej hiši, v svojej sobi, odgovoril
je Griša.

»Pojdi, pripelji jo semkaj in izpelji iz hiše vse
naše ljudi, da ne ostane notri živa duša razen
uradnikov; a ti, Anton, zaprezi voz.

Griša je odšel; čez jedno minuto javil se je
s svojo materjo. Starka se ni slekla to noč; razen
uradnikov ni nikdo zatisnil očij.

»Ali so vsi tukaj?" vprašal je Dubrovski: »ali
ni nihče ostal v hiši?"

— Nikdo razen sodnijskih uradnikov, odgovoril
je Griša.

42

„Nanesite semkaj sena ali slame, “ rekel je
Dubrovski.

Ljudje tekli so v stajo, in vrnili so se s po-
vesmi sena.

„Naložite ga tam pod stopnice; tako le. No,
dajte mi ognja! 8

Arhip odprl je svetilnico, Dubrovski prižge tresko.

„Stoj,“ rekel je Arhipu: „zdi se mi, da sem
zaprl predsobne duri, pojdi hitro notri in odpri jih.

Arhip stekel je v vežo, duri so bile odprte.
Arhip jih je zaprl s ključem, poluglasno mrmrajoč,
»čemu bi jih neki odpiral? 8  in vrnil se je k Du-
brovskemu.

Dubrovski zažgal je seno s tresko, plamen se
je vzdignil in razsvetil ves dvor.

— Oh! zakričala je otožno Jegorovna: Vladimir
Andrejič, kaj delaš!

„Molči,“ rekel je Dubrobvski. „No, otroci,
zdravi ostanite, jaz grem, kamor me popelje Bog;
srečni bodite s svojim novim gospodarjem! 8

— Naš oče, naš rednik, zakričali so ljudje:
rajši umrjemo — kakor bi te zapustili, mi pojdemo
za teboj.

43

Pripeljali so konje. Dubrovski ušel se je 2
Grišo na voz; Anton udaril je po konjih in odpeljali
so se z dvorišča.

Pri tej priči zgrabil je plamen vso hišo. Stropi
so pokali; goreči bruni začeli so padati, rudeči dim
vil se je nad streho: razlegalo se je otožno tuljenje
in kričanje: »pomagajte, pomagajte!* — »Kaj še,“
rekel je Arhip zlobnim smehom, zreč na požar.

— Ljubi Arhip, rekla je Jegorovna: reši te
malopridneže, Bog ti bo poplačal.

„Kaj še,“ odgovoril je kovač. Ta trenutek
pokazali so se uradniki v oknu, prizadevajoč si
ulomiti dvojno okvirje. Pa streha se je s pokanjem
zrušila — in kriki so utihnili.

Kmalu so posli planili na dvor. Babe so sku¬
šale rešiti svojo hiŠDO opravo, otroci so skakali,
veseleč se ognja. Iskre letele so na vse strani, in
kmalu so se užgale koče. „Zdaj je vse dobro!*
rekel je Arhip: „kako gori! He, iz Pokrovskega se
pač lepo vidi*. Ta trenutek je nova prikazen za¬
vzela nase vso pazljivost: mačka je letala po strehi
gorečih svisel, ne vedoč, kam bi skočila. Uboga
žival je z žalostnim mijavkanjem klicala na pomoč;

44

dečki bi bili kmalu popokali od smeha, gledajoč
njeno obupanje. „Kaj se smejite, hudički," rekel
je jezen kovač: „Ali se ne bojite Boga? Božja stvar
poginja, a vi se smejite," in pristavil je lestvico na
gorečo streho ter zlezel po mačko; ona je razu¬
mela, kaj misli on, in hitro se je obesila na njegov
rokav. Poiuosmojeni kovač zlezel je s svojim plenom
doli. „No zdaj pa zdravi ostanite, dragi moji," rekel
je zbeganim poslom, „jaz nemam tukaj nič več dela;
srečni bodite, in ne imejte me v slabem spominu".
Kovač je odšel; požar je še razgrajal nekaj časa,
nazadnje se je polegel, in kupi oglja žareli so svetlo
brez plamena v uočnej temi; okolu njih so brodili
pogoreli Kistenjovški prebivalci.

Sedmo poglavje.

Drugi dan se je raznesla vest o požaru po
vsej okolici: vsi so govorili o tem z različnim ugi¬
banjem in domuevanjem. Nekateri so trdili, da so
ljudje Dubrovskega, napivši se pri sedmini, po ne¬
previdnosti zažgali hišo; drugi so dolžili uradnike,
ki so se razveseljevali pri naselitvi; mnogi so trdili,
da je on sam zgorel z uradniki in vso prislugo.

45

Nekateri so pa pogodili resnico in trdili, da je
pravi prouzročitelj te nesreče Dubrovski sam. Troje-
kurov sam je prižel na mesto požara in sam je
vodil preiskavo. Pokazalo se je, da so predsednik
in prisednik okrožnega sodišča, odvetnik in pisar,
ravno tako tudi Vladimir Dubrovski, varuhinja Jego-
rovna, sluga Griža, kočjaž Anton in kovač Arhip
zginili, ne ve se kam. Vsi posli so pripovedovali,
da so uradniki zgoreli takrat, ko se je podrla streha.
Njih obgorele kosti bile so izkopane. Babi Vasilisa
in Lukerja pravili sti, da sti videli Dubrovskega in
kovača Arhipa nekaj minut pred požarom. Kovač
Arhip je po občnem pripovedovanji že živ in najbrž
glavni, če ne jedini krivec požara. Dubrovski je bil
jako sumljiv. Kirila Petrovič poslal je gubernatorju
točen popis vsega dogodka, in začela se je nova
pravda.

Kmalu so druge vesti dale dovolj hrane rado¬
vednosti in govoricam. Prikazali so se razbojniki in
širili strah po vsej okolici. Vse naredbe proti njim
pokazale so se nezadostne. Ropanja, jedno večjo od
drugega, so se množila. Ni bilo več varnosti niti na
potih, niti v vaseh. Nekaj voz, napolnenih z razboj-

46

niki, vozilo se je po guberniji, ustavljalo potnike,
prihajalo v sela, ropalo vlastelinske hiše in sežgalo
jih. Njih načelnik slovel je s svojim umom, pre¬
drznostjo in nekakim velikodušjem. Pripovedovali
so o njem razne čudne reči. Ime Dubrovskega bilo je
v vseh ustih, vsi so bili prepričani, da je on in
nikdo drugi poveljnik predrznim zlodejem. Čudili so
se samo jedDej stvari: posestva Trojekurova bila so
prizanešeua; razbojniki njemu neso oropali nobene
žitnice in ustavili nobenega voza. V svojej prevzet¬
nosti pripisoval je Trojekurov to izjemo strahu, ki
ga je umel udihniti vsej okolici, in izvrstnej policiji,
ki jo je uvel on v svojih vaseh. Z začetka smejali
so se sosedje tej Trojekurovljevej prevzetnosti, in
vsakdo je pričakoval, da nepovabljeni gosti obiščejo
Pokrovsko, kjer bodo lahko dosti nabrali; nazadnje
so pa bili prisiljeni dati mu prav in priznavati, da
mu tudi razbojniki skazujejo neko nerazumljivo spo¬
štovanje. Trojekurov se je zmagovalno veselil, in
pri vsakej vesti o kakem novem ropu Dubrovskega
zabavljal je čez gubernatorja, sodnijskega predsed¬
nika, stotnijske poveljnike, katerim se je vselej ne¬
poškodovan odtegnil Dubrovski.

47

V tem se je približal prvi dan oktobra, ko je
bilo praznik cerkvenega blagoslovljenja v Trojeku-
rovljevem selu. Predno prestopimo k popisovanju
poznejših dogodkov, moramo seznaniti čitatelja z
osebami, ki so še zanj nove, ali o katerih bi bili
lahko omenili v začetku naše povesti.

Osmo poglavje.

Čitatelj je morda že uganil, da je hči Kihle
Petroviča, o katerej smo omenili še le nekaj besed,
glavna junakinja naše povesti. V tej dobi, katero
zdaj opisujemo, bila je stara sedemnajst let in njena
lepota bila je v polnem cvetji. Oče jo je silno ljubil
in postopal je ž njo z neko samo njemu lastno trmo;
včasi se je prizadeval ustreči njenim najmanjšim
željam, včasi jo je pa strašil s surovim in strogim
ravnanjem. Prepričan o njenej udanosti, ni nikdar
mogel pridobiti si njene zaupljivosti. Ona se je na¬
vadila skrivati mu svoja čuvstva, kajti nikdar ni
mogla vedeti za gotovo, kako bodo vzprejeta. Ona
ni imela prijateljic in vzrastla je v samoti. Žene in
hčere sosedov zahajale so redkokrat k Kirili Petro¬
viču, katerega razgovori in zabave zahtevale so

48

moških tovarišev, ne pa dam. Ogromna knjižnica,
sestavljena največ iz del francoskih pisateljev 18 .
veka, bila je dana njej na razpolaganje. Oče njen,
ki ni nikdar nič čital razen ^Popolne kuharice", je
ni mogel voditi pri izbiranji knjig, a Maša je se ve
da, premetavši dela vsake vrste, nazadnje ostala pri
romanih. Tako je dopolnjevala svojo odgojo, začeto
nekdaj pod vodstvom mamselle Michot-ove, katerej
je Kitila Petrovič skazoval preveč zaupanja in pri¬
jaznosti. in katero je bil prisiljen na skrivnem po¬
slati na neko drugo posestvo, ko so posledice te
prijaznosti postale preveč javne. Ona je bila dobra
deklica in nikoli ni zlorabila upliva, kateri je imela,
kakor se je videlo, na Kirilo Petroviča, v čemer se
je odlikovala od drugih ljubljenk, katere je on
slednji trenutek menjal. Kitila Petrovič sam jo je
tudi bolj ljubil, kakor vse druge, in črnooki deček,
kakih devet let star porednež, katerega obraz je
spominjal na južne poteze mamselle Michotove, od-
gojeval se je pri njem in priznan je bil za njego¬
vega sina, dasi je mnogo bosih otrok, ki so bili po¬
dobni Kirilu Petroviču kakor krajcar krajcarju, le¬
talo pod njegovimi okni in prištevalo se k poslom.

49

Kirila Petrovič naročil je za svojega majhnega Sašo
(Aleksanderčka) francoskega učitelja, ki je prišel v Po-
krovsko ob času teh dogodkov, ki smo jih tu popisali.

Ta učitelj dopal je Kirili Petroviču s svojo
prijetno vnanjostjo in priprostim obnašanjem. Poka¬
zal mu je spričevala in pismo od jednega Troje-
kurovljevega sorodnika, pri katerem je služil štiri
leta za odgojitelja. Kirila Petrovič je vse to pre¬
gledal, samo z mladostjo svojega Francoza ni bil
popolnem zadovoljen; ne zato, da bi bil mislil, da
se ta ljubeznivi primanjkljaj ne da zjediniti s po¬
trpežljivostjo in skušnjo, ki sti tako potrebni ne¬
srečnemu poklicu učitelja; imel je druge pomisleke,
katere je takoj sklenil objaviti mu. Zato je velel
poklicati k sebi Maričko (Kirila Petrovič ni umel
francoščine, in ona mu je navadno prevajala). „Pojdi
semkaj, Marička! Povej temu le musje, da ga sprej¬
mem, pa samo s tem pogojem, da se ne bo pre-
drznil laziti za mojimi dekleti, če ne jaz tega pasjega
sina . . . prevodi mu to, Marička.®

Marička je zarudela; obrnivša se k učitelju
rekla mu je francoski, da se oče nadeja na njegovo
skromnost in lepo vedenje.

4

50

Francoz se jej je poklonil in odgovoril je, da
se nadeja zaslužiti spoštovanje, ko bi mu tudi od¬
rekali prijaznost.

Marička je prevela od besede do besede nje¬
gov odgovor.

„Dobro, dobro!" rekel je Kirila Petrovič.
„Njemu ni treba niti spoštovanja niti prijaznosti.
Njegovo delo je paziti na Šašo in učiti ga grama¬
tike, geografije . . . prevedi mu to.“

Marija Kirilovna zmehčala je v svojem pre¬
vodu surove izraze očetove in Kirila Petrovič od¬
pustil je svojega Francoza v prizidek, kjer je bila
zanj odločena soba.

Marička se ni zmenila za mladega moža. Vzgo¬
jena v aristokratičnih predsodkih bil je učitelj za
njo nekak sluga ali rokodelec, a sluga ali rokodelec
pri njej ni bil popolen človek. Ona ni zapazila utiša,
katerega je napravila na Deforgea, niti njegove
osupuenosti, niti njegovega trepetanja, niti njegovega
spremenjenega glasu. Potem ga je nekaj dnij za¬
poredoma videla dosti pogostem, pa ga ni smatrala
za vrednega, da bi se kaj menila zanj. Na nek ne¬
pričakovan način dobila je o njem popolen nov pojem.

51

Na dvoru pri Kirili Petroviči imeli so navaduo
nekaj medvedov, ki so napravljali glavno zabavo
Pokrovskeniu vlastelinu. V prvej mladosti pripelja-
vali so slednji dan mlade medvedčke v obednico, kjer
se je Kirila Petrovič po cele ure igral ž njimi,
dražeč jih z mačkami in psički. Ko so vzrastli, pri¬
klenili so jih na verigo, in tako so čakali prave
gonje. Včasih so jih peljali pod okno gospodske
hiše, in zavalili so proti njim vinski sodček, nasajen
z žeblji; medved ga je povohal, potem se ga pa
lahko dotaknil in obodel si je Čape; razsrdivši se
sunil ga je silnejši in silnejša je bila bolečina. Na
to se je silno razjaril, in z rjovenjem zaganjal se
je v sodček, dokler neso odvzeli ubogej živali tega
predmeta prazne besnosti. Včasih so pa upregli dva
medveda v voz, in z lepo ali grdo posadili so nanj
goste ter pustili ju skakati, kakor se jima je po¬
ljubilo. Največja zabava Kirile Petroviča bila je sledeča.

