Leto III, številka 2	5. avgust 1998
PROGRAM PRIREDITEV OB 4. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE JURŠINCI
StTr
Občanke in občane vabim na 4. občinski praznik, v okviru katerega bodo naslednje športne prireditve :
31. julij ob 18. uri
-	tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal občine (avtomatsko strelišče).
l.	avgust ob 15.30 uri
-	tekmovanje v ribolovu s plovcem za pokal občine (ribnik Juršinci),
1.	avgust ob 20. uri
-	tekmovanje v malem nogometu za pokal občine ( nogometno igrišče),
2.	avgust ob 8. uri
-	tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in na bežečo lisico (strelišče pri LD Juršinci),
5. avgust
-	tekmovanje v namiznem tenisu in pikadu za pokal občine (prireditveni šotor),
9.avgust ob 8. uri
-	tekmovanja v judu za pokal občine (prireditveni šotor).
Vabljeni ste tudi na osrednjo prireditev ob 4. občinskem prazniku, ki bo v nedeljo, 9. avgusta 1998 ob 11,30 uri, pred KZ Juršinci.
V	osrednji prireditvi bodo sodelovali :
-	godba na pihala,
-	pevski zbor PD dr. Anton Slodnjak Juršinci,
-	Juršinski fantje in
-	učenci OŠ Juršinci.
-	Slavnostni govornik bo župan občine Juršinci g. Alojz KAUČIČ.
V	primeru slabega vremena bo osrednja prireditev v Prosvetnem domu.
Prav tako ste vsi vabljeni na prireditve ob 4. občinskem prazniku občine Juršinci in 6. juršinski noči pod topoli, bi bodo v prireditvenem šotoru.
V	petek, 7. avgusta, vas bo zabaval ansambel AGROPOR v soboto, 8. avgusta, bo veselica z ansamblom FRAJKINCLERJI in gostjo - prvo damo Slovenske estrade, v nedeljo, 9. avgusta, pa vas bosta zabavala ansambla INTERVAL in Ansambel LOJZETA SLAKA.
Vse prireditve v prireditvenem šotoru organizira ŠD Slovenske gorice Juršinci.
VABLJENI .	Župan občine Juršinci
Alojz Kaučič
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI
Juršinska občina je razpeta med ravninskim in hribovitim delom osrednjega dela občine, med polji, trsnimi nasadi in travniškimi površinami, nekoliko više so vinogradi, gričevja in nasadi sadovnjakov, okolica je obdana z gozdovi. Tod mimo pelje pomembna cestna povezava med Ptujem in Gornjo Radgono. Kraj je tudi pomemben prehod med Ptujskim in Murskim poljem, med dolinama potokov Krka in Brnca. Na vhodu v center pa vse, ki potujejo tod mimo pozdravijo cvetoči balkoni.
V 13 naseljih živi 2.380 občanov. Naselje Juršinci, pravijo, ni bilo nikoli tipično podeželsko. To se lepo vidi po nekaterih sodobnih stanovanjskih hišah ob vstopu v naselje, vendar pa je zanimiv stari del Juršinc. Tukaj je lepo obnovljena farna cerkev posvečena Sv. Lovrencu, po katerem ima občina tudi svoj praznik. Nedaleč vstran stoji obnovljena šola s prizidkom, blizu pa tudi pokopališče z novo mrliško vežico.
Občina je znana po pridelavi trsnih cepljenk, v kraju deluje zadruga, ki je za nas pomembna ustanova, z dolgoletno tradicijo, saj je bila leta 1905 prav tukaj ustanovljena prva štajerska trsna zadruga.
Občina je izrazito kmetijska, saj se večina naših občanov preživlja s trdim delom na kmetijah, kjer naši občani pridelujejo vrhunska vina in kvalitetno sadje, v ravninskem delu pa sta glavni dejavnosti živinoreja in poljedelstvo. Pred približno štirimi leti je iz krajevne skupnosti in vasi Hlaponci nastala majhna občina Juršinci s 33 km2 površine, ki, menim, uspešno zastopa interese svojih občanov in dokaj uspešno zagotavlja normalne standarde življenja na podeželju.
Po štirih letih je prav, da se ozremo nazaj ob ugotovitvah, da je bilo 530 gospodinjstev priključenih na telefonsko omrežje, kijev celoti
položeno v zemljo, nabavljena je bila povsem nova digitalna centrala, prav tako pa je bilo preko 350 gospodinjstev priključenih na ptujski vodovod.
Pomembno je poudariti, da je cela občina priključena na telekomunikacijsko in vodovodno omrežje, zgrajenih pa je bilo tudi preko 35 km novih asfaltiranih cest. Opravljene so bile mnoge širitve in preplastitve že obstoječih cest.
Danes lahko rečemo, da smo se v celoti izognili poplavam, saj sta bila regulirana potoka Krka in Brnca, ki sta ob večjem deževju povzročala nemalo težav.
Občina Juršinci je v vseh teh letih skrbela za razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma, prav tako pa je vsa sredstva pridobljena v zagotovljeni porabi namenjala proračunskim porabnikom.
Skratka, trudili smo se, da bi ustvarili takšne življenjske pogoje, ki bi omogočali, da imajo mlade družine interes živeti pri nas in se vključevati v življenje kraja.
