-----   384   -.—
Dopisi.
Maribor 15. nov. (Oznanilo iz čitavnice.) Zimski Čas so besede in veselice v naši čitavnici: 19. novembra beseda in ples, 3. decembra beseda in tombola, 17. decembra beseda in tombola, 21. decembra večerna zabava, 14. januarja beseda in ples, 28. januarja beseda in ples, 11. februarja ples, 25. februarja beseda in tombola, 11. marca beseda in tombola, 25. marca beseda^ 8. aprila beseda, 22. aprila beseda in ples. Besede se* začnejo ob 7. uri zvečer. Vsak torek in vsako sobota ob 8. uri so pevske vaje , vsak četrtek je streljanje s pušico.                                                               O d b o r.
Iz Maribora 15. nov. — Ndte par žalostnih novic? iz našega mesta! Večina mestnega odbora je odbila predlog čitavnice naše, naj tudi mestna denarnica pripomore k napravi Slomšekovega spominka. Mislilo se je po pravici, da mestno zastopništvo saj zgodovinskega ozira ne bode prezrlo in da bode saj nekoliko žrtovalo v spomin prvemu svojemu škofu; al — Slomšek se je boril za omiko naroda slovenskega in za ravnopravnost njegovo, in ta ima v mestnemv zboru našem vse druge tolmače, kakor si sicer navadna pamet ravnopravnost misli; saj smo culi v istena zboru, ko je rodoljubni gosp. dr. Dominkuš s tehtna besedo zagovarjal potrebo, da se v nameravani novi dekliški šoli uči tudi slovenski jezik, po dr. Waltnerja ravnopravnost tako tolmačiti, da je ravnopravnost to> da se slovenski mladini ponuja prilika, da se nemški jezik nauči!!! Slovenec po takem je le za to na svetu, da se prerodi v Nemca; to je ravnopravnost^ to je svoboda takim liberalcem! — Osupnilo nas je* tudi še to — česar bi se ne bili pod Belkredijevim mi-nisterstvom nikakor nadjali — da poduk, kako se rav-p.ati o koleri, ako se utegne tudi vgnezditi pri nas, je c. k. deželno glavarstvo iz Gradca poslalo v slovenske kraje v nemškem jeziku. Kaj bode prosto slovenska ljudstvo počelo s tem naukom , ki ga cel6 ne razume ne? In vendar je tudi njemu, ako pride nesrečna kuga v te kraje, poduka silno treba. Zobati tega lista vendar ne more, da bi mu bil profilaktika zopor kolero? Ce tudi okrajne gosposke morebiti niso dostojno razjasnile novemu deželnemu poglavarju narodnih razmer doljnega Stajarja, je vendar on sam priliko imel ob svojem potovanji viditi in slišati, da tu biva po večem delu narod slovenski. Kako tedaj, da mu niso došli poduki v njegovem jeziku?
Iz Sevnice na Staj. 19. nov. — Velikokrat, in to res po vsej pravici, se je tožilo, da kamor koli se ozremo, vidimo čvrsto n&rodno gibanje, tu se utemelji-vajo čitavnice, tam slave narodne svečanosti, in obhajajo veselice. Povsod ustanovljujejo se društva domoljubov , kterih skrb je, nabirati potrebnih ved in znanosti na korist in srečo narodu slovenskemu. — Vsak hrepeni po napredku in po omiki, vsacega poštenega Slo*
-----   385    -----
"venca navdaje ljubezen do domovine, do naroda svojega. — Le tu ob milem savskem pobrežji bilo je narodno spanje. In če se je tudi kak domoljub predrznil o napravi kakega slovenskega društva besedo ziniti, že so nasprotniki s prstom za njim kazali in renegatstvo je vse svoje nepoštene strune napčlo, češ, da je treba j,das sociale Leben bedrohende Beginnen zu hinter-treiben!" Žalibog, — leta so med tem pretekla, ko so sosedje, naši bratje, napredovali, in se po domače veselili, mi pa smo roke križem držaje jib gledali. Od bele Ljubljane do kraljevega Zagreba po savskem pobrežji čitavnice ni bilo! Taka je bila do letos; al letos se je tudi tukaj nekaj domorodcev zbralo, ki se niso več ozirali na zaničevanje še komaj peščice tacih ljudi, ki si na čast štejejo, da se sramujejo matere svoje, ki narodni jezik le bornemu kmetu prepuščajo in pri vsi svoji bistroumnosti še niso razvideli svete resnice, da se materijalni blagor vsakemu narodu na svetu le po narodni omiki odpisa, — in ti domoljubi so očitno izgovorili besedo: v Sevnici moramo čitavnico imeti! Skor nismo