REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

SLOVENSKA VOJSKA

C V Š

CENTER VOJAŠKIH ŠOL

PRIROČNIK

ZA IZDELAVO PROJEKTNEGA NAČRTA

IZVEDBE EKSPERIMENTA KONCEPTA

Ljubljana, 2016

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

SLOVENSKA VOJSKA

C V Š

CENTER VOJAŠKIH ŠOL

PRIROČNIK

ZA IZDELAVO PROJEKTNEGA NAČRTA

IZVEDBE EKSPERIMENTA KONCEPTA

Ljubljana, 2016

Prevod in priredba:

VVU XII. r. Andrej Telban

Recenzija:

VVU XIV. r. Mihael Nagelj

Ppk. Marijan Ivanuša

Jezikovni pregled:

MORS, Služba za strateško komuniciranje

Oblikovna in grafična priprava:

Jurko Starc, Knjižnično-informacijski in založniški center MO RS

Izdajatelj:

Generalštab Slovenske vojske

Založnik:

Center vojaških šol

Leto izida:

2016

Elektronska knjiga

Publikacija dostopna na:

http://dk.mors.si/IzpisGradiva.php?id=717

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

355.133.4(035)(0.034.2)

PRIROČNIK za izdelavo projektnega načrta izvedbe eksperimenta koncepta [Elektronski

vir] / [prevod in priredba Andrej Telban]. - El. knjiga. - Ljubljana : Generalštab Slovenske

vojske, 2016

ISBN 978-961-6436-11-3 (pdf)

285011968





Podpisnik: Osterman Andrej 2451446

REPUBLIKA SLOVENIJA

Izdajatelj: simod-ca-restricted

Številka certifikata: 47F4D291

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

Potek veljavnosti: 22.07.2018

Čas podpisa: 10.06.2016 17:29

SLOVENSKA VOJSKA

GENERALŠTAB

Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana

T: 01 471 22 11

F: 01 471 29 78

E: glavna.pisarna@mors.si

www.mors.si

Številka:

613-3/2016-8

Datum:

10. 06. 2016

Na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno

prečiščeno besedilo 1) in skladno s točko 2.a Navodila za izdelavo strokovne literature (MO RS,

šifra 604-16/2006-5, 28. 3. 2006) predpisujem

PRIROČNIK ZA IZDELAVO PROJEKTNEGA NAČRTA IZVEDBE EKSPERIMENTA

KONCEPTA

V priročniku so opisana navodila, usmeritve in primeri za oblikovanje projektnega načrta in preostale dokumentacije, ki je potrebna za kakovostno načrtovanje, pripravo in izvedbo

eksperimenta koncepta. Priprava dokumentacije temelji na sodelovanju med razvijalci koncepta,

analitiki in vodstvom eksperimenta. Kot primer dobre prakse je uporabljena projektna

dokumentacija eksperimenta koncepta za podporo logističnih rešitev za mednarodne operacije,

v katerih je Nato oblikoval proces in orodja za logistično obvladovanje razvoja sil, in za podporo

mednarodnih operacij (angl. Business Process Model for NATO Operations Logistic Chain

Management (OLCM) for Deployment and Sustainment).

Priročnik je namenjen avtorjem konceptov razvoja vojaških zmogljivosti, analitični skupini in vodstvenemu timu izvedbe eksperimentov konceptov.

Generalmajor

dr. Andrej Osterman

načelnik Generalštaba SV

Identifikacijska št. za DDV: (SI) 47978457, MŠ: 5268923000, TRR: 01100-6370191114

KAZALO

1. PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1.1. Uvod projektnega načrta izvedbe eksperimenta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

2. MODEL ORGANIZACIJSKE STRUKTURE IN POSLOVNIH PROCESOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

3. NAMEN, CILJI IN Z NJIM POVEZANE HIPOTEZE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

3.1. Cilj in namen. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

3.2. Splošna in ničelna hipoteza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

3.3. Primarni cilji (primer iz izvedenega eksperimenta SMV z IKT-rešitvami) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

3.4. Sekundarni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

4. OSNOVNI ELEMENTI EKSPERIMENTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

4.1. Splošno o eksperimentu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

4.2. Preizkušanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

4.3. Obravnava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

4.4. Učinki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

4.5. Sodelujoče skupine oziroma »timi« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

4.6. Interventno vplivanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

4.7. Scenarij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

4.8. Analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

5. NAČRT PORK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

5.1. Predstavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

5.2. Preverjanje načrta (primer). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

5.3. Načrt izvajanja eksperimenta – primer iz ACT:OLCM BPM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

5.4. Splošni vojaški pogoji/raven poveljstev/časovni okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

5.5. Sodelujoče skupine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

5.6. Oris scenarija (sestavijo ga razvijalci koncepta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

5.7. Vinjete (sestavijo jih razvijalci koncepta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

6. ARHITEKTURA PORK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

6.1. Vrsta eksperimenta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

6.2. Arhitektura/oprema:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

6.3. Druga obvezna zagotovitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

7. OBVLADOVANJE TVEGANJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

7.1. Ocena tveganja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

7.2. Predpostavke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

7.3. Kompromisi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

7.4. Omejitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

8. VIRI IN KADRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

8.1. Kadri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

8.1.1. Igralni timi - igralci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

8.1.2. Skupina strokovnjakov (ekspertna skupina). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

8.1.3. Kontrolna nadzorna skupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

8.2. Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

9. USPOSABLJANJE ZA IZVEDBO PORK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

9.1. Kontrolni poskus – usposabljanje igralnih skupin/kadri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

9.2. Učno-vadbeni paketi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

9.3. Časovnica za usposabljanje analitične skupine. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

9.4. Načrt usposabljanja igralnih skupin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

10. REFERENČNI DOKUMENTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

11. PODATKI ZA STIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

12. NAČRT PRIPRAVE IN IZVEDBE EKSPERIMENTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

13. DODATKI IN PRILOGE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

4

13.1. ANEKS A - MATRIKA TVEGANJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

13.2. ANEKS B – NAČRT ZBIRANJA IN ANALIZIRANJA PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

1. UVOD. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

2. SKUPINA ZA ANALIZIRANJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

3. NAMEN IN PRIČAKOVANI REZULTATI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

4. PREVERJANJE (VERIFIKACIJA) IN POTRJEVANJE (VALIDACIJA) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

5. CILJI EKSPERIMENTA IN Z NJIMI POVEZANE NALOGE ANALIZE. . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

6. STRATEGIJA ANALIZIRANJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

7. PODROBNEJŠA MERILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

8. POSEBNE ANALIZE IN METODE ZBIRANJA PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

9. PRIČAKOVANA ANALITIČNA POROČILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

10. ZBIRANJE PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

11. IZVEDBENI NAČRT IN RAZPORED AKTIVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

12. ORODJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

13. KLASIFIKACIJA PODATKOV IN PROCESI ARHIVIRANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

14. USPOSABLJANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

15. PRILOGE ANEKSA B. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Priloga B1: ANALIZA IN ZBIRANJE PODATKOV – načrt priprav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .44

Priloga B2: MATRIKA ZBIRANJA PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45

Priloga B3: IZVEDBENI NAČRT ANALIZE IN ZBIRANJA PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . .46

Priloga B4: ZBIRANJE PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47

Priloga B5: VPRAŠALNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48

13.3. ANEKS C – VLOGE, ODGOVORNOSTI, PROCESI IN PRAVILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

1. SODELUJOČE SKUPINE IN ORGANIZACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

2. IGRALNE SKUPINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

3. VLOGE IN ODGOVORNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

4. SPLOŠNE ZAHTEVE, PRAVILA – NORME. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

13.4. ANEKS D – IZVEDBENI NAČRT PORK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

1. Organizacijska izvedba eksperimenta koncepta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

2. Časovnica – urnik izvedbe eksperimenta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

3. Predloge poročanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

4. Podporne kartice, mapa in dokumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

5. Načrt informacijske podpore (angl. CIS Information Management Plan). . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

5.1. Predloga za zahtevek za informacijo – ZI (RFI) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70

5.2. Seznam gesel in uporabniških imen (primer eksperiment OLCM BPM) . . . . . . . . . . . . . . .71

13.5. ANEKS H – SODELUJOČE SKUPINE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

14. VIRI IN LITERTURA: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

5

1. PREDGOVOR

Spremenjene varnostne razmere, ekonomska situacija in napredek v tehnološkem razvoju so prevladujoči razlogi, ki so večino evropskih držav pripeljali do odločitev za preoblikovanje ali transformacijo svojih oboroženih sil. Poglavitni cilj transformacije obrambnega resorja je vzpostavitev ravnovesja med

grožnjami, doktrino delovanja in ekonomskimi razmerami, ki se stalno spreminjajo, kar zahteva tudi

stalno prilagajanje.

Za razvoj novih storitev, izdelkov ali zmogljivosti je najpomembnejša inovacijska sposobnost organizacije.

Proces inoviranja zahteva ustrezno usmerjanje za ustvarjanje idej, njihovo selekcijo in usmerjanje h konceptualnim odločitvam ter oblikovanju izvedbenih razvojnih ali transformacijskih projektov.

Razvoj konceptov in eksperimentiranje (RKiE) (angl. – Concept development and Eksperimentation

CD&E) je pomembno orodje, ki zagotavlja prenos kreativnih in inovativnih idej, ki se razvijajo v Nato in državah članicah, v uporabne rešitve in zmogljivosti. RKiE je dejansko uveljavljen proces za inovativno uresničevanje transformacije, pri čemer je eksperimentiranje metoda za pridobivanje novega razumevanja groženj in novih vidikov uporabe alternativnih rešitev. Projekti transformacije, ki se

izvajajo z navedenim orodjem obsegajo pripravo osnovnega koncepta in razvoj, verifikacijo in odločanje ob izvedbi niza eksperimentov. Metoda eksperimenta omogoča najti inovativne, izvedljive in učinkovite rešitve za ugotovljene pomanjkljivosti v okviru načrtovanih rokov in danih virov. Z eksperimentom kot bistvenim delom znanstvene metode, se iščejo ter preverjajo rešitve za zapolnitev vrzeli med trenutnim in ciljnim stanjem zmogljivosti.

Odmeven primer transformacije procesov v Natu je koncept podpore logističnih rešitev za mednarodne

operacije, ki ima za cilj zagotavljanje višje učinkovitosti. Nato je oblikoval proces in orodja za logistično obvladovanje razvoja sil in podpore mednarodnih operacij (angl. NATO Operations Logistic Chain

Management (OLCM) for Deployment and Sustainment, Business Process Model (BMP). Izvedeno je

bilo celovito preoblikovanje logističnih procesov z upoštevanjem najnovejših konceptov logistike in

zmogljivosti informacijske tehnologije. Model procesov je bil verificiran z metodologijo preigravanja in ocenjevanja razvoja konceptov PORK (angl. Concept Development Assessment Game (CDAG)). Na

podlagi ugotovitev eksperimenta je bil model procesov izboljšan in uporabljen na vaji, na kateri je bil dodatno preverjen z vidika učinkovitosti in praktičnosti pred odločitvami za uveljavitev v praksi. Ta primer kaže na uspešno prenesene metode iz poslovnega sveta na področje obrambe, kjer je bil proces

RKiE zastavljen tako, da je sistematično pripeljal idejo o spremembi do njene odločitve o uvedbi (Nagelj, 2014, str. 83).

V nadaljevanju so opisana navodila, usmeritve in primeri za oblikovanje projektnega načrta in preostale dokumentacije, ki je potrebna za kakovostno načrtovanje, pripravo in izvedbo eksperimenta koncepta.

Priprava dokumentacije temelji na tesnem sodelovanju med razvijalci koncepta, analitiki in vodstvom

eksperimenta. Kot primer dobre prakse je uporabljena projektna dokumentacija eksperimenta koncepta

za podporo logističnih rešitev za mednarodne operacije, v katerih je Nato oblikoval proces in orodja za logistično obvladovanje razvoja sil, in za podporo mednarodnih operacij.

1.1. Uvod projektnega načrta izvedbe eksperimenta

V uvodu kot avtor koncepta navedite, kako je opredeljen koncept zmogljivosti oziroma sposobnost za

optimizacijo, na primer načrtovanja in usklajenega delovanja logistične podpore pri operacijah miru v Natu, v katerem so opredeljene naloge usklajevanja pretoka sredstev in opravljanje storitev. Napišejo se 6

glavni poudarki, ki so vodili v oblikovanje koncepta (npr. kolektivna odgovornost v Natu, interoperabilnost, izboljšanje procesov, premagovanje kulturnih razlik, potreba po novi zmogljivosti, izmenjava informacij).

Navesti je treba, kakšna bo nova zmogljivost oziroma ali gre le za manjše spremembe trenutne zmogljivosti ali za nov koncept delovanja. V nadaljevanju se opiše, kaj zajema koncept, na primer celovito zbiranje podatkov, obdelavo podatkov, vizualizacijo podatkov, preglednost procesov, postopkov in sredstev. Treba je navesti in opisati, kako je nastajal koncept (tudi kronološko, kdo je sodeloval, kdo ga je že pregledal ali je že bil tarča presojanja in kako je nastal končni osnutek. To zapiše izdelovalec koncepta v več podtočkah, kot na primer za koncept SMV z IKT-rešitvami (IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija)

upravljanja s prevoznimi sredstvi:

»Koncept Struktura in organizacija avtoparkov (voznih parkov) v SV je osredotočen na novo Organizacijsko strukturo avtoparkov (voznih parkov), združenih v enotno strukturo avtoparkov (voznih parkov) v SV

ter na procese zagotavljanja osnovnega poslanstva avtoparkov (voznih parkov) – zagotavljanje zahtevanih prevozov za potrebe poveljstev in enot SV. Koncept temelji na znanstvenih dognanjih glede tehnologije cestnega prometa (avtopark oziroma vozni park je del te dejavnosti), uporabe modernih rešitev za sistem informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), strokovne analize trenutnega stanja uporabe motornih vozil v SV ter potrebe po racionalizaciji sistema avtoparka znotraj SV.« (Ivanuša, 2013, str. 2-3).





2. MODEL ORGANIZACIJSKE STRUKTURE IN POSLOVNIH PROCESOV


KONCEPTA


Če se koncept nanaša na novo zmogljivost, razvijalci koncepta navedejo:



– kaj predstavlja nov model elementov zmogljivosti (sprememba organizacijske strukture, kako je

zasnovana zmogljivost, kje so spremembe v delovanju/procesih);



– predstavitev različnih rešitev za organizacijsko strukturo, kakovost modela procesov, uporabnike nove zmogljivosti, jasnost in standardiziranost informacij, ki predstavljajo osnovne komponente modela

prihodnje zmogljivosti;



– nov model organizacijske strukture opredeljuje tudi nove pristojnosti in odgovornosti;



– na katero področje vojaške zmogljivosti se proces/-i nanašajo (logistični procesi, komunikacije, IKT, raziskave in razvoj) in na katerih temeljih je bil poslovni proces oblikovan (ne zajema trenutnih rešitev v doktrini, pravilnikih – temelji na tem, kaj želimo imeti v prihodnosti). Obvezno je treba napisati, kdo ga je že presojal, kdo je sodeloval;



– na koncu se opiše, da bo koncept oziroma model (poslovnih procesov/vojaške zmogljivosti) preizkušen v eksperimentu po metodologiji PORK (Preigravanje in ocenjevanje razvoja koncepta – PORK ), ki

temelji na odprti analitični igri med razvijalci koncepta in končnimi uporabniki, cilj pa je nadaljnji razvoj in ocenitev uporabnosti koncepta v operativnem smislu;



– z navedenim eksperimentom se bo ocenjevala uporabna vrednost predlaganih rešitev, ugotavljale se

bodo pomanjkljivosti in identificirala dopolnila ter informacijske potrebe, in sicer zaradi zmanjševanja negotovosti prihodnjega razvoja zmogljivosti.

7

3. NAMEN, CILJI IN Z NJIM POVEZANE HIPOTEZE

Razvijalci koncepta navedejo:

3.1. Cilj in namen

Opiše se cilj izvedbe, PORK je na primer ocena izvedljivosti, praktičnosti in uporabnosti koncepta pri zagotavljanju razvoja vojaške zmogljivosti (npr. v okviru logističnega načrtovanja, uvajanja in oskrbe pri učinkoviti podpori Natove operacije za podporo miru).

3.2. Splošna in ničelna hipoteza

Splošna hipoteza opredeljuje splošno trditev, ki naj bi se z eksperimentom preverila. Deluje kot analitično vodilo pri načrtovanju eksperimenta, saj opredeli obseg in ambicijo eksperimenta. Z ničelnimi hipotezami natančneje opredelimo vprašanje, ki ga želimo analitično preveriti.

Če koncept, na primer SMV z IKT-rešitvami, ki se uporablja za storitve prevoza oseb in tovora, zagotovi razvoj določene končne vojaške zmogljivosti in se uporabi za načrtovanje, uvajanje in vzdrževanje ter koordinacijo, so poslovni procesi dovolj dobri za potrjevanje in validacijo ter neposredno uporabo pri vaji in operaciji z manjšimi spremembami.

Eksperiment bo sledil naslednjim ničelnim hipotezam (primer iz izvedenega eksperimenta SMV z IKT-

rešitvami):

1. H0: Raven celovitega obvladovanja informacij pozitivno vpliva na raven učinkovitosti izvajanja

procesov.

2. H0: Organizacija voznih parkov je preprosta in učinkovita.

Mogoči izidi, sklepanja in ugotovitve:



– Najboljši mogoči izid: poslovni procesi so dovolj dobri za nadaljnje potrjevanje koncepta in neposredno uporabo na vajah brez predhodnih zahtevanih sprememb. Hipoteza drži in je pravilna.



– Dober izid: poslovni procesi so dovolj dobri za razvoj zmogljivosti s predhodno potrebnimi majhnimi popravki pred implementacijo koncepta. Hipoteza drži in je pravilna.



– Slabši izid: s strinjanjem vseh strokovnih sodelavcev v eksperimentu je ugotovljeno, da je treba model poslovnih procesov revidirati pred validacijo. Hipoteza ne drži in je napačna ter zmotna.



– Najslabši mogoči izid: ne moremo trditi, da je model poslovnih procesov dovolj dober, ker je bil

eksperiment neuspešen glede na predlagani model poslovnih procesov.

3.3. Primarni cilji (primer iz izvedenega eksperimenta SMV z IKT-rešitvami)

S cilji predlagamo usmeritve za načrtovanje in izvajanje aktivnosti eksperimenta.

• Pregledati trenutne rešitve in zbrati inovativne predloge izboljšav.

• Ocena praktičnosti in uporabnosti naslednjih procesov:

º zagon operacij SMV z IKT-rešitvami (posredovanje zahtevkov za prevoz),

º obvladovanje informacij SMV v vseh fazah procesa,

º zagotavljanje SMV podpira poslanstvo službe,

8

º odobravanje in koordinacija uporabe SMV,

º nadzor procesa,

º ocena alternativnih organizacijskih rešitev,

º organizacija skupnih avtoparkov in vpliv na racionalizacijo vozil pri uporabi v enotah.

3.4. Sekundarni cilji

• Cilji, ki jih vodstvo eksperimenta poskuša uresničiti in pomenijo celovito izpolnitev naloge:

(primer iz izvedenega eksperimenta SMV z IKT-rešitvami):

º ocena praktičnosti in uporabnosti poslovnih procesov glede na različne ravni delovanja in

sodelovanja (SMV v enotah, dispečerski center, uporabniki);

º izmenjava informacij in izboljšanje sodelovanja med uporabniki, organizatorji, informacijsko

tehnologijo (IT) in vodilnimi v prometni službi;

º izboljševanje metodologije PORK.





4. OSNOVNI ELEMENTI EKSPERIMENTA


4.1. Splošno o eksperimentu


Vsak eksperiment je sestavljen iz petih standardnih elementov, ki so potrebni za znanstveno analizo

in ugotavljanje »vzrokov in učinkov«, ki se nanašajo na odnose, cilje in z njimi povezane hipoteze. Ti elementi so: preizkušanje, obdelava, eksperimentalne skupine, intervencija vplivanja na obdelavo in

analize (glej sliko 1).

PREIZKUŠANJE

OBRAVNAVA/OBDELAVA

UČINEK Mogoč učinek B (izhod)

Mogoč vzrok A (vhod):

Odvisna spremenljivka:

neodvisna spremenljivka,



– merila uspešnosti,

izbrani elementi koncepta.



– pomanjkljivosti,



– zahteve,



– možnosti za izboljšave.

SKUPINA ZA

ANALIZA

EKSPERIMENTIRANJE

(2, 3 ekipe)



– dokumentirane spremembe v B



– do katere mere je koncept izboljšan,



– določi se glede na razpoložljivost

prednosti

strokovnega kadra

Slika 1: Standardni elementi eksperimenta

9

4.2. Preizkušanje

Celostna sestava preizkušanja eksperimenta vsebuje te elemente: obravnavo, učinke/rezultate, sodelujoče skupine in analizo.

4.3. Obravnava

Obravnava je usmerjena na izbrane elemente, navodila, postopke in procese koncepta in je zastopana

v»konceptnih karticah«. Konceptne kartice predstavljajo koncept, elemente koncepta ali dokumentacijo v preizkušanju. Uporabljamo jih zato, da dokumentacijo povzamemo v lahko razumljivo obliko in vprašanja usmerimo na posebne vidike dokumentacije. S konceptnimi karticami usmerimo sodelujoče na določen

del koncepta ali na določen procesni korak, saj celotnega koncepta ni mogoče stalno pregledovati med eksperimentom.