Zato je bilo pomembno poskrbeti tudi za otroško varstvo, predšolsko vzgojo in za delovanje osnovne šole. Letos praznujemo že četrti občinski praznik in poskušamo tudi formalno predati namenu dosežke s področja infrastrukture v letu 1998.
Samo v letošnjem letu je bilo zgrajenih 9 cestnih odsekov na izredno težkih lokacijah, nekatere od njih so celo takšne, da so bile v preteklosti težko prehodne celo z vprežno živino. Intenzivno tečejo priprave na izgradnjo večnamenske dvorane, telovadnice in vrtca, kar bo za našo malo občino izredno finančno zahtevno. Končuje se glavni projekt in v pozni jeseni letošnjega leta nameravamo pričeti z delom.
Tako končujemo 4 letno mandatno obdobje z dokončanjem telekomunikacijskega, vodovodnega in cestnega omrežja. Ostaja še mnogo stvari, ki jih je treba postoriti, a če se ozrem nazaj, ugotavljam, daje bilo naše delo uspešno, čeprav menim, da bi lahko bilo še boljše.
Dobro sodelovanje s predsednikom občinskega sveta in svetom nasploh, sodelovanje z vaškimi odbori brez strankarskih prepirov je porok za dobro, kvalitetno, ustvarjalno delo tudi v bodoče.
Ne bi bilo prav, če bi svoje delo ocenjevali sami, temveč boste vi, spoštovane občanke in spoštovani občani tisti, ki boste kmalu dobili priložnost za oceno minulega 4 letnega obdobja. Sam si ne mislim lastiti županske verige, niti ne pričakujem euforije ob sedanjih uspehih, temveč poskušam ostati trdno na tleh z mislimi in idejnimi projekti za novo tisočletje, ki se nam naglo približuje.
Poskušam biti na razpolago tistim, ki me potrebujete in poskušam nastale konflikte reševati v obojestransko korist. Menim, da sam in občinski svetniki na čelu s predsednikom, kot dobro utečena občinska uprava
zagotavljamo in bomo zagotavljali dober servis svojim občanom.
Ob četrtem prazniku občine Juršinci, ki ga praznujemo na dan svetega Lovrenca, pred farno cerkvijo s simboli, ki so bili sprejeti na našem prvem občinskem prazniku (gre za grb in zastavo), se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k temu, da lahko danes pokončno in ponosno praznujemo, se veselimo doseženega ter hkrati ne pozabljamo, da moramo postoriti še mnogo stvari, da poskušamo biti budni ob sprejemanju zakonodaje v državnem zboru, da skušamo zagotavljati čim več sredstev za razvoj, sami pa se izredno racionalno obnašamo pri porabi občinskega proračuna. Ne dvomim, da naši ljudje te generacije, na katere pleče je bil naložen največji razvojni ciklus tega dela Slovenskih goric, ne bodo tudi v bodoče s samoprispevkom in individualnimi pogodbami moralno in finančno podpirali razvojnih programov in ne dvomim tudi v to, da bodo budno spremljali, kar je povsem prav, delo občinskega sveta, delo župana in delo odborov, saj to je edino prava pot, ki nas vodi k enemu samemu cilju - približati se razvitemu delu Ptujskega in Dravskega polja - ne samo na gospodarskem, temveč tudi na področju kulture, športa in drugih dejavnosti, ki so pomembne za to, da ima nekdo interes živeti v neki sredini, tam uveljavljati svoje interese in seveda koristiti dobrine, za katere bomo skrbeli tudi v prihodnje.
Spoštovane občanke, dragi občani, smo ena redkih slovenskih občin, ki praznuje že 4. občinski praznik. Ponosni bodimo nanj, kakor sem jaz ponosen na vse občanke in občane, ponosni bodimo na svoje simbole, kakor sem sam ponosen na kraj in občino, v kateri poskušam uveljavljati čim več svojih idej, kateri nameravam posvetiti čim več svojega prostega časa, skratka, na sredino, v kateri se počutim srečnega.
Drage občanke, spoštovani občani, ob 4. občinskem prazniku vam iskreno čestitam z željo, da bi bila občina Juršinci tudi v prihodnje uspešna, da bi bili Vi z našim delom zadovoljni, nas opozarjali na napake in nam tudi tu in tam priznali naša dobra dela.
Vaš župan Alojz KAUČIČ
NEKAJ O DELOVANJU OBČINSKEGA SVETA
OBČINE JURSINCI
Opravičujem se, da ni bilo v zadnjih številkah Novic Občine Juršinci posebnega članka o delovanju občinskega sveta. V eni od prvih številk Novic je bila širše predstavljena sestava občinskega sveta, njegovih komisij in odborov. Delovanje občinskega sveta teče že 4. leto. Bilo je 35 sej na katerih sprejemamo sklepe v skladu s Statutom Občine Juršinci in
Poslovnikom občinskega sveta.
Vse sprejete sklepe in odloke ste lahko, spoštovani občani občine Juršinci, prebrali v Novicah in Uradnem listu.
Osebno menim, da vsi organi v občini (župan, občinska uprava, odbori in komisije) sodelujejo z občinskim svetom, lahko rečem, odlično, kar pa je tudi vidno pri rezultatih razvoja občine na vseh področjih.