Gladnega medveda zaprli so v prazno sobo,
privezavši ga z vrvjo za železen obroč, zabit v steno.
Vrv je bila skoraj tako dolga kakor soba, tako da
je samo nasproti ležeči kot bil varen pred napadi

grozovite zveri. Pripeljali so navadno kakega no-

4 *

52

vinca k durim te sobe, nepričakovano pahnili ga k
medvedu, zaprli vrata in pustili nesrečno žrtvo samo
s kosmatim puščavnikom. Ubogi gost je z raztrgano
suknjo in opraskanima rokama hitro poiskal varni
kot, pa moral je včasih po cele tri ure stati, stiskajoč
se k steni in gledati, kako razdražena zver kaka
dva koraka proč od njega skače, spenja se na
zadnji nogi, tuli, rjove in sili proti njemu. Nekaj
dnij po učiteljevem prihodu domisli se Trojekurov
nanj, in sklenil je pogostiti ga v medvedovej sobi.
Poklical ga je neko jutro, peljal ga v temni hodnik;
pri tej priči so se odprle neke stranske duri — dva
slugi pahnila sta Francoza notri in zaprla s ključem.
Ko se je učitelj zavedel, zagledal je priklenjenega
medveda; zver je začela tuliti, od daleč vohajoč
svojega gosta, na mah postavila se je na zadnji
nogi in Sla nanj . . . Francoz se ni prestrašil, ni
zbežal in ni čakal napada. Medved se mu je pri¬
bližal ; Deforge izvlekel je iz žepa majhen samokres,
pritisnil ga je zveri na uho in ustrelil. Medved se
je zvalil na tla. Vsi so pribežali, odprli so duri —
Kirila Petrovič je ustopil čudeč se, da se je tako
končala njegova šala.

53

Kirila Petrovič hotel je vsekako zvedeti, kako
se je to zgodilo. Je li kdo prej povedal Deforgeu o
šali, njemu pripravljene), ali zakaj je imel nabasan
samokres v žepu? Poslal je po Maričko. Marička
je prišla in prevajala očetova vprašanja.

„Jaz nesem ničesar slišal o medvedu," odgo¬
voril je Deforge: „pa vedno nosim pri sebi samokres,
ker nesem vajen trpeti razžaljenja, za katero ne bi
mogel, po mojem poklicu, tirjati zadostenja."

Marička ga je gledala s strmenjem, in pre¬
vela je njegove besede Kirili Petroviču. Kirila Pe¬
trovič ni ničesar odgovoril; ukazal je ven vleči
medveda in odreti mu kožo; potem je pa, obrnivši
se k svojim ljudem, rekel: „Kak korenjak je! ni
se ga ustrašil, za Boga svetega, nič se ga ni
ustrašil". Od tega trenutka priljubil se mu je De¬
forge, in ni ga mislil več skušati. Ta slučaj na¬
pravil je silen utis na Marijo Kirilovno. Njena domi¬
šljija bila je razburjena: videla je mrtvega medveda
in Deforgea stoječega zraven njega in mirno razgo-
varjajočega se ž njo. Videla je, da hrabrost in po¬
nosno samoljubje nesta lastni samo jednemu stanu,
in začela je spoštovati mladega učitelja; vsako uro

54

ga je bolj čislala. Mej njima nastale so nekake
razmere. Marička imela je lep glas in velike muzi¬
kalne sposobnosti; Deforge se je ponudil poučevati
jo. Zdaj čitatelju ne bo težko uganiti, da se je
Marička zaljubila vanj, če tudi sama še tega ni pri¬
znavala.

Deveto poglavje.

Zvečer pred praznikom začeli so se shajati
gostje; nekateri ustavili so se v gospodskej hiši in
prizidkih, drugi pri oskrbniku, tretji pri duhovniku,
četrti pri premožnejših kmnetih; staje bile so na¬
polnjene s potnimi konji, skednji in dvori pa z raz¬
nimi vozovi. Ob desetih zjutraj zvonilo je k maši,
in vsi so drli k novej zidanej cerkvi, katero je dal
sezidati Kirila Petrovič in jo olepšal slednje leto s
svojimi darovi. Zbralo se je toliko pobožnih molilcev,
da prosti kmetje neso našli prostora v cerkvi, in so
stali v lopi in ograji okrog cerkve. Maša se še ni
začela. Čakali so Kirilo Petroviča. On se je pripe¬
ljal s šestimi konji, in veličastno je šel na njemu
odločeno mesto, spremljevan po Mariji Kirilovni.
Pogledi moških in ženskih uprli so se v njo — prvi
so občudovali njeno krasoto, druge pa pazljivo ogle-

55

dovale njeno obleko. Začela se je maša; domači
pevci peli so na koru, Kirila Petrovič pel je ž njimi,
molil, ne ozirajoč se niti na desno niti na levo, in s
ponosno ponižnostjo priklonil se do tal, ko je dija-
kon glasno omenil stavitelja te hiše božje.

Maša se je končala. Kirila Petrovič je šel
prvi h križu. Vsi drugi šli so v vrsti za njim, so¬
sedje stopili so k njemu s spoštovanjem, dame so
pa obstopile Maričko. Kirila Petrovič je, prišedši iz
cerkve, vse povabil na obed, na to se je pa ušel na
voz in podal se domov. Vsi so se odpeljali za
njim. Sobe so se polnile z gosti; vsak trenutek
ustopili so novi obrazi in le s težavo mogli so pro¬
dreti do gospodarja. Dame usedle so se spodobno v
polukrogu, bile so oblečene v starošegna, ponošena
in draga oblačila, vsa v biserih in briljantih; možki
so se rinili okrog kavjara in vodke, in glasno raz-
govarjali se o raznih stvareh. V sobani pogrinjali
so mizo za osemdeset ljudij; sluge begali so sem
ter tja, razstavljali steklenice in gladili prte. Na¬
zadnje je opravnik objavil: jedi so prinesene — in Ki¬
rila Petrovič ušel se je prvi za mizo, za njim so se
dvignile dame in prevzetno zasele svoja mesta, pa-

56

zeč nekoliko na starost; gospice so se stisnile
vkupe, kakor preplašena čeda koz, in usele so se
jedna poleg druge; njim nasproti useli so se moški;
na konci mize sedel je učitelj poleg malega Šaše.

Sluge začeli so raznašati krožnike po činih;
kadar neso dobro vedeli, ravnali so se po Lavater-
jevib hipotezah in skoro nikdar se neso motili.

Kirila Petrovič gledal je veselo svoje pirova-
nje, in radoval se je sreče gostoljuba.

Zdaj se je pripeljal na dvorišče voz z šestimi
upreženimi konji.

r Kdo je to?“ vprašal je gospodar.

„ Spicin, Anton Pafnutjič," odgovorilo je nekaj

ljudij.

Duri so se odprle — in Anton Pafnutjič, de¬
bel, kakih petdeset let star mož, z okroglim koza¬
vim obrazom in s trojnim podbradkom privalil se je
v obednico, klanjajoč in smehljajoč se, ter premiš¬
ljujoč, kako bi se opravičil.

„Jedne vilice, nož, krožnik in prtič semkaj!"
zaklical je Kirila Petrovič: „Pokorno te prosim, An¬
ton Pafnutjič, usedi se in povej, kaj to pomeni: pri
maši te ni bilo, in pojedino bil bi skoro zamudil?

57

Kaj takega ne bi bil pričakoval od tebe: ti si po¬
božen, in tudi dobre jedi čislaš.*

»Oprostite,* odgovoril je Anton Pafnutjič, uti-
kajoč prtič v gumbovo luknjo svoje grabaste suknje:
»prosim, oprostite gospod Kirila Petrovič, jaz sem
se dosti zgodaj podal na pot, pa nesem še prešel
deset vrst, ko mi je počila šinja na kolesu — kaj
sem hotel? K sreči ni bilo daleč od vasi; da smo
prišli v vas, poiskali kovača in popravili vse, mi¬
nulo je ravno tri ure — nič se ni dalo pomagati.
Peljati se po bližnjici čez »Kistenjovski* gozd se
nesem upal, in naredil sem ovinek.*

„Ehe,“ pretrgal je besedo Kirila Petrovič: »ti
tedaj nesi hrabreč: kaj se bojiš?*

»Kako bi se ne bal, dragi moj, Kirila Petro¬
vič, pomislite Dubrovskega — kajti hitro lahko pri¬
deš njemu v kremplje. On je korenjak, ki se niko¬
gar ne ustraši in nikomur ne odpusti, a mene bi s
kože djal.“

»Zakaj pa tako odlikovanje?*

»Zakaj, dragi Kirila Petrovič? Za pravdo po¬
kojnega Andreja Gavriloviča. Ali nesem jaz, vam na
ljubo, to je po svojej vesti in pravici spričal, da

58

Dubrovski poseduje Kistenjovko brez vsake pravice,
a le po vašej milosti? In pokojnik (Bog mu daj ne¬
besa!) mi je obetal po svoje zmeniti se z menoj, a
sinček bo držal besedo svojega očeta. Do zdaj me
je Bog varoval, oropali so mi samo jedno žitnico, a
kmalu se bodo lotili moje hiše."

„A  v hiši imeli bodo veselje," opomnil je Ki-
rila Petrovič: „čaj, rudeča pušica je nabita."

„Ne, dragi moj, Kirila Petrovič; bila je polna,
a zdaj se je čisto spraznila."

„Nikar ne lagaj, Anton Pafnutjič. Mi poznamo
tebe: kam bodeš pa ti zapravil? Doma živiš slabši
kakor svinja, nikogar ne vabiš v gosti, svoje kmete
odiraš, — in samo na kup spravljaš."

„Vi se vedno šalite, oče, Kirila Petrovič,"
mrmral je Anton Pafnutjič smeje se. „Bog ve, da
sem ubožal," in Anton Pafnutjič zataknil je gospod-
sko šalo gospodarjevo z debelim kosom ribje pa¬
štete.

Kirila Petrovič ga je pustil v miru, in obrnil
se je k novemu predsedniku okrožnega sodišča, ki
je prišel k njemu v gosti in sedel na drugem konci
mize poleg učitelja.

59

„No, gospod predsednik, pokaži nam svoj po¬
gum; ujami nam Dubrovskega . 8

Predsednik seje prestrašil, poklonil se, zasmeh-
Ijal se in zajecljal nazadnje: „potruditi se hočemo,
vaša prevzvišenost . 8

„Hm! potruditi se hočemo. Davno se že tru¬
dite, pa še zmirom nič ni . 8

„Res je to, vaša prevzvišenost , 8  odgovoril je
popolnem zbegan predsednik.

Gosti so se zasmejali. »Ljubim fanta radi od¬
kritosrčnosti , 8  rekel je Kirila Petrovič. „Pa škoda
je pokojnega predsednika Tarasa Aleksejeviča: ko
ne bi bil on zgorel, bilo bi po okolici že vse mirno.
A kaj se sliši o Dubrovskem? Kje so ga videli po¬
slednji pot ? 8

»Pri meni, Kirila Petrovič , 8  odgovoril je debel
ženski glas, „prošli torek je kosil pri meni.“

Vsi pogledi so se obrnili v Ano Savišno Glo-
bovo, jako priprosto udovo, katero so vsi ljubili za¬
radi njenega dobrega in veselega značaja. Vsi so
bili radovedni, kaj bo povedala.

„Povedati moram, da sem pred tremi tedni
poslala oskrbnika na pošto s pismom na mojega

60

Vanjušo. Jaz sina ne razvajam, in ga tudi ne morem,
ko bi ga tudi hotela; pa vi sami veste, da se gardin
častnik mora dostojno postaviti, in jaz delim z
Vanjušo svoje dohodke. Poslala sem sinu 2000
rubljev, četudi mi je Dubrovski večkrat prišel na
um; pa mislila sem si: mesto je blizu, samo sedem
vrst od tod, morda jih bo tja srečno prinesel z
božjo pomočjo. Jaz gledam: oskrbnik vrnil se je še
le zvečer, raztrgan in peš. Rekel mi je: „Mati, Ana
Savišna, razbojniki so me oropali, in malo je manj¬
kalo, da me neso ubili. Sam Dubrovski je bil, hotel
me je obesiti, pa prizanesel mi je in spustil me;
zato me je pa do dobrega obral, vzel mi je konja
in voz“. Jaz sem skoraj omedlela. Moj Bog, kralj
nebeški! Kaj bo z mojim Vanjušo? Ničesar se ni
dalo storiti; spisala sem novo pismo, povedala sem
mu vse, in poslala mu svoj blagoslov brez vsakega
groša

»Minul je teden, minulo je štirnajst dnij. Kar
se pripelje na moje dvorišče nek voz. Nekak general
hotel je govoriti z menoj; vzprejela sem ga. Prišel
je k meni kakih pet in trideset let star človek,
črnkastega obraza, črnih las, z brkami in brado,

61

pravi portret Kulneva; predstavil se mi je kakor
prijatelj in tovariš mojega pokojnega moža Ivana
Andrej eviča; potoval je mimo in ni mogel, da ne bi
se oglasil pri nj ego vej udovi. Pogostila sem ga, s
čemer sem mogla, in razgovarjala sva se o tem in
onem, nazadnje tudi o Dubrovskem. Povedala sem
mu svojo nesrečo. General je zmračil obraz. „To je
čudno," rekel je on, »jaz sem čul, da Dubrovski na¬
pada samo bogatine, in deli se ž njimi, a ne oropa
nikogar do čistega. A ubijalstva ga nikdo ne dolži;,
morda je tukaj kaka sleparija? Ukažite poklicati
vašega oskrbnika!" Šli so po oskrbnika. Ta je prišel.
Ko je zagledal generala, se je zelo prestrašil. „Po-
vejte mi, bratec, kako te je oropal Dubrovski in
kako te je hotel obesiti?" Moj oskrbnik se je stresel
in padel je k nogam generalu. »OSe, kriv sem:
skušnjava me je zapeljala . . . lagal sem". — »Če
je tako," odgovoril je general: „pa povej, kako se
je zgodilo, in jaz te bodem poslušal". Oskrbnik se
ni mogel spomniti. »No, kaj je,“ nadaljeval je ge¬
neral: »povej, kje si se sešel z Dubrovskim?" —
„Pri dveh smerekah, milostljivi gospod, pri dveh
smerekah". — „Kaj ti je rekel on?" — n Vprašal

62

me je: čegav si, kam greš, in po kaj?“ — „No,
in potem?" — „A potem zahteva! je pismo in denar.
In jaz sem mu dal pismo in denar." — „A on?"