4.4. Učinki

Učinki so posledica delovanja nove zmogljivosti, ki so primarni interes eksperimenta. Ko gre za vojaške zmogljivosti, sta bistvena opredelitev zahtev zmogljivosti (angl. capability statements) in način njihovega uresničevanja.

Mogoči učinki morajo temeljiti na predpostavki, da uporaba predlaganega modela poslovnih procesov

in izkoristek (rezultat) pripelje procese v izvedljiva priporočila za načrtovanje vsebin koncepta. Učinke opredeljujejo odvisne spremenljivke (kriterijske spremenljivke), t. i. merila učinkovitosti/koristnosti, na podlagi katerih zaznamo pomanjkljivosti in prednosti ter predlagamo možnosti za izboljšavo s

predlaganimi ukrepi.

4.5. Sodelujoče skupine oziroma “timi”.

V preizkusu bodo igralci razdeljeni v več skupin.

Tradicionalna vojna igra vsebuje modri tim, ki deluje v vlogi zavezniških vojaških sil, in rdeči tim, ki igra vlogo nasprotnika. To se lahko uporabi v PORK, vendar so timi lahko tudi beli, zeleni itn. Tako na primer lahko predstavljajo nevtralne strani, civilne ali dobrodelne organizacije, od katerih ima vsaka svoj cilj in omejitve.

PORK lahko vsebuje večvrstne time, ki predstavljajo isto vsebino, tako da lahko izdelke vseh timov

primerjamo. Druga možnost je, da simuliramo različne skupine znotraj iste organizacije, na primer dva modra tima, ki oba predstavljata Nato, vendar vsak zase igrata J3 (Operativa) in J4 (Logistika). Vsak tim navadno sestavlja od 5 do 8 oseb; dovolj, da lahko razvijejo pomembno razpravo, vendar ne preveč, da ne bi mogli izpeljati nalog znotraj določenega časa ali predstaviti enotnega pogleda.

Timi morajo vključevati končne uporabnike predlagane rešitve koncepta, vendar lahko tudi sami

vključujejo razvijalce načrta. Vsakemu timu je treba jasno razložiti njegovo vlogo (koga predstavljajo), pomen in omejitve. Vloge znotraj timov (na primer posamezni pripadniki tima s posebnimi delovnimi

nalogami) niso pomembne, vendar jih lahko obravnavamo kot del načrta PORK.

Vloga timov je, da preigrajo procese ali delovanje zmogljivosti v okviru dane naloge in pripravijo odgovore na vprašanja, ki se jim zastavijo.

10

4.6. Interventno vplivanje

Interventno vplivanje poteka v obliki faze izzivov, ki jo potrebujemo zato, da lahko vodstvo eksperimenta prek moderatorja vpliva na celovitost obravnave. Igralne skupine bodo ločeno obravnavale in načrtovale potrebne ukrepe, ki temeljijo na danih nalogah. V fazi izzivanja se bodo nato na odboru izzivov pod

vodstvom moderatorja vodile usmerjene strokovne razprave, ki jih vodstvo eksperimenta lahko dopolni

z dodatnimi vprašanji za igrajoče skupine.

V tej fazi sodelujejo vsi udeleženci PORK. Vodi jo »izzivalno omizje«, navadno sestavljeno iz višjega svetovalca, višjega analitika, višjega predstavnika končnih uporabnikov koncepta in oblikovalca

koncepta. »Izzivalno omizje« mora poznati cilje poskusa in biti seznanjeno s tem, kako razpravo obdržati v pravi smeri. V delu, ko gre za soočanje, vsak igralni tim imenuje predstavnika, ki udeležence seznanja o rezultatu dela posameznega tima.

4.7. Scenarij (sestavijo ga razvijalci koncepta)

Operativni kontekst igre zagotavljajo scenarij in skice. Scenarij mora biti čim bolj resničen. Oblikovalec scenarija se lahko odloči za poenostavitev in uporabo predpostavk, tako da udeleženci niso preobremenjeni z informacijami. Vsaka stopnja PORK ima drugačno skico. Skice so postavljene v širši scenarij. Vsebujejo več posameznih informacij kot scenarij, vključno z zadolžitvami za vsakega od timov. Čeprav se skice lahko medsebojno povezujejo, rezultati iz prejšnje skice ne vplivajo na začetek uporabe naslednje. Tako lahko skice dobro načrtujemo pred izvedbo eksperimenta.

Scenarij je lahko sestavljen iz opisa političnega in vojaškega položaja, razporejenosti sil, logističnih zahtev, izhajajočih iz koncepta, itn. Kontrolna skupina bo zagotovila naloge za vsako sodelujočo ekipo. Naloge bodo vključevale uporabo izbranih elementov poslovnega procesa koncepta. Scenarij odraža okolje in

medsebojne povezave angažiranih elementov.

Primer scenarija koncepta SMV in IKT-rešitev.

Enote so prejele nov standardni operativni postopek z delno uvedenimi rešitvami in želijo uporabo

razširiti na uporabnike ter spremljati delovanje procesa v vsakodnevnem delu. Postavljeno imajo

pilotno okolje, v katerem delovanje preverijo z resnično uporabo (organizacija dispečerjev, carpoola) po različnih scenarijih obremenitev in predlagajo spremembe. Poudarek je na realizaciji souporabe vozil, ki se dodeljujejo iz skupnih avtoparkov. Scenariji se razlikujejo po obsegu zahtevkov, njihovi hkratnosti po rednem procesu ali kot izredni zahtevki.

4.8. Analiza

Analizo izvaja analitična skupina. Analiza je temeljni proces, s katerim bo odgovorjeno na ključna

vprašanja eksperimenta.

Vsaj en analitik naj bo dodeljen k igralni skupini , drugi analitiki pa naj si prizadevajo uskladiti zaključno analizo (tudi dnevne analize). Analiza poteka med izvajanjem posameznih scenarijev in po izvedbi

PORK, skladno s Prilogo B – Načrt zbiranja in analiziranja podatkov (NZAP).

Analitiki niso le zbiralci podatkov ali zunanji opazovalci, ampak so aktivno vključeni v vsako od faz, pri čemer postavljajo vprašanja in zapisujejo opažanja. Od njih se lahko tudi zahteva, da pospešijo fazo načrtovanja, tako da pomagajo udeležencem raziskovati koncept. Analitiki si morajo prizadevati, da so podatki verodostojni in da prihajajo iz različnih virov in ne pomenijo le mnenja enega posameznika.

11

5. NAČRT PORK

Rezultati načrtovanja PORK se sistematično zapisujejo v Načrt PORK in podrobneje v anekse k

dokumentu.

5.1. Predstavitev

S predstavitvijo koncepta se načrtovalna ekipa seznani z vsebino koncepta in nalogo, ki je pred njimi.

Predstavitev koncepta bo na primer izvedena v CVŠ v ________ od _____ do_____. Priprava kontrolne

in analitične skupine bo izvedena dne ____. Preostali udeleženci bodo prispeli v _____, dne__________.

Zbirno mesto v avli recepcije je ob ____ uri.

Primer:

Eksperiment koncepta Souporaba motornih vozil bo izveden v PDRIU v Mariboru od 3. do 4. junija

2013. Kontrolna in analitična skupina imata skupne priprave dne, __________

5.2. Preverjanje načrta (primer)

Enodnevni preizkus kontrolne in analitične skupine ter trening bosta potekala v prostorih VOK v

Mariboru dne, _________ z naslovom Uvedba in usposabljanje v PORK – Souporaba motornih vozil.

Preizkus oblikovanja eksperimenta:

Termini: 29. 5. 2013; Lokacija: VOK Maribor

Rezultat: Osnutek projektne dokumentacije načrta izvedbe eksperimenta (XYZ)

DATUM

AKTIVNOST

IZVAJALEC

SODELUJE

KRAJ/PROSTOR

28. 5. 2013

Izvedba usposabljanja za

SIK

Vse igralne skupine SIK Ljubljana

uporabo razpoložljivih

10.00–15.00

informacijskih rešitev v

Strokovno

(A, B, C)

MORS

aplikaciji MFERAC

tehnična skupina

29. 5. 2013

Seznanitev s konceptom

Vse igralne skupine

souporabe motornih vozil

9.30–15.00

in igralnimi vlogami v

Kontrolna

(A, B, C) in

VOK Maribor

posameznih skupinah

skupina

kontrolna ter

ekspertna

Sejna soba C2/2 v II.

nadstropju

31. 5. 2013

Priprava vodstvene skupine Kontrolna

Strokovno tehnična Učilnici v II. nadstropju

C2/11 in C2/12 ter

9.00–15.00

eksperimenta

skupina

skupina

sejna soba C2/2

3. in 4. 6. 2013

Igralci skupin A,

Učilnici v II. nadstropju

Izvedba eksperimenta

Kontrolna

B, C in ekspertna

C2/11 in C2/12 ter

8.45–15.00

skupina

skupina

sejna soba C2/2

Tabela 1: Okvirni načrt aktivnosti (primer eksperimenta SMV IKT)

12

5.3. Načrt izvajanja eksperimenta

Nedelja

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

n PORK priprave Administrativna

a (EXPCON-

PORK-navodila

ld samo)

scenarij 1

scenarij 1

scenarij 1

analiza po

o

OLCM

izvedenih

p vadba analitikov BPMvadba

vinjeta 1

vinjeta 3

vinjeta 5

aktivnostih

do

n PORK priprave vadba

a (EXPCON-

preizkusna

ld samo)

izvedba

sestanek

vadba analitikov eksperimenta

scenarij 1

scenarij 1

scenarij 1

analitične

po prihod

(scenarij,

vinjeta 2

vinjeta 4

vinjeta 6

skupine

po udeležencev

vinjeta, zbiranje

podatkov)

Tabela 2: Načrt eksperimenta, primer OLCM BPM

5.4. Splošni vojaški pogoji/raven poveljstev/časovni okvir

Opišejo se načrtovani okviri izvajanja, ko se bo začel koncept predvidoma uporabljati na taktični in operativni ravni (oziroma kdaj bo koncept popravljen, če so pred validacijo potrebni manjši vsebinski popravki).

Primer: Koncepti so izdelani v različici 1.0, kar pomeni, da so potrebne opredelitve posameznih elementov zmogljivosti. Tako bodo rezultati uporabljeni za nadaljnji razvoj koncepta.

5.5. Sodelujoče skupine

Pri načrtovanju koncepta PORK so lahko igralci razdeljeni v tri, štiri ali več skupin s posebnimi nalogami, skladno z modelom poslovnih procesov, pri čemer ni nobenega rdečega nasprotnika ali tekmeca, skladno z metodologijo PORK.

13





Skupina

za nadzor

NADZOR

eksperimenta

PROCESA

USTVARJA NAČRTE

Skupina 1

Moderator

POSPEŠUJE

(uporabe koncepta,

KONFRONTACIJO

tehničnih kartic za

realno izzivanje)

Ekspertna

skupina 1,

vojaška in

ZAGOTAVLJAJO

civilna

NALOGE

IN VODIJO

KONFRONTACIJO

Skupina 2

Ekspertna

NEODVISNO

skupina 2,

SVETOVANJE

procesna

VSEM SKUPINAM

(tehnična)

USTVARJA NAČRTE

(uporabe koncepta,

tehničnih kartic

za realne sklepe

Analitična

ZAGOTAVLJA

(poudarke)

skupina

ZBIRANJE

PODATKOV

Skupina 3

Slika 2: Grafični prikaz sodelujočih skupin in njihova vloga (naloga) v PORK (Vir: NATO, SACT, 2012; (OLCM)/

Bussines Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment game (CDAG/OLCM BPM

CDAG 2012) Experiment design document, 12.)

Primer sodelujočih skupin koncepta SMV in IKT-rešitev:

V verifikacijo koncepta se vključi strokovno osebje, ki je seznanjeno z obvladovanjem storitev prevoza, in sicer se vključijo v skupino A, B in C. V eksperimentu SMV in IKT so sodelovale štiri skupine (Nagelj, Telban, 2013 str. 16–17):

A. Uporabniki storitev – določiti vodjo in člane skupine in vlogo nadrejenega (5)

B. Organizatorji storitev (dispečerji (4), izvajalci – vodje avtoparkov (7))

C. Upravljavci – vodenje (logistični častniki/VVU – 2-3)

D. Ekspertna skupina (organizacija, IM, informacijska podpora 3)

5.6. Oris scenarija (sestavijo ga razvijalci koncepta)

Operativni kontekst se zagotavlja s celotnim scenarijem in skicami. Scenarij mora biti čim bolj resničen.

Vsaka stopnja PORK ima drugačno skico, te pa so postavljene v kontekst širšega scenarija. Vsebujejo več posameznih informacij kot scenarij, vključno z zadolžitvami za vsakega od timov. Opisati je treba, za kaj se posamezen scenarij uporablja. Obliko scenarija, skice in zadolžitve moramo skrbno preučiti, da lahko ocenimo, ali vse to igralcem daje priložnost za uporabo konceptnih kart. Če na primer konceptne karte dajejo podrobna navodila za vkrcavanje na plovilo, je treba dati priložnost, da se to izvede s pomočjo skic ali nalog.

14





Primer: prvi scenarij se lahko uporabi kot temelj za nastavitev ozadja eksperimenta oziroma za izpolnitev zahtev iz vinjet. Scenarij lahko temelji na modelu procesov in vključuje novo organizacijsko strukturo ter delno nove tehnološke rešitve.

5.7. Vinjete (sestavijo jih razvijalci koncepta)

Z vinjeto razumemo sklop informacij in eno ponovitev procesa PORK.

Vsaka vinjeta naj sledi istemu vzorcu (analitična skupina opazuje v vseh fazah procesa eksperimenta).

Glej sliko 3, na kateri je prikazan PORK navedenega koncepta.

A. Udeleženci se seznanijo s scenarijem, vinjetami in nalogami.

B. Igralci ekip opravijo svoje naloge.

C. Vodje ekip predstavijo svoje izdelke in rezultate nalog.

D. Moderira se vodena razprava (izziv/soočenje) med igralci in odborom izzivov, medtem ko

analitiki sproti zapisujejo opažanja.

E. Zbiranje podatkov: vprašalniki, intervjuji itn.

Skupina





1.


za nadzor


eksperimenta

predstavitev vinjet,

nalog



Ekspertna

Skupina 1

skupina 1,

vojaška in

civilna

2.





3.


predstavitev načrtov,


MODERATOR

ustvarjanje načrtov

soočanje mnenj, razprava

Ekspertna

skupina 2,

procesna

(tehnična)





4.


Analitična


skupina

zbiranje podatkov

Skupina 2, 3

Slika 3: Proces PORK-koncepta SMV v SV (Vir: NATO, SACT, 2012; (OLCM)/Bussines Process Model (BPM)/

Concept Development and Assessment game (CDAG/OLCM BPM CDAG 2012) Experiment design

document, 13.)

15

6. ARHITEKTURA PORK

6.1. Vrsta eksperimenta

Eksperiment bo potekal na podlagi kvalitativno analitične metode Preigravanja in ocenjevanja razvoja koncepta (PORK).

Posamezne podrobnosti, ki se nanašajo na analitične izdelke in zahteve po informacijah o zbiranju

podatkov in njihovi analizi, je mogoče najti v podatkovni zbirki Načrt zbiranja in analiza podatkov NZAP

(Priloga B –NZAP).

6.2. Arhitektura/oprema:

A. Uporabljajo se naslednja materialna in učna sredstva: (naštej potrebno opremo v učilnicah:

omrežje, potrebni priključki, interaktivna tabla itn.).

B. Opiši informacijsko podporo in kaj bo v različnih sobah (delovne postaje, prenosniki, dataskopi, priključki na strežnik pub/intranet itn.).

Ti računalniki bodo uporabljeni za analizo funkcij, kot so ustvarjanje obrazcev za zbiranje podatkov, dostop do podatkovnih baz in vprašalniki za igralce.

Minimalne zahteve (opis primera):

A. Skupine igralcev: dve delovni postaji, za vsako od treh skupin

B. Skupina strokovnjakov: štiri postaje

C. Analitična skupina: štiri postaje (dopolnjeno s prenosniki)

D. Vodstvo PORK: ena postaja

E. Administrativna podpora:

F. Dvorana: eno delovno mesto s projektorjem, 3 učilnice s 4 delovnimi postajami

Glej Dodatek 5 Priloge D – CIS informacijski načrt

6.3. Druga obvezna zagotovitev



– Gostitelj eksperimenta zagotavlja vso potrebno infrastrukturno podporo.



– Za uspešno izvedbo eksperimenta so nujni pravočasno načrtovanje in razdelitev odgovornosti

igralnim skupinam in ekspertom, pravočasna in predhodna izdelava analitičnih orodij (vprašanj) ter

zagotovitev informacij sodelujočim igralnim skupinam.



– Zagotovitev primernega in zadostnega kadra je nujna v vseh igralnih skupinah (glej Prilogo H).

16

7. OBVLADOVANJE TVEGANJA

7.1. Ocena tveganja

Opredeljena tveganja in ukrepi za njihovo zmanjševanje in ublažitve so navedeni v Prilogi A – Matrika tveganja).

7.2. Predpostavke

Oblikovanje PORK temelji na teh predpostavkah:



– scenarij je realističen in podpira namen in cilje eksperimenta;



– uporaba eksperimentalnih vprašalnikov (slika 4) zagotavlja dovolj primernih podatkov, da lahko

izberemo strokovnjake – eksperte in druge akterje ter igralce skupin (ti morajo imeti dovolj izkušenj iz prakse, ki se nanaša na vsebino koncepta, tako da lahko primerjajo nove procese v konceptu z že

znanimi v praksi);

1. Prosim, da razvrstite izkušnje v logistiki s številkami od 1 do 5

Izkušnje:

Oskrba vzdrževanje premiki in transport finance zd. oskrba

Izkušnje v letih:

Izkušnje v: načrtovanju politiki izvajanju urjenju

razvoju zmogljivosti informacijskih sistemih

Preostale izkušnje:

Prosim, da razvrstite izkušnje v logistiki: (1 malo, 5 veliko)

1 2 3 4 5

Slika 4: Vprašalnik (vir: NATO, SACT, 2012 (OLCM)/Business Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment game (CDAG/OLCM BPM CDAG 2012) Experiment design document, 192)



– vključevanje strokovnjakov – ekspertov in igralcev bo podprlo zbiranje podatkov in uspešno analizo;



– konceptna kartica in druga strokovna podpora morata ustrezno opredeliti oziroma predstavljati

model poslovnih procesov, igralci morajo razumeti diagrame;



– izdelan model bojevanja vojaške zmogljivosti in simulacijski sistem morata izpolnjevati dovolj veliko stopnjo realnosti na eni strani in na drugi ustrezati ciljem eksperimenta;



– vključevanje višjega svetovalca (predsednika) v fazi izzivanja bo zagotovilo, da bodo ekipe

disciplinirane, izboljšala pa se bo tudi kakovost konfliktnih razprav.

7.3. Kompromisi



– Oblikovanje igre vrednotenja ne dovoljuje realnega ocenjevanja uporabnosti tehničnih sistemov

(služb) v okviru zmogljivosti, ki jo opisuje koncept, ker ti sistemi/službe niso bili uporabljeni v igri vrednotenja, razen tipičnih in značilnih tehnoloških kart.



– Omejitev je bila sprejeta v podporo analitičnega ocenjevanja netehničnih vidikov zmogljivosti.



– Zaradi časovne omejitve ali nerealističnih vinjet bodo ovrednoteni in ocenjeni samo izbrani elementi modela poslovnih procesov.

7.4. Omejitve

Dejavniki, zaznani kot mogoče ovire eksperimenta, ali dejavniki, ki bistveno zmanjšajo operativni

realizem, so opisani v prilogi A – Matrika tveganja.

17

8. VIRI IN KADRI

8.1. Kadri

Vse osebe, ki sodelujejo v eksperimentu, morajo priti na primer v objekt gostitelja do določene ure (opiše se, do kdaj morajo priti vsi na določen kraj itn.). Kontrolna skupina eksperimenta bo prišla v objekt en dan pred izvedbo. Opiše se tudi, ali kdo ostane dlje od predvidenega časa eksperimenta, na primer analitična skupina, da zaključi analizo. Vloge v eksperimentu:

8.1.1. Igralni timi – igralci

– Tradicionalna vojna igra ima modri tim, ki deluje v vlogi zavezniških vojaških sil, in rdeči tim, ki igra vlogo sovražnika. To se lahko uporabi v PORK, vendar so timi lahko tudi beli, zeleni itn. Tako

na primer lahko predstavljajo nevtralne strani, civilne ali dobrodelne organizacije, od katerih ima

vsaka svoj cilj in omejitve. PORK lahko vsebuje večvrstne time, ki predstavljajo isto vsebino, tako da lahko izdelke vseh timov primerjamo. Druga možnost je, da simuliramo različne skupine znotraj iste

organizacije, na primer dva modra tima, ki oba predstavljata Nato, vendar vsak zase igrata J3 (načrti) in J4 (logistika). Vsak tim navadno sestavlja od 5 do 8 oseb; dovolj, da lahko razvijejo pomembno

razpravo, vendar ne preveč, da ne bi mogli izpeljati nalog znotraj določenega časa ali predstaviti

enotnega pogleda.

– Igralci so razdeljeni v več skupin, in sicer v tri, štiri ali več.