Ne bi opisoval posameznih rezultatov razvoja infrastrukture - o zgrajenih in posodobljenih cestah, razsvetljavi, telefoniji in vodovodu itd., ker je o tem več pisal župan, zato bi želel reči samo to, da samo brez strankarskih in drugih izgredov in podtikanj tako, da “skrbimo za to vsi izvoljeni, vsak po svojih močeh lahko doprinesemo čim več k razvoju naše občine, naših vasi, zaselkov, skratka vsem našim občanom.” To lahko dosežemo samo z dobrim sodelovanjem, medsebojnim spoštovanjem in spoštovanjem dela posameznikov, društev in organizacij, ki se žrtvujejo za promocijo na gospodarskem,
kulturnem in drugih področjih naše občine.
Ob četrtem prazniku smo predlagali posameznike in društva za priznanja. Plaketo Občine Juršinci prejme Trsničarska zadruga Juršinci, za 90 let dela na gospodarskem področju, pri razvoju trsničarstva in vinogradništva ter promocije občine. Priznanja Občinskega sveta Občine Juršinci prejmejo Športno društvo Juršinci, Ivan Kaučič in Konrad Vršič. Spoštovane občanke in občani občine Juršinci, pred nami so volitve ljudi, ki bodo občino vodili v bodoče, zato že sedaj razmišljajte, da boste našli vsaj takšne, kot smo bili mi, da
bodo sposobni z vašo pomočjo prispevati vsaj toliko k razvoju krajev in vasi v občini Juršinci kot pod dosedanjim županom g. Kaučičem in predsednikom občinskega sveta Simonom Toplakom.
Tudi jaz se v svojem imenu in v imenu občinskega sveta pridružujem čestitkam ob 4. občinskem prazniku in Vam, spoštovani občani, želim veliko zdravja, sreče in prijetno praznovanje občinskega praznika.
Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci Simon TOPLAK
MEŠANI PEVSKI ZBOR PD ANTON SLODNJAK JURŠINCI
SREČANJE Z UPOKOJENCI
21. junija 1998 sem povabil na družabno srečanje ostarele občane, torej vse tiste, ki so dopolnili 75 let starosti.
V prijetnem vzdušju, popestrenem s kulturnim programom, sem poklepetal z ljudmi, ki so veliko dali za naš kraj v bistveno težjih pogojih, kot jih imamo danes. Srečanja se je udeležila tudi najstarejša občanka Marija Jurkovič, katere sem bil še posebej vesel.
Še enkrat se vsem udeležencem tega srečanja iskreno zahvaljujem za udeležbo ter jim želim, da bi se še mnogokrat srečevali zdravi, zadovoljni in polni optimizma.
Župan Alojz KAUČIČ
Mešani pevski zbor, ki šteje od 25 do 30 članov, je aktiven skozi vse leto. Vodi ga učiteljica glasbe ga. Ksenja Ličen iz Ptuja. Vadimo in se učimo novih pesmi dvakrat tedensko po dve uri v učilnici OŠ Juršinci. Poleg nastopov ob različnih kulturnih prireditvah v občini Juršinci zapojemo tudi drugod po Sloveniji.
Sodelovali smo na 24. reviji pevskih zborov ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ PTUJ in v Mali Nedelji na srečanju “ Godcev in pevcev sosedov".
ZKO Maribor nas je povabila na koncert nabožnih ljudskih pesmi, ki je bil v cerkvi v Račah.
Redno se udeležujemo tudi srečanj pevskih zborov Slovenije, iz zamejstva in tujine, ki je vsako leto v Šentvidu pri Stični.
Sedaj se pripravljamo za nastop na 4. prazniku Občine Juršinci. Vabimo vse, ki radi pojete, da se nam pridružite.
Zahvaljujemo se vsem, ki nam pomagate, in omogočate, da zbor uspešno deluje.
Predsednik MPZ Andrej ČEH
CIVILNA ZAŠČITA
(Nadaljevanje)
PRVO POMOČ civilne zaščite zagotavlja oddelek, ki je strokovno usposobljen za izvajanje prve medicinske pomoči na kraju dogodka. Oddelek sestavljata dve ekipi s po šestimi člani. Vsaka ekipa ima vodjo in namestnika vodje, ki ga nadomešča v določenih primerih.
TEMELJNA NAČELA PRVE POMOČI
Prva pomoč obsega prve, začasne, hitre in pravilne ukrepe, ki jih izvajamo pri poškodovanem ali nenadno obolelem človeku na kraju nezgode ali v njegovi neposredni bližini.
Namen dajanja prve pomoči je, da lahko poškodovanec ali bolnik čimprej in v kar najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči oziroma zdravljenja. Dostikrat edino le hitro in pravilno nudena pomoč reši življenje poškodovanemu ali nenadno obolelemu, posebno pri poškodbah z električnim tokom, pri zadušitvah, utopitvah, zastrupitvah, pri večjih ranah s hudimi krvavitvami, pri hudih opeklinah in podobno. Pri poškodbah, ki same po sebi sicer ne ogrožajo življenja, pravilno nudena prva pomoč preprečuje mnoge posledice, zmanjšuje morebitno invalidnost in skrajšuje čas zdravljenja.
Če imamo več poškodovancev, nudimo prvo pomoč najprej tistim, katerih življenje je najbolj ogroženo. To so predvsem poškodovanci, ki so prenehali dihati ali jim je zastalo srce in tisti, ki hudo krvave. Nato pridejo glede na stopnjo in nevarnost poškodbe na vrsto drugi: najprej tisti z ranami, potem s prelomi kosti in tako naprej.