— „No, a on . . . milostljivi gospod, odpustite mi."

— „Nu, kaj je naredil on?" — „Vrnil mi je pismo
in denar ter je rekel: Pojdi z Bogom, in oddaj
pismo na pošto". — „Nu!“ — „Oee, kriv sem." —
„Jaz ti bodem že pokazal, golobček," zagrozil se mu
je general. „In vi gospa, ukažite preiskati njegov
kovčeg, in izročite meni tega goljufa, jaz ga bodem
že naučil." Jaz sem si precej domislila, kdo je bil
njega prevzvišenost; nič mi ni bilo treba govoriti ž
njim. Kočjaža sta privezala oskrbnika na kozla,
denar so našli; general je kosil pri meni, potem je
pa odpotoval in odpeljal oskrbnika seboj. Oskrbnika
so našli drugi dan v gozdu privezanega k hrastu
in odrtega kakor lipo".

Vsi so molče poslušali pripovedovanje Ane
Savišne, posebno gospodične. Mnoge so na skrivnem
čislale Dubrovskega, videč v njem romantičnega
junaka, posebno Marija Kirilovna, vročekrvna sanja-
rica, napojena s tajnostnimi strahovi Ratcliffa.

63

„In ti, Ana Savišna, misliš, da je bil pri tebi
sam Dubrovski?“ vprašal je Kirila Petrovič. „Jako
se motite. Ne vem, kdo je bil pri tebi v gostih, a
sam Dubrovski ni bil.“

— Kako, milostljivi gospod, da ne Dubrovski ?
A kdo drugi, kakor se on vozi po cestah, ustavlja
potnike in jih preiskuje?

„Ne vem, a Dubrovski ni bil. Jaz sem ga
poznal, ko je bil še o?rok; ne vem, ali so mu po¬
črneli lasje, a takrat bil je kodrast belolas deček;
pa za gotovo vem, da je Dubrovski pet let starji,
kakor moja Marička, in da tedaj nema pet in tri¬
deset let, nego samo kakih tri in dvajset.

— Tako je, vaša prevzvišenost, oglasil se je
predsednik okrožnega sodišča: jaz imam v žepu po¬
pis Vladimira Dubrovskega. V njem je povedano, da
je tri in dvajset let star.

„A,“ rekel je Kirila Petrovič, „dobro, prebe¬
rite ga nam, a mi bomo poslušali; dobro je, če bomo
vedeli, kakšen je, če nam morda pride pred oči, tako
se ne bo odtegnil."

Predsednik izvleče iz žepa jako zamazan list pa¬
pirja, ponosno razgrne in začne čitati s pojočim glasom:

64

„Opis Dubrovskega, sestavljen po izpovedbi
njegovih poslov: On je 24 let star, srednje postave,
čistega obraza, brado si brije, oči ima rujave, lase
rumenkaste, nos raven. Posebnih znamenj se ni zve¬
delo nobenih. “

„In samo to!“ rekel je Kirila Petrovič.

— Samo to, odgovoril je predsednik, zganu-
joč list.

„Jaz vam čestitam, gospod predsednik. To je
pa pravi popis! Po tem popisu boste težko našli
Dubrovskega. Toliko jih je srednje velikosti, rume¬
nih las, ravnega nosu in rujavih očij! Stavim, da
boš cele tri ure govoril z Dubrovskim, pa se še
Bpomnil ne boš, s kom te je Bog vkup pripeljal.
Reči se mora, prebrisane glave ste uradniki.”

Predsednik je skromno utaknil svoj papir v
žep in molče se je lotil gosi z zeljem; v tem so
sluge že nekolikokrat obšli goste, nalivajoč kozarce.
Nekaj steklenic kavkaškega vina je že bilo odma-
šenih in popito za šampanjec: obrazi so se začeli
rudečiti, razgovor bil je vedno glasnejši, gostejši in
veselejši.

65

»Nikdar ne bomo več,“ nadaljeval je Kirila
Petrovič, »imeli takega sodnijskega predsednika, ka¬
kor je bil pokojni Taras Aleksejevič! Ta ni bil
nikakšen glupec, nikakšen kričač. Le škoda je, da
je zgorel, njemu ne bi ušel noben človek cele roparske
družbe. Vse do zadnjega bil bi polovil, tudi sam
Dubrovski ne bi se mu odtegnil. Taras Aleksejevič
bi bil vzel od njega denar, pa tudi njega ne bi bil
izpusti). Taka je bila pokojnikova navada. Nič ne po¬
maga; vidi se, da se boni moral jaz lotiti te stvari
in podati se na razbojnike s svojimi domačimi
ljudmi. Najprej izberem dvajset ljudij in očistil bom
tatinski gozd; ti ljudje neso boječi, nobeden se
sam ne boji medveda in tudi pred razbojniki ne
bodo bežali.

— Ali je zdrav vaš medved, milostljivi go¬
spod Kirila Petrovič? vprašal je Anton Pafnutjič,
domislivši se pri teh besedah svojega kosmatega
znanca in nekih burk, katerih žrtva bil je skoraj on.

„Miša je mrtev,“ odgovoril je Kirila Petrovič:
»umrl je slavne smrti od sovražnikove roke. Tukaj
je njegov zmagovalec!" Kirila Petrovič pokazal je

5

66

na učitelja, Francoza. 8 0n se je maščeval za tvojo . . .
dovoli reči ... saj se spominjaš?*

— Kako bi se ne spominjal? rekel je Anton
Pafnutjič, praskajoč se, prav dobro- se še spo¬
minjam. Torej umrl je Miša, — škoda ga je, za
Boga, da ga je škoda! Kak burkež je bil, kako
modra zver! Takega medveda kmalu ne najdeš. Pa
čemu ga je ubil musje?

Kirila Petrovič začel je z velikim veseljem
pripovedovati junaška dela svojega Francoza, kajti
imel je srečno sposobnost, bahati se z vsem, kar
ga je okroževalo. Gostje so pazljivo poslušali povest
o Mišinej smrti in strmeč pogledovali Deforgea, ka¬
teri je ne sluteč, da se razgovor suče o njegovej
hrabrosti, mirno sedel na svojem mestu in delal
nravstvene opazke svojemu gojencu.

Obed, ki je trajal do treh popoludne, se je
končal; gospodar je položil prtič na mizo in vsi so
ustali in odšli v salon, kjer jih je čakala kava,
kvarte in nadaljevanje pira, tako slavno začetega v
obeduici.

67

Deseto poglavje.

Okoli sedmih zvečer hoteli so nekateri gostje
oditi, pa gospodar, razvnet od punša, ukazal je za¬
preti vrata in objavil je, da ne pusti nikogar z
dvora do jutra. Zagrmela je godba, duri v sobano
so se odprle in ples se je začel. Gospodar in nje¬
govi najboljši prijatelji sedeli so v kotu, praznili
kozarce in radovali se veselja mladine. Starka so
kvartale. Bogatirjev bilo je manj nego dam, kakor
je to povsod, kjer ne stoji kaka ulanska brigada;
vsi moški, godni za ples, bili so pobrani. Učitelj
se je najbolj odlikoval: vse gospodičine so ga izbi¬
rale in našle, da zna jako spretno plesati valček.
Nekolikokrat se je vrtil z Marijo Kirilovno in go¬
spodičine gledale so ironično za njima. Nazadnje je
okrog poiunoči utrujen gospodar prekratil ples in
ukazal je prinesti večerjo, sam se je pa spat od¬
pravil.

Nenavzočnost Kiriie Petroviča dala je društvu
več svobode in živosti; bogatirji so se predrznih
usesti se poleg dam, dekleta so se smijala in šepe¬
tala s svojimi sosedi, dame so se glasno razgovar-

jale čez mizo. Možki so pili, prepirali se in hoho-

5 *

68

tali; z jedno besedo: ta večerja je bila jako vesela
in zapustila je mnogo prijetnih spominov.

Jeden sam človek se ni udeleževal tega veselja,
Anton Pafnutjič sedel je mračen in molčeč na svo¬
jem mestu, jedel je razmišljen, in kazal se je jako
nemirnega. Pripovedi o razbojnikih so vznemirile
njegovo domišljijo. Videli bomo kmalu, da je imel
dovolj uzroka bati se.

Anton Pafnutjič, kličeč Boga na pričo, da je
rudeča pušica prazna, ni lagal in ni grešil; rudeča
pušica bila je res prazna; nekdaj v njej shranjeni
bankovci preselili so se v usnjati žep, katerega je
nosil na prsih pod srajco. Prisiljen prenočevati v tu-
jej hiši, bal se je, da ne bi mu odkazali postelje v
kakej samotnej sobi, kamor bi mogli priti tatje;
iskal je z očmi zanesljivega tovariša, in zbral si je
nazadnje Deforgea. Njegova vnanjost, nenavadna moč,
še bolj pa hrabrost, katero je pokazal pri snidenji
z medvedom, o katerem Anton Pafnutjič še misliti
ni mogel brez trepetanja, odločile so njegov izbor.
Ko so ustali izza mize, začel se je kašljajoč Anton
Pafnutjič vrteti okoli mladega Fraucoza, in naposled
se je obrnil k njemu z izjavo.

69

„Hm! hm! ali ne bi mogel prenočiti v vašej
sobi, musje, ali je vam prav? . .

— Que desire monsieur? vprašal je Deforge,
prijazno priklonivši se.

„Oh, škoda! da se ti, musje, še nesi naučil ru¬
ščine. Že ve, mua vu kuše, ali me razumeš?"

— Monsieur, vous n’avez qu’a ordinner, odgo¬
voril je Deforge.

Anton Pafnutjič, jako zadovoljen s svojim zna¬
njem francoskega jezika, začel se je brž odpravljati
spat.

Gosti so se začeli razhajati, in vsak je odšel
v sobo, njemu odločeno; a Anton Pafnutjič šel je z
učiteljem v prizidek. Noč bila je temna. Deforge
razsvetljeval je pot s svetilnico; Anton Pafnutjič šel
je za njim dosti pogumno, in pritisnil je včasih z
roko na skriti žep, da bi se prepričal, če so še de¬
narji v njem.

Prišedši v prizidek prižgal je učitelj luč in za¬
čela sta se slačiti; v tem je Anton Pafnutjič hodil
po sobi, ogledujoč ključavnico in okna ter zmajajoč
pri tem netolažilnem ogledovanji. Duri so se zapi¬
rale samo s pahom, okna neso imela križev. Skušal

70

se je pritoževati Deforgeu, pa njegovo znanje fran¬
coščine bilo je preveč omejeno za tako zložno ob-
jasnenje. Francoz ga ni razumel, in Anton Pafnutjič
bil je prisiljen opustiti svoje pritožbe. Postelji sti
stali druga nasproti drugej; oba sta se ulegla in uči¬
telj je ugasnil luč.

„Purkua vu tuše, purkua vu tuše?" zakričal
je Anton Pafnutjič, napačno spregajoč ruski glagol
tusiti po francoskih pravilih. „Jaz ne morem dormir
v temi “

Deforge ni razumel njegovega klica, in želel
mu je lahko noč.

^Prekleti Francoz! 1 ' godrnjal je Spicin, zavija¬
joč se v odejo. Ali mu je bilo treba gasiti luč?
Zanj je še slabši. Jaz ne morem spati brez luči.
Musje, musje nadaljeval je: „že ve avek vu parle!"

Pa Francoz mu ni odgovarjal in je kmalu
zaspal.

„Kako smrči ta nejevernik — mislil je Anton
Pafnutjič — a meni še spanje na misel ne pride:
lej, kako lahko bi zdaj prišli tatje skozi odprte duri
ali prilezli skozi okno, tega vraga ne bi s topom
prebudil. Musje! musje! Zlodej naj te pobere."

71

Anton Pafnutjič je umolknil. Trudnost in vin¬
ski duhovi so polagoma premagali bojazljivost, začel
je dremati in kmalu trdno zaspal.

Na čuden način se je prebudil, čutil ie v
spanji, da mu nekdo lahno sega za srajco. Anton
Pafnutjič odprl je oči in pri bledej svetlobi jesen¬
skega jutra zagledal je pred seboj Deforgea: Fran¬
coz je v jednej roki držal žepni samokres, a z drugo
je segal po priljubljenem žepu. Anton Pafnutjič se
je prestrašil. s Kes ke se, inusje, keskese?" rekel
je s tresočim glasom. »Tiho, molčite!" odgovoril je
učitelj v čistej ruščini: »molčite! ali ste pa zgub¬
ljeni. Jaz sem — Dubrovski!"