– Igralci obvladujejo strokovno področje (opišejo se področje in vloge v eksperimentu, igralci morajo biti na primer načrtovalci, izvajalci, uporabniki … opiše se še, kakšne kompetence naj bi imeli igralci

– primer: štabni častniki iz logistike z izkušnjami iz operativne ravni. Vse je odvisno od koncepta, ki se bo preverjal.).

– Vsaka skupina ima približno osem igralcev – navede se, koliko članov naj bi imela skupina in kakšno znanje bi bilo potrebno.

– Vsakemu timu je treba jasno razložiti njegovo vlogo (koga predstavljajo), pomen in omejitve.

Vloge znotraj timov (na primer posamezni pripadniki tima s posebnimi delovnimi nalogami) niso

pomembne, vendar jih lahko obravnavamo kot del načrta PORK.

– Igralni timi ne smejo biti vključeni v proces oblikovanja PORK.

8.1.2. Skupina strokovnjakov (ekspertna skupina)

– Uporaba ločenih skupin strokovnjakov je koristna, vendar ne bistvena, če upoštevamo, da so ustrezni strokovnjaki udeleženi v igralnih skupinah. Strokovnjaki v ločeni skupini so ves čas na voljo vsem

timom.

– Navede se obseg ekspertne skupine (strokovnjaki in njihove kompetence, na primer: logistični in

tehnični strokovnjaki, vodje informacijskih projektov). Skupino vodi višji svetovalec. To bi naj bil kakšen višji častnik s področja, ki ga navaja koncept, na primer višji svetovalec naj bo višji častnik za logistiko (upokojeni OF-7) s strokovnim znanjem na operativni ravni Natovih logističnih procesov.

– Taka ekspertna skupina je navadno sestavljena iz strokovnjakov, ki imajo znanje iz na primer

logistike, premikov in transporta ter informatike, kar izhaja tudi iz vsebine koncepta in iz tehničnih strokovnjakov (na primer C2, HNS, pogodbena podpora oziroma tisti, ki sodelujejo pri delih, kot jih

navaja koncept). Opiše se tudi, kateri strokovnjaki sestavljajo skupino.

18

8.1.3. Kontrolna nadzorna skupina

Navede se, kakšna je zasedba kontrolne skupine (navadno do 13 članov)

Struktura in število članov eksperimenta koncepta _______________

Skupina

Vloga

Potrebno št.

Opombe

Vodja eksperimenta in namest.

2

Vodja analitike

1

Vodja analitične skupine

1

Kontrolna skupina Analitiki

6

PORK-moderator

1

Tehnična podpora

1

Gostitelj eksperimenta

1

Višji svetovalec

1

Upokojeni visoki častnik

Ekspertna skupina

(polkovnik, bg., g. itn.)

Strokovno tehnična skupina

14

Strokovnjaki različnih ravni

Skupina 1

8

Opiše se, kakšne kompetence

Igralci

Skupina 2

8

naj bi imeli igralci (znanje,

Skupina 3

8

izkušnje itn.)

SKUPAJ

seštevek1

Tabela 3: Načelna struktura in število članov eksperimenta1

8.2. Viri

A. Lastni viri: kadri (glej zgoraj).

B. Naslednji predstavljeni proizvodi se bodo uporabljali za izvedbo PORK:



– konceptne kartice, ki predstavljajo izbrane elemente modela poslovnega procesa, ki ga opisuje

koncept,



– podporne tehnološke kartice, ki simulirajo tehnologijo in službe, na katero se navezuje koncept,

ki podpira tehnologijo in storitve,



– scenarij iz koncepta, ki je sestavljen iz posebnih področij odgovornosti, vrste bojevanja in nalog in se preigrava skozi več vinjet,



– grafi, prikazovalniki in preostala dokumentacija.

C. VOK v Mariboru bo prizorišče za izvedbo PORK.

Za izvedbo eksperimenta SMV so potrebne še tri učilnice za tri skupine in skupna plenarna soba.

1 -Dejansko število je odvisno od usklajevanja.

19

9. USPOSABLJANJE ZA IZVEDBO PORK

9.1. Kontrolni poskus – usposabljanje igralnih skupin/kadri

Skupno usposabljanje igralne in analitične skupine se izvede en dan pred dejansko izvedbo eksperimenta s t. i. testnim scenarijem in vinjeto skladno z metodologijo PORK. Cilj usposabljanja je seznaniti vse udeležence z uporabo IKT in njihovimi vlogami ter pravili skladno z metodologijo PORK. Primer

načrtovanja usposabljanja za izvedbo eksperimenta koncepta OLCM BPM je naveden v spodnji tabeli.

Paketi dokumentacije za usposabljanje so potrebni za kontrolni poskus določenih oseb, predvsem

analitikov, ekspertov in igralnih skupin. Zahteve glede usposabljanja usklajuje vodstvo eksperimenta.

Usposabljanje analitikov poteka ločeno. Priporočeno je, da se to opravi precej pred izvedbo eksperimenta in tik pred njo. Učna dokumentacija naj se vsaj en teden prej pošlje sodelujočim tudi po portalu

»SharePoint«.

9.2. Učno-vadbeni paketi

Vsebinska sestava vadbenih paketov:

a) Analitični paket:



– vprašalnik za udeležence PORK,



– koncept razvoja zmogljivosti,



– celotna projektna dokumentacija eksperimenta koncepta,



– model poslovnega procesa,



– administrativne informacije.

b) Paket za ekspertno skupino:



– vprašalnik za udeležence PORK,



– koncept razvoja zmogljivosti,



– glavne vsebine projektne dokumentacije (aneks C, D, H),



– model poslovnega procesa,



– administrativne informacije.

c) Paket za igralne skupine:



– vprašalnik za udeležence PORK,



– koncept razvoja zmogljivosti,



– glavne vsebine projektne dokumentacije (aneks C, D, H),



– administrativne informacije.

20

9.3. Časovnica za usposabljanje analitične skupine

Čas

Aktivnost

Vodja

Vadbeni učni cilji

9.00–9.10

Uvod, namen delavnice,

Analitiki razumejo namen in želene

administrativne opombe

rezultate delavnice.

9.10–9.40

Namen, cilj in konceptni model

Splošno razumevanje eksperimentalnih

eksperimenta

metod

9.40–10.30

Predstavitev in pregled koncepta

Splošno razumevanje, kaj koncept

predstavlja.

10.30–10.50

Odmor za kavo

10.50–12.00 Model poslovnega procesa koncepta –

Analitiki se seznanijo in razumejo MPP,

pregled ključnih poglavij

posebno ključna poglavja.

12.00–13.00

Kosilo

13.00–13.45

PORK

Analitiki razumejo, kaj je PORK in kako

deluje.

13.45–14.15

Konceptne in podporne kartice

Pregled in razprava o razumevanju

konceptnih in podpornih kartic

14.15–14.45

Odmor za kavo

Analitiki razumejo, kakšno

15.45–16.15

Časovnica eksperimenta

sodelovanje se od njih pričakuje pred

eksperimentom, med njim in po njem.

16.15–16.30

Delavnica, povzetki in drugo

9.4. Načrt usposabljanja igralnih skupin

DATUM

AKTIVNOST

IZVAJALEC

SODELUJE

KRAJ/PROSTOR

Izvedba usposabljanja IKT

SIK

28. 5. 2013

za uporabo razpoložljivih

Strokovno

Vse igralne

10.00–15.00

informacijskih rešitev v

tehnična

skupine (A, B,

SIK Ljubljana MORS

aplikaciji MFERAC

skupina

C) in SME

Seznanitev s konceptom

Vodja

Vse igralne

29. 5. 2013

souporabe motornih vozil

eksperim.,

skupine (A, B,

VOK Maribor

9.30–15.00

in igralnimi vlogami v

avtor

C), ekspertna

Sejna soba C2/2 v 2.

posameznih skupinah

koncepta,

nadstropju

analitik

skupina (SME)

31. 5. 2013

Priprava vodstva

Kontrolna

Strokovno

Učilnici v II. nadstropju

9.00–15.00

eksperimenta

skupina

tehnična skupina

C2/11 in C2/12 ter sejna

soba C2/2

3. in 4. 6. 2013

Igralci skupin A,

Učilnici v II. nadstropju,

8.45–15.00

Izvedba eksperimenta

Kontrolna

skupina

B, C in ekspertna

C2/11 in C2/12 ter sejna

skupina

soba C2/2

21

Primer: Eksperiment koncepta SV SMV IKT.

Vsebine

• Uvod v eksperimentiranje:

º namen,

º procesi,

º vloge in odgovornosti.

• Uvod v koncept in procese koncepta.

• Posebno usposabljanje za razumevanje procesov koncepta:

º razumevanje postopkov in metodologije,

º predstavitev »koncepta kartice«.

• Posebno usposabljanje za tehnične zmogljivosti:

º vrsta in namen,

º predstavitev »tehnične kartice«.

• Scenarij poročanja:

º ustvariti (razviti) ustrezno raven razumevanja (poznavanja),

º razumevanje odnosa/povezovanje z vinjetami,

º usposabljanje (izobraževanje) analitikov.

10. REFERENČNI DOKUMENTI

• Primer za OLCM (logistika v podporo miru)

º EAPC(SNLC)D(2008)002, OLCM Final Concept, LSM Version, dated 11 FEB 2008

• 10.2. (SNLC)D(2009)0003 NATO OLCM Concept of Operations, version 1.4 dated 24 March 2009

• 10.3. OLCM Business Process Model, Version 5.1. 20 January 2012

• Projektni načrt izvedbe eksperimenta Koncepta SMV in rešitve IKT; MORS, DST, št. 804-269/2012-

169, z dne 23. 5. 2013.

Navedi vse referenčne dokumente, na katere se navezuje PORK (gre predvsem za koncept).





11. PODATKI ZA STIKE


Primer:


Vodja eksperimenta: ppk. Dušan Levanič

CDR/PDRIU, Častnik za spremljanje projektov

tel. 72 3848

E-pošta: dusan.levanic@mors.si

Namestnik vodje eksperimenta: VVU XII. r. dr. Darko Ščavničar

CDR/PDRIU, Vodja oddelka za učenje iz izkušenj

tel. 72 3847

E-pošta: darko.scavnicar@mors.si

Navedeta se še najmanj vodja analitike in sponzor eksperimenta (vodja sponzorja – tisti, ki ima interes za izvedbo – GŠSV, OVS itn.).

22

12. NAČRT PRIPRAVE IN IZVEDBE EKSPERIMENTA

Št.

Naloga

Nosilec

Rok

Izvajalci

Načrtovan Načrtovan

začetek

zaključek Opombe

Izdelava osnutka projektnega

13. 5. 2013 Nagelj,

10. 5. 2013 13. 5. 2013

dokumenta eksperimenta

Sladoje,

Ivanuša

14. 5. 2013 Telban,

14. 5. 2013 14. 5. 2013

Usklajevalni sestanek EDD

Ivanuša,

Sladoje, Dovč,

Levanič

Priprava predloga projektnega

17. 5. 2013 DST

15. 5. 2013 17. 5. 2013

dokumenta

Potrditev projektnega načrta

20. 5. 2013 DST, Levanič 20. 5. 2013 20. 5. 2013

izvedbe eksperimenta

Priprava navodil za uporabo

20. 5. 2013 Dovč

20. 5. 2013 20. 5. 2013

rešitev

Izdaja ukaza za materialno

22. 5. 2013 Skupine

21. 5. 2013 22. 5. 2013

in kadrovsko zagotovitev

izvedbe

Izvedba usposabljanja o

29. 5. 2013 Skupine

29. 5. 2013 29. 5. 2013

direktivi in procesih, novem

konceptu

Izvedba usposabljanja o

29. 5. 2013 Dovč

29. 5. 2013 29. 5. 2013

uporabi razpoložljivih

informacijskih rešitev in

novih možnostih

Priprava načrta zbiranja

23. 5. 2013 Ferjan, Telban 23. 5. 2013 23. 5. 2013

analitičnih podatkov

Vzpostavitev informacijske

27. 5. 2013 Analitiki

24. 5. 2013 27. 5.13

podpore

Priprava skupine za analitiko

30. 5. 2013 Ivanuša,

30. 5. 2013 30. 5. 2013

Sladoje

Priprava vodstva

30. 5. 2013 Levanič,

30. 5. 2013 30. 5. 2013

eksperimenta

Ferjan

Izvedba zaključnih

3. 6. 2013

Skupine

30. 5. 2013 3. 6. 2013

organizacijskih priprav

Izvedba eksperimenta

5. 6. 2013

Nagelj,

3. 6. 2013

5. 6. 2013

Levanič, Dovč

Dostava poročila o izvedbi

7. 6. 2013

Nagelj,

5. 6. 2013

7. 6. 2013

eksperimenta

Levanič, Dovč

Tabela 4: Načrt priprav na eksperiment (primer: souporaba motornih vozil in IKT-rešitev)

23

Urnik izvajanja eksperimenta – 1. dan (primer: Souporaba motornih vozil in IKT-rešitev) FAZA

URA

AKTIVNOST

NOSILEC LOKACIJA

OPOMBE

09.00–09.05

pozdravni govor

09.05–09.10

pravila igre PORK





1. faza


09.10–09.20


seznanitev z vsebino

dajanja napotkov

koncepta

predstavitev scenarija

09.20–09.30

Vinjete 1/seznanitev s

procesom in tehnologijo





09.30


premik v prostore


vsi





2. faza timskega


preigravanje scenarija


dela (načrtovanja) 09.30–10.30

Vinjete 1 in reševanje

nalog/koncept. kartice

10.30–10.40 odmor za kavo

vsi





3. faza


10.40–10.55


poročanje preigravanja po

soočanja/

skupinah

izzivanja

10.55–11.15

vprašanja in odgovori

11.15–11.20

premik v prostore





4. faza


zbiranja podatkov 11.20–11.35


reševanje vprašalnikov

11.35–12.10 kosilo-malica

vsi





1. faza


predstavitev scenarija


dajanja napotkov 12.10–12.20

Vinjete 2/seznanitev s

procesom in tehnologijo

12.20–12.25

premik v prostore





2. faza


preigravanje scenarija


timskega dela

12.25–13.25

Vinjete 2 in reševanje

(načrtovanja)

nalog/koncept. kartice





3. faza


13.25–13.40


poročanje o preigravanju

soočanja/

po skupinah

izzivanja

13.40–13.50

vprašanja in odgovori





13.50


premik v prostore


4. faza


zbiranja podatkov 13.50–14.05


reševanje vprašalnikov

14.05–14.10 odmor za kavo

Sklep

14.10–14.20

zaključna analiza 1. dne

vsi

Tabela 5: Primer urnika izvajanja eksperimenta, 1. dan

24

Urnik izvajanja eksperimenta – 2. dan (primer: Souporaba motornih vozil in IKT-rešitev) FAZA

URA

AKTIVNOST

NOSILEC LOKACIJA

OPOMBE





1. faza dajanja


predstavitev scenarija


napotkov

09.00–09.10 Vinjete 3/seznanitev s

procesom in tehnologijo





09.10


premik v prostore


vsi





2. faza timskega


preigravanje scenarija


dela (načrtovanja)

09.10–10.10 Vinjete 3 in reševanje nalog/

koncept. kartice

10.10–10.20

odmor za kavo

vsi

3. faza soočanja/

10.20–10.35 poročanje o preigravanju po

skupinah

izzivanja

10.35–10.50 vprašanja in odgovori





10.50


premik v prostore


4. faza zbiranja


podatkov


10.50–11.05 reševanje vprašalnikov

11.10–11.50 kosilo-malica

vsi





1. faza dajanja


predstavitev scenarija


napotkov

Vinjete 4/seznanitev s

11.50–12.00 procesom in tehnologijo





12.00


premik v prostore


2. faza timskega


preigravanje scenarija


dela (načrtovanja)

Vinjete 4 in reševanje nalog/

12.00–13.00 koncept. kartice

3. faza soočanja/

13.00–13.15 poročanje preigravanja po

skupinah

izzivanja

13.15–13.35 vprašanja in odgovori





13.35


premik v prostore


4. faza zbiranja


podatkov


13.35–13.50 reševanje vprašalnikov

13.50–14.00 odmor za kavo

Sklep

14.00–14.10 zaključna analiza 1. dne

vsi

Tabela 6: Primer urnika izvajanja eksperimenta, 2. dan

Urnik izvajanja eksperimenta je temeljni planski dokument izvajanja eksperimenta, ki se pripravlja do minute natančno. Razumevanje izvajanja eksperimenta je pomembno, da lahko aktivnosti potekajo

uspešno, brez časovnih pritiskov in osredotočene na vsebinska vprašanja koncepta.

25

13. DODATKI IN PRILOGE

ANEKS

PRILOGA NASLOV

A

Matrika tveganja

B

Analiza in načrt zbiranja podatkov

B. 1

Analiza in razpored zbiranja podatkov

B. 2

Matrika zbiranja podatkov

B. 3

Analiziranje in načrt izvedbe zbiranja podatkov

B. 4

Obrazci za zbiranje podatkov

B. 5

Vprašalniki

C

PORK-vloge, odgovornosti, procesi, pravila

D

D: Izvedbeni načrt PORK

D. 1

Organiziranost PORK, dodaj ime koncepta

D. 2

Urnik PORK-koncepta, dodaj ime koncepta

D. 3

Potek ukrepov – pogled nazaj

D. 4

Podporni grafi in dokumenti

D. 5

Načrt KIS

D. 6

Obrazci za zahtevke po informacijah

E

Konceptne kartice

F

Tehnične (storitvene/podporne) kartice

F. 1

Zapis procesa

F. 2

Predpostavke in opredelitev pojmov

F. 3

Akterji, vloge in odgovornosti (opredeljeni v konceptu _NATO log.)

G

Scenariji koncepta in vinjete

H

Zasedba – struktura PORK

H. 1

Matrika usposobljenosti in izkušenj sodelujočih

H. 2 *

Matrika strukture sodelujočih skupin

H. 3

Vprašalnik za udeležence

I

Dokumenti poročanja

J

Predhodni opisi

J. 1

Predhodni opisi za igralne skupine

K

Literatura

L

Slovar

*ne bodo oblikovani

26

13.1. ANEKS A – MATRIKA TVEGANJA

GROŽNJA/NEVARNOST

POMEMBNOST

Verjetnost

(RELEVANTNOST)

TVEGANJA

UKREPI ZA ZMANJŠANJE

ZMOŽNOST UPORABE ZMOGLJIVOSTI

Natančen strokovni pregled kartic

strokovnjakov s področja koncepta





1. Zmogljivost ni primerna za


pred izvedbo eksperimentiranja.


uporabo.

Morebitne popravke je treba vključiti

že med pregledom. Tudi med igro

Ali se model poslovnega

bodo vse negotovosti o točnosti

procesa lahko implementira

pojma kartic pojasnili sodelujoči

z razvojem koncepta in igro

strokovnjaki. Med igro morajo biti na

vrednotenja (PORK)?

voljo ustrezne publikacije (najvažnejši

akti področja koncepta – doktrina,

direktive, pravilniki, navodila itn.).

Udeleženci morajo biti izbrani

iz ustreznih strokovnih sredin z





2. Igralci niso primerni za


zahtevanimi kompetencami.


igro vrednotenja

Udeleženci igre bodo prejeli vnaprej

Ali so igralci usposobljeni

učno gradivo in vsebine kartic,

in imajo ustrezno znanje za

dan pred izvedbo pa bo vodstvo

uporabo modela poslovnih

z njimi izvedlo trening. V ekipah

procesov odločanja?

igralcev bodo med igro PORK tudi

strokovnjaki, ki jim lahko posredujejo

potrebno znanje, vendar pa ne smejo

biti v skupini.

Pravila igre, scenarij, vinjete, določanje

3. Ni potencialnega učinka na

nalog, predloge, opazovanje, intervjuji

rezultate igre.

in vprašalniki morajo biti zasnovani po

modelu poslovnega procesa za igralce

Ali je izvedljivost poslovnega

tega koncepta.

procesa koncepta dovolj

Igralci naj uporabljajo samo kartice, ki

statistično občutljiva za

izhajajo iz poslovnega procesa, drugi

uporabo zmogljivosti?

referenčni material naj bo na voljo in

se ga naj uporablja kot podpora igre.





4. Zmogljivost ni ugotovljena


Scenarij in vinjete naj razvije ekipa


strokovnjakov s področja koncepta,

Ali scenariji omogočajo

Lahko gre

pregledajo pa naj jih izkušeni

ugotovitev zmogljivosti?

v zeleno po

zaključku igre uporabniki koncepta.

ZMOŽNOST ODKRIVANJA/PRIDOBIVANJA REZULTATOV





5. Spremenljivost zmogljivosti


Nekateri procesi igre in koncepti kartic


naj se uporabljajo pri vseh vinjetah.

Ali so konceptne kartice,

Vse skupine naj imajo enake

uporabljene pri podobnih

konceptne kartice pri vseh vinjetah in

eksperimentih, enake?

skozi ves proces igre vrednotenja.

Ekipam igralcev naj bodo dodeljeni





6. Spremenljivost igralcev


taki igralci, ki imajo pristojnosti iz


funkcionalnih zahtev koncepta.

Ali imajo skupine v podobnih

Spreminjanje vlog igralnim skupinam

eksperimentih podobne

je premišljeno in že vključeno v naloge.

značilnosti?

Med izvajanjem eksperimenta se

skupina ne sme spreminjati.

27

GROŽNJA/NEVARNOST

POMEMBNOST

Verjetnost

(RELEVANTNOST)

TVEGANJA

UKREPI ZA ZMANJŠANJE

Za zmotno in napačno zbiranje

podatkov je značilno, da je proces

zbiranja zapleten in tvegan zaradi

subjektivnega merjenja kompleksnih

kvalitativnih faktorjev.