verjeli, da bo ta glas tako navdušeno sprejet. Kamor koli smo se obrnili, povsod smo dovolj rodoljubov našli. Brž smo tedaj pravila za čitavnico sevnisko osnovali, začasni odbor izvolili in 5. avgusta t. 1. je že si. c. k. namestništvo v Gradcu prošnjo v rokab imelo, naj bi potrditi blagovolilo čitavnico. Res dolgo smo čakali , in čitavnice na Kranjskem, ki so veliko pozneje take prošnje v Ljubljano poslale, so že davno potrjene, pa s toliko večim veseljem danes očitno naznanjamo: čitavnico imamo! — Visoko c. kr. namestništvo je z odlokom 5. dne t. m., št. 14.973, c. k. okrajni ured v Sevnici pooblastilo, da dotična pravila v njegovem imenu potrdi, ako začasni odbor pravilom še nekaj malega dostavi, kar je namestnija za dostavek potrebnega spoznala. Kar pa se tiče predloženih pravil, ni ne ena besedica ovržena, tedaj smo radovedni, kaj je dopisnika v ,,Tagespošti" napotilo na tako logičen izrek, da pravi: „die hohe k. k. Statthaiterei hat die beabsich-tigte Griindung eines slovenischen Lesevereines zu Lich-tenwald im Principe genehmiget?" Pravila z omenjenim dostavkom, ki ga bomo pozneje v ,,Novicah" naznanili , se brez vsega odloga c. kr. okrajnemu uredu izroči, in še ta teden mislimo vse v redu imeti, kar se tega tiče. V tej veseli nadi vabi tedaj začasni odbor čitavnice sevniške vse njene ude in druge domoljube, ki še pristopiti želijo, na skupščino, kije na prihodnjo nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne v g. Salkovi go-stivnici pri farni cerkvi v Sevnici odločena. Volil se bo redni odbor, odločila in najela dvorana, plačala pristopnina, izvolili časopisi, ki jih bo imela čitavnica in odločil dan, kadaj da se bo slovesno odprla. Spomina vredno je še to , da je omenjeni odlok vis. c. kr. na-mestništva nam ravno tisti dan bil naznanjen , ko smo novega župnika, visokočastitega gosp. F. Burja, slovesno umestili. Dvojno je bilo to veselje! Pridite tedaj Častiti rodoljubi mnogobrojno v napovedano skupščino čitavnice naše, kteri, kakor vsem drugim bode geslo: „za vero, cesarja in domovino!"
Iz Kokrice zgor Kranja 15. nov. — Naj povem „Novicam" nekaj od gorenske sadjoreje. Pred 50 leti je živel neki mož na Gorenskem pri Radolici, se pravi na Goričici, ki so ga sploh imenovali „sadjo-rejca." Redil je majhino drevesnico , iz nje je zasajal svoje vrte in napravijal je tudi svoje sosede, da so ž njim vred sadili drevje, da ga je bilo kmali vse polno in je veselo rastlo, ker so drevescem gnojili z lesenim gnojem. Ta vas ima zdaj kaj lepo sadje in če tudi je vas majhina — so le štirje kmetje — vendar že več let sem naredijo po 60 do 70 poiovnjakov mošta, ki se prodaja po 20 goldinarjev. Tukaj so tedaj žive priče,
koliko dobrega človek napravi že sam sebi in svojim otrokom, ako ne pusti svojih vrtov in travnikov pustih in praznih, čeravno prva leta nobenega pridelka ni, pa se pozneje stroški stoterno povrnejo. S kolikim veseljem se ti ljudje spominjajo tistega moža, ki jih je prvi spodbujal k sadjoreji! *) Davki zmeraj visi prihajajo, naš svet pa se ne širi nič; zato smo ga mi dolžni zbolj-ševati kolikor je mogoče. Kosti tega pridnega sadjorejca so segnjile že davno, njegova drevesca pa se še zmiraj lepo rede in še obilniši sad bodo rodila. Tisti čas je bila le ena drevesnica na gorenski strani. Zdaj pa jez poznam nekega druzega sadjorejca, na čegar stol se vpira gorenska sadjoreja, to je gosp. Lovro Pintar, fajmošter na Breznici; po njegovem nauku smo že napravili 20 novih drevesnic, ki vse po veliko rede ; tudi jez sem učenec njegov in vseh 20 druzih z menoj. Hvala mu! — Naj konečno še povem, da imam na prodaj čez 300 cepljenih češpelj , ktere so cepljene od mnogih žlahnih in debelih češpelj, visokih in pritličnih, več sort imam tudi marelic in mirabelic, tudi močne laške orehe in jablane, nekaj hrušek visocih in pritličnih; cena 5 do 6 čevljev visokim je od 30 do 40, od 6 čevljev naprej po 40 do 50 kraj. nov. den.