Jednajsto poglavje.

Zdaj poprosimo čitatelja za dovoljenje, po¬
jasniti poslednje dogodke naše povesti s prejšnjimi
okoliščinami, katerih nesmo še utegnili povedati.

Na postaji N. v hiši nadzornika, katerega smo
že omenili, sedel je v kotu potnik z mirnim in po¬
trpežljivim obrazom; moral je biti kak majhen me¬
ščan ali inoztmec, to je človek, ki ni dosti veljal
pri pošti. Njegov voz stal je na dvorišči čakajoč
mazanja. V njem ležal je kovčeg, boren dokaz ne

72

baš velikega premoženja. Potnik ni pil niti kave,
niti čaja; gledal je neprestano v okno in žvižgal
v veliko nezadovoljnost gospe nadzornice, sedeče za
zastorom.

„Da je Bog moral poslati tega žvižgalca,“ rekla
je poluglasno, „ob, zmiraj žvižga; da bi počil ta
prokleti tujec!*

— A kaj, rekel je nadzornik; ali je kaj hu¬
dega? naj žvižga.

„Kaj hudega?" odgovorila je srdita soproga,
„ali ne veš, kaj to pomenja?"

— Kaj pomenja? Da žvižganje prežene denar.
A Pahomovna! Pri nas naj žvižga ali ne, denarja
itak nemarno.

„Pa pusti ga dalje, Sidorič. Zakaj ga zadr¬
žuješ? Daj mu konje, pa naj se pelje k vragu.“

— Počaka naj, Pahomovna; v staji so samo
troji konji; četrti pa počivajo. Pomisli, utegnili bi
priti kaki boljši potniki; jaz se nečem staviti v ne¬
varnost za tega Francoza. Lej, tako je! tam se že
nekdo pelje! Ehe! he! in tako naglo! ali ni general ?

Voz je ostal pri stopnicah. Sluga skočil je s
kozla, odprl je duri, in čez jedno trenutje prišel je

73

mlad človek v vojaškej suknji in belej kapi k nad¬
zorniku: za njim prinesel je sluga pušico in postavil
jo na okno.

„ Konje!“ zakričal je častnik z ukazujočim
glasom.

— Brž! odgovoril je nadzornik: prosim za
vozni list.

„Jaz nemam voznega lista. Tu se peljem v
stran; ali me ne poznaš?"

Nadzornik se je prestrašil in hitel je klicat
voznike. Mladi človek začel je hoditi gori in doli
po sobi, stopil je za zastor in vprašal je tiho nad¬
zornico: kdo je ta tujec?"

„Bog ve," odgovorila je nadzornica: „nekak
Francoz; tukaj že pet ur čaka na konje in žvižga.
Jaz sem se ga že naveličala."

Mladi mož začel se je razgovarjati s Fran¬
cozom.

„Kam potujete?" vprašal ga je.

— V bližnje mesto, odgovoril je Francoz: od
tam grem k nekemu vlastelinu, kateri me je najel
za učitelja, ne da bi me poznal. Jaz sem upal biti
že danes v mestu, pa gospod nadzornik sklenil je,

74

kakor se vidi, drugače. V tej deželi je težko dobiti
konje, gospod častnik.

„A h kateremu tukajšnjemu vlastelinu ste na¬
menjeni ?“ vprašal je častnik.

— K Trojekurovu, odgovoril je Francoz.

„K Trojekurovu? Kak Trojekurov je to?

— Ma foi, monsieur, jaz  sem slišal o njem
malo dobrega. Pripovedujejo, da je on prevzeten in
trmast gospod, strog s svojimi domačimi ljudmi, da
ga nikdo ne more trpeti, da vsi trepetajo pred nje¬
govim imenom, pa tudi z učitelji (avec les outchitels)
se ne šali.

„Prosim, kako se pa upate iti k takej pošasti? 8

— Kaj se hoče, gospod častnik? On mi po¬
nuja dobro plačo, 3000 rubljev na leto in vse prosto.
Morda bodem jaz srečnejši od drugih. Jaz imam
staro mater: polovico svoje plače hočem poslati
njej, da bo imela s čim živeti, iz ostalih denarjev
se bo v petih letih nakupičila majhna glavnica, za¬
dostna za mojo neodvisnost, in tedaj: bon soir,
pojdem v Pariz, in poprimem se kake kupčije.

75

„Ali te pozna kdo v Trojekurovljevej hiši?"
vprašal je on.

— Nikdo, odgovoril je učitelj: mene je on
pismeno najel po nekem svojem prijatelji, ki ima
mojega rojaka za kuharja, iu ta me je priporočil.
Povedati vam moram, da se jaz nesem učil za uči¬
telja, ampak za sladčičarja; pa povedali so mi, da
je v vašej deželi poklic učitelja mnogo ugodnejši...

Častnik se je zamislil. „Pos!ušajte,“ pretrgal
je on besedo Francozu: „kaj pa, ko bi namestu te
bodočnosti predložil vam kdo 10.000 rubljev v go¬
tovih denarjih s tem pogojem, da se precej vrnete
v Pariz? 0

Francoz je pogledal osupnen častnika, zasmeh-
ljal se je in zmajal je z glavo.

— Konji so pripravljeni! rekel je prišedši nad¬
zornik.

Sluga je pritrdil ravno to.

„Brž,“ odgovoril je častnik. „Pojdita ven za
jeden trenutek. (Nadzornik in sluga sta odšla.) „Jaz
se ne šalim, 0  nadaljeval je po francoski: „10.000
rubljev vam dam;  meni je potrebna vaša odsotnost
in vaši papirji."

76

Pri teh besedah odprl je pušico in vzel je
ven zvezek bankovcev.

Francoz ga je debelo pogledal. On sam ni
vedel, kaj bi mislil.

— Moja odsotnost. . . moji papirji, ponovil
je s strmenjem. Tu so moji papirji ... vi se pač
šalite? Čemu bodo vam moji papirji?

Vas to nič ne briga. Jaz vas vprašam, ali ste
zadovoljni ali ne?

Francoz ni verjel svojim lastnim ušesom; po¬
nudil je mlademu častniku papirje, in ta jih je naglo
pregledal.

„Vaš potni list. . . dobro; vaše priporočevalno
pismo; vaš rojstni list . . . lepo. Nu, tu imate de¬
narje, in vrnite se nazaj. Z Bogom!“

Francoz je ostal, kakor bi bil okamenel.
Častnik se je vrnil.

„Skoraj bi bil pozabil najvažnejše: dajte mi
častno besedo, da ne ostanete pri nas . . . častno
besedo".

— Častno mojo besedo, odgovoril je Francoz.
A moji papirji? kaj hočem storiti brez njih?

77

„V prvem mestu objavite, da vas je oropal
Dubrovski. Verjeli vam bodo in dali potrebni potni
list. Zdravi ostanitp; Bog daj, da srečno pridete v
Pariz in najdete mater pri najboljšem zdravji".

Dubrovski odšel je iz sobe, ušel se je na vos
in hitro se odpeljal.

Nadzornik je gledal skozi okno, in ko se je
odpeljal voz, zaklical je svojej ženi: „Pahomovna!
ali veš kaj? to je bil Dubrovski 1 *.

Nadzornica skočila je k oknu, pa bilo je že
prepozno: Dubrovski je bil že daleč. Začela je zdaj
oštevati svojega moža: „Ali se ne bojiš Boga, zakaj
mi nesi povedal poprej, da bi bila videla Dubrov-
skega; a zdaj pa čakaj, kdaj zopet pride 1 *.

Francoz je stal, kakor bi bil pribit. Pogovor
s častnikom, denar — vse se mu je zdelo samo
sanje. Pa zvezek bankovcev bil je v žepu in je dovolj
glasno pričal o dejanstvenosti vsega, kar se je
zgodilo.

On je sklenil najeti konje do mesta. Voznik
ga je odpeljal počasi, in po noči prišla sta do mesta.

Dubrovski, dobivši Francozove papirje, oglasil
se je pogumno pri Trojekurovu in nastanil se v

78

njegovej hiši. Kakeršne koli naj so že bile njegove
namere (mi jih zvemo pozneje), njegovo obnašanje
ni kazalo ničesar sumljivega. To je resnica, da se
je on le malo zanimival za odgujo majhnega Šaše,
dajal mu je dosti prostosti, in tudi ni j strogo po¬
stopal ž njim zaradi lekcij, katere mu je dajal le
zbog videza; s tem večjo marljivostjo sledil je za
muzikalnimi uspehi svoje učenke, in cesto sedel je
po cele ure ž njo za glasovirjem. Vsi so ljubili
mladega učitelja: Kirila Petrovič za njegove spret¬
nosti na lovu, Marija Kirilovna za neizmerno mar¬
ljivost in hlapčevsko udanost, Šaša za prizanesljivost
njegovim muham, posli pa za njegovo dobroto in
radodarnost, ki na videz ni bila v nikakem razmerji
z njegovimi dohodki. Sam on, kakor se je videlo,
bil je navezan na vso rodovino, in štel se je skoraj
za njenega uda.

Minul je skoraj cel mesec od njegovega pri¬
hoda do znanega praznika, in nikdo ni sumil, da se
V skromnem Francozu skriva nevaren razbojnik, ka¬
terega ime je s strahom napolnjevalo vse sosedne
posestnike. Ves ta čas se Dubrovski ni umaknil iz
Pokrovskega, pa sluh o ropauji ni utihnil zbog iz-

79

najdljive domišljije selskih prebivalcev; morda je
pa tudi njegova četa nadaljevala svoje delo tudi v
odsotnosti načelnika. Prenočujoč v jednej sobi s
človekom, katerega je mogel šteti za osobnega so¬
vražnika in glavnega krivca njegove nesreče, se
Dubrovski ni mogel ustavljati skušnjavi. On je dobro
vedel za denarni žep in sklenil si ga je prisvojiti.
Mi smo že videli, kako je prestrašil ubogega Antona
Pafnutjiča s svojim nepričakovanim spreobruenjem
iz učitelja v razbojnika.

Prišedši do mitniške zagraje, pri katerej je
stala že polpodrta stražnica, velel je Francoz ustaviti,
zlezel je z voza in odšel je peš, objasnivši z zna¬
menji vozniku, da mu podari voziček in kovčeg.
Voznik se je ravno tako čudil njegovej radodarnosti,
kakor Francoz sam ponudbi Dubrovskega. Razsodivši,
da je tujec prišel ob pamet, zahvalil se mu je z
iskrenim poklonom, in ker se mu ni zdelo pametno
voziti se v mesto, podal se je v znano krčmo, ka¬
tere gospodar je bil njegov prijatelj. Tam je ostal
celo noč, in drugo jutro vrnil se je domov s praz¬
nimi konji brez vozička in brez kovčega, z zabuhlim
obrazom in rudečimi očmi.

80

Minulo je nekaj dnij in nič posebnega se ni
zgodilo. Življenje Pckrovskih prebivalcev bilo je jako
jednoobrazno. Kirila Petrovič hodil je na lov, čitanje
in muzikalne lekcije zanimivale so Marijo Kirilovno,
zlasti poslednje. Ona je začela razumevati svoje
lastno srce in priznavati z nekako nejevoljo, da ni
bila ravnodušna za prednosti mladega Francoza.
On s svoje strani ni prestopil meje spoštovanja in
stroge pristojnosti in s tem je pomirjeval njen po¬
nos in bojazljive sumnje. Ona se je vedno z večjo
zaupnostjo udala mikajočej navadi. Dolgočasila se
je brez Deforgea; v njegovej navzočnosti bavila se
je vedno ž njim, v vsem hotela je zvedeti njegovo
mnenje, in v vsem se je strinjala ž njim. Morda
ona še ni bila zaljubljena; pa pri prvej slučajnej
zapreki ali nepričakovanem preganjanji osode mora
je vzplamteti plamen strasti v njenem srci.

Jedenkrat je Marija Kirilovna prišedša v so¬
bano, kjer jo je pričakoval učitelj, s strmenjem za¬
pazila neko pobitost na njegovem obrazu. Ona je
odprla glasovir in prepela nekaj sekiric; pa Du-
brovski se je z izgovorom, da ga boli glava, opra¬
vičil in pretrgal lekcijo, ter zapirajoč sekirice podal

81

jej na skrivnem listek. Marija Kirilovna ni utegnila
premišljati; vsprejela je listek, a obžalovala je to še
tisti trenutek, pa Dubrovskega ni bilo več v so¬
bani. Marija Kirilovna šla je v svojo sobo, razganila
list in prečitala sledeče:

»Ob sedmih zvečer bodite v lopi pri potoku:
jaz moram vsekako govoriti z vami."

Njena radovednost bila je silno razdražena.
Ona je že davno pričakovala priznanja, želeč in bo¬
ječ se ga. Prijetno jej je bilo slišati potrdilo tega,
kar si je domišljevala, pa ona je čutila, da bi zanjo
ne bilo prilično poslušati tako priznanje od človeka,
kateri se po svojem stanu nikdar ne more nadejati,
da bi dobil njeno roko. Ona se je odločila iti na
snidenje, omahovala je samo v tem, kako hoče
vsprejeti priznanje učitelja: z aristokratično nejevoljo,
s prijateljskim opominom, z veselimi šalami ali z
nežnim sočuvstvom. V tem je vsako trenutje po¬
gledovala na uro. Zmračilo se je. Kirila Petrovič
se je ušel igrat boston s prišedšimi sosedi; namizna
ura odbila je tri četrti na sedem, Marija Kirilovna
šla je tiho ven, pogledala je na vse strani in stekla
na vrt.