7. Spremenljivost zbiranja


podatkov


Za zmanjševanje tveganja bodo

oblikovani strukturirane liste

Ali je visoko tveganje, da pride

opazovanja, vprašalniki in navodila za

do napak v procesu zbiranja

opazovanje procesa ter orientacijski

podatkov?

material za analitike s pomočjo

ekspertne skupine.

Izdelava in izvajanje vadbenih paketov

usposabljanja in dnevni koordinacijski

sestanki z analitično skupino bodo

zmanjševali tveganja.

Pogoji izvajanja se bodo v celoti





8. Spremenljivost pogojev


nadzirali prek upravljanja kontrolne


izvedbe eksperimenta

skupine, moderatorja in predpisanih

vinjet.

Ali so nekontrolirane

Začetni pogoji v vinjetah bodo

spremembe podobne

neodvisni od predhodnih rezultatov

preizkusu?

v vinjetah. Moderator naj preveri

scenarij in vinjete.

9. Nizka statistična vrednost

Statistična analiza ni ustrezna za

Ali je vzorec za statistično

igro vrednotenja tega koncepta. Če

analizo dovolj velik ali

je, je treba povečati število zbranih

značilen?

podatkov.

10. Kršitev statistične

predpostavke

Statistična analiza ni ustrezna.

Ali se lahko z uporabo pravilne

Primerna statistična tehnika bo

statistične analize izognemo

uporabljena v NZAP.

večji stopnji napak?

PREPREČITEV VZROKOV VPLIVA NA PRIDOBLJENE REZULTATE POSAMEZNE SKUPINE

11. Zmogljivost se sčasoma

spreminja.

Ali se sestava skupin ali

Ne spreminjati načrta eksperimenta.

proces eksperimenta

spreminja med preizkusom ali

eksperimentom?

Praviloma se načrtuje tako, da se

igralne skupine med eksperimentom

ne spreminjajo; pričakuje pa se, da

12. Igralci se sčasoma

bodo izpopolnile svoje znanje.

spreminjajo.

Skupinska dinamika lahko vpliva

na končne rezultate, če temelji na

Ali se igralci sčasoma

avtoriteti čina. Vpliv avtoritete (čina)

spreminjajo?

lahko zmanjšamo z vključitvijo

višjega svetovalca v težavno skupino

ali z zamenjavo nekaj igralcev med

skupinami.

28

GROŽNJA/NEVARNOST

POMEMBNOST

Verjetnost

(RELEVANTNOST)

TVEGANJA

UKREPI ZA ZMANJŠANJE





13. Zbiranje podatkov se


sčasoma spreminja.


Ali med izvajanjem

Brez načrtovanih sprememb. Treba se

eksperimenta prihaja do

je držati načrta.

sprememb v tehniki ali ročnem

zbiranju podatkov?





14. Razmere pri izvajanju


eksperimenta se sčasoma


spreminjajo.

Brez načrtovanih sprememb. Treba se

je držati načrta.

Ali prihaja do sprememb med

eksperimentom?

PREPREČITEV RAZLOGOV VPLIVA NA PRIDOBLJENE REZULTATE VEČ SKUPIN

Imamo dva vidika:

1. Različnost sestave – oblikujemo





15. Razlike med igralci


uravnotežene skupine (strokovno


znanje, vodstvene lastnosti, jezik itn.).

Ali razlike med skupinami niso

povezane s preizkusom?

2. Individualno in skupinsko učenje.

Ne moremo ga obravnavati kot

posamično učenje – ni olajšava

tveganja.

Zaradi večjega števila analitikov je

mogoče večje tveganje za variabilnost

zbranih podatkov. Vsi analitiki naj

bodo prisotni na plenarnih zasedanjih.





16. Razlike v zbiranju


Pripraviti je treba strukturirane


podatkov

liste (obrazci) za opazovanje,

vprašalnike in materiale, ki bodo

Ali med delovnimi skupinami

usmerjali opazovalce. Pomembna so

prihaja do posameznih razlik

usklajevanja, ki jih vodi glavni analitik.

pri zbiranju podatkov?

Pripravljeni bodo vadbeni učni paketi

in dnevni koordinacijski sestanki za

analitike.





17. Razmere eksperimenta se


spreminjajo


Pogoji dela so načrtovani in oblikovani

Ali so pogoji in razmere

z metodologijo PORK in bodo enaki.

poskusa enaki za vsako delovno

Ne spreminjati načrta eksperimenta.

skupino?

SPOSOBNOST POVEZOVANJA REZULTATOV PROCESA

Celoten poslovni proces, ki je

opredeljen v modelu poslovnih





18. Nereprezentativna


procesov (BPM), se ne uporablja;


zmogljivost

posamezni elementi BPM pa se že

uporabljajo.

Ali je eksperimentalna

Izbrani poslovni procesi v različnih

nadomestna zmogljivost (testni

vinjetah so predstavljeni prek

produkt) že funkcionalno

konceptnih kartic, ki so jih prej

zastopana?

pregledali strokovnjaki oziroma

eksperti iz navedenega področja

koncepta.

29

GROŽNJA/NEVARNOST

POMEMBNOST

Verjetnost

(RELEVANTNOST)

TVEGANJA

UKREPI ZA ZMANJŠANJE





19. Nereprezentativni igralci


Izbor igralcev temelji na podlagi


Ali so igralci podobni

zahtevanega kompetentnega profila iz

predvidenim končnim

GŠ in MO RS (kompetentni igralci).

uporabnikom in izvajalcem?





20. Nereprezentativna merila


Ali merila učinkovitosti


(pridobljena iz praktičnosti

NZAP je povezan z merili

in uporabnosti produkta)

učinkovitosti in ciljem eksperimenta.

odražajo želeni operativni

rezultat oziroma izid?





21. Nereprezentativni scenarij


Scenarij in vinjete morajo biti razviti


s podporo skupine strokovnjakov –

Ali je scenarij dovolj realističen

ekspertov. Po izvedbi vadbene vinjete

glede na predvidena področja

se naredijo še zadnje spremembe in

operacij?

dopolnila ter tako zagotovijo primeren

in realističen scenarij in vinjete.

Tabela 7: Matrika tveganja

Legenda

POMEMBNOST

TVEGANJE

RELEVANTNOST

visoka

visoko

srednja

srednje

nizka

nizko

Matrika tveganja mora biti rezultat dogovora vseh članov izvajanja eksperimenta (v fazi načrtovanja).

TVEGANJE = (verjetnost pojava dogodka) X (vpliv pojava dogodka)

RELEVANTNOST (pomembnost, bistvenost) = Nekaj (21 groženj in nevarnosti za eksperiment), kar je

pomembno za nalogo (za opravljanje eksperimenta), če se s tem poveča verjetnost, da ne bomo dosegli

cilja (veljavnost eksperimenta).

LEGENDA razlikuje tri ravni tveganja in tri ravni pomembnosti. Odločitev o tem, katere grožnje oziroma nevarnosti imajo nizko, srednje ali visoko tveganje in nizko, srednjo ali visoko pomembnost, se določi za vsak primer posebej (vsak eksperiment je drugačen) in mora biti rezultat temeljitega pogovora med vsemi člani skupine, ki oblikuje eksperiment (razvijalec koncepta, vodja eksperimenta, vodja analitike, gostitelj eksperimenta, drugi člani skupin, če je treba).

30

13.2. ANEKS B – NAČRT ZBIRANJA IN ANALIZIRANJA PODATKOV

KAZALO

1. UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

2. SKUPINA ZA ANALIZIRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

3. NAMEN IN PRIČAKOVANI REZULTATI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

4. PREVERJANJE (VERIFIKACIJA) IN POTRJEVANJE (VALIDACIJA). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

5. CILJI EKSPERIMENTA IN Z NJIMI POVEZANE NALOGE ANALIZE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

6. STRATEGIJA ANALIZIRANJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

7. PODROBNEJŠA MERILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

8. POSEBNE ANALIZE IN METODE ZBIRANJA PODATKOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

9. PRIČAKOVANA ANALITIČNA POROČILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

10. ZBIRANJE PODATKOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

11. IZVEDBENI NAČRT IN RAZPORED AKTIVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

12. ORODJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

13. KLASIFIKACIJA PODATKOV IN PROCESI ARHIVIRANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

14. USPOSABLJANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

15. PRILOGE ANEKSA B. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Priloga B1: ANALIZA IN ZBIRANJE PODATKOV – načrt priprav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

Priloga B2: MATRIKA ZBIRANJA PODATKOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

Priloga B3: IZVEDBENI NAČRT ANALIZE IN ZBIRANJA PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Priloga B4: ZBIRANJE PODATKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Priloga B5: VPRAŠALNIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Vprašanja, ki se nanašajo na Načrt zbiranja in analiziranja podatkov, naslovite na vodjo analitične skupine (tel., e-pošta).

31

1. UVOD

Namen in ozadje (situacija)

Načrt zbiranja in analiziranja podatkov (NZAP) zagotavlja potrebna navodila analitični skupini pri opravljanju svojih nalog, in sicer pred preigravanjem in ocenjevanjem razvoja koncepta (v nadaljevanju PORK), med njima in potem. NZAP je izpeljan iz namena in ciljev PORK kot osnutek v projektni

dokumentaciji eksperimenta koncepta. Podpira cilje igre vrednotenja posameznega koncepta. NZAP

je kot podporna priloga k projektni dokumentaciji eksperimenta (PDE). V osnutku modela NZAP so

ključne analitične naloge povezane s cilji eksperimenta, formulacijami eksperimentalnih spremenljivk in odvisne od tega, kako so merjene. V nadaljevanju je predstavljena vrsta zbiranja podatkov, ki bo pospešila in olajšala merjenje in analizo. Na koncu bodo predstavljene uporabne tehnike analiziranja.

Pojmi in opredelitve

V tem aneksu so navedeni nekateri izrazi in opredelitve, ki se pojavljajo tudi v celotni projektni

dokumentaciji:

• PKS: Poskusna kontrolna skupina;

• KE: Konec eksperimenta;

• OKRAJŠAVA KONCEPTA (primer OLCM);

• OKRAJŠAVA KONCEPTA IN PORK – ime eksperimenta;

• OKRAJŠAVA KONCEPTA in MPP: izbrani elementi, ki se obravnavajo v poskusu (iz modela

poslovnih procesov).





2. SKUPINA ZA ANALIZIRANJE


Posebne vloge v analitični skupini:


• vodja (direktor) analitike:

• analitik področja 1 (procesa 1):

• analitik področja 2 (procesa 2):

• vodja analitične skupine:

• analitična podpora – analitiki:

º trije analitiki

Analitiki bodo dodeljeni v eno izmed treh (ali dveh oziroma štirih) igralnih skupin.

3. NAMEN IN PRIČAKOVANI REZULTATI

Obseg NZAP vsebuje analizo in zbiranje podatkov, ki se izvajajo med PORK in po njem. Analiza je usmerjena na izbrane elemente modela poslovnega procesa. Za lažjo uporabo naj se uporabijo procesni

diagrami in pripadajoča besedila, kot je prikazano na sliki 1. (Upravljanje (management) OLCM:

Zmogljivosti – glavni proces). Ta dokument ne more predstavljati dinamike med seboj povezanih

diagramov, spremno besedilo pa se lahko uporabi kot razširjeni diagram. Pri konceptu OLCM (angl.

Operation Logistics Chain Management) je pet glavnih procesov, kot so prikazani na sliki 1. Vsak

proces ima več podprocesov in vsak ima spremno besedo dopolnil. Opisani so osnovni postopki,

32

vloge, odgovornosti, standardi in prakse, na podlagi katerih izvemo, katere funkcije je treba opraviti v posameznem koraku procesa.

Manage OLCM Capability

LEVEL 2 Processes

Maintain Core

PE

OLCM Capability

Close

SHA

Operations

Logistics Chain

OPORD/Initialize OLC

Initialize

Operations

Logistics Chain

Provide Operation

CJ4

Logistics Chain

Manage Operation

Management

Logistics Chain

Information

JLSG

Initialize

tion

National

Na

Logistics Chain

rovide

istics Pog

arty Ld-P

Thir

Manage LOG FS

Slika 1: Upravljanje OLCM-zmogljivosti – osnovni proces (Vir za sliko: NATO, SACT, 2012; (OLCM)/Bussines Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment game (CDAG/OLCM BPM CDAG 2012)

Experiment design document, 31).

• Čeprav je poudarek analize na procesu upravljanja zmogljivosti OLCM, se večina postopkov nanaša na logistične procese načrtovanja, izvajanja, uporabe in vzdrževanja. Premiki in transport, zagotavljanje oskrbe, vzdrževanje in popravila večinoma zahtevajo bolj oprijemljive ukrepe kot proces Upravljanje

OLCM-zmogljivosti.

• Analiza naj ne zajema celotnega modela poslovnih procesov koncepta, strukture ali njenega

oblikovanja.

• Vsi udeleženci eksperimenta (tudi igralci skupin in strokovnjakov) morajo prispevati k oceni

zmožnosti, vendar se obseg analize ne bo razširil na oceno posameznikov (ki bodo sprožili dvome,

vprašanja zmožnosti) ali posameznih skupin.

• Analiza bo osredotočena na potrditev (v okviru namena in ciljev tega poskusa, torej analiza ne

bo poskušala potrditi modela poslovnega procesa za uporabo v sistemu ali uporabo tehnologij,

ki se preverjajo z notranjo presojo kakovosti vredno načrtovanih procesih) in verifikacijo v manj

pomembnem obsegu. Poslovni proces se preverja z verifikacijskim postopkom med razvojem

koncepta.

• Rezultati analize bodo bolj podrobno na voljo v poročilih v Aneksu I projektne dokumentacije.

4. PREVERJANJE (VERIFIKACIJA) IN POTRJEVANJE (VALIDACIJA)

• Preverjanje je mogoče preprosto označiti z vprašanjem: Ali je produkt koncepta pravilno oblikovan oziroma ali model poslovnih postopkov vsebuje nujne postopke, potrebne, da koncept izpolni

pričakovanja naročnika? Ali posamezni elementi manjkajo? Ali so povezave med postopki napačne?

Ali so manjši popravki nujni za vsak poseben odstavek/sliko v dokumentu? Preverjanje po navadi

poteka med razvojem koncepta (to je tako imenovana notranja presoja).

• Model poslovnih procesov se torej preverja v njegovem razvoju, domneva se, da je bil ta proces

uspešen. Analitiki se ne ukvarjajo s preverjanjem in niso osredotočeni na verifikacijo.

33

• Validacijo je mogoče opisati kot potrditev »Gre za pravi izdelek?« Primerna vprašanja glede na validacijo koncepta so na primer:

º So procesi (postopki in tehnologija) koristni?

º So uporabni v praksi (uspešnost v realnosti)?

º Kakšne prednosti bodo prinesli v prihodnosti?

º So prilagodljivi za različne vrste operacij?

º So vredni napora implementacije?

• Validacija je zunanja ocena oziroma potrditev že predhodno razvitega produkta.

• Analiza naj bo osredotočena na potrditev. Prav zaradi omejenih ciljev eksperimenta, vključno z dejstvom, da se model poslovnih procesov koncepta ne bo v celoti ocenjeval, ampak se bo preizkušal

le v teoretičnem in ne v operativnem okolju, ni nujno, da nameravamo poslovne procese potrditi na

koncu eksperimenta ter jih takoj uvesti v sistem.

5. CILJI EKSPERIMENTA IN Z NJIMI POVEZANE NALOGE ANALIZE

Namen in cilji

• Namen eksperimenta, hipoteze in cilji se ponovno zapišejo, kot je navedeno v projektni dokumentaciji eksperimenta koncepta. Primer eksperimenta SMV IKT: Namen eksperimenta je s strukturiranim

procesom izmenjati informacije o dosedanjih konceptih, normativnih in trenutnih informacijskih

rešitvah ter preveriti zrelost elementov zmogljivosti: organizacije, procesov, informacijskih tokov in informacijskih zahtev prihodnjih rešitev.

º Primarni cilji eksperimenta:

º Sekundarni cilji eksperimenta:

º Oceniti praktičnost in uporabnost podprocesov:

Sekundarne naloge so »cilji priložnosti« in se navajajo, če se priložnosti tudi v resnici pojavijo. Analitiki jih zaznajo med postopkom eksperimentiranja ali povzamejo iz vprašalnikov.

Splošna hipoteza

Splošna hipoteza za eksperiment se oblikuje za konkreten koncept2:

Če koncept SMV z IKT-rešitvami, ki se uporablja za storitve prevoza oseb in tovora, zagotovi razvoj določene končne vojaške zmogljivosti, se uporabi za načrtovanje, uvajanje, koordinacijo in realizacijo storitev. Zmanjšajo se stroški prevoznih storitev na enoto prevoza, poslovni procesi pa so dovolj dobri za potrjevanje in validacijo ter neposredno uporabo, seveda z manjšimi popravki v poslovnih procesih.

Na primer:

• Hipoteza bo dokazano pravilna, če bo analiza ugotovila, da je dovolj dokazov, da je model poslovnih procesov koristen in uporaben ter da se koncept lahko praktično uporabi na vaji (z morebitnimi

majhnimi spremembami).

• Hipoteza bo dokazano napačna, če bo analiza ugotovila, da model poslovnih procesov koncepta

zahteva veliko popravkov procesa oziroma je treba koncept ponovno napisati. V tem primeru ni

sprejemljiva za uporabo na prihodnjih vajah.

• Hipoteze ni mogoče dokazati, če ni dovolj dokazanih sklepov, ki podpirajo gornji navedbi.

2 -Primer za eksperiment koncepta SMV in IKT-rešitev

34

Naloge, ki povezujejo analizo s cilji in namenom eksperimenta

• Analiza je zasnovana tako, da podpira namen in cilje eksperimenta ter zagotovi zbiranje dokazov za potrditev oziroma zavrnitev hipoteze.

• Analiza si mora prizadevati, da pripelje do sklepov o izvedljivosti modela poslovnih procesov

koncepta. Analitiki bodo na podlagi strokovnih mnenj in kolektivne razprave ocenjevali, ali so lahko postopki v praksi uspešno izvedeni. Če se strokovnjaki strinjajo, da bodo opisani postopki lahko

izvedeni v prihodnjih vajah in na operacijah, bo proces ocenjen kot uporaben in praktičen. Izpolnjeni bodo morali biti ti pogoji:

º morebitne opisane vloge so lahko izvedljive in odgovornosti sprejemljive ter razumljive;

º generični procesi so dovolj prilagodljivi za različne vrste storitev in velikosti operacij;

º postopki so popolni in zajemajo bistvene vsebine.

• Analiza si mora prizadevati, da pripelje do sklepov o koristnosti postopkov koncepta. Pojem

koristnosti se razlikuje od pojma praktičnosti, saj je lahko postopek praktičen (npr. mogoče ga je

izvesti uspešno), vendar ni koristen.

• Analitiki bodo na podlagi strokovnih mnenj in kolektivne razprave ocenjevali, ali bo/ne bo proces

koristen po implementaciji v operacijah Nata. Postopki koncepta bodo ocenjeni kot koristni v teh

primerih:

º postopki so domnevno potrebni ali koristni,

º pri izvajanju novih postopkov je prisotna dodana vrednost: tveganja ali stroški niso previsoki,

koristi so stvarne in otipljive,

º zahtevane informacije so z novim procesom uporabne za posebne in določene namene in cilje.

• Analiza naj ne bo kvantitativno merilo koristnosti (npr. nov proces bo zmanjšal stroške za 20

odstotkov). Treba pa je navesti, ali so novi procesi »boljši« ali »slabši« od sedanje prakse, kar bodo predstavili strokovnjaki, ki bodo uporabili svoje izkušnje iz sedanjih in nedavnih operacij kot podlago za primerjanje. Mnenja in izjave bodo predstavljeni v strukturiranih plenarnih zasedanjih.

• Analitična skupina bo pripravila začetne sklepe in jih predstavila javnosti takoj po eksperimentu, do takrat pa lahko udeleženci izpodbijajo, razpravljajo in se dogovorijo o preoblikovanju sklepov.





6. STRATEGIJA ANALIZIRANJA


Vloge analitikov


Glavne naloge analitične skupine so opisane v spodnji tabeli (to ni dokončen seznam nalog).

IME

VLOGA

OSNOVNE NALOGE

DODATNE NALOGE

• Vodi analitične sestanke;

• zagotavlja doslednost pri zbiranju

podatkov;

• odloča o vprašanjih, ki vplivajo na delo

analitikov;

Ime in

Vodja

• svetuje/pomaga moderatorju in v fazi

Zbira podatke/pripombe/ugotovitve,

pri mek analitike

soočanja/izzivov usmerja razpravo k

zastavlja vprašanja, ki so skladna s cilji

doseganju ciljev eksperimenta;

eksperimenta.

• svetuje, ali je/ni treba eksperiment

spremeniti;

• koordinira prispevke – poročila

eksperimenta.

35

IME

VLOGA

OSNOVNE NALOGE

DODATNE NALOGE

• Vzpostavlja in upravlja elektronski

sistem arhiviranja;

Ime in

Vodja

• zbira in shranjuje elektronsko gradivo

pri mek analitične

udeležencev in analitike;

skupine

• zagotavlja, da so vprašalniki izdani

igralnim skupinam;

• odpravlja težave.