Preden začnemo poškodovancu nuditi prvo pomoč, si moramo hitro ogledati njegov položaj in okolico, da ugotovimo, zaradi česa je nastala poškodba, kaj moramo storiti in česa ne smemo. Če je prostor, kjer imamo poškodovanca, neprimeren in ogroža varnost, prenesemo poškodovanca na varno mesto. Če je poškodba hujša, naj poškodovani čim udobneje leže na tla na primerno mesto, če v bližini
ni primernih ležišč. Podložimo mu plašč, suknjič, odejo ali kak primeren mehak predmet, ki je pri rokah. Poškodovanega moramo prenesti previdno, da mu ne prizadenemo novih poškodb. Drugače pa dajemo prvo pomoč na kraju nezgode, da prizadetega čim manj premikamo. Kakršnokoli premikanje in vlačenje prizadetega je lahko usodno, posebej še, če ima poškodovano tudi hrbtenico. V takem primeru je za poškodovanca najvažneje, da ga zavarujemo in preprečimo poslabšanje stanja, še posebej pa je važno, da preprečimo zadušitev. Pri vsem tem, ko pomagamo drugim, pa ne pozabimo na svojo varnost. To pride v poštev zlasti pri poškodbah z električnim tokom, pri požarih, potresih in poplavah. Ko skušamo pri poškodovancu ugotoviti vrsto in obseg poškodbe, je treba predvsem ugotoviti, ali poškodovanec diha. Če ne diha, moramo takoj ugotoviti vzrok in začeti z umetnim dihanjem.
Nato moramo takoj pogledati, ali poškodovanec močno krvavi. V tem primeru moramo krvavitve takoj ustaviti.
Ne smemo pozabiti, da vsakega nezavestnega poškodovanca namestimo v pravilen položaj, se pravi, da ga obrnemo na bok, ker bi se drugače lahko zadušil. Če nezavestni leži na hrbtu, mu lahko jezik zdrkne v žrelo in zamaši dihalne poti ali pa se zaduši z izpljuvki oziroma s krvjo. Poškodovanca, ki je pri zavesti, pomirimo, vzpodbujamo in vprašamo, kako je nastala poškodba, če je nezavesten, pa zberemo te podatke od prič.
Če je potrebno pokličemo še reševalce. Vedeti moramo, da lahko storimo usodno napako, če poškodovanca s prelomljeno golenjo, stegnenico, hrbtenico ali poškodovano glavo prevažamo v nepravilnem položaju in z neustreznim vozilom, ne da bi ga prej imobilizirali. Tako se mu stanje le še poslabša, pride do šoka, pri poškodbah hrbtenice pa se med prevozom lahko še bolj poškoduje hrbtni mozeg. Ob vsem tem se zaradi nepravilnega položaja v vozilu nezavestni poškodovanec lahko še zaduši. Zato smejo huje poškodovanega prepeljati v
zdravstveno ustanovo edino le z rešilnim avtomobilom. Med prevozom, prenosom in tudi ko čaka na prevozno sredstvo, mora biti poškodovanec v pravilnem
položaju, ki je odvisen od vrste poškodbe. (Se nadaljuje)
Poveljnik štaba CZ občine Juršinci: Janez Furman
RIBIŠKO DRUŠTVO JURŠINCI
Ob treh ribnikih v Juršincih je pestro in zanimivo. Ribiška hišica juršinskih ribičev stoji ob vzorno urejenem ribniku in z urejeno okolico nudi ribičem in gostom odlične pogoje za razvedrilni program. Ribnik je dokaj bogato naseljen s krapi, amurji, tostolobiki, linji, kleni, babuškami in rdečeperko. Za ljubitelje športnega ribolova je ribnik odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih, z dobro organiziranim piknikom, če si ga ribiči želijo in predhodno obvestijo društvo.
Pred kratkim so se društveni člani dogovorili, da ujetega krapa izmerijo, stehtajo, po možnosti fotografirajo in ga nato spustijo nazaj v njegov mokri element, da ne bi preveč osiromašili ribnika s trofejnimi ribami. Za ribiče v Juršincih, je letošnje leto jubilejno, saj praznujejo 35 let odkar so stopili v organizirano športno ribištvo, 20 let, odkar so ustanovili pododbor ribičev in 3 leta odkar imajo svojo ribiško društvo. Na svojem zboru so ribiči ugotovili, daje gospodarjenje potekalo v skladu s planom dela. Kljub nekaterim neljubim zapletom so sanirali ribnik, postavili skromno ribiško hišico, nabavili lovne ribe in delno uredili okolje.
Vse, ki so pomagali v delovnih akcijah, je predsednik društva javno pohvalil in jih ponovno pozval k dokončni ureditvi ribnika in parka. Ribiči se zavedajo, da je treba marsikaj vedeti s področja ribištva, kajti brez znanja ni napredka in ne zdrave turistične ponudbe. V ribiškem športu najdemo veliko lepih trenutkov, srečanj in nepozabnih doživetij ob prijetnem športnem užitku.
V društvo so vključeni tudi mladi ribiči, ki jim vodstvo želi mnogo znanja pri športnem ribolovu. Tekmovalna komisija v letnem razpisu in programu organizira različna ribiška tekmovanja v lovu rib s plovcem.