6

82

Noč je bila temna, nebo bilo je pokrito z
oblaki, dva koraka pred seboj nesi videl; pa Marija
Kirilovna hitela je v temi po znanih stezah in čez
jeden trenutek je bila že v lopi; tukaj je obstala,
da se oddahne ter rovnodušno in mirno stopi pred
Deforgea. Pa Deforge stal je že pred njo.

»Zahvaljujem se vam,“ rekel je s tihim in ža¬
lostnim glasom, »da neste odrekli moje prošnje. Jaz
bi bil obupal, ko ne bi bili prišli."

Marija Kirilovna odgovorila je s pripravljeno
frazo: »Nadejam se, da mi nikdar ne bode treba
zaradi vas obžalovati moje uljudnosti.“

On je molčal; kakor se jej je zdelo, zbiral je
misli: »Okoliščine zahtevajo ... da jaz moram za¬
pustiti vas, 8  rekel je nazadnje: „vi boste skoraj
zvedeli ....  pa pred ločitvijo moram govoriti z
vami.“

Marija Kirilovna ni ničesa odgovorila. V teh
besedah videla je predgovor k pričakovanemu priznanju.

»Jaz nesem to, kar mislite, 8  nadaljeval je po¬
vešajoč glavo, »jaz nesem Francoz Deforge, — jaz
sem Dubrovski.“

Marija Kirilovna je zakričala.

83

»Za Boga, ne bojte se; vam se ni treba bati
njegovega imena. Da, jaz sem oni nesrečnež, kate¬
rega je tvoj oče oropal kosa kruha, pregnal iz go-
spodske hiše in poslal ropat po cestah. Pa vam se
ni treba bati niti za sebe, uiti zanj. Vse je kon¬
čano ... jaz sem mu odpustil, vi ste ga rešili.
Lazil sem okrog njegove hiše, kje bi jo zažgal, kod
se pride v njegovo sobo, in kako mu zapreti vsa
pota za beg; ta trenutek prišli ste vi mimo mene,
kakor nebeška prikazen, in moje srce se je umirilo.
Kazumel sem, da je hiša, kjer prebivate vi, posve¬
čena, da nobeno bitje, ki je z vami v krvnej zvezi,
ne zapade mojemu prokletju. Odrekel sem se ma¬
ščevanju kakor neumnosti. Cele dni lazil sem okrog
Pokrovskega vrta v upanji, zagledati vašo belo obleko.
Na vašh sprehodih plazil sem se za vami od grma
do grma, in osrečevala me je misel, da varujem
vas in da za vas ni nevarnosti tam, kjer sem jaz
na skrivnem navzoč. Nazadnje se mi je ponudila
priložnost ... in nastanil sem se v vašej hiši. Ti
trije tedni bili so za me dnevi sreče; spomin nanje
bode tolažba mojemu otožnemu življenju . . . Danes

sem dobil vest, vsled katere mi ni mogoče več

6 *

84

ostati tukaj. Ločim se od vas še to uro. Pa prej
sem moral to povedati vam, da me ne boste pre¬
klinjali in prezirali. Često mislite na Dubrovskega.
Vedite, da je on bil rojen za kaj druzega, da je
njegova duša umela ljubiti vas, da nikdar ..."

In zdaj se je razlegalo silno žvižganje, Du-
brovski je umolknil.

Prijel je njeno roko in pritisnil jo na goreča
ustna. Žvižganje se je ponovilo. „Z Bogom," rekel
je Dubrovski; „mene kličejo, jedna sama minuta
me lahko pogubi." On je odšel . . . Marija Kiri-
lovna stala je negibljivo. Dubrovski se je vrnil in
prijel jo za roko. „Ko bi vas zadela nesreča in bi
od nikogar ne imeli pričakovati pomoči in pokro¬
viteljstva, ali mi obljubite v takem slučaji pribežati
k meni in zahtevati od mene vse za svoje rešenje?
Ali mi obljubite, da ne zavržete moje udanosti?"

Marija Kirilovna je tiho ihtela. Žvižganje po¬
novilo se je tretjikrat.

„Vi me boste pogubili!" zakričal je Dubrovski,
Jaz vas ne zapustim, dokler mi ne odgovorite: ali
mi obljubite ali ne?“

85

„Jaz vam obljubujem," zašepetala je nboga
krasotica.

Vsa razburjena od snidenja z Dubrovskim vra¬
čala se je Marija Kirilovna iz vrta. Zagledala je,
da je na dvorišči mnogo naroda, pri stopnicah stal
je voz z upreženimi konji, ljudje so begali semtrtja,
vsa hiša je bila po konci; iz daljave zaslišala je
glas Kirile Petroviča in hitela je v svojo sobo, da
ne bi opazili njene odsotnosti. V sobani srečal jo
je Kirila Petrovič, gosti stali so okrog sodnijskega
predsednika, našega znanca, in obsipali ga z vpra¬
šanji. Predsednik, v popotnej suknji, oborožen od
glave do nog, odgovarjal jim je s tajinstvenim in
nemirnim obrazom. „Kje si bila Marička?" vprašal
jo je Kirila Petrovič: „ali si kaj videla gospoda De-
forgea?" Marička je odgovorila, da ne. „Pomisli si,"
nadaljeval je Kirila Petrovič: „predsednik sodišča
prišel ga je prijet in trdi, da je on Dubrovski
sam.“ — „Vsa znamenja, vaša prevzvišenost, “ rekel
je predsednik. — „Oh, bratec," pretrgal mu je be¬
sedo Kirila Petrovič: „pojdi s svojimi znamenji, že
veš kam. Jaz tebi ne dam Francoza, dokler sam ne
preiščem stvari. Kako je mogoče verjeti besedam

86

Antona Pafnutjiča, tega bojazljivca in zarobljenca?
Njemu se je le sanjalo, da ga hoče oropati učitelj.
Zakaj pa to jutro meni ni zinil besedice o tem. . .“
»Francoz mu je zagrozil, vaša prevzvišenost," odgo¬
voril je predsednik, »in zakleti se mu je moral, da
bo molčal." — »Same laži," rekel je Kirila Petro¬
vič: jaz bodem brž vse razjaznil. Kje je učitelj?"
vprašal je ustopivšega slugo. — »Nikjer ga ni najti,
gospod," odgovoril je sluga. — »Tako ga poiščite!"
zaklical je Trojekurov, ki je že začenjal dvomiti.
»Pokaži mi svoja znamenja," rekel je predsedniku,
kateri mu je brž podal papir. »Hm! hm! tri in dvaj¬
set let itd. R-s je tako, pa to še vender ničesar ne
dokazuje. In kje je učitelj ?“ — »Nikjer ga ni najti,"
glasil se je zopet odgovor. Kirila Petrovič bil je
vedno nemirnejši; Marija Kirilovna ni bila niti živa,
niti mrtva. »Ti uboga Marička," rekel je oče: »ali
so te prestrašili?" — »Ne, oče," odgovorila je
Marička: »glava me boli." — »Pojdi, Marička, v
svojo sobo, in ne vznemirjaj se." Marička mu je po¬
ljubila roko in odšla je hitro v svojo sobo; tara je
pala na stol in zastokala je v histeričnem napadu.
Dekle so pritekle, slekle jo s silo, in pomirile jo s

87

hladno vodo in vsakovrstnimi leki; položili so jo na
postelj, in zaspala je.

V tem Francoza neso našli. Kirila Petrovič
hodil je gori in doli po sobi in glasno je žvižgal:
„Grom zmage, razlegaj se!“ Gosti so šepetali mej
seboj; predsednik je kar norel; Francoza neso našli.
Najbrž se je skril, verojetno mu je že kdo prej vse
naznanil. Pa kdo in kako? to je ostalo skrivnost.

Ura je odbila jednajst, in nikdo še ni mislil
na spanje. Nazadnje je Kirila Petrovič rekel srdito
predsedniku: „No kaj ? Znaj, da do dne tu nemaš

ostati, kajti moja hiša ni krčma. S tvojo spretno¬
stjo, bratec, ne boš ujel Dubrovskega, če je to on.
Odpravi se domov, pa za naprej bodi bolj nagel.
Pa tudi vam je čas iti domov, “ nadaljeval je obrnivši
se k drugim gostom. „Ukažiti napreči, jaz hočem
spati."

Tako neuljudno poslovil je Trojokurov svoje

goste.

Trinajsto poglavje.

Minulo je nekaj časa brez vsakega znameni¬
tega slučaja. Pa v začetku sledečega leta zgodilo

88

se je mnogo premen v rodovinskem življenji Kirile
Petroviča.

Trideset vrst od njega nahajalo se je bogato
posestvo kneza Verejskega. Knez je dolgo časa
živel v tujih krajih; z vsem njegovim posestvom go¬
spodaril je nek major v pokoji, pa ni bilo nikake
zveze mej Pokrovskim in Arbatovom. Pa konci maja
meseca se je vrnil knez iz inozemstva in prišel je
na svoje posestvo, katerega še ni videl v svojem
življenji. Vajen raznih zabav, ni mogel prenašati
samote, in tretji dan po svojem prihodu podal se
je obedovat k Trojekurovu, s katerim sta bila nekdaj
znana.

Knez je imel kakih petdeset let, a videti je
bil mnogo starši. Izobilnost vsake vrste spodkopala
je njegovo zdravje in položila nanj neizbrisljiv pečat.
Vzlic temu je njegova vnanjost bila prijetna in zna¬
menita in navada, biti vedno v družbi, dajala mu
je neko ljubeznivost zlasti z ženskami. On je ne¬
prestano trebal zabave, vedno se je dolgočasil. Ki-
rila Petrovič je bil neizrečeno zadovoljen z njego¬
vim obiskom, smatral je to za znak spoštovanja od
človeka, ki pozna svet. On ga je po svojej navadi

89

začel gostiti z razkazovanjem svojih naprav, peljal
ga je na pasji dvor. Pa knez bi se bil kmalu za¬
dušil v pasjej atmosferi in hitel je ven, mašeč nos
z robcem, napojenim z dišavami. Starinski vrt z
obrezanimi lipami, štirivoglatim ribnikom in pravil¬
nimi drevoredi mu ni dopal; on ni ljubil angleških
vrtov in tako imenovane prirode, pa hvalil je iu
navduševal se za vse. Sluga prišel je objavit, daje
pripravljeno kosilo. Šla sta h kosilu. Knez je malo
šepal, utrudil se je bil od hoje, in obžaloval je že
svoj obisk.

Pa v sobani ju je srečala Marija Kirilovna —
in starega lahkoživca je osupnila njena lepota. Tro-
jekurov je posadil gosta zraven sebe. Njena prisot¬
nost oživela je kneza, bil je vesel ter posrečilo se
mu je nekolikokrat, obrniti nase njeno pozornost s
svojim pripovedovanjem. Po obedu nasvetoval je
Kirila Petrovič jezditi na sprehod, pa knez se je
izgovarjal, pokazujoč na svoje baržunaste čevljičke
in šaleč se s svojo podagro. In on je nasvetoval z
vozom peljati se na sprehod; zato namreč, da bi se
ne ločil od svoje mile sosede. Zapregli so voz;
starca in krasotica useli so se nanj. Razgovor se

90

ni nič pretrgal. Marija Kirilovna poslušala je z ve¬
seljem priliznjene in vesele poklone svetnega človeka.
Kar na jedenkrat vprašal je Verejski Kirilo Petro¬
viča: kaj pomeni to pogorelo poslopje, in je li nje¬
govo ? Kirili Petroviču se je zmračil obraz: spomini,
ki jih je vzbujalo v njem pogorelo poslopje, neso
bili prijetni. On je odgovoril, da je zdaj njegovo,
prej pa je bilo Dubrovskega. „Dubrovskega,“ ponovil
je Verejski: „kako, tega slovečega razbojnika?" —
Njegovega očeta, odgovoril je Trojekurov; pa tudi
on je bil pravi razbojnik.

»Kam je prešel naš Rinaldo? Ali je ujet, ali
je še živ?“

— Živ in svoboden. Kaj ne, knez! tudi tebe
je nekaj obiskal Dubrovski?

„Da, prošlo leto je, mislim, nekaj požgal in
oropal. Kaj ne, Marija Kirilovna, da bi bilo zanim-
ljivo natančneje spoznati tega romantičnega junaka?"

— Kaj je to zanimljivega! rekel je Trojeku¬
rov: ona je že znana ž njim, dodal je smejoč se.
On jo je cele tri tedne učil godbe, pa, slava Bogu,
on ni ničesar vzel za to poučevanje. In Kirila Pe¬
trovič je začel pripovedovati o psevdofrancoske-

91

učitelji. Mariji Kirilovni ie bilo, kakor bi sedela na
iglah. Verejski poslušal je z veliko pazljivostjo; vse
to se mu je zdelo čudno, in premenil je svoj razgo¬
vor. Ko so se vrnili, velel je zapreči kočijo, in vzlic
silnim prošnjam Kiriie Petroviča odpeljal se je pre¬
cej, ko so spili čaj; pa popreje je povabil Kirila
Petroviča, priti z Marijo Kmlovno k njemu v gosti,
in prevzetni Trojekurov mu je obljubil iz spoštova¬
nja, jemljoč v poštev knežje dostojanstvo, dve zvezdi,
3000 duš rodovinskega premoženja, ker do neke sto¬
pinje stel je kneza Verejskega sebi ravnega.

Štirinajsto poglavje.