• Zbirajo podatke/pripombe, zastavljajo

Ime in

Analitiki

vprašanja, ki so skladna s cilji

pri mek v igralni

skupini 1

preizkusa;

• Pomaga igralcem ekipe glede

• zagotavljajo dnevni povzetek pripomb

razumevanja dodeljenih nalog (če je

Analitiki

za glavnega analitika;

treba);

Ime in

v igralni

• pomagajo igralcem ekipe, da izpolnijo • pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov

pri mek skupini 2

vprašalnike;

sej (če je treba);

• če je treba, se pogovarjajo, pojasnjujejo; • pripravlja poročila o učenju iz izkušenj

• dostavljajo poročila in vprašanja

in zapiske o novih spoznanjih za

Ime in

Analitiki

glavnemu analitiku;

prihodnje poskuse PORK.

pri mek v igralni

skupini 3

• pomagajo pri pripravi poročil

eksperimenta.

• Pomaga igralcem ekipe pri razumevanju

dodeljenih nalog (če je treba);

Analitiki

• Zbirajo podatke/pripombe, zastavljajo • pomaga pri izpolnjevanju vprašalnikov

v skupini

vprašanja, ki so skladna s cilji

sej (če je treba);

strokovnjakov

preizkusa.

• pripravlja poročila o učenju iz izkušenj

in zapiske o novih spoznanjih za

prihodnje poskuse PORK.

Tabela 8: Vloge analitikov

• Vsi analitiki sodelujejo kot ekipa, razpravljajo o ugotovitvah in vprašanjih, ki se pojavljajo med poskusom. Spodbujajo interakcijo med udeleženci in njimi ter pri tem spoštujejo mnenja igralcev, ki

jim lahko postavljajo vprašanja v vsakem trenutku.

• Analitiki lahko pomagajo igralcem skupine, ki so ji dodeljeni. Na primer, če ekipa ne razume naloge, jim jo analitik pojasni. Če igralci skupin niso naklonjeni izpolnitvi vprašalnika, lahko analitik olajša skupinsko razpravo o tem, kaj bi morali odgovoriti. PORK ni namenjen presoji o tem, katera ekipa

zmaga ali izgubi, prav tako ni namenjen vadbi in usposabljanju skupin, tako da obstaja majhno

tveganje za prezgodnje odkrivanje pravilnih rezultatov. Analitiki niso nemi opazovalci, saj se jih

v resnici spodbuja, da posegajo v skupinsko razpravo in tako vplivajo na skupino. Vendar je zelo

pomembno, da so analitiki popolnoma nepristranski.

Materiali

Metoda PORK temelji na uporabi konceptnih in podpornih kartic. V tem konceptu (OLCM) kartice

prikažejo poslovne procese na lahko dostopen način in omogočajo enostavno neposredno analizo naloge

in vprašanja posameznih segmentov koncepta.

• Spremljevalne kartice so na voljo za pomoč igralcem in se jih ne ocenjuje v poskusu. V nekaterih

PORK se lahko uporabljajo samo konceptne kartice.

• Kartice so označene številčno po hierarhičnem zaporedju, zato je enostavno opredeliti nadrejenost

in podrejenost kartic. Na sprednji strani kartice je vedno narisan procesni diagram, zadnja stran pa predstavi obširne razlage iz referenčnih dokumentov in širše opise procesov, ki niso vpisani spredaj v procesnem diagramu kot del podprocesov.

• Analitiki morajo biti seznanjeni s karticami, ki jih pregledajo pred začetkom eksperimenta in so v priloženem učnem paketu.

36

7. PODROBNEJŠA MERILA

Merilo učinkovitosti (MU)

• Izbrani elementi poslovnih procesov koncepta, zastopani kot konceptne kartice, bodo ocenjeni na

podlagi osnovnih meril učinkovitosti.

Merilo učinkovitosti (MU)

Opis

Izvedljivost poslovnih procesov

Izmeriti, ali se lahko postopki, navodila in smernice, kot so opisani v

poslovnih procesih, v praksi uspešno uporabijo.

Uporabnost (korist) poslovnih

Naznanitev uporabnosti poslovnih procesov je v nadaljevanju projekta

procesov

koncepta.

Primer meril eksperimenta koncepta SMV in IKT-rešitev:

Enostavnost rešitve organiz.

Ali obstaja ocena (povprečje več kot 4), da je predlagana organizacijska

strukture

rešitev preprosta?

Optimalnost organiz. strukture

Ali obstaja ocena (povprečje več kot 4), da je predlagana organizacijska

rešitev tudi učinkovita/optimalna?

Izvedljivost poslovnih procesov

Izmeriti, ali se lahko postopki ali smernice, kot so opisani v poslovnih

procesih, v praksi uspešno uporabijo.

Uporabnost poslovnih procesov Ali so poslovni procesi koristni in učinkoviti?

Učinkovitost izvajanja procesov

Ali se procesi lahko izvajajo učinkovito?

Stroški izvajanja naloge

Ali je mogoče zmanjšanje stroškov izvajanja nalog?

Celovito obvladovanje informacij Ali je obvladovanje informacij celovito in kakovostno?

Tabela 9: Merila učinkovitosti

Merila izvajanja

• Vsako merilo učinkovitosti je razdeljeno na številna merila izvajanja, na podlagi katerih člani skupine za analitiko na razpravah med preskusom opazujejo in merijo (zapisujejo) izdelke ekip ter analizirajo rezultate vprašalnikov po vsaki vinjeti in na koncu poskusa. Ti ukrepi so povzeti v spodnji tabeli.

Ukrepi ob izvajanju (U. izv.) Združeni ukrepi

Izvedljivost poslovnih

A. 1 Postopki ali smernice so izvedljive na operaciji ali vaji.

procesov

A. 2 Vsaka vloga ima potrebno avtoriteto, znanje in vire za izvajanje procesa,

kot je opisano.

A. 3 Procesi so dovolj prožni za različne vrste in velikosti delovanja.

A. 4 Kartice so popolne in točne.

Uporabnost (korist) poslovnih B. 1 Postopke je mogoče opisati kot koristne in/ali potrebne.

procesov

B. 2 Dodana je vrednost k izvajanju novih procesov: tveganja niso previsoka,

koristi so otipljive in očitne.

B. 3 Informacijske zahteve imajo poseben namen.

Tabela 10: Merila izvajanja

37

Primer eksperimenta koncepta SMV in IKT-rešitev

Ukrepi ob izvajanju

(Uizv.)

Združeni ukrepi

Enostavnost rešitve

organiz. strukture



– vprašanja o enostavnosti;

Optimalnost organiz.

strukture



– vprašanja učinkovitosti/optimalnosti organiz. strukture;



– postopki so izvedljivi v dnevni uporabi,

Izvedljivost poslovnih



– vsaka vloga ima potrebno avtoriteto, znanje in vire za izvajanje procesa, kot je

procesov

opisano,



– procesi so dovolj prožni za različne vrste in velikosti delovanja;



– postopke je mogoče opisati kot koristne in/ali potrebne,

Uporabnost poslovnih



– dodana je vrednost pri izvajanju novih procesov: tveganja niso previsoka, koristi

procesov

so otipljive in očitne,



– informacijske zahteve imajo poseben namen;



– kakovost procesov: število podvojenih dokumentov, kakovost informacij, ki

Učinkovitost izvajanja

nastajajo med delom na portalu z vidika točnosti, podvajanj, nelogičnih povezav

procesov

med informacijami itn.,



– kako dobro vmesni izdelki podprocesov ustrezajo zahtevam naslednje faze v

procesu;

Stroški izvajanja naloge

– kako dobro informacije na portalu vplivajo na učinkovitost dela v OE;



– integralnost: opremljenost informacij z dodatnimi podatki (lažje iskanje),

Celovito obvladovanje



– organizacijska kultura: kako se delitev inf. kaže v zadovoljstvu in osebnem

informacij

razvoju, sodelovanje z drugimi OE,



– standardiziranost – pregled in identifikacija standardov obvladovanja informacij

itn.

Tabela 11: Merila izvajanja na primeru koncepta SMV in IKT-rešitev

A. Praktičnost, uporabnost in izvedljivost poslovnih procesov

A.1. Procesi in postopki se lahko implementirajo na vajah in pri delovanju v operacijah.



– Kot del PORK bodo igralci izpeljali naloge, ki temeljijo na procesih in usmeritvah, opisanih v modelu poslovnih procesov koncepta. Naloge bodo postavljene glede na področja delovanja operacij,

skladno z opisanimi scenariji in vinjetami. Model poslovnih procesov bo preizkušen teoretično in

praktično prek zastavljenih vprašanj igralcem in izvedencem ob upoštevanju poslovnih procesov,

nastavljenih na področja delovanja operacij. Udeležence se bo spraševalo po njihovem mnenju ter

o delovanju v »realnem življenju«.

A.2. Vsaka vloga ima potrebno veljavo, znanje in vire za potrjevanje poslovnega procesa, kot je opisan.



– Igralci bodo razdeljeni v različne skupine glede na opisane vloge skladno s projektnim načrtom.

Vprašanja se jim bodo postavljala skladno z njihovimi vlogami v eksperimentu koncepta. Na primer,

ali model poslovnega procesa v konceptu rešuje določeno nalogo. Udeleženci bodo odgovarjali z

da/ne, povedali bodo mnenje itn. Igralna skupina ima zato vse potrebno znanje3, kompetence in

vire, da potrjuje (izvede-izpolni) naloge tudi v operacijah.

A.3. Procesi so dovolj prožni za različne vrste in velikosti delovanja.

– Vse vinjete so sestavljene iz istega scenarija/področja delovanja operacij. Kljub temu se bo od

udeležencev zahtevalo, da predstavijo svoja mnenja o tem, ali so oziroma niso za nekatera področja

delovanja operacij poslovni procesi primerni. Hipoteza v konceptu je namreč taka, da so procesi

primerni za vse tipe delovanja, razen za tiste, ki so dokazano napačni.

3 -Na podlagi anketnih vprašanj udeležencev v eksperimentu (znanja, izkušnje, kompetence s strokovnih področij koncepta) bodo razvidne tudi strokovne avtoritete.

38

A.4. Kartice so popolne in natančne.



– Udeležencem bo dana priložnost, da prek razprave, intervjujev in vprašalnikov navedejo vsako

manjkajočo ali nepravo informacijo. Merila izvajanja se ne bodo preverjala, če bodo konceptne

kartice natančno odražale model poslovnih procesov. To se bo izvedlo prek predogleda, preden se

bo začel izvajati PORK.

B. Koristnost modela poslovnih procesov

B.1. Procese lahko opišemo kot koristne in/ali potrebne.



– Udeleženci naj bi prek razprave, intervjujev in vprašalnikov opisali prednosti novega koncepta

skladno z njihovimi izkušnjami pri procesih in v okviru trenutnih strokovnih področij, ki jih ta

koncept obravnava. Rezultat je lahko zapis zaznavnih prednosti, ki so lahko razlog za implementacijo oziroma izvedbo modela poslovnih procesov v prihodnosti.

B.2. Prisotna je dodana vrednost pri implementaciji oziroma uvedbi novega procesa.



– Udeleženci bodo opisali dodano vrednost pri uvajanju vsakega novega procesa. Pozornost bo

usmerjena na tveganja, stroške in prednosti v okviru splošnih kvalitativnih izrazov, ki opisujejo

pričakovano naraščanje ali upadanje dosežkov, virov (sredstev), pridobitev in upravljanja s

potrebnimi informacijami.

B.3. Poseben namen imajo informacijske zahteve.



– Udeleženci bodo imeli možnost razmisliti o poteku določenega procesa in prepoznati vsak potek

informacij, ki nimajo končnega uporabnika ali pa niso namenjene določenemu namenu oziroma

cilju.

8. POSEBNE ANALIZE IN METODE ZBIRANJA PODATKOV

A. Lastnost navedenega eksperimenta je, da bo večina zbranih podatkov subjektivna in da ni

primerno delati statistične analize s pretežno zbranimi kvalitativnimi podatki in z razmeroma

majhnim vzorcem. Glede na namen in cilj tega eksperimenta je to dovolj in primerno za pripravo

priporočil, ki jih bo prejel naročnik eksperimenta koncepta.

Kvantitativne ali kvalitativne empirične raziskave?

• Pri triangulaciji metod gre za uporabo obeh metod (kvalitativne in kvantitativne), in sicer se

obe metodi uporabita za dosego istega cilja. Tako z uporabo dveh različnih metod dobimo bolj

objektivne rezultate, kot če bi uporabili le eno metodo.

• Pri komplementarni uporabi metod je ena metoda dopolnitev drugi. Tako je mogoče metode

združiti na več načinov, na primer s pomočjo kvalitativne metode (tehnike intervjuja,

opazovanja, projekcijska tehnika – igralne vloge) lahko raziščemo mogoče odgovore pri nekem

anketnem vprašanju in jih potem uporabimo pri anketnem vprašalniku kvantitativne raziskave,

kar pomeni, da s kvalitativno metodo lahko pojasnimo tiste rezultate kvantitativne raziskave, ki

jih s kvantitativno raziskavo ne moremo pojasniti.

B. Dokazani primeri za vsa merila izvajanja se bodo zbirali na številne načine:

• udeleženci bodo postavljali ključna vprašanja ali komentarje med načrtovanjem ali razpravo, ki

jih bodo zapisovali analitiki;

• udeleženci bodo spodbujeni, da bodo dodeljenim analitikom zastavljali vprašanja in jih

neposredno tudi zapisovali;

39

• udeleženci bodo odgovarjali na posebna vprašanja za vsako kartico in za vsako vinjeto prek zastavljenih vprašalnikov;

• udeleženci si bodo lahko zapisovali informacije v posebno mapo učenja iz izkušenj (angl.

Lessons learnt);

• udeleženci si bodo lahko izmenjevali informacije prek izmenjave informacij po izvedeni

aktivnosti.

C. Od analitikov se pričakuje, da bodo prisotni na celotnem prizorišču PORK – med načrtovanjem

eksperimenta, kamor bodo dodeljeni kot del načrtovalne skupine, in med potekom soočanja in

izzivanja, ko bodo nastopali kot del kontrolne skupine.

9. PRIČAKOVANA ANALITIČNA POROČILA

Aneks I k projektni dokumentaciji vsebuje posamezne dele analitičnega poročila. Povzetek:

• Analitični vhod v eksperiment Analiza po opravljeni aktivnosti (angl. After Action Review;): verjetno v obliki predstavitve PowerPoint. Vključeval bo začetne vtise analitikov, ki bodo predstavljeni

zainteresirani strokovni javnosti eksperimenta (zadnji dan PORK).

• Prvi vtis poročila eksperimenta: To je začetno poročilo, ki ga pripravi vodja eksperimenta. Vsebuje uvodno analizo s prvim vtisom.

• Zaključno oziroma končno poročilo o izvedbi eksperimenta: to je zgoščeno poročilo, ki vsebuje vse

posamezne dele analize in priporočil za nadaljnje delovanje. Večji del analize bo sestavljen iz poročila.

Vodja analitike je pri pripravljanju poročila odgovoren za koordinacijo analitikov.





10. ZBIRANJE PODATKOV


Vprašalniki


Predložen bo naslednji vprašalnik. Vzorce vprašalnika lahko najdete v prilogi B 5 projektne

dokumentacije.

Naziv

Kdaj gre v distribucijo?

Kdo? Vsebina

Ozadje

Takoj ko se udeleženci registrirajo – pred

vprašalnika

izvedbo eksperimenta

Vsi

Vprašanja o udeležencih, izkušnjah in

kompetencah

Kartice

Na začetku eksperimenta. Izpolnjuje

Udeleženci odgovarjajo na podlagi

& vinjete

se med izvajanjem vsake faze

Vsi

pregleda konceptnih kartic in nalog

v vinjetah. Poskrbijo za opombe in

Vprašalniki

zbiranja podatkov. Zbira se na koncu

eksperimenta.

komentarje.

Vprašanja o koristnosti/prednosti

Končni

procesa PORK. Splošna vprašanja o

vprašalnik

eksperimentu – časovnica/lokacija/

eksperimenta Na koncu eksperimenta

Vsi

prostori itn. Vsebuje tudi vsebino

(ENEDEX)

učenja iz izkušenj (LL) za prihodnje

eksperimente.

Tabela 12: Distribucija in vsebina vprašalnikov

Vprašalnik, ki se nanaša na predhodne izkušnje udeležencev.

Vprašalnik se pošlje vsem udeležencem pred izvedbo eksperimenta. Vzrok za vprašalnik je, da se

evidentirajo sorodne operativne/tehnične izkušnje udeležencev eksperimenta. Tako zagotavljamo,

da je večina udeležencev izbrana v primerno igralno skupino. Navedeni vprašalnik je v prilogi H 3.

40

Vprašalnik, ki se nanaša na konceptne kartice in vinjete.

Zaradi poenostavitve se udeležencem (igralcem in ekspertni skupini) na začetku eksperimenta izda

samo en vprašalnik. Odgovori na vprašanja se bodo izpolnjevali med vsako fazo zbiranja podatkov,

po vsaki vinjeti. Vprašalniki bodo zbrani na koncu eksperimenta. Vprašalnik je v prilogi B 5.

Končni vprašalnik

Omenjeni vprašalnik bodo izpolnjevali vsi udeleženci na koncu eksperimenta. Vprašanja bodo

obsegala izvedbo eksperimenta, materialna sredstva in predloge za izboljšavo v prihodnosti.

Za analizo se bodo zbirali naslednji podatki:

Zbiranje podatkov – pred izvajanjem eksperimenta

Predhodne izkušnje udeležencev eksperimenta

Vsi udeleženci bodo izpolnjevali vprašalnike, ki vsebujejo osebne podatke in izkušnje, povezane z

vsebinami koncepta, kar bo omogočalo izbiro in dodelitev vlog posameznim udeležencem v določene

igralne skupine, povezane z vsebino koncepta. Tako bodo lahko zagotovljene dodatne informacije za

oplemenitenje analitičnih rezultatov.

Konceptne in tehnične kartice

Kartice bodo zagotavljale potrebne informacije, ki jih pričakujejo igralci za uporabo pri eksperimentu.

Omenjene kartice bodo vnaprej razdeljene analitikom.

Scenarij in z njimi povezani podatki

Analitikom bodo priskrbljeni s posameznimi podrobnostmi iz scenarija pred začetkom PORK. Podatki

morajo vsebovati pričakovane rezultate iz scenarijev, vprašanja, na katera se bo lahko odgovarjalo

med fazo soočanja/izzivanja in kartice, za katere se pričakuje, da jih bodo uporabljali igralci.

Zbiranje podatkov – med izvajanjem eksperimenta

Analitična opažanja

Od analitikov se pričakuje, da sodelujejo in opazujejo vsa zasedanja, ki so povezana z načrtovanjem in razpravami (faza načrtovanja; faza soočanja in izzivanja) ter si ustvarijo obširne in izčrpne zapiske. To je najbolj pomemben del zbiranja podatkov. Povzetki se lahko vpisujejo vsak dan sproti v računalnik

ter se na koncu eksperimenta združeni predajo vodji analitike.

Udeleženci ocenjujejo konceptne kartice

Udeleženci bodo imeli priložnost ocenjevanja konceptnih kartic:

• z neposrednim sporočanjem analitikom, ki si zapisujejo opombe in komentarje,

• z intervjuji,

• z reševanjem vprašalnikov,

• med razpravo in soočanjem ter izzivanjem,

• z uporabo mape za učenje iz izkušenj.

41

Pridobivanje rezultatov od igralnih skupin

Rezultati, ki jih je ustvarila vsaka igralna skupina z dodeljenim analitikom med igralno fazo

načrtovanja, bodo zbrani na koncu vsake vinjete in naloženi na portal (angl. SharePoint).

Ekspertno ocenjevanje dobljenih rezultatov

Ekspertna skupina bo imela priložnost oceniti rezultate, ki so jih ustvarile posamezne igralne skupine med fazo soočanja/izzivanja ali po vsaki fazi zbiranja podatkov.

Učenje iz izkušenj (angl. Lessons learnt)

Vsi udeleženci bodo imeli dostop do mape učenja iz izkušenj, v katere bodo lahko zapisali mnenja in

opombe. Navedeni podatki se bodo zbrali ob koncu eksperimenta. Rezultate in zaključke, pridobljene

od udeležencev, ki obsegajo sklepe in rešitve med izvajanjem eksperimenta, lahko udeleženci dvignejo in posredujejo dodeljenim analitikom ali kontrolni skupini eksperimenta. To lahko izvedejo takoj ali med dnevnimi povzetki.

Zahteve po dodatnih informacijah

Oblikovan bo formalen proces posredovanja informacij, s katerim lahko igralci zahtevajo od ekspertne skupine dodatno pojasnitev informacij. Igralci lahko kadar koli in ob vsakem času prosto postavljajo vprašanja, analitiki pa si bodo zanimiva vprašanja in odgovore zapisovali. Naloga analitikov je, da

zahtevano informacijo v obliki vprašanja posredujejo ekspertni skupini. Zanimive odgovore in

vprašanja morajo analitiki sproti zapisovati.

Splošna ocena eksperimenta in dogodka

Vsi udeleženci bodo na koncu eksperimenta izpolnili zastavljeni vprašalnik. Namen vprašalnika je

zbrati mnenja o uporabnosti in potrjevanju eksperimenta, PORK-procesu in o predlogih za izboljšanje.

Načrt zbiranja podatkov

V prilogi B2 je navedena celostna matrika zbiranja podatkov, v kateri je opisano, kdo bo zbiral katere podatke, kako in kdaj.