Dragi ljubitelji narave in športnega ribolova, če hočete biti zadovoljni ves dan, si privoščite ribiško srečo in prijeten dogodek ob svežini zelenega ribnika RD Juršinci.
PREDSEDNIK RD: Franc Štrucl
Občina Juršinci objavlja na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Juršinci (Ur. I. RS, št. 54/95) in sklepa Občinskega sveta Občine Juršinci z dne 30.06.1998
RAZPIS
za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Juršinci za leto 1998
I.	SPLOŠNI POGOJI
Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Juršinci lahko za sofinanciranje investicij zaprosijo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež oziroma stalno bivališče v občini Juršinci.
Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na sedežu Občine Juršinci ali pri terenskem svetovalcu. Zahtevek za dodelitev sredstev naslovi vlagatelj na kmetijsko svetovalno službo.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Juršinci se zagotovijo v proračunu Občine Juršinci za leto 1998 v višini 7.970.000,00 SIT v obliki podpor, vzpodbud in regresov.
Prednost pri dodelitvi imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	spremembo gospodarske strukture občine s poudarkom na ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot,
-	povečanje zaposlovanja in samozaposlovanja z uvajanjem sodobnih tehnologij,
-	ohranjanje poseljenosti občine,
-	oblikovanje in utrjevanje identitete občine.
III.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
A. ŽIVINOREJA
Govedoreja
1.	Namen ukrepa: Vzpodbujanje obnove plemenskih krav s kakovostnimi prvesnicami SL in ČB pasme.
Regres do 20.000,00 SIT za posamezno plemensko žival. Višina predvidenih sredstev: 100.000,00 SIT.
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	osnovni stalež živali mora biti najmanj 6 krav in se ne sme
zmanjšati naslednjih 5 let,
-	regresira se največ do 5 glav na kmetijo.
Zahtevki se vlagajo preko kmetijske svetovalne službe na osnovi kopije računa.
2.	Osemenjevanje krav:
Občina regresira 1.000,00 SIT za eno osemenitev krave. Med Občino Juršinci in OZVŽ Ptuj se sklene pogodba, na osnovi katere bo OZVŽ Ptuj občini izstavljal račune v višini 1.000,00 SIT za posamezno osemenitev, posamezni upravičenec pa ob opravljeni storitvi plača samo razliko cene. Višina predvidenih sredstev:1.000.000,00 SIT;
Prašičereja
1.	Nakup plemenskih živali z namenom izboljšanja proizvodnje mesnatih pasem prašičev:
Regres do 10.000,00 SIT za posamezno plemensko žival. Pogoj za pridobitev sredstev:
-	plemenske živali morajo biti vzrejene v selekcijah in namenjene obnovi in povečanju črede, oziroma vzrejene v lastni proizvodnji,
-	regresira se največ 5 živali na kmetijo.
Višina predvidenih sredstev: 200.000,00 SIT.
Predvideno regresiranje 20 živali.
Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi na osnovi kopije računa.
2.	Preventiva plemenskih svinj - zatiranje glistavosti in garjavosti
Regres: 50% cene stroškov preventive.
Pogoj za pridobitev sredstev: regres lahko uveljavlja rejec, ki ima v reji najmanj 5 plemenskih svinj ali 1 plemenskega merjasca.
Med Občino Juršinci in OZVŽ Ptuj se sklene pogodba, na osnovi katere bo OZVŽ Ptuj občini izstavljal račune v višini 50% stroškov preventive, posamezni upravičenec pa bo plačal samo razliko, torej 50% vrednosti računa.
Višina predvidenih sredstev: 360.000,00 SIT.
Predvideno regresiranje: preventiva 260 živali.
B RASTLINSKA PROIZVODNJA
Poljedelstvo
1.	Namen ukrepa: analiza zemlje za intenzivnejšo poljedelsko proizvodnjo;
Regresira se analiza zemlje v višini 50% vrednosti analize. Višina predvidenih sredstev: 100.000,00 SIT.
Pogoj za pridobitev sredstev: pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe.
Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi na osnovi predloženega računa in podatkov o opravljeni analizi;
2.	Namen ukrepa: nakup semenske koruze.
Regresira se nakup semenske koruze v višini 2.000,00 SIT na ha posajene koruze.
Regresira se največ 10 ha posajene koruze na kmetijo. Višina predvidenih sredstev: 800.000,00 SIT.
Pogoj za pridobitev sredstev: nakup semenske koruze mora biti opravljen v prodajalnah: Kmetijske zadruge Ruj - Zadružna enota Juršinci, v katero sodi tudi področna enota Polenšak, v Trgovini Hrga v Gabrniku ali pri Perutninarski zadrugi Ptuj. Regres upravičenci uveljavljajo pri nabavi semenske koruze. Evidenco o posameznih upravičencih in o višini izkoriščenega regresa vodijo navedene prodajalne, na osnovi predhodnega dogovora z občino.
3.	Namen ukrepa: testiranje škropilnic
Regresira se 50% stroškov testiranja škropilnice.
Višina predvidenih sredstev 80.000,00 SIT.
Občina Juršinci bo enkrat letno organizirala testiranje škropilnic, o datumu pa bodo občani obveščeni preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno običajen način.
Vrtnarstvo
Namen ukrepa: vzpodbujanje intenzivnejše vrtnarske proizvodnje na manjših kmetijah.