Dva dni po njegovem obisku odpravil se je
Kirila Petrovič s hčerjo h knezu Verejskemu. Pri-
bližavši se k njegovemu domu, ni mogel nagledati
se čistih in prijaznih kmetskih koč in gospodske
hiše, sezidane po okusu angleških gradov. Pred hišo
razprostiral se je zelen travnik, po katerem so se
pasle švicarske krave, zvoneč s svojimi zvonci.
Širok gaj obdajal je hišo od vseh stranij. Gospodar
je vzprejel goste na stopnicah in podal je roko
niladej krasotici. Ona je stopila v veličastno sobano,

92

kjer je bila pogrnjena miza za tri ljudi. Knez je
peljal goste k oknu, in odprl se jim je mičen po¬
gled. Volga tekla je mimo, po njej so plavale težko
naložene ladije z razpetimi jadri, in švigali ribiški
čolni, ki se jako primerno imenujejo dušegubnice.
Za reko so se širila polja in vzdigovali holmi; nekaj
vasij oživljalo je okolico. Potem so začeli ogledovati
galerije slik, katere je nakupil knez v tujih deželah.
Knez je razlagal Mariji Kirilovni njih vrednost,
vsebino, zgodovino slikarjev; kazal njih odličnosti in
pomanjkljivosti. Govoril ni o slikah v gladkem jeziku
pedantičnega poznavatelja, pa s čuvstvom in domi¬
šljijo. Marija Kirilovna poslušala ga je z veseljem.

Šli so k obedu. Trojekurov priznaval je po¬
polnem vina svojega Amfitrijona in umetnost nje¬
govega kuharja, a Marija Kirilovna ni čutila naj¬
manjšega nemira in prisiljenosti v pogovoru s člo¬
vekom, ki ga je videla še samo jeden pot v življenji.
Po kosilu povabil je gospodar goste na vrt. Tam
so pili kavo v uti na bregu širokega jezera, pose¬
janega z otoki. Kar se začuje godba, in čoln na
šest veslov primaknil se je prav k uti. Stopili so
v čoln in vozili se po jezeru, okoli otokov, obiskali

93

so nekatere iz njih; na jednem so našli marmorjevo
ploščo, na drugem osamljeno jamo, na tretjem spo¬
minek z napisom, ki je vzbudil v Mariji Kirilovni
dekliško radovednost, katere neso mogli popolnem
zadovoljiti uljudna, pa pomanjkljiva kneževa pojas¬
nila. čas je minul, ne da bi vedeli kedaj. Začelo
se je mračiti. Knez se je z izgovorom, da je hladno
in rosno, hitro vrnil domov; samovar jih je že čakal.
Knez poprosi Marijo Kirilovno, da naj se vede, ka¬
kor gospodinja v hiši samca. In ona nalivala je čaj,
slušajoč pripovedi ljubeznivega pripovedovalca, ka¬
terih ni nikdar zmajkalo. Pri tej priči začuje se
strel — in raketa razsvetli nebo . . . Knez poda
Mariji Kirilovni šal, in povabi njo in Trojekurova
na balkon. Pred hišo v temi plamteli so raznoobrazni
ognji, vrtili in vzdigovali se kakor klasje, razlivali
se kakor vodomet, padali kakor dež ali zvezdni
utrinki, ugašali in znova vzplapolali. Marija Kirilovna
se je veselila kakor dete. Knez Verejski se je
radoval njenega velikega veselja, in Trojekurov bil
je neizrečeno zadovoljen ž njim, kajti smatral je
tous le frais kneza za znake spoštovanja in želje
ustreči mu.

94

Večerja ni bila nič slabša od kosila. Gosti so
se podali v sobe, za nje odločene, in drugi dan
zjutraj ločili so se z ljubeznjivim knezom, obljubivši
drug drugemu, da se kmalu vidijo.

Petnajsto poglavje.

Marija Kirilovna sedela je v svojej sobi in
šivala na vezilnem razproji pred odprtim oknom.
Ona se ni motila v svilah, kakor Konradova ljubica,
ki je naredila rožo z zeleno svilo. Njena igla nare-
jala je v kanefas brez pogreška uzorce izvirnika;
dasi tudi njene misli neso bile pri delu — a daleč proč.

Pri tej priči stegnila se je neka roka skozi
okno in položila pisemce na vezilni razproj, predno
je mogla Marija zbrati svoje misli: In baš zdaj
prišel je k njej sluga, in pozval jo k Kirili Petro¬
viču. Ona je s trepetanjem skrila pismo v nedrije
in hitela je v očetovo sobo.

Kirila Petrovič ni bil sam. Knez Verejski se¬
del je pri njem. Pri pojavu Marije Kirilovne ustal
je knez, molče se poklonil z neko osupnenostjo, ki
njemu ni bila navadna. »Pojdi semkaj, Marička,"
rekel je Kirila Petrovič. »Povedal ti bodem novico,

95

katera te bo, kakor se nadejam, jako razveselila.
Tukaj je tvoj ženin: knez te snubi."

Marička je okameneJa; smrtna bledost pokrila
je njen obraz. Ona je molčala; knez je stopil k
njej, prijel jo za roko in na videz jako ganjen
jo vprašal: „Ali si pripravljena osrečiti me?“ Ma¬
rička je molčala.

„Pripravljena, se ve da pripravljena," rekel je
Kirila Petrovič: „pa veš ti knez, da deklica jako
težko izgovori to besedo. Nu, otroka, poljubita se,
in bodita srečna."

Marička se ni nič ganila, stari knez poljubil
je njeno roko; pri tej priči ulile so se solze po nje¬
nem belem obrazu. Kn^zu se je zmračil obraz.

„Zdaj pa pojdi!" rekel je Kirila Petrovič: „in
posuši solze ter vrni se prav vesela. Da se dekleta
jokajo pri zaroki," nadaljeval je, obrnivši se k Ve-
rejskemu: „to je že stara navada. Zdaj pa knez,
pogovoriva se o glavnej stvari, t. j. o doti."

Marija Kirilovna je s hrepenenjem porabila do¬
voljenje oddaljiti se. Tekla je v svojo sobo, zaprla se
je in dala je svobodo svojim solzam, misleč, da bo
žena starega kneza; on se jej je zdel zoprn in odu-

96

ren . . . Zakon jo je strašil, kakor smrtna kazen,
kakor gomila! . . . Ne, ne! ponavljala je v obu-
panji; rajši pojdem v samostan, rajši vzamem Du-
brovskega ... In zdaj se je spomnila na pismo,
in s hrepenenjem segla je ponj, sluteč, da je nje¬
govo. In res je bilo njegovo, in obsegalo je samo
sledeče besede: „Zvečer ob desetih na prejšnjem
mestu."

Luna je svetila; selska noč bila je mirna; po-
redkem potegnila je kaka sapa, in tiho šumenje za¬
slišalo se je po vsem vrtu.

Kakor senca bližala se je mlada krasotica na¬
značenemu mestu snidenja. Nikogar ni bilo videti;
kar se pokaže Dubrovski pred njo. „Jaz že vse vem,“
rekel je s tihim in otožnim glasom: „ali se še spo¬
minjate svoje obljube?"

—• Kaj ne? Vi mi obetate pokroviteljstvo?
odgovorila je Marička; pa ne jezite se: ono mene
straši. Kako mi pa hočete skazati pomoč ?

„Rešil vas bodem sovražnega človeka."

— Za Boga, ne dotaknite se ga; ne predrz-
nite se ga dotakniti, če me ljubite: jaz nečem biti
kriva nikakega hudodelstva . . .

97

„Jaz se ga ne bom dotaknil: vaša volja je
zame sveta. Vam se ima on zahvaliti za svoje živ¬
ljenje. Nikoli se ne zvrši nikako hudodelstvo na
vaše ime. Vi morate biti čisti tudi v mojih zločinih.
Pa kako vas hočem rešiti grozovitega očeta ?“

— Še je upanje, jaz se nadejam ganiti ga z
svojimi solzami in svojo obupnostjo. On je sicer trdo¬
vraten, pa me jako ljubi.

„Ne gojite praznega upanja: v tem bode on
videl samo navadno bojazljivost in neušečnost, ki sti
lastni vsem mladim dekletom, ki se ne može po
ljubezni, a po modrem proračunenji. Kaj, če on trdno
sklene, osrečiti vas, kljubu vam samim? Če vas po
sili peljejo k poroki ter vas izroči osoda onemoglemu
možu? . . .“

— Tedaj ni moči ničesar storiti, — tedaj
pridite vi po me — in jaz bodem vaša žena.

Dubrovski se je stresel; bled obraz je zarudel
kakor žkrlat, in ravno tisti trenutek je zopet obledel
že bolj, kakor prej.

„Zberite vse moči svoje duše, prosite očeta,
padite k njegovim nogam; predstavite mu grozno
in žalostno bodočnost, vašo mladost, venečo zraven

98

onemoglega in razuzdanega moža; povejte mu, da
vam bogastvo ne prinese niti jedne minute srečo;
ne odjenjajte, ne bojte se njegove jeze in žuganja,
dokler le ostane senca upanja; za Boga, ne od¬
jenjajte. Ko že ne bo drugega sredstva — odločite
se za strašno izjavo: povejte mu, če se ne da spro-
siti ... da se nadejate na strašno zaštito ..."

Tu je Dubrovski zakril svoj obraz z rokama,
najbrž posilile so se mu solze. Marička je pla-
kala . . .

„Ob, grenka in bridka moja osoda!“ rekel je
vzdihujoč. „Za vas bi dal življenje; gledati vas iz
daljave in dotikati se vaših rok, bilo bi za me bla-
ženstvo; a ko se mi odpira možnost, pritisniti vas
na razburjeno moje srce in reči: na veke sem tvoj!
moram se braniti te blaženosti; moram jo suvati od
sebe z vsemi silami 1 Jaz ne smem pasti k vašim
nogam in zahvaliti se nebesom za nerazumljivo in
nezasluženo nagrado. Ob, kako bi moral sovražiti
onega ... pa čutim, da zdaj v mojem srci ni mesta
za sovraštvo. “

In tiho je objel njen vitki život ter pritisnil
jo na svoje srce. Ona je zaupljivo pripognila glavo
na ramo mladega razbojnika — oba sta molčala.

99

Čas je hite!. „Čas je,“ rekla je nazadnje Ma¬
rička. Dubrovskemu se je zdelo, kakor bi se bil
prebudil iz spanja. Prijel je njeno roko in nataknil
prstan na njo. „Kadar sklenete pribežati k meni,
rekel je on: tedaj prinesite ta prstan semkaj in
spustite ga v duplo tega hrasta; jaz bodem že ve¬
de', kaj storiti."

Dubrovski je poljubil njeno roko ia skril se
je za drevjem.

Šestnajsto poglavje.

Snubitev kneza Verejskega ni bila več tajnost
za sosede. Kirila Petrovič dobival je čestitke; pri¬
pravljali so za svatbo. V tem je njeno obnašanje
proti staremu ženinu bilo hladno in posiljeno. Knez
se zato ni brigal: on ni zahteval njene ljubezni, za¬
dovoljen je bil z njenim molčečim soglasjem.

Čas je tekel. Marička se je nazadnje odločila
delovati in pisala je knezu Verejskemu. Prizadevala
se je vzbuditi v njegovem srci velikodušna čuvstva;
odkritosrčno mu je povedala, da ne čuti do njega
najmanjše ljubezni; prosila ga je, da naj se sam
odreče njenej roki, in jo tako sam varuje pred

100

oblastjo njenega očeta. Na skrivnem je izročila
pismo knezu Verejskemu. Ta ie je prečital na sa¬
mem, pa nič ga ni ganila odkritosrčnost njegove
neveste. Temveč čutil je neobhodno potrebo, pospe¬
šiti svatbo in zdelo se mu je potrebno, pokazati
pismo svojemu tastu.

Kirila Petrovič se je razsrdil; le s težavo
mogel ga je pregovoriti knez, da naj ne pokaže na
noben način, da on ve za to pismo. Kirila Petrovič
je obljubil, da ne bo ničesa govoril o tem, pa sklenil
je, ne tratiti časa in določil je svatbo takoj na
drugi dan. Knezu se je to jako pametno zdelo; šel
je k svojej nevesti, rekel jej je, da ga je to pismo
jako užalilo, da se pa nadeja s časom zaslužiti njeno
ljubezen, da je misel, odreči se njej, pretežka zanj,
in da ne čuti dovolj moči, da bi dovolil v svojo
smrtno obsodbo. Potem je s spoštovanjem poljubil
njeno roko ter odšel, ne da bi zinil kako besedo o
sklepu Kirile Petroviča.

Jedva se je on odpeljal iz dvorišča, kar stopi
njen oče notri in ukaže jej brez ovinkov, da naj bo
pripravljena na jutršnji dan. Marijo Kirilovno, ki
je bila še vznemirjena od kneževe izjave, polile so

101

solze in padla je k nogam očetu. »Ljubi oče!“ za¬
klicala je z otožnim glasom, »ljubi oče! nikar me
ne pogubite: jaz ne ljubim kneza, jaz nečem biti
njegova žena“.

— Kaj to pomeni ? zagrozil se je Kitila Petro¬
vič: do zdaj si molčala in bila zadovoljna, a zdaj,
ko je vse rešeno, se zmisliš ustavljati in odrekati
se. Ne uganjaj neumnostij, s tem ne opraviš ničesar.

»Ne pogubljajte me!' ponovila je uboga Ma¬
rička: »zakaj me gonite proč od sebe in me dajete
neljubljenemu človeku? Ali ste se me naveličali?
Jaz hočem ostati kakor do zdaj pri vas. Ljubi oče,
vam bode težko brez mene, tem težje, ko boste
pomislili, da sem nesrečna. Ljubi oče! ne siiiteme:
jaz se nečem možiti“.