11. IZVEDBENI NAČRT IN RAZPORED AKTIVNOSTI

Analitiki so prisotni pri celotnem eksperimentu, od priprav in vadbe do faze načrtovanja in soočanja/

izzivanja. Po končanem eksperimentu se bodo analitiki sestali in združili opažanja ter začetne sklepe in jih zapisane predali vodji analitike. Zbrani podatki (skupinski rezultati in vprašalniki) bodo v tem času dokončno oblikovani in združeni v začetno analizo.

Po vsaki vinjeti se bodo analitiki zbrali v posebnem prostoru za analitiko in skupaj izvedli hiter pregled rezultatov. Na koncu vsakega dne eksperimenta se od vseh analitikov pričakuje, da bodo sodelovali na delovnem sestanku, ki ga sklicuje vodja analitike. Vsak analitik bo povzel rezultate opazovanja tekočega dne in postavil kakršno koli ključno vprašanje. Večina zadev bo obravnavana na srečanju delovnega

telesa kontrolne skupine eksperimenta.

Popoln izvedbeni načrt za analitično skupino lahko najdete v prilogi B3.

Nekaj tednov po izvedenem eksperimentu je treba načrtovati eno- do dvodnevno delavnico za analitično skupino, na kateri se bodo obravnavali dobljeni analitični podatki in vnesli v končno poročilo o izvedenem eksperimentu.

42

12. ORODJA

Da bi stvari ostale čim bolj preproste in prepoznavne vključno z informacijsko-tehnološkimi omejitvami, bodo vsi vprašalniki, analitični zapiski, mape učenja iz izkušenj in drugo zapisani z računalniškim

programom MS Word in pripomočki na portalu.

13. KLASIFIKACIJA PODATKOV IN PROCESI ARHIVIRANJA

• Izhodni podatki eksperimenta ne bodo stopnjevani, saj se bodo lahko tako vsi podatki prenesli na

CD-je, in sicer zadnji dan eksperimenta, nato pa jih bodo analitiki posredovali na službene naslove.





14. USPOSABLJANJE


Potek enostavnega dela analize in vadba zbiranja podatkov:


• paket učnega gradiva bo priskrbljen vsem analitikom;

• usposabljanje analitične skupine bo omogočeno en teden pred izvedbo eksperimenta. Pozornost bo

usmerjena na razumevanje modela poslovnih procesov, na eksperimentalne metode, analitične cilje

in metode zbiranja podatkov;

• od analitikov se pričakuje, da bodo sodelovali na predeksperimentalni vadbi, na kateri bo vsa

pozornost usmerjena na njihove dolžnosti med izvedbo eksperimenta ter na njihova pričakovanja pri

opazovanju (vzemite beležnico s seboj);

• analitična skupina bo sodelovala tudi pri posredovanju navodil vsem udeležencem eksperimenta

že prvi dan. Analitiki lahko sprašujejo in pričakujejo podporo vodje analitike, kontrolne skupine

eksperimenta in ekspertne skupine ves čas trajanja delavnice eksperimenta.





15. PRILOGE ANEKSA B


Načrt zbiranja in analiza podatkov ima priloge:


• B1 Analiza in zbiranje podatkov – vadbeni načrt,

• B2 Matrika zbiranja podatkov,

• B3 Izvedbeni načrt analize in zbiranja podatkov,

• B4 Predloge zbiranja podatkov,

• B5 Vprašalniki in predloge intervjujev.

43

Priloga B1: ANALIZA IN ZBIRANJE PODATKOV – načrt priprav

Primer: Časovnica za usposabljanje analitične skupine

Čas

Aktivnost

Vodja

Vadbeni učinki in cilji

9.00–9.10

Uvod, namen delavnice, administrativne

Analitiki razumejo namen in želene

opombe

rezultate delavnice

9.10–9.40

Namen. Cilj in konceptni model

Splošno razumevanje eksperimentalnih

eksperimenta

metod

9.40–10.30

Predstavitev in pregled koncepta

Splošno razumevanje, kaj koncept

predstavlja

10.30–10.50

Odmor za kavo

10.50–12.00 Model poslovnega procesa koncepta –

Analitiki se seznanijo in razumejo MPP,

pregled ključnih poglavij

predvsem ključna poglavja

12.00–13.00

Kosilo

13.00–13.45 PORK

Analitiki razumejo, kaj je PORK in

kako deluje

13.45–14.15 Konceptne in podporne kartice

Pregled in razprava o razumevanju

konceptnih in podpornih kartic

14.15–14.45

Odmor za kavo

Analitiki razumejo, kakšno

15.45–16.15 Časovnica eksperimenta

sodelovanje se od njih pričakuje pred

eksperimentom, med njim in po njem.

16.15–16.30 Delavnica, povzetki in drugo

Načrt dnevnih priprav

Dan/čas

Aktivnost

Vodja

Udeleženci

Lokacija

9.00–11.00

Učne priprave analitične skupine

Analitiki

11.00–13.30

Nastavitev analitične vaje za igralne

skupine

Analitiki

14.00–14.30

Sestanek in priprave kontrolne skupine

Vodja eksperimenta,

analitiki, moderator

Tabela 13: Načrt priprav

44

Priloga B2: MATRIKA ZBIRANJA PODATKOV

Podatki

Kako

Kdo

Kdaj

Posamezni vprašalniki bodo

posredovani na vsak računalnik v

prostoru, ki je namenjen igralnim

skupinam. Vprašalniki se bodo

Analitični

Do navedenega termina morajo

a) Vprašalniki

dopolnjevali in izpolnjevali med

administrator bo biti vsi vprašalniki naloženi na

celotno fazo zbiranja podatkov.

zbiral vprašalnike. računalnikih.

Analitiki lahko pomagajo igralcem

pri izpolnjevanju vprašalnikov, če je

to nujno potrebno.

– Ves čas delajo zapiske,

Od vsakega analitika se pričakuje,

– povzetke predstavijo med

b) Opazovanja da opažanja med celotnim potekom

sestanki analitikov;

analitikov

eksperimenta zapisuje. Pozneje

Vsi analitiki

– spodbuditi analitike, da vsak

ugotovitve vpiše še v računalnik.

dan zapisujejo povzetke v

računalnik in jih na koncu

PORK pošljejo vodji analitike.

c) Udeleženci

ocenjujejo

Zbiranje bo potekalo z vprašalniki. Glej a) in b)

konceptne

Analitiki si bodo ugotovitve

zgoraj

Glej a) in b) zgoraj

kartice

opazovanj zapisovali sproti.

Analitični

d) Izdelki

administrator

igralnih

Zapiske bodo delali v mape igralnih bo zbiral izdelke Po vsaki vinjeti

skupin

skupin v PC (SharePoint).

skupin, jih kopiral

ter postavil na

SharePoint.

e) Ocenjevanje

izhodnih

Zbiranje bo potekalo z vprašalniki.

izdelkov

Analitiki si bodo sproti zapisovali

Glej a) in b)

ekspertne

ugotovitve opazovanj.

zgoraj

Glej a) in b) zgoraj

skupine

Oblikovana bo mapa Učenja iz

izkušenj za vsako skupino posebej. Administrator

Ekspertna skupina in igralci morajo

f) Učenje iz

bo zbral izdelke

Na koncu eksperimenta bo

mapo izpolniti.

izkušenj

skupin in

izvedeno zbiranje podatkov

Zadeve, v katerih bodo zahtevane

jih kopiral v

Učenja iz izkušenj.

nujne rešitve in sklepi, bodo

analitični del.

obravnavane ustno.

g) Celostno

Zbiranje bo potekalo z vprašalniki.

ocenjevanje

Analitiki si bodo opazovanja

Glej a) in b)

eksperimenta zapisovali sproti.

zgoraj

Glej a) in b) zgoraj

Tabela 14: Matrika zbiranja podatkov

45

Priloga B3: IZVEDBENI NAČRT ANALIZE IN ZBIRANJA PODATKOV

Za podrobno časovnico oziroma urnik eksperimenta glej prilogo D. Primer spodaj:

Čas/datum

AKTIVNOST

UDELEŽENCI

LOKACIJA

Časovnica je enaka za vsak dan.

08.00–8.30

Priprava analitikov

Analitiki

Analitična soba

8.30–12.00

Preigravanje vinjete

Vsi

Igral. soba/plenarna

11.20–12.00

Faza zbiranja podatkov

Vsi

Igral. soba/plenarna

12.00–12.30

Sestanek analitikov/ključne ugotovitve

Analitiki

Analitična soba

12.30–13.00

Kosilo

13.00–16.00

Preigravanje vinjete

Vsi

Igral. soba/plenarna

15.50–16.30

Faza zbiranja podatkov

Vsi

Igral. soba/plenarna

16.30–16.50

Odmor

16.50–17.30

Poročanje PORK

Vsi

Plenarna soba





17.30


Odhod ekspertne skupine in igralcev


17.30–18.00

Sestanek kontrolne skupine

Priloga C

18.00–20.00

Sestanek analitične skupine

Priloga C

18.30–20.00

Priprave na naslednji dan

Vodja eksp., kontr. skupina,

vodja analitikov





20.00


Odhod analitikov


Tabela 15: Časovnica eksperimenta

Časovnica in načrt pregleda po izvedeni aktivnosti (AAR)

Datum/čas

Aktivnost

Vodja

Udeleženci

Lokacija

Petek, 25. april

Analitiki

08.15–09.30

Končni vprašalnik (ENDEX)

koordinirajo Eksperti, igralci

Plenarna soba

skupine.

9.30–9.45

Odmor

09.45–11.50

Pregled po izvedeni aktivnosti

(AAR)

9.45-9.50

Vodenje višjega svetovalca

9.50–10.15

Evalvacija, poročanje vodje

eksperimenta

Višji

10.15–10.40

Evalvacija, poročanje vodje

analitikov

svetovalec

Igralci, eksperti, kontr.

in vodja

skupina

Plenarna soba

10.40–11.00

Ekspertna skupina poda opombe

o opazovanju.

eksperimenta

11.00–11.50

Razprava – priložnost za igralce,

da podajo povratno informacijo

11.50–12.00

Povzetek višjega svetovalca

09.45–12.00

Povzetek zbiranja podatkov in

Vodja

koordinacija analize

analitike

Analitiki

Analitična soba

12.00–13.00

Kosilo

13.00–17.00

Sestanek, poročanje, analiza in

Vodja eksperimenta,

zbiranje podatkov

analitiki, moderator

Analitična soba





17.00


Odhod, zaključek


Tabela 16: Časovnica in načrt AAR

46

PRILOGA B4: ZBIRANJE PODATKOV

Opazovanje

Analitiki bodo za vnos podatkov uporabljali standardne formate in predloge v MS Wordu, ki bodo

uporabni za nadaljnje analize. Upoštevati je treba navodila.

Opazovanje

Jasna in jedrnata ugotovitev, ki obsega problematiko, za katero se zahtevajo izboljšave in korekture.

Razprava

Obsega poročila opazovanih primerov in okoliščin ter mogočih vzrokov za nastale učinke.

Sklepi/ugotovitve

Vsebine ugotovitev si logično sledijo glede na razpravo.

Intervjuji

Pridobivanje raznovrstnih pogledov na nerešena vprašanja je pogosto odločilno in tudi kritično. Med

fazo soočanja in izzivanja so stvari za analitike še vedno nejasne, zato bodo analitiki mogoče opravili še intervju s posameznim igralcem ali ekspertom (angl. Subjectmatter expert – SME). V navedenem

primeru ni časa, da bi izvedli strukturirani intervju s predhodno oblikovanimi vprašanji, temveč analitik uporabi nestrukturirani neformalni pogovor. Nadaljnje raziskovanje primerov je odvisno tudi od interesa posameznikov. Analitiki morajo predhodno razložiti, zakaj postavljajo vprašanja in zakaj govorijo o

temi tudi med kosilom ali med odmorom, saj bo to zelo pripomoglo k analizi eksperimenta koncepta in

modela poslovnih procesov. Jasno mora biti, da s približevanjem in pristopanjem k posameznikom ne

nameravamo izvajati vrednotenja ali izločevanja argumentov in dokazovanja, ki so jih navedli igralci ali eksperti.

Za nestrukturirane intervjuje ni nobene predloge. Oblikujte vprašanja in zapisujte odgovore, lahko tudi s snemalnimi napravami. Po opravljenem intervjuju poskrbite, da ponovno preletite zapisano, da lahko nato razvijete zapiske v uporabne zapise in poročila.

47

PRILOGA B5: VPRAŠALNIKI

Vinjeta in vprašalnik

Naslednja vprašanja so predmet pogovora in sprememb. Vprašalniki bodo predstavljeni na portalu

v obliki Likertove skale. Rešujete jih s klikom na izbrano ikono. Vprašanja so kot primer oblikovanja vprašanj glede na določene vinjeto in kartice. Spodaj so navedeni primeri eksperimenta OLCM BPM.

Vprašanja iz vinjet

Odprta vprašanja:

• Opišite vlogo koncepta v vinjeti in kako je model poslovnih procesov povezan s situacijo.

• Kakšno informacijo ste potrebovali, od koga in v kakšnem časovnem okviru?

• Kje se delijo najpomembnejše informacije med organizacijami in ali se to kaže v modelu poslovnih

procesov?

• Ali je model poslovnih procesov primerno opisan za situacijo v vinjeti?

• Ali je bila vloga vaše igralne skupine v vinjeti predstavljena v poslovnem procesu in ali so odgovornosti sprejemljive in razumne?

• Drugi komentarji.

Vprašanja na Likertovi skali:

• Ocenite praktično vrednost poslovnega procesa koncepta pri podpori rešitve težave, navedene v

vinjeti (Likertova skala od 1 do 5).

• Ocenite, ali imate primerno strokovno znanje za rešitev težave v vinjeti glede na vašo igralno vlogo (Likertova skala od 1 do 5).

• Ali glede na nadgradnjo orisa navedene vinjete menite, da so procesi dovolj prožni, da jih lahko

dodamo podobnim situacijam, kot so opisane v vinjeti (Likertova skala od 1 do 5)?

• Določite stopnjo uporabne vrednosti modela poslovnih procesov koncepta za navedeno vinjeto.

• Ali menite, da ima implementacija poslovnih procesov koncepta, ki ste ga pregledali v vinjeti, dodano vrednost? (Likertova skala od 1 do 5).

Vprašanja s kartic

• Kartica: Upravljanje zmogljivosti koncepta.

• Glede na razmišljanje, da kartice predstavljajo visoko raven pregleda koncepta, ali navedeni podprocesi spadajo v pravilno področje odgovornosti?

• Ali še kakšna velika organizacija ni predstavljena tako, kot bi morala biti?

• Ali je model poslovnih procesov koncepta primeren za vse tipe in stopnje Natovih operacij?

• Preučite besedilo. Opisuje seznam nalog, ki jih je treba izpolniti v treh povezanih časovnih okvirih.

Ali so navedene naloge primerne, nujne in dosegljive? Če niso, zakaj ne?

• Drugi komentarji na navedeni kartici.

Kartica 1.1: Vzdrževanje ključne zmogljivosti (primer eksperimenta SMV IKT v SV)

• Navedena kartica predstavlja izvedbeni proces na strateški ravni za vzdrževanje ključne zmogljivosti med operacijo. Ali najpomembnejše naloge zagotavljajo uporabne informacije za prihodnje operacije

ali za nepredvideno načrtovanje?

• Ali je odgovornost J4 na strateški ravni primerna in logična? Ali bi lahko bilo vključeno kako drugo poveljstvo na strateško-operativni ravni?

48

• Ali manjkajo kakšne pomembne naloge ali OE, ki bi lahko prispevale k vzdrževanju ključne zmogljivosti?

• Drugi komentarji.

Zaključni vprašalnik

Izvedljivost in uporabnost:

• Opisan model poslovnih procesov je ustrezen in ga lahko uporabimo v operacijah (Likertova skala

od 1 do 5).

• Pooblastila vseh udeležencev, ki sodelujejo v konceptu, opisanem v modelu poslovnih procesov, so

zadostna in nujna za izvedbo procesov in so veljavna za vse (Likertova skala od 1 do 5).

• Opisani procesi v modelu poslovnih procesov so dovolj prožni za praktično uporabo v vseh vinjetah

(Likertova skala od 1 do 5).

• Model poslovnih procesov koncepta je celovit in pokriva upravljanje in vodenje vseh nalog v konceptu (Likertova skala od 1 do 5).

Koristnost:

• Menim, da poslovni procesi koncepta izpolnjujejo naslednje namene in cilje: (odpri mapo).

• Menim, da so najbolj očitne prednosti in koristi poslovnih procesov koncepta naslednje: (odpri

mapo).

• Menim, da so največje pomanjkljivosti ali nedosegljivi vidiki modela poslovnih procesov naslednji: (odpri mapo).

• Model poslovnih procesov bo uporaben tako zame kot za moje poveljujoče/organizacija (Likertova

skala od 1 do 5).

Implementacija (izvedba):

• Priročnik, ki temelji na modelu poslovnih procesov, bo uporaben izdelek za moje poveljujoče oziroma organizacijo (Likertova skala od 1 do 5).

• Uvajanje modela poslovnih procesov mora biti kot orodje podprto z naslednjimi zmogljivostmi

(DOTMLPFI): (odpri razvojno mapo).

PORK:

• Ali menite, da je eksperiment dosegel postavljene cilje? (Da/ne). Če ne, zakaj ne ?

• Ali menite, da je navedena vrsta eksperimenta koristna za projekt koncepta? (Da/ne). Prosim,

komentirajte trditev.

• Ali menite, da je proces ocenjevanja z igro lahko uporaben tudi za druge primere? (Da/ne). Če ne,

zakaj ne?

• Ali so bili scenariji realni? (Da/delno/ne). Zakaj/zakaj ne?

• Ali so bile konceptne kartice uporabne pri zagotavljanju vsebinskih informacij? (Da/delno/ne).

• Kaj bi spremenili, če bi v prihodnosti ponovili omenjeni dogodek? (Komentar).

• Kaj ste osebno pridobili z navedenim dogodkom? (Komentar).

• Kako bi ocenili svoje izkušnje v konceptu modela poslovnih procesov? (Likertova skala od 1 do 5).

49

13.3. ANEKS C – VLOGE, ODGOVORNOSTI, PROCESI IN PRAVILA

TIMI, VLOGE, ODGOVORNOSTI, PROCESI IN PRAVILA

50

1. SODELUJOČE SKUPINE IN ORGANIZACIJA

Primarni igralci PORK so predvsem razvijalci zamisli in idej koncepta (razvijalci koncepta) ter tisti, ki jim je namenjena implementacija zmogljivosti, opisana v konceptu, torej končni uporabniki. Namen

PORK je, da pripelje omenjeni skupini skupaj. Tu so seveda še analitiki, ki zbirajo in obdelujejo podatke, neodvisni izvedenci, ki zagotavljajo strokovne nasvete, moderatorji, ki vodijo in usmerjajo komunikacijo, in eksperimentatorji, ki imajo celovito odgovornost za PORK.

Razvijalci konceptov

Neposredno so vpleteni v razvoj dokumentov in imajo veliko strokovnega znanja o ocenjeni zmogljivosti.

Proces PORK je naporen predvsem za razvijalce in avtorje konceptov zaradi njihovega večmesečnega

trdega dela pri pripravi »popolnega« koncepta. Prek izvedbe PORK nato drugi udeleženci, ki niso

sodelovali pri pripravi koncepta, v resnici raztrgajo in kritizirajo pripravljen koncept. Razvijalci konceptov si morajo prizadevati, da kritike ne jemljejo osebno in ohranijo pred očmi končni cilj, saj si vsak prizadeva za izboljšanje dokumenta. Skupina oblikovalcev eksperimenta je lahko pozorna na to dejstvo z zgodnjim vključevanjem razvijalcev koncepta v razjasnjevanju prednosti in pričakovanih rezultatov PORK.

Končni uporabniki

Končni uporabniki so pripadniki, ki bodo morda uporabljali zmogljivost, ki se preizkuša, oziroma tisti, ki bodo uporabljali rezultate implementacije. Operativni koncept igre (scenarij) mora odražati njihovo delovno okolje ali resničen položaj v prihodnosti. Končni uporabniki so navadno odločevalci ali poveljniki na strateški, operativni ali taktični ravni, skladno z ravnjo dokumenta oziroma koncepta.

Analitiki

Tim analitikov je zelo pomemben element PORK. Zagotoviti moramo dovolj analitikov, tako da vsaj enega ali dva dodelimo vsaki skupini udeležencev. Ti niso zgolj zbiralci podatkov ali zunanji opazovalci, temveč so aktivno vključeni v vsako izmed faz, pri čemer postavljajo vprašanja in zapisujejo opažanja. Poleg tega se od njih lahko zahteva, da pospešijo fazo načrtovanja, tako da pomagajo udeležencem raziskovati koncept.

Prav tako pospešujejo fazo zbiranja podatkov. Za analitike ni treba, da so strokovnjaki glede koncepta ali vsebin, o katerih se razpravlja. Kar se tiče koncepta, morajo v vsakem trenutku ostati neodvisni. Vodilni analitik usklajuje tim analitikov. Vključen mora biti v oblikovanje PORK, s čimer zagotavlja, da so cilji dosegljivi in merljivi. Prav tako razvija načrte analiz za PORK in zagotavlja doslednost pri zbiranju podatkov.

Višji analitik lahko prevzame vlogo direktorja analitikov in svetuje višjemu svetovalcu glede procesa PORK ter usmerja razpravo proti ciljem. To daje prostor vodilnemu analitiku, da razvrsti nerešena

vprašanja. Obe vlogi lahko združimo, če povezovalec lahko prevzame nekatere obveznosti direktorja

analitikov (kar pomeni, da ima dovolj strokovnega znanja, da usmerja vsebine iz razprave).