Regresira se izdelava pokritih površin v višini do 15% predračunske vrednosti.
Višina predvidenih sredstev: 400.000,00 SIT.
Pogoj za pridobitev sredstev:
-	regresirajo se plastenjaki od 100-500 m2 pokrite površine, oziroma steklenjaki od 50 m2 naprej.
Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi.
Vinogradništvo
Namen ukrepa: vzpodbujanje investicij v vinogradništvo s kakovostnim materialom.
Regresira se nakup trsnih cepljenk v višini 30,00 SIT za komad.
Višina predvidenih sredstev: 1.280.000,00 SIT.
Predvideno je regresiranje 42.666 kom. cepljenk.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	skupna površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha,
-	letna obnova v okviru 0,30 ha je lahko tudi manjša,
-	regresirajo se samo cepljenke kupljene in proizvedene v priznanih trsnicah v občini Juršinci,
-	urejen mora biti vpis v register pridelovalcev grozdja,
-	prijava pridelka,
-	pri vinogradnikih, ki so se na novo začeli ukvarjati s to dejavnostjo, zadošča izjava kmetijske svetovalne službe. Regresira se največ 5000 kom. sadik na kmetijo.
Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi.
Sadjarstvo
Namen ukrepa: vzpodbujanje investicij v sadjarstvo s kakovostnim sadilnim materialom.
Regresira se nakup sadik v višini 60,00 SIT za sadiko.
Višina predvidenih sredstev: 200.000,00 SIT.
Predvideno je regresiranje 3.333 sadik.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	skupna površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha,
-	regresirajo se samo sadike proizvedene in kupljene v priznanih drevesnicah v občini Juršinci.
Regresira se največ 5.000 kom. sadik na kmetijo.
Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi.
C.	UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Nižinske agromelioracije
Namen ukrepa: izvajanje zemeljskih del zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja.
V letu 1998 občina ne bo sofinancirala individualnih projektov, ampak bo izvedla in financirala nižinske agromelioracije -regulacije potokov (izsuševanje zamočvirjenih površin) na dveh kompleksnih lokacijah:
-	v k.o. Sakušak (Svujina)
-	v k.o. Hlaponci (v dolini pod domačijo Jožeta Krajnca, Rotman 6).
Višina predvidenih sredstev: 2.300.000,00 SIT.
D.	IZOBRAŽEVANJE, RAZVOJNE IN RAZISKOVALNE NALOGE TER DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
D1. Dopolnilne dejavnosti in izobraževanje
Namen ukrepa: izobraževanje kmečkih žena, kmetov in organiziranje strokovnih seminarjev.
Višina predvidenih sredstev: 500.000,00 SIT.
Zahtevke vlagajo: kmetijska svetovalna služba za kmečke družine in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, na osnovi programa izobraževanja in računov ali zainteresirani občani sami.
v
\z
IZ DELA PROSVETNEGA DRUŠTVA
02. Podpora za delovanje strokovnih društev na področju občine Juršinci
Podpora se odobri na osnovi individualno predloženih programov za posamezna društva.
Višina predvidenih sredstev: 400.000,00 SIT.
Zahtevke vlagajo društva individualno.
D3. Strokovne ekskurzije
Pogoj za pridobitev sredstev: strokovna ekskurzija mora biti utemeljena s pozitivnim mnenjem kmetijske svetovalne službe. Višina predvidenih sredstev: 100.000,00 SIT.
Zahtevki se vlagajo individualno.
D4. Izvajanje poskusov na kmetijah Namen ukrepa: povečanje donosnosti in optimalizacija proizvodnje na področju živinoreje in rastlinske proizvodnje. Višina predvidenih sredstev: 50.000,00 SIT.
Zahtevki se vlagajo pri kmetijski svetovalni službi.
E.	RAZVOJ TURIZMA NA PODEŽELJU
Namen ukrepa: dotacija za spodbujanje razvoja kmečkega turizma: vinotoči in kmetije odprtih vrat na območju občine Juršinci.
Višina predvidenih sredstev: 100.000,00 SIT.
Pogoj za pridobitev sredstev: registriran kmečki turizem, vinotoč, ali kmetija odprtih vrat.
Zahtevki se vlagajo individualno na sedežu Občine Juršinci.
IV.	ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev sredstev prične teči z dnem objave razpisa in traja do porabe sredstev oziroma do 10.12.1998.
V.	ODOBRITEV SREDSTEV
Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem odvisno od finančnih možnosti občinskega proračuna.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno dospele vloge. V primeru ostanka predvidenih sredstev za posamezna področja se ta lahko razporedijo v druge namene po tem razpisu, o čemer odloča Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri Občinskem svetu Občine Juršinci. Kmetijska svetovalna služba sproti obvešča Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo o prispelih vlogah. Štev.: 321-28/98 Datum: 30.06.1998
Predsednik Občinskega svetaObčine Juršinci: Simon TOPLAKs.r.
MALA SOLA JURŠINCI 1997/98
ogledali mesto z vrha grajskega hriba in pokukali tudi v notranjost gradu, po nepozabnem, sončnem dnevu je bil
Še nekaj vročih poletnih dni in počitnic bo konec. Da je prvi šolski dan, boste takoj vedeli: množica šolskih torb in smeha se bo po vseh poteh "stekala" v šolo. Med njimi bomo tudi mi, ki zdaj preživljamo prve "zaslužene" poletne počitnice in nam do zadnjega dne v avgustu še lahko rečete"mali šolarji" - potem pa ne več!