Andrej Ne t. Iz Ljubljane. Njih eksc. Edvard baron Bach, novi glavar kranjski, je prišel v saboto v Ljubljano in po oklicu v „Laib. Zeitg."   19.   dne t. m.   ravnateljstvo političenega upravstva prevzel,
—  Njih ekscelencija baron Schloissnigg, ki se je pretekli teden na Dunaj podal, se vrne te dni zopet v Ljubljano, kjer bode vprihodnje bival in mesto poslanca v deželnem zboru povzel.
—  V četrtek se začne deželni zbor kranjski v Ljubljani. Ob 11. uri dopoldne je slovesna sv. maša v stolni cerkvi, po kteri se v navadni dvorani začne zbor. — Gospod grof Gustav Auersperg, kot zastopnik velikega posestva, in gospod baron Mihael Zois, kot zastopnik kupčijske in obrtnijske zbornice, sta se odpovedala poslansvu. Tedaj bote dve novi volitvi; kupčijska zbornica voli že 2. decembra, veliki posestniki pa volijo še le pozneje, ker sestava volivcev zahteva več časa.
—   Danes (v sredo) ima kmetijska družba svoj letni zbor, ki se v mestni hiši začne ob 9. uri.
—  Gosp. dr. Lovro T o man, ki od 15. t. m. stanuje v Ljubljani, je že prevzel opravilstvo tajnika kupčijske in obrtnijske zbornice kranjske.
—  Novo društvo za podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih družbenikov je že oklicalo svoja pravila (statute), po kterih ob novem letu (1. jan. 1866) v djanje stopi. Vpisovanje družbenikov v to društvo so prevzeli sledeči gospodje : Janez Komdr in France Tomec  v  Krakovem,   Anton Lakner v  Rebru,   Pavel
abjeku, France Legat, pečar, Fr. Sere, krznar in K. Arleth, faktor Blaznikove tiskarnice. Ti gospodje tudi sprejemajo milodare, ki jih drugi dobrotniki temu društvu pokloniti hočejo. O božiču je prvi občni zbor, v kterem udje volijo vodstvo društveno. V prihodnjem listu bomo iz pravil povzeli glavne točke, da vsak na drobno ve , čemu je to društvo in kakošne dolžnosti   in   pravice  ima vpisani ud.
—  Veliki sej m v pondeljek je bil poln; kupčije na drobno je bilo nenavadno veliko, le štacunarjem so kramarji izostali, kar kaže, da denarja manjka; na živinskem sejmu ni bilo ne k6nj ne goveje živine toliko kot druge sejme; kupca domačega je bilo malo; večidel
*) Ako že v stareje čase nazaj segamo, bi nehvaležni bili, da bi se ne spomnili tistega moža, ki je bil s podukom in djan-jem stvarnik umne sadjoreje na Kranjskem sploh in Go-renskem posebno — gosp. Pire a!                               Vred,
-----386   -----
je Lah segal po živini; cena za par volov se je sukala od 120 do 240 gold.
— Tudi drugi delavnik je vse blage gospe in gospodičine zbral pretekli petek v čitavnico; tako marljivo so zopet delale , da gospe, ktere z vrlim g. Kondorjem prirezujejo obleko, so brzih rok morale biti, da se jim je pripravilo za šivanje dosti gradiva. Ker so nekteri dobrotniki še obljubili daril v denarji ali blagu, naj blagovolijo kmali pokloniti jih. Iz Tržiča je gospd Megušarjeva poslala 4 pare čevljičev.    Hvala!
—   Gospd Ivana baronovka Cirhajm-ova, prednica ljubljanskega nunskega samostana, je v priznanje svojih večletnih izvrstnih zaslug prejela zlati križ s krono.