Neodvisni strokovnjaki

Strokovnjaki zagotavljajo neodvisne nasvete vsem udeležencem. Prav tako lahko izzovejo igralce in se sprašujejo o konceptu med fazo izziva, če niso del tima igralcev. PORK predvideva vključevanje ekspertov na različne načine. V nekaterih primerih se v proces PORK vključujejo specialisti po posameznih vlogah, na primer pravni in tehnološki eksperti. Ponekod pa se vključujejo eksperti s strokovnega področja,

ki ga obravnava koncept. Nekateri uporabljajo namesto naziva ekspert tudi svetovalec. Število in vrsta ekspertov sta odvisna od kompleksnosti zadeve oziroma težave in cilja eksperimenta, čeprav predhodne izkušnje zahtevajo, da naj bo ekspertna skupina omejena na največ osem članov.

51

Povezovalec moderator

Glavna vloga povezovalca igre je pomagati pri razpravah. Zagotoviti mora koristno razpravo brez

zahajanja v neznano. Odgovoren je za uveljavljanje pravil PORK (opisanih v odstavku 3.4). Povezovalcu ni treba biti strokovnjak glede koncepta ali vsebin iz razprave, vendar mora vedeti dovolj, da loči med zanimivo razpravo, ki ji mora omogočiti, da se nadaljuje, in nepomembno razpravo, ki jo je treba skrajšati.

Prav tako mora delovati neodvisno, s čimer zagotovi, da do koncepta, ki je v ocenjevanju, ni pristranski.

Povezovalec igre skupaj s kontrolno skupino eksperimenta učinkovito nadzoruje celotno igro, zagotavlja, da igra poteka skladno z načrtovano časovnico in, kadar je treba, izvaja prilagoditve.

Pogosto se zgodi, da je treba pospešiti prevzemanje odgovornosti znotraj skupin. To se lahko doseže z dodelitvijo pospeševalca; z dodelitvijo analitika posamezni skupini ali z dodelitvijo vodje skupine ali vodje, ki ga določi igralna skupina.

Višji svetovalec

Višji svetovalec lahko daje navodila in nasvete vsem udeležencem in ob nestrinjanju presoja v vsaki razpravi.

Prav tako vodi izzivalno omizje in strokovnjake za posamezne vsebine. Pomaga lahko povezovalcu pri

usmerjanju razprave k ciljem PORK. Višji svetovalec mora dajati popolno podporo namenom in ciljem

PORK, zato mora biti z njimi predčasno seznanjen. Izkušnje z višjimi svetovalci so mešane. Kombinacijo močne osebnosti, starosti in izkušenosti je treba pazljivo upravljati. Organizatorji PORK morajo izbrati višjega svetovalca, ki podpira celoten proces. Višji svetovalec naj bo vključen v oblikovanje procesa eksperimenta s ciljem resničnega razumevanja namena in ciljev procesa PORK.





2. IGRALNE SKUPINE


Izzivalno omizje


Izzivalno omizje je skupina, sestavljena iz 3 do 6 oseb, ki so odgovorne za:



– predstavitev in dodeljevanje scenarijev,



– spodbujanje k rezultatom dela na podlagi dodeljenih nalog skupinam,



– aktivno je samo v fazi izzivanja oziroma soočenja.

Značilno izzivalno omizje sestavljajo trije različni predstavniki:



– predstavnik lastnikov konceptualnega dokumenta,



– predstavnik končnih uporabnikov koncepta in tisti, ki razumejo operativno okolje,



– predstavnik, ki lahko zagotovi, da se bo sledilo namenu in ciljem eksperimenta.

Izzivalno omizje je sestavljeno iz enega ali dveh razvijalcev koncepta, enega ali dveh višjih končnih uporabnikov, na primer operativnih poveljnikov, in vodilnega analitika ali direktorja za analizo. Če je v omizje povabljen višji svetovalec, je ta njegov vodilni.

Izzivalno omizje se lahko vključi v oblikovanje igre, seznanjen pa mora biti vsaj z obliko igre, nameni in cilji, pri čemer mora tudi dobro poznati preverjani izdelek.

52

Skupina strokovnjakov (ekspertna skupina)

Eksperti imajo lahko nalogo, da se pridružijo določenim igralnim skupinam ali pa lahko oblikujejo ločeno ekspertno skupino. Strokovnjak, ki je del posamezne igralne skupine, lahko da prednost eni skupini pred drugo, pri čemer je pomembna presoja glede uporabe strokovnjakov med skupinami. Strokovnjaki v

ločeni skupini so ves čas na voljo vsem skupinam. Uporaba ločene ekspertne skupine je lahko smotrna, toda ni bistvena, če upoštevamo, da so ustrezni eksperti že udeleženi v igralnih skupinah.

Sestava:

• zagotovijo vojaško in tehnično svetovanje ter svetujejo analitični skupini, kako naj zbirajo in združijo rezultate,

º vojaški operativni,

º tehnični, tehnološki ali procesni;

• vodja – višji svetovalec.

Skupina za nadzor eksperimenta

Skupino sestavljajo vodja eksperimenta in njegov namestnik, analitiki, pospeševalci, povezovalec

moderator in CIS-menedžer (angl. communication information system).

Dodatne usmeritve za igralne time

Pri izvedbi eksperimenta nekega koncepta ali segmenta lahko (zaželeno) sodeluje več skupin. Navadno

so sestavljene iz končnih uporabnikov koncepta, lahko pa se jim pridružijo tudi razvijalci konceptov.

Mešanica končnih uporabnikov in razvijalcev koncepta je velikokrat odvisna od zrelosti koncepta oziroma njegove razvojne ravni. Če koncept še ni dovolj zrel, so razvijalci koncepta uporabni pri oblikovanju konceptualne zamisli v smeri njene zrelosti. Če je koncept že dovolj zrel oziroma razvit, lahko končni uporabniki sestavljajo večino igralnih skupin. Razvijalci konceptov so navadno usmerjeni k zrelosti

koncepta in bodo poskušali dokazati njegovo dodano vrednost ter zagovarjati svoje delo tako, da lahko to vpliva na rezultate PORK. V tem primeru imajo igralno vlogo v izzivalnem omizju ali v ekspertni skupini.

Sodelujoče skupine so torej odvisne od vsebine eksperimenta, prav gotovo pa morajo pri eksperimentu

sodelovati:

• uporabniki koncepta (končni uporabniki) – ti bodo tudi pomagali pri pisanju aktov implementacije koncepta v sistem,

• informatiki, odvisno od vsebine koncepta in vsebine (obsega) eksperimenta.

Primer igralnih skupin:

• nacionalne igralne skupine,

• skupina CJ-4,

• JLSG-skupina.

53

3. VLOGE IN ODGOVORNOSTI

Vloge in odgovornosti v fazi načrtovanja

Vodstvo eksperimenta:



– priprava načrta izvedbe eksperimenta (terminski, infrastrukturni, organizacijski),



– oblikovanje ožje projektne skupine,



– vodenje oblikovanja procesa eksperimenta,



– vodenje problemske konference ali delavnice izvajanja eksperimentov.

Vodstvo analitike:



– sodelovanje v vseh fazah načrtovanja v smislu analitičnega poudarka,



– priprava načrta zbiranja podatkov in izvedba analize zbranih podatkov.

Vsebinski strokovnjaki:

– zagotovijo vojaško in tehnično svetovanje ter svetujejo analitični skupini, kako naj zbirajo in združijo rezultate;

– priprava ukaza (drugega akta) – določitev lastnika koncepta (tistega, ki to vodi);

– pomoč pri razvoju namena in ciljev eksperimenta;

– zagotavlja, da se eksperiment osredotoča na poslovni procesni model;

– sodelovanje pri načrtovanju aktivnosti.

Struktura in število članov eksperimenta koncepta

Skupina

Vloga

Potrebno št.

Opombe

Vodja eksperimenta in namestnik

2

Vodja analitike

1

Vodja analitične skupine

1

Kontrolna skupina Analitiki

2

moderator

1

Tehnična podpora

2

Gostitelj eksperimenta

1

Višji svetovalec

1

Upokojeni č. pk., bg.

Ekspertna skupina Strokovno-tehnična skupina

3

Strokovnjaki različnih ravni

poveljevanja

Skupina 1: uporabniki

6

Igralci

Opiše se, kakšne kompetence naj bi

Skupina 2: izvajalci

11

imeli igralci (znanje, izkušnje)

Skupina 3: upravljavci

3

SKUPAJ

25

Tabela 17: Struktura eksperimenta koncepta

54

Vloge in odgovornosti v fazi izvajanja eksperimenta

Vodstvo eksperimenta:



– splošno vodenje (bolj spremljanje) procesa eksperimentiranja,



– odgovorno za potek PORK, skladno s pravili eksperimentiranja,



– skrb za oskrbno podporo vseh skupin,



– odločanje o spremembah načrta igre, delitev vlog in odgovornosti igralcem eksperimenta,



– vodenje dnevnih (urnih) usklajevalnih sestankov.

Vodstvo – vodja analitike in analitiki:

– zagotavljanje, da se skupine osredotočajo na vsebine zbiranja podatkov;

– kontinuiran pregled zbranih podatkov (urni, dnevni) – analiza pregleda podatkov;

– zagotavlja, da se proces zbiranja podatkov, obdelava in analiza izvajajo skladno s predpisanim

projektnim načrtom;

– sodeluje kot član na odboru izzivov;

– svetuje vodstvu eksperimenta;

– sodeluje na usklajevalnih sestankih (urnih, dnevnih);

– usklajuje in podpira delo analitikov, izdaja vprašalnike in ureja intervjuje;

– vsak analitik je dodeljen eni igralni skupini;

– analitiki opazujejo in zbirajo podatke na podlagi vprašalnikov in opravljenih intervjujev; ob

upoštevanju strokovnega znanja ekspertov razjasnjujejo svoja opazovanja in utemeljujejo odgovore

igralcem v fazi izzivanja oziroma soočenja, prav tako kot v vprašalnikih in intervjujih v fazi zbiranja podatkov.

Vsebinski strokovnjaki– eksperti (SME):

– skupino ekspertov vodi višji svetovalec, ki vodi analizo izvedenih vinjet, ki jih igralne skupine

preigravajo v fazi načrtovanja, in pripravlja ključna ekspertna vprašanja za fazo izzivanja oziroma

soočanja;

– zagotovijo vojaško in tehnično svetovanje ter svetujejo analitični skupini, kako naj zbirajo in združijo rezultate;

– odgovarjajo na vprašalnik in so v vlogi intervjuvancev, ki jih intervjuvajo analitiki;

– zagotavljajo vsebinsko in strokovno znanje v vseh fazah eksperimenta;

– svetujejo vodstvu eksperimenta;

– svetujejo igralnim skupinam in analitikom s svojega strokovnega področja, kadar ti zahtevajo

informacijo oziroma pojasnilo prek zahtevka za informacijo (RFI-obrazec).

Svetovalec (višji svetovalec):

– predseduje odboru izzivov, pri podpori moderatorja je odgovoren za vse kritične faze igre v okviru faze izziva oziroma soočenja;

– zagotavlja strateško perspektivo pri izzivanju;

– svetuje vodstvu eksperimenta;

– ugotavlja, ali so zagotovljene vse faze eksperimentiranja sodelujočih skupin;

– zapolnjuje lahko funkcijo svetovalca in mentorja celotnemu procesu PORK;

55



– odgovoren je za eksperte tako, da jim posreduje navodila in nasvete ter rešuje nestrinjanje med njimi, če je to potrebno;



– lahko sodeluje s kontrolno skupino in analitiki pri svetovanju, če je to potrebno;



– izvaja povzetke po vsaki fazi izzivanja oziroma soočanja, če je to potrebno.

Moderator:



– zagotavlja predstavitveni sestanek za vsako vinjeto;



– moderira faze izzivanja;



– svetuje vodstvu eksperimenta;



– sodeluje na morebitnih dnevnih sestankih (če je eksperiment večdneven).

Skupine igralcev (igralne skupine):



– zagotovijo oziroma preverijo, da so s konceptom upoštevane realne zmogljivosti (kadrovske,

materialne);



– osredotočajo se na izbrane poslovne procese;



– ugotavljajo, ali so poslovni procesi veljavni in izvedljivi (uporabni);



– igralci lahko predložijo ekspertom zahtevek za informacijo (RFI-obrazec), v katerem opredelijo

težavo, osvetlijo ozadje in zahtevajo informacijo;



– odgovarjajo na vprašalnike in intervjuje, ki jih izvajajo analitiki.

Konceptni vodja:



– je v resnici naročnik PORK in član ekspertnega tima ter opazovalec PORK;



– skrbi, da razvijalci koncepta upoštevajo celotno vsebinsko ekspertizo med PORK-procesom, in

zagotavlja, da se ne izogibajo vsebinam, ki jih želimo preveriti.

Vloge in odgovornosti v fazi izzivanja

Značilna postavitev na odboru izzivov

S Višji svetovalec

V V S V

V Vodja analitične skupine

Odbor izzivov

V Lastnik koncepta (vodja

uporabnikov)

A

A

v

v

V Vodja koncepta

E 1

lce

lce

2 E

ra

ra

E Član strokovne skupine – ekspert

E 1

a ig

a ig

2 E

A Analitik

E 1

2 E

M

Skupin

Skupin

Moderator

E 1

2 E

1 Igralec skupine 1

2 Igralec skupine 2

Vir za sliko: Collins, S., Hasberg M., 2012. Concept development assessment game/prevod dr. Janko Berlogar, Preigravanje ocenjevanja razvoja koncepta v 1.0, december 2012, 15

56

4. SPLOŠNE ZAHTEVE, PRAVILA – NORME

Splošne zahteve



– Vse igralne ekipe naj imajo od 5 do 8 oseb.



– Posamezniki morajo imeti ustrezno znanje in izkušnje s področja izvajanja eksperimenta (kompetence).



– Igralci ne smejo sodelovati pri načrtovanju eksperimenta.



– Ne sme jim biti omogočen dostop do dokumentacije eksperimenta.



– Zaželeno je, da igralci prihajajo iz različnih OE (raznolikost zahtev, ciljev).



– Igralci naj bodo izbrani z različnih taktičnih ravni.

Splošna pravila PORK

Vsak posamezni PORK ima svoj niz pravil. Tukaj kot primer navajamo naslednje:

– višji svetovalec lahko postavi prvo vprašanje v fazi soočenja in mora prav tako dobiti priložnost, da fazo konča z zaključnimi opazkami;

– izzivalno omizje ima pri govorjenju prednost pred drugimi udeleženci. Hkrati lahko postavimo le

eno vprašanje – brez daljših govorov, ki vključujejo več vprašanj;

– vprašanja ali odgovori ne smejo trajati več kot eno minuto – to zaustavi osebo, ki v razpravi prevladuje, in omogoči vsem, da imajo priložnost povedati svoje mnenje;

– o nobeni izmed vsebin ne smemo razpravljati več kot šest minut. Tako preprečimo, da bi v razpravi

prevladala le ena izmed vsebin;

– skupine med fazo načrtovanja ne smejo prehajati med posameznimi prostori za odmor;

– treba se je natančno držati časovnega razporeda;

– med fazo načrtovanja (timskega dela) je treba upoštevati konceptne karte;

– igralne skupine morajo uporabljati šablono, dano za poročanje v fazi soočenja;

– izpolnjevanje vprašalnikov je obvezno;

– komentarje igralcev bodo analitiki sproti zapisovali; zapiski ne bodo dostopni igralcem;

– noben individualni igralec ne bo povezan s specifičnim poimenskim komentarjem v analitičnem

poročilu;

– vinjeto kratko predstavi moderator, ki ima vsa pooblastila in odgovornost za uveljavljanje pravil.

Pravila v fazi načrtovanja (skupinskega dela)

– Igralne skupine se ne smejo gibati v prostorih drugih igralnih skupin;

– vprašanja in odgovori na vprašanja posameznih skupin se predložijo pisno na posebnem obrazcu

(RFI-obrazec) prek analitika v skupini;

– strokovnjaki in drugi se lahko vključujejo v skupinsko komunikacijo samo na podlagi vabila;

– uporaba konceptne kartice se mora upoštevati med izvajanjem faze načrtovanja;

– strokovnjaki (eksperti) ne sodelujejo z igralnimi skupinami med fazo načrtovanja (velja samo za

eksperiment koncepta OLCM BPM);

– strokovnjaki na zahtevo igralne skupine samo zagotavljajo strokovni nasvet (RFI) na specifično

vprašanje.

57





Pravila v fazi izzivanja oziroma soočanja (plenarna faza)



– Višji svetovalec vodi fazo izzivanja;



– moderator lahko zaustavi diskusijo, ko oceni, da je bilo dovolj povedanega;



– moderator svetuje vodji eksperimenta v procesu, povezanem z izzivi (časovnica, dolžina vprašanja);



– višji svetovalec prvi zastavi vprašanje in poda zaključke po vsaki fazi, če to želi;



– igralci morajo prositi moderatorja za dovoljenje k besedi (dvig roke) pred razpravo;



– izzivalno omizje ima besedno prednost pred drugimi udeleženci;



– naenkrat se postavi samo eno vprašanje;



– dolgi govori, ki vključujejo več odgovorov hkrati, niso dovoljeni;



– postavljajo se lahko samo vnaprej pripravljena vprašanja dveh tipov:

º vprašanja za vrednotenje izdelkov, poročanje skupin v fazi načrtovanja (timskega dela),

º vprašanja za vrednotenje konceptualnega dokumenta.

Pravila v fazi zbiranja podatkov

– Višji svetovalec, vsi igralci in eksperti morajo odgovoriti na vprašalnik in intervju, ki jim ga zastavijo analitiki.

– Igralci odgovarjajo na vprašalnik kot skupina.

– Višji svetovalec in eksperti individualno odgovarjajo na vprašalnik.

– Na vprašalnike se mora odgovarjati v ločenih prostorih, ki so namenjeni posameznim skupinam

udeležencev.

GRAFIČNI PRIKAZ VLOG PRI EKSPERIMENTIRANJU

Skupina

za nadzor

NADZOR

eksperimenta

PROCESA

USTVARJA NAČRTE

ZAGOTAVLJA,

Skupina 1

Moderator

DA GRE NALOGA

(uporabe koncepta,

V KONFLIKT,

tehničnih kartic za

KONFROTACIJO

realno izzivanje)

Ekspertna

skupina 1,

vojaška in

civilna

NEODVISNO

SVETOVANJE

USTVARJA NAČRTE

Skupina 2

Ekspertna

VSEM SKUPINAM

skupina 2,

(uporabe koncepta,

procesna

tehničnih kartic

(tehnična)

za realne sklepe

(poudarke)

Analitična

ZAGOTAVLJA

skupina

ZBIRANJE

PODATKOV

Skupina 3

Vir: (NATO, SACT, 2012; (OLCM)/Bussines Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment game (CDAG/OLCM

BPM CDAG 2012) Experiment design document, 12).

58





GRAFIČNI PRIKAZ PROCESOV PRI EKSPERIMENTIRANJU

Skupina





1.


za nadzor


eksperimenta

predstavitev vinjet,

nalog



Ekspertna

Skupina A

skupina 1,

vojaška in

civilna

2.





3.


predstavitev načrtov,


MODERATOR

soočanje mnenj, razprava

ustvarjanje načrtov

Ekspertna

skupina 2,

procesna

(tehnična)





4.


Analitična


skupina

zbiranje podatkov

Skupina B in C

Vir: (NATO, SACT, 2012; (OLCM)/Bussines Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment game (CDAG/OLCM

BPM CDAG 2012) Experiment design document, 13).

59

13.4. ANEKS D – IZVEDBENI NAČRT PORK

Aneks vsebuje izvedbeni načrt eksperimenta koncepta. Izvedbeni načrt je razdeljen v šest sklopov navodil:



– organizacija izvedbe eksperimenta koncepta,



– časovnica – urnik izvedbe eksperimenta,



– predloge poročanja,



– podporne kartice, mapa in dokumenti,



– načrt informacijske podpore (CIS Information Management Plan),



– zahtevek za informacijo, metode in postopke (RFI request for information).

Naslednja tabela prikazuje primer odgovornih oseb glede na posamezne vloge in odgovornosti

eksperimenta koncepta (primer izvedenega Natovega eksperimenta koncepta OLCM BPM v VOK

Maribor).

VLOGA

ODGOVORNA OSEBA

OPOMBE

Vodja eksperimenta

Ppk. De Nigris

HQ SACT/OPEX

Administracija in CIS

A. Telban

A. Majšler

CVŠ

Namestnik vodje eksperimenta

Nijssen

HQ SACT/OPEX

Direktor analitike

Nr de Nijs

HQ SACT/OPEX

Vodja analitikov

Maj. Marzo

HQ SACT/OA

Višji svetovalec

Pk. Kuklinski (ret)

HQ SACT/OA

Vodja koncepta OLCM

Ppk. Serrioni

HQ SACT

BPM vodja

Cirstet

HQ SACT/C2D&S

Moderator

Dorman

NCIA

Pospeševalec – strateški tim

Hunter

HQ SACT/OPEX

Pospeševalec – operativna raven

Maj. Nuzum

HQ ARRC

Tabela 18: Vloge in odgovornosti eksperimenta koncepta

1. Organizacijska izvedba eksperimenta koncepta

Skladno z usmeritvami, da se eksperiment izvaja v nadzorovanem okolju z osredotočenostjo na cilj in

namen eksperimenta, sta organizirani taki oblika in struktura (primer: tabela eksperimenta OLCM BPM).

