vplivu nemščine razširil in postal naravnost produktiven, a nima s staroslovanskimi razmerami nič opraviti z izjemo primerov s sekundarnim fonetičnim razvojem, k a k o r kašo lj iz kašib in to tz *kuOs-ljo-. i. p o d Na podlagi vsega rečenega ne morem tedaj smatrati svoja izvajanja v razpravi za ovržena po Stanislavu, nasprotno so z njegovimi s stališča slovanske filologije in slovanskega jezikoslovja celo dalje podprta. Edina rešitev slovanskosti imena Kocbib bi bila veza s tvorbo in imenom косёпъ (prvotno v pomenu nečesa trdega pri rastlinah kakor storž), kjer more biti -c- produkt druge regresivne palatali- zae je (glej v moji razpravi str. 8). Z naslonitvijo na to bi bil a aufiikaom -ь1'ь tvor.ien deminutiv; vendar je takšno tvorbo s tem sufiksom za tako staro dobo kakor IX. stol. težko predpolagati. Ljubljana 15. septembra 1949 R. Nahtigal Trubarjevo od mladiu „a puero" Pleteršnikov Slovar ima s. v. mlad zabeležene izraze od mladih let, od mladih nog, iz mlada in iz mladega za „von Jugend auf* in v oklepaju dodaja „pomni: od mladiju Trub." Dočim so oni izrazi v oblikoslovnem pomenu popolnoma jasni, pa od mladiju z istim predlogom, ki zahteva rodilnik, ni, kajti kako naj bi se glasil imenovalnik; tudi če bi kdo mislil na tvorbo mladije, ne more pričakovati v rod. končnice -u, ki je lastna le določenim moškim o-jevskim osnovam, ki ao to končnico nekdanjih u-jevskih osnov mogle sprejeti za avojo. Tudi če bi sprejeli občno ime mladije, bi se mogel njegov rodilnik glasiti le mlâdija ali mladijâ (kakor imamo dial, še veselja, rojstva). Predlog od pa nas vendarle sili k rodilniku. Trubar piše zgornji izraz: od mladiu K 60: 3, 75; A 50: 1; K55: M 6 a ; T57|: 351, 419; Reg. 58: D III a; X I a ; X l b ; X l l a ; Art. 5a ; CO: 71b, 72a. 75a, 98a, 138a; Pe. 106 a; Pav. 56 a, 70 a ; Kat. 75: 35, 304, 309, 346, 348, 358, 525; T82 1.3; samo enkrat berem od mladu v Reg. 50 : XII a, kar je očividno tiskarska pomota. Nikdar ne beremo od mladyu, kakor bi Trubar vsaj kdaj napiaal za govorjeno od mladiju", takšen zapisek že po grafiji ne ustreza Trubarjevim z&piakom, ki jih je treba brati: od mladju. Ta izraz predatavlja iato, kar pri Megiserju Diet. napiaano od mladesnogu „von kindswesen auf" T 3 b. Tu vidimo, da ae predlog od veže z gen. duala nogu ter ustreza po smislu današnjemu od mladih nog; mlades- pa je spet nerazumljivo. Vendar pa nam ta edini zapisek raztolmači Trub. od mladju a tem, da nam pove, da je ta izraz že okrajšan iz prvotnega od mladju nogu, kjer j e mladju za Trubarjev govor pričakovana določna oblika dualnega rodilnika k mlad: mlâduju; njen posttonični u, v vsi zvezi najšibkeje artikuliran, je že redu- ciran (v neposredni soseščini je se sonornik -j-', gl. Ramovš JA 37, 328; Kratka zgod. I. 228) kakor pri veryo K 50; 14, 15, 157, 158, 159, 160, 161 itd. iz vérujo. Dočim so nam v pronomalni sklanji vsaj delno ohranjeni dualni rodilniki (pri Trub. nyu\ dial, njiju, ju, njuju; tyu, letyu, dalje se dueyu), ima slovenska sestav- ljena sklanja povaod in že zgodaj v dualu samo množinske oblike. Trubarjevo od mladju (nogu) predstavlja zato redko atarino, aprva zaradi opuščenega nogu nerazumljivo; tudi izgovor izraza je zdaj jasen; od mladju (z dolgim rastočim poudarkom na osnovi, ki odgovarja novemu akutu, nastalem po metatoniji v oblikah aestavljene aklanje). Druga starina je dualni rodilnik'no^u, v Trubarjevem izrazu sicer že opuščen, ali pri Megiserju še ohranjen ; znan nam je še iz rezijan- skega narečia nuhu (Baudouin de Courtenay, Ору t 77); njegova akcentuacija se ujema a slovenskim nogu, češ. nohou in Stok. noga. Ostane aamo še vprašanje, kaj pomeni mlades- v enkratnem Megiserjevem zapisku; najbolj verjetna se nam že zaradi zveze 8 Trubarjevim od mladju (nogu) zdi misel, da je mlades- tiakarska pomota za mladiu-', možno je še — ker vemo, da je Megiser tu in tam črpal iz vzhodnih, štajerskih narečij — da je pomešal dva izraza z iatim pomenom : od mladezni in zgoraj navedenega. F. Ramovš 20 305