—  V nedeljo se je   odprla otročja bolnišnica na Poljanah z dostojno svečanostjo.   Gospod dr. Gosta, mestni župan, je vpričo mnoge gospode v kratkih črticah razgrnil zgodovino   te   bolnišnice,   ktero   je   ravno danes pred 7 mesci sprožil sedanji njen ravnatelj gosp. dr. Kovač in  za   ktero   si  je največ prizadevala gosp& Jakobina Zupanova.    Le resnico pa govorimo, ako dostavimo,   da   mnogo  je pripomogel v hitro ustanovitev gospod mestni župan sam.    Bolnišnica ima za 13 otrok postelj.   —   Zvečer je bila v reduti „beseda" na korist tej bolnišnici,   o kteri, da je tako zdatna bila v donesku (skupilo se je 377 gold.) in tako častna v izpeljavi, gre pač  velika zasluga  gospej Ani Pesjakovi.    Gospod Fen se je s  prologom zopet   skazai  izvrstnega pesnika in govornika, gosp. pl. Goldenstein pa izurjenega skladatelja živih slik, s kterimi se je začela „beseda". Kakor je gospodičina Ema Tomanova z mojstersko dekla-macijo Koseskove pesmi o „vrlem možu" zopet povzdignila slavo domače besede,   tako je čitavničini zbor pod vodstvom Fabjanovim   z   „Ilirijo   oživljeno"   in   „staro-česko" občinstvu pokazal,  kaj zmore pesem, ako se z „dobro šolo" združujejo „lepo zvoneči glasovi."    Gosp. Viktor Bučar, kakor vselej, tako je tudi danes se odlikoval z dvema Ipavčevama pesmama.   Gospd Ana Pes-jakova je   s premilim  svojim glasom v družbi z gospo Luizo   Prukerjevo   in   gospodičino   Celest.   Puchlerjevo pela trispev, kteremu je slavna naša gospd Luiza Pes-jakova zložila   mične   besede   in  je  gosp. Teodor Elze napravil napev, ki je bil z veliko pohvalo sprejet, kakor tudi dvospev,   v   kterem je zopet gospa Ana Pes-jakova se skazala mojstrico,  ki premaga — vse overe. Tudi gospe* in gospodičine  v zborih   so dobro   dovršile svojo nalogo, če prav Schumanova zbora se ne moreta šteti v vrsto   navdušivnih zborov.    Gospodičina Matilda pl. Rabova je   z   lepim   čutjem   in   veliko   izurjenostjo igrala na glasoviru. Vojaška muzična kapela c. k. polka Gerstner-jevega   pod   vodstvom   Salabovim  je  potrdila znano svojo izvrstnost v dveh zborih. Tako je „beseda" bila zanimiva na vsako stran.    KoneČno pa tudi mi ne moremo zatreti opombe, da nam ni dopadla tista odkritosrčnost,  s ktero je ta ali una pevkinja mislila občinstvu dopasti,  ter  se skladamo z mislimi „Daničinimi", naj bi se pri obleki na občinstvo več ozira imelo! Pevkinja se lahko   prehladi   in,   kakor   skušnja   kaže,   ne more potem več peti — kakor bi rada.
—   Gosp. H. Pen, ki nam je dobro došel v Ljubljano, namerava, kakor „Triglav" piše, 3. decembra — ki je rojstni dan našega neumrlega Prešerna — na gledišče spraviti „Krst pri Savici" v obliki igre in z živimi slikami in petjem. Klasičin epos je ves sposoben za tako predstavo, in gosp. Pen, kar nam je do-sihmal pokazal, ves pripraven za tako vredbo.
—  Mnogi dopisi iz dežele nam pričajo, kako se vsak Čudi,   da je za  realko našo imenovan učitelj,   ki ne
zn& besedice slovenskega jezika, kteri je materni jezik blizo vseh realkinih učencev. Toliko veco nevoljo pa po pravici izbujajo taka imenovanja, ako se po njib tako javen dem en ti daje razpisom službinim; kajti v vladnem razpisu se je bralo v „Laib. Zeitg.K od 20* maja 1. 1., da prositelji službe imajo razun druzih last-nosti s „Kenntniss der deutschen und slovenischen oder einer anderen verwandten Sprache" svojo sposobnost za to učiteljstvo dokazati. Ako je že čudno znamenje to, da si upajo taki učitelji, ki nimajo javno* oklicane potrebne lastnosti, kompetirati za take službe,, je drugo čudo to, da službo dobijo, — drugi kom-petent, ki ima vso sposobnost za-njo, pa ne!
Zahvala.
Vsem častitim gospem, gospodičinam in gospodom, ki so pripomogli k sijajni besedi v nedeljo, se srčno* zahvaluje               upravni odbor Elizab. otročje
bolnišnice.