Glede na namen eksperimenta se posebna pozornost nameni ekspertni skupini (SME), ki bo skrbela za

več pogledov iz različnih perspektiv, o katerih se bo razpravljalo in preučevalo med fazo timskega dela in fazo soočanja oziroma izzivanja. Z vključitvijo višjega svetovalca bo poskrbljeno za kompleksnost PORK

in neposreden nadzor nad izvajanjem.

60

OLCM D & S BPM PORK-EKSPERIMENT

Kadrovska struktura in organizacija skupin

Skupina

Vloge

Število

Opombe

Vodja in namestnik

eksperimenta

2

Direktor analitike

1

Vodja analitične skupine

1

Kontrolna skupina

Analitiki

5

Moderator

1

Pospeševalec

2

Gostitelj eksperimenta

1

CIS info./admin. upravljavec

1

Višji svetovalec

1

Ekspertna skupina

Vojaški, civilni, tehnični eksperti

14



Strateška skupina

6–8

Igralne skupine



Operativna skupina

6–8

SKUPAJ:

41–45

Tabela 19: Kadrovska struktura eksperimenta OLCM BPM

2. Časovnica – urnik izvedbe eksperimenta

Primer eksperimenta SV: 1. dan (primer: Souporaba motornih vozil in IKT-rešitev)

FAZA

URA

AKTIVNOST

NOSILEC LOKACIJA

OPOMBE

09.00–09.05

pozdravni govor

09.05–09.10

pravila igre PORK





1. faza dajanja


0910–09.20


seznanitev z vsebino

napotkov

koncepta

predstavitev scenarija

09.20–09.30

Vinjete 1/seznanitev s

procesom in tehnologijo





09.30


premik v prostore


vsi





2. faza


preigravanje scenarija


timskega dela

Vinjete 1 in reševanje

(načrtovanja)

09.30–10.30

nalog/koncept. kartice

10.30–10.40

odmor za kavo

vsi

3. faza soočanja/

10.40–10.55

poročanje preigravanja

po skupinah

izzivanja

10.55–11.15

vprašanja in odgovori

11.15–11.20

premik v prostore





4. faza zbiranja


podatkov


11.20–11.35

reševanje vprašalnikov

11.35–12.10

kosilo-malica

vsi





1. faza dajanja


predstavitev scenarija


napotkov

Vinjete 2/seznanitev s

12.10–12.20

procesom in tehnologijo

12.20–12.25

premik v prostore

61

2. faza

preigravanje scenarija

timskega dela

12.25–13.25

Vinjete 2 in reševanje

(načrtovanja)

nalog/koncept. kartice

3. faza soočanja/

13.25–13.40

poročanje preigravanja

po skupinah

izzivanja

13.40–13.50

vprašanja in odgovori





13.50


premik v prostore


4. faza zbiranja


podatkov


13.50–14.05

reševanje vprašalnikov

14.05–14.10

odmor za kavo

zaključek

14.10–14.20

zaključna analiza 1. dne

vsi

Tabela 20: Časovnica in urnik eksperimenta, 1. dan (primer Souporaba motornih vozil in IKT-rešitev) Urnik izvajanja eksperimenta – 2. dan (primer: Souporaba motornih vozil in IKT-rešitev)

FAZA

URA

AKTIVNOST

NOSILEC LOKACIJA

OPOMBE





1. faza dajanja


predstavitev scenarija


napotkov

09.00–09.10 Vinjete 3/seznanitev s

procesom in tehnologijo





09.10


premik v prostore


vsi





2. faza


preigravanje scenarija


timskega dela

09.10–10.10 Vinjete 3 in reševanje

(načrtovanja)

nalog/koncept. kartice

10.10–10.20 odmor za kavo

vsi

3. faza soočanja/ 10.20–10.35 poročanje preigravanja po

skupinah

izzivanja

10.35–10.50 vprašanja in odgovori





10.50


premik v prostore


4. faza zbiranja


podatkov


10.50–11.05 reševanje vprašalnikov

11.10–11.50 kosilo-malica

vsi





1. faza dajanja


predstavitev scenarija


napotkov

Vinjete 4/seznanitev s

11.50–12.00 procesom in tehnologijo





12.00


premik v prostore


2. faza


preigravanje scenarija


timskega dela

Vinjete 4 in reševanje

(načrtovanja)

12.00–13.00 nalog/koncept. kartice





3. faza


soočanja/


13.00–13.15 poročanje preigravanja po

skupinah

izzivanja

13.15–13.35 vprašanja in odgovori





13.35


premik v prostore


4. faza zbiranja


podatkov


13.35–13.50 reševanje vprašalnikov

13.50–14.00 odmor za kavo

Sklep

14.00–14.10 zaključna analiza 1. dne

vsi

Tabela 21: Časovnica in urnik eksperimenta, 2. dan (primer Souporaba motornih vozil in IKT-rešitev) 62



Urnik izvajanja eksperimenta je temeljni planski dokument izvajanja eksperimenta, ki se oblikuje do

minute natančno. Razumevanje izvajanja eksperimenta je pomembno, da lahko aktivnosti potekajo

uspešno, brez časovnih pritiskov in osredotočeno na vsebinska vprašanja koncepta.

3. Predloge poročanja

Igralne skupine bodo pripravljale poročila po vsaki fazi eksperimenta. Splošna vprašanja so enaka po vsaki vinjeti. Vodje skupin po vsaki vinjeti uporabijo predloge z vnaprej pripravljenimi vprašanji in nalogami. Predloge bodo na voljo igralnim skupinam v njihovih mapah ter dostopne v prostorih igralnih skupin na njihovih računalnikih po vsakem poročanju po izvedenih vinjetah.

Primeri predlog z vprašanji in nalogo (primer eksperiment OLCM BPM v VOK MB)

Vir slik: NATO Headquorters, supreme allied commander transformation, 2014. Operation Logistics

Chain Management (OLCM)/Business Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment

game (CDAG/OLCM BPM CDAG 2014) Experiment design document, 85.

63





64



4. Podporne kartice, mapa in dokumenti

Procesni diagram – podporna kartica upravljanja procesov OLCM BPM-zmogljivosti

Manage OLCM Capability

LEVEL 2 Processes

Maintain Core

PE

OLCM Capability

Close

SHA

Operations

Logistics Chain

OPORD/Initialize OLC

Initialize

Operations

Logistics Chain

Provide Operation

CJ4

Logistics Chain

Manage Operation

Management

Logistics Chain

Information

JLSG

tion

Initialize

Na

National

Logistics Chain

rovide

istics Pog

arty Ld-P

Thir

Manage LOG FS

Slika 2: Primer: Eksperiment OLCM BPM v VOK MB (Vir za sliko: NATO, SACT, 2012; (OLCM)/Bussines Process Model (BPM)/

Concept Development and Assessment game (CDAG/OLCM BPM CDAG 2012) Experiment design document, 31).

65

Upravljanje prevoznih sredstev - primer eksperimenta

Sharepoint

E-pošta

MFERAC

Obvestilo o

ik

Izdelava zahtevka

zavrnitvi

abn

Obvestilo o

Upor

odobritvi

NE

Potrjevanje

zahtevka

rnivo

dgoO

Odobren?

DA

ROČNI VNOS PODATKOV

Izdelava

Pregled zahtevka

Vnos zahtevka

potnega naloga

DA

NE - ROČNI VNOS PODATKOV

OK?

topark

Zavrnitev

zahtevka

Av

Odobritev

zahtevka

ROČNI VNOS PODATKOV

Slika 3: Primer modela informacijskih rešitev eksperimenta koncepta SV: SMV IKT (Vir: Nagelj, M.,Telban, A., 2013. Projektni načrt izvedbe eksperimenta Koncepta souporabe motornih vozil (SMV) in informacijske rešitve upravljanja s prevoznimi sredstvi (IR-UPS), 27).

MODEL PROCESOV – SISTEM SOUPORABE MOTORNIH VOZIL – skupni pregled

toritve

Ponudba

k s

deljenih

Zagotovitev

storitev

storitve

Ponudni

itve

Oblikovanje

povpraševanja

Potni nalog

ik stor

abn

Potni nalog

Upor

Zahteve za vozilo

Zahteve za storitve

Zagotavljanje

Upravljanje zahtev z

transparentnosti virov

razpoložljivimi viri

Oblikovanje naročila

za storitev

dinator

Koor

Deljeni viri

Upravljanje z

Nadzor

logističnimi viri

učinkovitosti

KP1

Slika 4: Primer modela procesov eksperimenta koncepta SV: SMV IKT (Vir: Nagelj, M.,Telban, A., 2013. Projektni načrt izvedbe eksperimenta Koncepta souporabe motornih vozil (SMV) in informacijske rešitve upravljanja s prevoznimi sredstvi (IR-UPS), 25).

66

5. Načrt informacijske podpore (angl. CIS Information Management Plan)

Načrt komunikacijsko-informacijske podpore definira procese, prakse in standarde v obliki navodil

za uporabnike oziroma igralne skupine, ki sodelujejo v eksperimentu. Omenjeni načrt je uporaben za

obvladovanje informacij v fizičnem in elektronskem formatu.

Sestavni deli:



– podrobne CIS-zahteve za izvedbo eksperimenta po metodologiji PORK,



– preglednica podpornih strukturnih map,



– identifikacija uporabnikov, ki imajo posebne pravice,



– identifikacija pravic za mape za vse uporabnike oziroma skupine uporabnikov,



– zagotovitev varnosti podatkov z možnostjo »backup« rešitev.

Obvladovanje informacij (CIS)

Informacijski menedžer CIS (communication information support) izvaja naloge na podlagi usmeritev

vodje eksperimenta in vodje analitikov, da se zagotovijo učinkovite informacijske storitve.

Računalniška mrežna podpora

Vsi udeleženci eksperimenta (igralne skupine) morajo imeti odprt račun na delovnih postajah (account) za dostop do svojih map prek strežnika do mreže (PUB ali intranet) prek predhodno oblikovanega portala

»Share point«. Analitična skupina je odgovorna za shranjevanje vseh poročil po posameznih vinjetah in zahtevkov za informacije (RFI) igralnih skupin na koncu vsake faze zbiranja podatkov.

Struktura map in direktorijev

CIS-upravljavec razvije strukturne mape za vse uporabnike na LAN. Uporabni bodo naslednji tipi

direktorijev:

– mape za delitev in izmenjavo informacij (Shared directory) so namenjene interni uporabi oziroma

domeni (»public internet« direktorij). Vsi avtorizirani uporabniki imajo na omenjenem direktoriju

možnost izmenjave, kreiranja in brisanja informacij;

– zasebne mape za igralne skupine – vsaka skupina bo imela ustvarjene mape za zasebno uporabo v okviru skupine. Upravljavec informacij ima pravico dostopa do vseh map skupin (SME – tim, analitični tim,

kontrolna skupina, igralne skupine). Dodatne podmape se lahko ustvarijo za uporabnike s posebnimi

pravicami med potekom eksperimenta.

Pravice/gesla/uporabniška imena

CIS-upravljavec pripravi seznam uporabniških imen, računov in gesel za izvedbo PORK. Uporabniški

računi bodo ustvarjeni za vsako skupino glede na pravice dostopa do posameznih map. Igralnim

skupinam in posameznikom bodo dodeljeni dostopi do ustreznih map. Višji svetovalec ima na primer

pravico dostopa do mape analitikov. Prav tako ima kontrolna skupina eksperimenta (EXPCON) pravico

in dostop do analitične aktivne mape. Podmape za administrativne informacije, vprašalniki in delovne podmape samodejno sledijo dodeljenim pravicam osnovnih map, ki so povezane z analitično aktivno

mapo. V tem primeru imajo uporabniki kreirane različne pravice, različne račune in različne skupine.

Pomembno je kreiranje treh glavnih uporabniških skupin PORK, kot je razvidno iz spodnje tabele.

67

OLCM D & S BPM PORK EXPERIMENT

Manning & Team Structure

Group

Role

Required

Comments

Experiment Lead and Deputy

2

Analysis Director

1

Analyst Team Lead

1

Experiment

Analysts

5

Control

Moderator

1

Facilitators

2

MSC Conference Director

1

MSC CIS/Info/Admin Manager

1

Subject

Senior Advisor

1

Matter

SMEs

Experts

(Military, Civilian, Technical)

14

SHAPE, JFC, AMCC, NSPA,

NCIA, Host nation support, etc.

Players

Strategic Team

6-8

Teams

officers with relevant experience

Operational Team

6-8

TOTAL:

41-45

Tabela 22 : Primer organizirane kadrovske strukture in upravljanja Natovega eksperimenta

OLCM BPM v VOK MB

Struktura map PORK in politika dodeljenih pravic zagotavljata organizirano predvidljivo delovno okolje in lokacijo dela, kot je razvidno iz naslednje tabele map in dodeljenih pravic.

68

Mapa

PRIMARNE

PRAVICE

št.

MAPA

PODMAPE

SKUPINE

PRAVICE

DODATNI

DODATNI

DOSTOP

UPORABNIKI

UPORABNIKI



– splošne info.

1

VSI



– predloge

VSI

B K PR.

– vodja eksp.



– referenčni dok.

– vodja analitike

B K P KR. PR.



– admin. info.



– LL-povratna info.

2A

analitika



– vprašalniki

VSI EXPCON

B K P KR.



– intervjuji

PR.

višji svetovalec

B K PR.



– delovna m.



– vodja

2B

arhiv

po dnevih izvedbe

analitike

B K P KR.

– vodja eksp.

eksperimenta



– analitična

PR.



– višji svetovalec

B K PR.

skupina



– admin. info.



– EDD (projekt.

2C EXPCON

dokumentacija)

VSI V

B K P KR.



– poročila &

EXPCON

PR.

višji svetovalec

B K P KR. PR.

navodila



– povr.info. LL



– poročanje/naloge IGRALNI TIM

3A IGRALNI

– vprašalniki

B K P KR. vsi v EXPCON

B K P KR. PR. B

TIM 1



– delovna m.

STRATEŠKA

PR.

SME

K PR.



– RFI (ZI) zahteva RAVEN

za informacijo



– povr. info. LL



– poročanje/naloge IGRALNI TIM

3B IGRALNI

– vprašalniki

B K P KR. vsi v EXPCON

B K P KR. PR. B

TIM 2



– delovna m.

OPERATIVNA

PR.

SME

K PR.



– RFI (ZI) zahteva RAVEN

za informacijo



– povr. info. LL

4

SME ALL

– vprašalniki



– RFI-odgovori

VSI SME

B K P KR.

PR.

vsi v EXPCON

B K P KR. PR.



– delovna m.

Tabela 23 : Mapa s pravicami

LEGENDA PRAVIC:

B = branje

P = pisanje

K = kopiranje

KR. = kreiranje in brisanje dodatnih map

PR. = tiskanje

C = celostne pravice (samo CIS-upravljavec)

69

5.1. Predloga za zahtevek za informacijo – ZI (RFI)

ZAHTEVEK

IGRALNA SKUPINA: STRATEŠKA OPERATIVNA (obkroži)

VINJETA: 1 2 3 4 5 6 (obkroži)

zahteva št.

Problem

(kratek opis)

Zahtevana

informacija

Ozadje (če je

potrebno)

ODGOVOR

SME POC: datum/ura: Tabela 24: Predlog zahtevka za informacijo

70

5.2. Seznam gesel in uporabniških imen (primer eksperiment OLCM BPM)

Group

Role

User names

Passwords

Exsperiment Lead

explead

explead01

Experimental Deputy

expdeputy

expdeputy02

Analysis Director

analydirec

analyd03

Analiyst Team Lead

analiytelead

analiytl04

Analysts

analyst1

analyst01

EXPERIMENT

analyst2

analyst02

CONTROL

EXPERIMENT

Moderator

moderator

moder01

Facilitators

facilitat1

facilit01

facilitat2

facilit02

Conferenc Director

conferd

conferd05

Admin Manager

adminm

adminm01

Senior Advisor

seniora

seniora03

SMES

smesof1

smesof01

smesof2

smesof02

smesof3

smesof03

SUBJECT MATTER

smesof4

smesof04

EXPERTS

smesof5

smesof05

Strategic team

cj4of1

stratof11

cj4of2

stratof12

cj4of3

stratof13

Players Team 1

cj4of4

stratof14

cj4of5

stratof15

Operational team1

jlsg1of1

operof11

jlsg1of2

operof12

jlsg1of3

operof13

jlsg1of4

operof44

jlsg1of5

operof15

Players Team 2

jlsg1of6

operof16

Operational team2

jlsg2of1

operof21

jlsg2of2

operof22

jlsg2of3

operof23

jlsg2of4

operof24

jlsg2of5

operof25





Skupaj 33

Udeležencev

Tabela 25: Primer seznama gesel in uporabniških imen

71

E

MBPOO

N

nta SV

TELEFO

MV IKT

71 1007 71 1623

71 1623

71 1526 77 4814 71 1623

77 4814

71 1526 71 1190

72 5025 72 5056

71 1697

71 1697 72 5343 71 2107 71 1452 712645

perime

A S

ks

S

ga e

TAO

PZ

RS

RS

EN

MOR

O

O

edene

PERIMENT

UI/SSZGŠ OP

UI/SSZGŠ

Š,

GŠSV J-5 GŠ

J-5 GŠ

O D J 5 GŠ

J 5 GŠ

O

CV J5 GŠ

J 4 GŠ

J 4 GŠ J 5 GŠ SIK M SSZ GŠ/O SIK M

ev izv

V EKSO

AN

deleženc

RIIMEK

agelj

agelj

ovč

agelj

elban

ovč

ec

k

e u

nič l N

l N

a D

l N

a D

lj

em

včar

včar nuša

eva

jan

ej T

jan

a J

ihae

ihae

gic er ihae

gic

eče

va

ndr

er

nže

ej šen

ej O

ej O

er F

er F

t A

ndr

c

truktur

TEVILO ČL

slav P

opla

ušan L

et

et

nes

ndr

ndr arijan I je A P

ČIN/IME IN P

omi

cavi aja Dim

ovske s

A IN Š

ppk. D VVU XIV M

VVU XIV M

VVU XII Dra vvod. P VVU XIV M

VVU XII A

VVU XII Dra vvod. P

pk. Er pk. T

VVU A

VVU A ppk. M Slado Sla M

ta

INE

adr

en

r k

UKTUR TEV

2

1

3

1

2

1

1

4

5

7

5

im

KUP

T. Š

per

Prime

STR PO

ks

ČE S

e e

OUJ

e

tor

a

itev

itev

odje

c

truktur

EL

GA

odpora

le

D

p. k v

ks.

kupin

ke s

i

odera

a p

ova

iki stor

torji

VLO

ks tni nalitičn

et

a s

a A:

a B:

a C:

es

ne

itik

trokovno

ENJE)

ovs

titelj e

abn

niza itev PEČERJI)

avljavci stor D

am

nal

RK-m

os

por

ga

IS

pr O

Vodja e N

Vodja a skupi

A

PO

Tehničn

G

Višji sv

STS-s tehničn

Skupin U

Skupin Or stor (D

Skupin U (V

er kadr

A

A

A

rim

IN

LNO A

TN A

: P

IN

IN

AJ

SKUP

NTR

PER

ALCI

13.5 ANEKS H – SO

KO SKUP

EKS SKUP

IGR

SKUP

Tabela 26

72

14. VIRI IN LITERTURA:

NATO Headquarters, supreme allied commander transformation, 2012; Operation Logistics Chain

Management (OLCM)/Bussines Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment game

(CDAG/OLCM BPM CDAG 2012) Experiment design document.

Collins, S., Hasberg M., 2012. Concept development assessment game/(prevod dr. Janko Berlogar,

Preigravanje ocenjevanja razvoja koncepta v 1.0, december 2012).

NATO MC, 2010. Final decision on MC 0583 MC POLICY FOR NATO CONCEPT DEVELOPMENT

AND EXPERIMENTATION.

Collins, S., 2014. Concept Development and Experimentation (CD&E) Handbook, January 2013

(available on Capability Engineering and Innovation (CEI) website on high-side).

NATO Headquarters, supreme allied commander transformation, 2014.Operation Logistics Chain

Management (OLCM)/Bussines Process Model (BPM)/Concept Development and Assessment game

(CDAG/OLCM BPM CDAG 2014) Experiment design document.

Alberts, D., Hayes, R., 2005. Campaigns of Experimentation: Pathways to Innovation and Transformation.

Washington DC; CCRP Publication Series.

Kass Richard A., 2006. The logic of warfighting experiments. The future of command and control. CCRP

Publication Series. DoD USA.

Nagelj, M., 2014. Transformacija obrambnega resorja – razumevanje v svetu in pri nas. Sodobni vojaški izzivi 16/št. 1, str. 77–90.

Nagelj, M.,Telban, A., 2013. Projektni načrt izvedbe eksperimenta Koncepta souporabe motornih vozil

(SMV) in informacijske rešitve upravljanja s prevoznimi sredstvi (IR-UPS).

Ivanuša, M., 2013. Osnutek koncepta: Struktura in organizacija avtoparkov (voznih parkov) v SV.

73

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

SLOVENSKA VOJSKA

C V Š

CENTER VOJAŠKIH ŠOL

PRIROČNIK

ZA IZDELAVO PROJEKTNEGA NAČRTA

IZVEDBE EKSPERIMENTA KONCEPTA

Ljubljana, 2016