Kirila Petrovič bil je ganen, pa skril je svojo
osupnenost in surovo jo je pahnil, rekoč:

— Vse to je neumnost, ali slišiš? Jaz bolje
vem, kako in kaj je treba za tvojo srečo. Solze ti
nič ne pomorejo, pojutršnjem bo svatba.

„Pojutršnjem!“ zakričala je Marička. »Moj
Bog! To ni mogoče, to ne more biti! Ljubi oče,

102

poslušajte: če ste se že odločili, pogubiti me, tedaj
naj lem jaz zaščitnika, o katerem vi ne mislite;
videli boste, prestrašili se boste, do česa ste me
pripravili."

— Kaj? kaj? rekel je Trojekurov: še grozi§
mi! groziš, dekletce? Vedi, da bom jaz s teboj na¬
redil, kar si še ne misliš. Ali ti se predrzneš stra¬
šiti mere, malopridnica! Bomo videli, kdo bo ta
zaščitnik!

„Vladimir Dubrovski," odgovorila je Marička
v obupanji.

Kirila Petrovič je mislil, da je prišla ob pamet,
in gledal jo je s strmenjem. „Dobro! a  rekel je po
precej dolgem premolku: „le čakaj, kogar hočeš za
rešitelja; a za zdaj sedi v tej sobi ... do svatbe
ne pojdeš ven.“ S temi besedami odšel je Kirila
Petrovič in zaprl je duri.

Dolgo je plakala uboga deklici, predstavljajoč
si, kaj jo čaka; pa burno objasnenje je olajšalo njeno
dušo, in mirnejše je začela presojevati o svojej
osodi in o tem, kaj je treba storiti. Glavna stvar
bila je za njo, rešiti se sovražnega zakona; osoda
razbojniške soproge zdela se jej je raj v primeri s

103

tem, kar jej je odločeno. Pogledala je prstan, kate¬
rega jej je dal Dubrovski. Goreče je želela sniti in
posvetovati se še jeden pot pred odločilnim trenut¬
kom na samem ž njim. Neko predčuvstvo jej je
reklo, da najde zvečer Dubrovskega blizu ute na
vrtu; sklenila je iti čnkat ga tja. Ko se je jelo mra-
diti, napravila se je Marička; pa — njene duri bile
so zaprte s ključem. Hišina je odgovorila izza durij,
da je Kirila Potrovič ostro prepovedal, izpustiti jo.
Bila je v zaporu. Globoko razžaljena sela je k oknu,
in sedela je do pozne noči, neprestano gledeč na
temno nebo. Ko se je začelo daniti, je zadremala,
pa vznemirjevale so njeno lahko spanje otožne sanje,
in žarki vzhajočega solnca so jo prebudili.

Sedemnajsto poglavje.

Ona se je prebudila, in v prvej misli predsta¬
vila se jej je vsa groza njenega položaja. Pozvonila
je; prišla je dekla in na njena vprašanja odgovo¬
rila, da je Kirila Petrovič podal se zvečer h knezu
in da se je vrnil jako pozno; da je dal strog ukaz,
da jo ne smejo izpustiti iz sobe, in morajo gledati
na to, da ne bode z nikomur govorila; sicer pa ni

104

videti nikakih posebnih priprav za svatbo, razen tega,
da je prepovedano popu s kakeršnim koli povodom
oddaljiti se iz vasi. Po teh poročilih zapustila ja
Marijo Kirilovno in znova zaprla duri.

Njene besede so razljutile ujetnico. Njena
glava je kipela, kri jej je vrela; sklenila je vse na¬
znaniti Dubrovskemu, in začela je premišljevati, kako
bi odposlala prstan v duplo omenjenega hrasta. In
zdaj je priletel kamenček v njeno okno, steklo je
zazvenelo. Marija Kirilovna pogledala je na dvor in
zagledala je Šašo, ki jej je migal. Ona je poznala
njegovo udauost in obveselila se ga je. »Dober dan,
Šaša ; zakaj me kličeš ?“

— Prišel sem, sestrica, da zvem od vas, če
vam je kaj treba. Oče je jezen in prepovedal je
vsej hiši ubogati vas; pa velite meni, kar hočete,
vse bodem storil za vas.

»Hvala lepa, mili moj Šaša. Poslušaj me, ali
veš za stari hrast z duplom pri uti?“

— Vem, sestrica.

»Če me tedaj ljubiš, teci hitro tja in položi
ta prstan v duplo; pa glej, da te ne bo kdo videl."

105

S temi besedami vrgla mu je prstan in zaprla
je okno.

Deček je pobral prstan, v tek se spustil
in v treh minutah bil je pri omenjenem drevesu.
Tu se je ustavil in položil je prstan v duplo.
Srečno končavši delo, hotel je to hitro poročiti Ma¬
riji Kirilovni, kar skoči nek rudečelas in raztrgan
deček izza ute k hrastu in poseže z roko v duplo.
Saša je hitreje kakor veverica planil nanj, in zgrabil
ga je z obema rokama.

„Kaj delaš ti tukaj ?“ rekel mu je žugajoč.

— Kaj to tebe briga? odgovoril je deček, pri¬
zadevajoč oprostiti se od njega.

„Pusti ta prstan, rudečelasec,* zakričal je Saša;
„ali ti bodem pa dal, kar ti gre.‘

Namesto odgovora udaril ga je ta s pestjo
po obrazu; pa Šaša ga ni spustil in zakričal je na
vse grlo:

„Tatje, tatje! semkaj, semkaj!*

Deček si je prizadeval, da bi se mu iztrgal.
On je moral biti kaki dve leti starši od Šaše, pa

106

dosti močnejši; Šaša je pa bil gibčnejši. Borila sta
se nekaj minut, nazadnje je premagal rudečelasi
deček. Vrgel je Šašo na zemljo, in zgrabil ga je za
grlo. Pa zdaj ugrabi ga za njegove rudeee in šče-
tinaste lase močna roka, in vrtar Stepan ga je
vzdignil pol aršina od tal.

»Prokleti porednež," zakričal je mladi vrtar:
»kako, da se predrzneš biti mladega gospoda ?“

Šaša skočil je kvišku in oddahnil si.

»Ti si me zgrabil pod pazduho," rekel je on:
»tako bi me ne bil vrgel. Daj brž prstan in po¬
beri se.“

— Kaj še, odgovoril je rudečelasec in pri tej
priči je vrteč se na jednem mestu, osvobodil svoje
ščetine iz Stepanovih rok.

Zdsj se je spusti! v beg, pa Šaša ga je kmalu
dohitel, sunil ga je v hrbet, da se je deček zvalil
na vse štiri. Vrtar ga je zopet zgrabil in zvezal s
pasom.

»Daj mi prstan!" kričal je Šaša.

»Počakaj, gospod," rekel je Stepan: »peljala
ga bova k oskrbniku, da ga kaznuje."

107

Vrtar peljal je ujetnika na gospodski dvor, a
Šaša ga je spremljal, nemirno pogledujoč svojo
hlače, ki so bile vse raztrgane in pomazane. Sre¬
čali so Kirilo Petroviča, idočega ogledovat svoje
staje.

„Kaj je to?" vprašal je Stepana.

Stepan mu je v kratkih besedah povedal, kaj
se je zgodilo.

Kirila ga je pazljivo poslušal.

»Ti malopridnež," rekel je Šaši: »zakaj si se
pretepal ž njim?“

— Ukr&l je iz dupla prstan, ljubi oče; uka¬
žite mu, dati mi prstan nazaj.

„Kak prstan? iz kakega dupla?"

— Da, meni Marija Kirilovna ....  oni
prstan . . .

Šaša je bil ves zmešan, in se je vedno bolj
zamotal. Kirila Petrovič se je zjezil, in rekel je zma-
jajoč z glavo:

„Tu je Marija Kirilovna zamotana vmes. Povej
mi vse, če ne, te pretepem s palico, da svojih udov
ne boš poznal."

108

— Za Boga, ljubi oče . . . Meni ni Marija
Kirilovna ukazala ničesar.

„Stepan pojdi in ureži mi dobro gibčno bre¬
zovo šibo.“

— Stojte, ljubi oče, jaz bodem vse povedal.
Danes zjutraj letal sem po dvorišči, a sestrica Ma¬
rija Kirilovna odprla je okno, in jaz sem tekel pod
okno, in njej je po nesreči pal prstan na tla, in jaz
sem ga skril v duplu in ... in ta rudečelasi deček
hotel ga je ukrasti.

„Po nesreči jej je pal? ti si ga hotel skriti . . .?
Stepan! hitro po šibo!“

— Ljubi oče, počakajte, saj bom vse povedal.
Sestrica Marija Kirilovna velela mi je teči k hrastu
in položiti prstan v duplo; jaz sem tekel in skril
prstan v duplo, a ta grdi deček . . .

Kirila Petrovič obrnil se je h grdemu dečku
in vprašal ga je žugajoč mu: „Čegav si?“

— Jaz sem sluga gospoda Dubrovskega, od¬
govoril je on.

Obraz Kirile Petroviča se je zmračil.

„Ti tedaj ne priznavaš mene za gospoda . . .
dobro. A kaj si delal na mojem vrtu?“

109

— Maline sem kral.

»Oho! kakeršen je gospod, tak je sluga; ka¬
keršen je pop, taka je fara; ali maline rastejo pri
meni na hrastih? kje si to slišal?“

Deček ni ničesar odgovoril.

— Ljubi oče, ukažite mu dati mi prstan, re¬
kel je Šaša.

„Molči, Aleksander!" odgovoril je Kirila Pe¬
trovič; »midva se bova že pozneje zgovorila. Pojdi
v svojo sobo. Ti, porednež, ti si, kakor se vidi,
zv : ta buča ; če ti meni vse poveš, ne bodem te tepel,
dal ti bodem še petico za orehe. Daj prstan in pojdi. u
Deček je odprl pest in pokazal, da v roki nema ni¬
česar. »Sicer bodem naredil s teboj, kar ne priča¬
kuješ. Nu!“

Deček ni odgovoril niti besede, stal je s po¬
vešeno glavo in držal se, kakor bi bil nor.

»Dobro!“ rekel je Kirila Petrovič . . . »za¬
prite ga kam in glejte, da ne bo ubežal, če ne,
bodem vsem slekel kožo.“

Stepan odpeljal je dečka v golobnjak, in ukazal
je paziti nanj starej tičarici Agafiji.

110

„Zdaj ni nikakega dvoma: ona je bila še vedno
v zvezi z Dubrovskim. Kaj, ko bi ga res klicala na
pomoč?" — mislil si je Kirila Petrovič, hodeč gori
in doli po sobi in žvižgajoč: „Grom zmage razlegaj
se!" Zdaj sem saj našel njegove gorke sledi, zdaj
nam ne uide. Porabili bomo to priložnost... Pst!
zvonček: slava Bogu, to je sodnijski predsednik.
Pripeljite semkaj ujetega dečka."

V tem se je voz pripeljal na dvorišče, in nam
še znan predsednik prišel je v sobo.

„Slavna novica! rekel je Kirila Petrovič: Jaz
sem ujel Dubrovskega."

— Slava Bogu, vaša prevzvišenost! rekel je
predsednik z veselim obrazom. Kje je?

„To je, ne Dubrovskega, a jednega njegovih
tovarišev. Brž ga pripeljejo. On bo nam pomagal
ujeti svojega atamana. Tu so ga pripeljali."

Predsednik pričakujoč groznega razbojnika, bil
je osupnen, ko je zagledal trinajstletnega dečka jako
slabe vnanjosti. Z dvomom obrnil se je h Kirili Pe¬
troviču, pričakujoč pojasnenja. Kirila Petrovič mu je
začel pripovedovati, kaj se je zjutraj zgodilo, ne da
bi bil kaj omenil Marije Kirilovne.

111

Predsednik ga je pazljivo poslušal, vsako tre*
nutje pogledujoč malega zanikrneža, ki se je delal
neumnega, in se na videz ni nič zmenil za vse, kar
se je godilo okrog njega.

— Dovolite, vaša prevzvišenost, da se pogo¬
vorim z vami na samem, rekel je predsednik.

Kirila Petrovič peljal ga je v drugo sobo in
zaprl je za seboj duri.

Čez pol ure prišla sta zopet v sobano, kjer
je ujetnik čakal, kako se bo rešila njegova osoda.

— Gospod je hotel, rekel je predsednik, po¬
saditi te v mestno ječo, pretepsti te s šibami in
poslati v pregnanstvo; pa jaz sem se potegnil zate
in sprosil ti odpuščenja. Razvežite ga!

Dečka so razvezali.

— Zahvali se gospodu, rekel je predsednik.

Deček je stopil k Kirili Petroviču in poljubil
mu roko.

„Pojdi domov,* rekel je Kirila Petrovič: „pa
za naprej ne kradi malin po duplih.*

Deček je odšel, veselo je skočil s stopnic in
spustil se v beg, ne ozirajoč se, čez polje v Kisten-
jovko. Prišedši do vasi, ustavil se je pri polpodrtej

112

boči, prvej od kraja, in potrkal je na okno. Okno
se je odprlo in neka starka se je prikazala.

„Babica, dajte mi kruha!" rekel je deček:
„od jutra še nesem nič jedel, kar od glada umiram. “

— Oh! ali si ti Mitja? Kje si se bil pa zgubil,
hudiček? odgovorila je starka.

„Bodem že pozneje povedal, babica; za Boga,
dajte mi kruha!"