Vse leto smo se trudili, da bi spoznali čim več, bili smo radovedni in delovni.
Sicer pa - nas niste videli, ko smo voščili srečno Novo leto v Juršincih? Kot pustne maske v povorki nas seveda niste prepoznali, prav gotovo pa niste mogli preslišati naše"minimaturantske" pesmi, ko smo se poslavljali od “male šole". Zapeli smo jo šele takrat, ko so nas v osnovni šoli Juršinci sprejeli s prisrčnim programom in ko smo tudi mi pokazali nekaj znanja in dokazali, da smo pripravljeni na "pravo, veliko" šolo.
Če ste obiskali razstavo ob dnevu šole Juršinci, ste nas lahko opazili tudi tam - ponosno smo razstavili naše likovne izdelke, lahko pa se tudi pohvalimo z risbico naše Rosvite, ki je bila v junijski številki Cicibana izbrana kot "umetnija meseca".
Naše skupno leto smo zaključili z izletom, na katerega smo se popeljali s turističnim vlakcem. V konjeniškem klubu Rogoznica smo jahali konje, v mladinski knjižnici Ptuj smo uživali v pravljični urici, nato pa smo si
sladoled v Juršincih prava "pika na /" našemu izletu.
Na žalost pa vse lepo kar prehitro mine in poslovili smo se. Potem smo zaklenili vrata "male šole", v srčke pa smo zaklenili tisoče lepih skupnih trenutkov, veselje ob uspehu, srečo prvih malih ljubezni in velikih prijateljstev... Vse to si bomo vzeli s seboj kot popotnico za življenje in kdo ve kaj vse bomo še dosegli in postali?!
Zdaj bomo najprej ponosni "prvošolčki" in že težko pričakujemo prvi veliki dan v "veliki šoli", čeprav nam je nekako čudno pri srcu ob misli, da več nikoli, nikoli, ne bomo skupaj hodili v “malo šolo".
Bilo nam je lepo!
(Pač - škoda, da niste letos tudi vi bili "mali šolarji"!)
"mali šolarji' iz Juršinc in vzg. Majda Kunčnik
Prosvetno društvo dr. Anton Slodnjak Juršinci obstaja že dve leti. Sestavljajo ga tri sekcije. Vsaka deluje na svojem področju samostojno ali v navezi z drugimi sekcijami ali društvi.
Mešani pevski zbor, ki ga vodi ga. Ksenija Ličen iz Ptuja, šteje 31 članov, letos smo bogatejši za kar pet pevcev. MPZ se je v preteklih dveh letih udejstvoval na prireditvah PD, v občini in v širši okolici.
Tudi letos je MPZ sodeloval na kulturnih prireditvah v občini: prireditev PD ob kulturnem prazniku, dnevu šole in zelo uspešno pa se je udeležil Revije pevskih zborov na Ptuju in tradicionalnega Tabora pevskih zborov v Stični.
Ljubezen do petja in osebno zadovoljstvo so dejavniki, ki združujejo pevce vseh vasi naše občine, da se kljub vsakodnevnemu delu vztrajno in z veseljem udeležijo rednih pevskih vaj, ki so dvakrat tedensko v prostorih OŠ.
Dramska skupina ima 20 članov. Skupina se bolj
udejstvuje pri odkrivanju in ohranjanju ljudskega izročila - predvsem običajev pri delu, odnosov in praznovanj naših prednikov. Skupina je z dramsko uprizoritvijo Na kmečkem dvorišču od jutra do noči prikazala običajen dan vaškega življenja v naših krajih v različnih letnih obdobjih. Skupina sodeluje tudi s SLS ob pripravi Miklavževanja.
Juršinski fantje so tretja sekcija PD. To je kvartet ljudskih pevcev, ki pojejo in nastopajo že vrsto let. V ospredju so Srečanja ljudskih pevcev (Podravja, Pomurja, sosedov). Letošnje leto je bilo zelo uspešno, saj so letos izdali audiokaseto z rezultati svojega večletnega dela in truda.
Tako kot dramska skupina, ki poskuša odkrivati in prikazati življenje in navade pri nas nekoč, tako tudi pevski sekciji ohranjata in dokazujeta, da je ljudska dediščina še živa; saj imata ljubezen in potreba po petju korenine v naši preteklosti in se že stoletja, še posebej na našem področju, prenašata iz roda v rod.
Alenka Žmauc
OBVESTILO
Obveščamo vse zainteresirane, da podaljšujemo objavljeni razpis za dodelitev sredstev za razvoj in pospeševanje drobnega gospodarstva, turizma in podjetništva v občini Juršinci za investicije v letu 1998, objavljen v Uradnem vestniku Občine Juršinci 1/98, 29. april 1998.
Rok vložitve zahtevkov se podaljša do 1. decembra 1998, oziroma do porabe sredstev.
Predsednik Občinskega sveta Občine Juršinci: Simon Toplak
DRUŠTVO UPOKOJENCEV JURŠINCI
Ker so se v prejšnjih novicah Občine Juršinci obširno predstavila vsa društva in organizacije, ki delujejo v naši občini, se tokrat oglašamo tudi mi, “dedki in babice”, člani Društva upokojencev Juršinci.