— Le pojdi v kočo.

„Nemam časa, babica: teči moram še nekam.
Kruha mi daj. Zaradi Jezusa Kristusa križanega,
daj mi kruha."

— Tak potepuh, godrnjala je starka: na, tu
imaš kos kruha, in pomolila mu je kos skozi okno.

Deček je z veseljem ugriznil, in zvečeč šel je
počasi dalje.

Začelo se je mračiti. Mitja jo je zavil mej vrti
in kozolci v Kistenjovški gozdič. Prišedši do dveh
smrek, stoječih kakor dva prednja gozdna stražnika,
se je ustavil ter pogledal na vse strani; potem je
zažvižgal, da je vse skozi ušesa letelo in začel je
poslušati; lahko in dolgo žvižganje zaslišalo se je

113

za odgovor; nekdo je prišel iz gozdiča in se mu
je približal.

Osemnajsto poglavje.

Kirila Petrovič hodil je gori in doli po sobani
in glasno žvižgal, kakor po navadi, svojo pesen. Vsa
hiša bila je po konci; sluge in dekleta so begali
semtertja. Na dvorišči se je gnjetil narod. V obla-
čilnici mlade gospodarice je pred zrkalom neka
gospa, okrožena z deklami, opravljala bledo negib¬
ljivo Marijo Kirilovno; njena glava se je uklanjala
in medlo omahovala pod težo brilantov; lahko se je
zganila, ko jo je zbodla neprevidna roka, pa molčala
je, ravnodušno gledajoč v strop.

„Ali boste že skoraj gotovi?“ razlegel se je v
durih glas Kirile Petroviča.

— Koj! odgovorila je dama. Marija Kirilovna,
ustanite in poglejte se, če je dobro? Marija Kiri¬
lovna je ustala, pa ni ničesar odgovorila. Duri so
se odprle. Nevesta je napravljena, rekla je dama
Kirili Petroviču: ukažite zapreči voz.

„Z Bogom!" odgovoril je Kirila Petrovič, in
vzel je razpelo — »pojdi k meni, Marička,"

rekel je z ganljivim glasom, »blagoslavljam te . .

8

114

Uboga deklica pala je na koleno in zjokala
se je. „Ljubi oče . . . ljubi oče . . .“ jecljala je, in
polile so jo solze, njen glas je zamiral. Kirila
Petrovič hitel je blagosloviti jo; in vzdignili so jo
ter odnesli na voz. K njej ste se useli namestnica
matere in jedna dekla. Peljali so se v cerkev. Tam
jih je čakal ženin. Šel je nevesti nasproti, in
osupnila ga je njena bledost in njen čuden obraz.
Šli so v hladno, prazno cerkev; za njimi zaprli so
duri. Duhovnik stopil je od oltarja, in precej je
začel. Marija Kirilovna ni ničesar videla, ničesar
slišala; mislila je samo na jedno stvar celo jutro:
pričakovala je Dubnmkega. Ko se je duhovnik
obrnil k njej z navadnim vprašanjem, se je zganila
in otrpnela; vedno se je opotavljala, še vedno je
čakala. Duhovnik spregovoril je nepreklicljive besede,
ne da bi čakal odgovora.

Obred je bil končan. Ona je začutila hladen
poljub nemilega soproga; poslušala je priliznjene če¬
stitke navzočnib, in še vedno ni mogla razumeti, da
je njeno življenje za zmirom uklenjeno, da je Du-
brovski ni osvobodil. Knez se je obrnil k njej z
laskavimi besedami — ona ga ni razumela; šli so

115

iz cerkve, v lopi so segnjetli Pokrovski kmetje. Njene
oči so se hitro ozrle po njih, in z nova se je je
polastila prejšnja neobčutljivost. Mlada dva sta se
vkupe usela v voz in odpeljala se na knežev dom,
kamor se je že prej odpeljal Kirila Petrovič, da bo
pozdravil novo zakonsko dvojico. Na samem z mlado
ženo kneza ni prav nič plašil njen hladni pogled.
Začel jo je dolgočasiti s sladkimi izjavami ia smeš¬
nim navdušenjem. Njegove besede bile so priproste
in neso zahtevale odgovorov. Tako sta se že vožila
kakih trideset vrst. Konji so ju hitro nesli po ne¬
ravnih stranskih potih, in voz se ni skoraj nič tre¬
sel na svojih angleških peresih. Kar zaore strašni
kriki: voz se ustavi, in obstopi ga tolpa oboroženih
ljudij. Polnašemljen človek odpre vratiča na onej
strani, kjer je sedela kneginja rekoč: „vi ste svo¬
bodni! pojdite ven!“

„Kaj to pomenja?“ zakričal je stari knez: „kdo
si ti?“ . . .

„To je Dubrovski,“ odgovorila je kneginja.

Knez je, ne izgubivši zavednosti, potegnil iz
stranskega žepa potni samokres, in ustrelil je na¬
šemljenega razbojnika. Kneginja je s strahom zakri-

116

čala in zakrila si obraz. Dubrovski bil je ranjen v
ramo; kri se mu je ulila. Knežje, neizgubivši tre¬
nutka, potegnil drug samokres. Pa neso mu dali
Sasa ustreliti; vratiča na njegovej strani odpro se
šiloma, in nekaj silnih rok izvleklo ga je iz voza in
izvilo mu samokres. Nad njim zabliskali so se
noži . . .

„Ne dotaknite se ga," zakričal je Dubrovski, in
mračni njegovi tovariši so odstopili. „Vi ste svobodni!“
nadaljeval je Dubrovski, obrnjen k bledej kneginji.

„Ne!“ odgovorila je ona: »prepozno je, jaz
sem že poročena, jaz sem kneževa žena."

„Kaj govorite!“ zakričal je z obupanjem Du¬
brovski: »ne! vi neste njegova žena, vi ste bili pri¬
siljeni, vi neste privolili . . .“

»Jaz sem privolila, jaz sem prisegla," rekla je
ona odločno. »Knez je moj mož, ukažite oprostiti
ga in pustite me ž njim. Jaz vas nesem golju¬
fala, čakala sem do zadnjega trenutka ... pa zdaj,
povem vam, je prepozno. Pustite naju."

Pa Dubrovski je že ni slišal; bolečina ran in
silna razburjenost njegove duše odvzeli ste mu vse
sile. Pal je pri kolesu in razbojniki so ga okrožili.

117

Zamogel jim je povedati še nekaj besed; posadili so
ga na konja, dva izmej njih sta ga držala, tretji je
pa prijel konja za uzdo, in odjezdili so vstran; pu¬
stili so voz na sredi ceste, kaeževe ljudi zvezane in
konje izprežene, pa ničesar neso oropali in prelili
neso jedne kaplje krvi za kri svojega atamana.

Devetnajsto poglavje.

Sredi temnega gozda, na malej gozdnej trati
vzdigovala se je majhna trdnjava iz prsti, obstoječa
iz zasipa in rova, za katerima je bilo nekaj šotorov
in koč. Na dvoru je bilo mnogo Ijudij, katere si po
raznoobraznosti njih obleke in obenem oboroženji
precej spoznal za razbojnike; obedovali so sede brez
kap okrog skupnega kotla. Na nasipu sedel je na
tleh stražnik zraven majhnega topa. Prišival je za¬
plato na neki del svoje obleke, vodil je šivanko s
spretnostjo, ki je izdajala izurjenega krojača, in vedno
je pogledoval na vse strani.

Če tudi je že nekaterikrat še! vrč okrog od
rok do rok, vender je vladalo čudno molčanje v vsej
tolpi; razbojniki so odkosili; drug za drugim je
ustal in odmolil k Bogu; nekateri so se razšli po

118

šotorih, drugi so se razkropili po gozdu, ali pa po
ruskej navadi ulegli se in malo zaspali.

Stražnik končal je svoje delo, otresel je od
sebe orodje, z veseljem je pogledal zaplato, zataknil
je iglo v rokav, ušel se je na top in začel je peti
na ve3 glas staro pesem:

„Ne šumi ti, matj
Zelena dubrovuška.“

In zdaj so se odprle duri jednega šotora, in
starka v belej čepici, čisto in nališpano opravljena,
pokazala se je na pragu. „Nehaj Stepan,“ rekla je
nejevoljna: „gospod spi, a ti pa vedno kričiš; ali
nemaš niti vesti, niti čuvstva ? ;i

„Kriv sem, Petrovaa," odgovoril je Stepan:
»dobro, zdaj ne bodem več, naj le počiva gospod,
da se prej ozdravi.“ Starka je odšla in Stepan začel
je hoditi gori in doli po nasipu.

V šotoru, iz katerega je prišla starka, ležal je
na hladnej postelji za zastorom ranjeni Dubrovski.
Pred njim na mizi ležali so njegovi samokresi, in
sablja visela je na vratih. Šotor bil je pokrit in ob¬
režen z dragimi preprogami; v kotu stala je srebrna

119

ženska toaletna miza. Dubrovski držal je v rokah
odprto knjigo, a njegove oči bile so zaprte. In
starka gledala je nanj izza zastora, pa ni mogla ve¬
deti, ali je zaspal, ali samo zamisil se.

Na mah se je stresel Dubrovski. V trdnjavi
nastal je nemir, Stepan pomolil je glavo k njemu
skozi okno. „Milostljivi gospod, Vladimir Andreje-
vie!“ zakričal je: „naši nam dajo znak, iščejo nas.“

Dubrovski je skočil s postelje, zgrabil je puško
in šel iz šotora. Razbojniki so se s hrupom gnjetli
po dvoru; ko se je prikazal Dubrovski, navstal je
globok molk. „Ali so vsi tukaj ?“ vprašal je Du¬
brovski.

„Vsi, razen ogleduhov/ odgovorili so.

„Pojdite na svoja mesta!“ zakričal je Dubrov¬
ski, in razbojniki zaseli so odločena mesta. Zdaj so
pritekli trije ogleduhi k vratini. Dubrovski šel jim
1  je naproti. „Kaj je takega?“ vprašal jih je.

„Vojaki so v gozdu," odgovorili so: „nas ho¬
čejo okrožiti."

Dubrovski je ukazal zapreti vrata in šel je
sam ogledat top. V gozdu zaslišalo se je nekaj

120

glasov, ki so se bližali. Razbojniki so tiho pričako¬
vali. Prikazali so se štirje vojaki iz gozda, in hitro
so se umaknili, dajoč znak svojim tovarišem. „Pri-
pravite se na boj!“ zaklical je Dubrovski, in mej
razbojniki nastal je strašen hrup. Z nova je vse utih¬
nilo. Zdaj se zasliši šum bližajočega se krdela,
orožje zabliskalo se je mej drevjem; kakih poldrugi
sto mož usulo se je iz gozda in kričanjem planilo
na nasip. Dubrovski zažgal je top; strel se je po¬
srečil — jednemu je odtrgalo glavo, dva sta bila
ranjena. Mej vojaki nastala je velika zmešnjava, pa
častnik skočil je naprej, vojaki udrli so jo za njim,
in poskakali so v rov. Razbojniki so streljali s pu¬
škami in samokresi, in s sekirami branili nasip, na
katerega so lezli razjarjeni vojaki, pustivši v rovu
kakih dvajset ranjenih tovarišev. Unel se je boj
s pestmi. Vojaki so že stali na nasipu — razboj¬
niki so se začeli umikati; pa Dubrovski je skočil k
častniku, nastavil mu je samokres na prsi in ustre¬
lil. Častnik se je zvrnil na tla, nekaj vojakov pri¬
jelo ga je za roko in hitelo odnesti ga v gozd;
drugi so se pa ustavili, ko so zgubili načelnika.
Spodbujeni razbojniki porabili so ta trenutek neod-

121

točnosti, prijeli so jih in potisnili v rov; oblegovalci
so pobegnili; razbojniki planili so s krikom za njimi.
Zmaga je bila odtočena. Dubrovski, zanašajoč se na
popolno razbitje sovražnika, ustavil je svojce in zaprl
se v trdnjavo, podvojil je straže, prepovedal je, da
se nikdo ne sme oddaljiti, in ukazal pobrati ranjence.

Poslednji dogodki obrnili so resno pozornost
oblastij na predrzna ropanja Dubrovskega. Poizve¬
deli so za njegovo bivališče. Odposlana je bila
stotnija vojakov, da ga ujame živega ali mrtvega.
Ujeli so nekaj njegovih ljudij in zvedeli so od njih,
da že Dubrovskega ni bito mej njimi Nekaj dnij
po više povedanem dogodku zbral je on svoje tova¬
riše, objavil jim, da jih misli za zmiraj zapustiti,
ter jim svetoval spreobrniti svoje življenje. „ Oboga¬
teli ste pod mojim vodstvom, vsak izmej vas ima
potni list, da more brez nevarnosti priti v kako od¬
daljeno gubernijo in tam preživeti ostalo življenje s
poštenim delom in v obilnosti. Pa vi ste vsi malo¬
pridneži, in najbrž jiečete opustiti vašega rokodel¬
stva." Po tem govoru jih je zapustil, vzel je seboj
jednega samega. . . Nikdo ni vedel, kam je šel. Z

začetka dvomili bo o resničnosti njihovih izpovedo-

9

122

vanj, — udanost razbojnikov svojemu atamanu bila
je znana: zato so mislili, da ga hočejo samo rešiti;
pa pozneje se je pokazalo, da so govorili resnico.
Strašni obiski, požari in ropanja so se prekratila;
pota bila so svobodna. Po drugih poročilih se je
izvedelo, da je Dubrovski potegnil jo v inozemstvo.

(Konec.)

OO^Cx>

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000209919