Mlajše aktivne občane želimo seznaniti s sedanjo društveno aktivnostjo ter z načrti in željami za v bodoče.
V matično knjigo je vpisanih 262 članov, to je 87% vseh upokojencev, ki živijo na območju naše občine. Povprečna starost naših članov je 73 let, 72 % je kmečkih upokojencev.
Društvo si je že ob ustanovitvi
zadalo nalogo vzpodbujati kulturno, humanitarno in rekreacijsko	aktivnost
upokojencev v društvu ter po možnosti organizirati družabne prireditve. Razen tega vključuje svoje člane v vzajemno samopomoč, tako da po njihovi smrti prejmejo svojci povrnjen denar za pogrebne stroške. Dejavnosti so se sčasoma še razširile, tako da društvo zadnja leta organizira po tri izlete in eno romanje na leto. Ker pa so vsi naši člani bivši vinogradniki in po svojih močeh še pomagajo mladim pri delu v vinogradih, že nekaj let praznujemo “Martinovo”, ko v
SLS PODRUŽNICA JURŠINCI
Na praznik delaje podružnica SLS Juršinci pripravila redni letni občni zbor v gasilskem domu Gabrnik.
Občnega zbora so se poleg drugih gostov udeležili tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Ciril Smrkolj, poslanec SLS g. Alojz Vesenjak, član izvršilnega in glavnega odbora SLS g. Janez Horvat in župan Občine Juršinci in državni svetnik g. Alojz Kaučič.
Razen poročil in programa za tekoče leto smo obravnavali tudi aktualne teme:
-	lansko sušo v trsnici Juršinci,
-	uvoz vina,
-	uvoz mesa,
-posl dice sporazuma s CEFTO in -financ anje občin (zakon).
Občni zbor je podaljšal mandat upravnemu odboru SLS še za eno leto in ga bo še naprej vodil g. Andrej Čeh.
“ JURŠINSKI FANTJE” so nam predstavili nekaj pesmi s svoje nove kasete, po uradnem delu pa nam je zaigral priznani ansambel “INTERVAL’. Tradicionalni piknik SLS Juršinci na dan državnosti je bil letos na “Ribičiji Slodnjak” v Bodkovcih. Udeležilo se gaje veliko število članov in članic SLS.
Pripravljamo se tudi na 10. tabor SLS, ki bo letos v Portorožu (5. in 6. septembra).
Predsednik podružnice SLS Juršinci Andrej ČEH
veselem razpoloženju, ob kozarcu novega pridelka in ob zvokih harmonike, preživimo prijetno nedeljsko popoldne.
Društvo ima po vaseh odbornike -člane upravnega odbora, ki poleg ostalega dela, obveščajo člane o izletih ter romanjih in čeprav so že v letih, opravljajo svoje delo vestno in z dobro voljo.
Moram zapisati, da vse izlete, romanja in srečanja plačujejo udeleženci sami. Društveni denar namenjamo samo za humanitarne namene.
Ob novem letu obdarjamo vse člane stare nad 80 let in tudi na ostale, bolne in nepokretne ne pozabimo, delno pa pokrivamo tudi stroške za občni zbor.
Letos praznuje društvo 24-letnico obstoja. Od 62 članov, ki so društvo ustanovili, živita le še Jože Matjašič in Ana Fras.
Na občnem zboru, 17. maja, smo slavnostno razvili in blagoslovili novi društveni prapor. Denar so
zbrali člani, prispevali so tudi podjetniki in Lovska družina, dober del pa je primaknila Občina Juršinci.
Novi prapor je razvil in dvignil k blagoslovu naš župan gospod Alojz Kaučič, ki je ob tej priložnosti našemu društvu in vsem starejšim občanom izrazil priznanje za minulo delo in nam zaželel obilo zdravja in sreče tudi v bodoče.
V letu 1997 smo sprejeli v društvo 21 novih članov. Vabimo še ostale upokojence, da se nam pridružijo, da se bomo po mnogih letih trdega dela skupaj vsaj malo odpočili, pozabili na življenjske križe in težave, ter se na skupnih srečanjih, romanjih in izletih razvedrili. Zahvaljujemo se občinskemu svetu, ki ugodno rešuje naše vloge, hvala gospodu županu, ki se vedno odzove našim vabilom in prihaja med nas ter nas bodri z iskreno prijazno besedo in dobrimi željami.
Za društvo upokojencev Ignac HERGA
PRVO SREČANJE PO 35 LETIH
V soboto, 25. julija, smo se srečali sošolci rojeni leta 1948. Osmi razred smo končali leta 1963 - pred 35 leti v Juršincih.
Od 52 sošolcev se nas je srečanja udeležilo 38. Prisotni so bili tudi takratni ravnatelj Franc Kovačič in njegova žena Zdenka ter učitelji Janez Drevenšek, Anica Drevenšek, Slavko Kosec in Anica Čuček.
Ob 18. uri je bila sveta maša, ki jo je imel naš sošolec pater Franc Meško, ki je bil sicer rojen na Polenšaku, vendar je v 6. ,7. in 8. razred hodil z nami v Juršincih.
Po maši smo si ogledali osnovno šolo, veseli del srečanja pa smo imeli v gostilni Darinka. Vsi smo menili, da se moramo še srečati, saj je bilo srečanje res enkratno.
Stanko Holc
Foto: Laura
O ZGODOVINI TRSNIČARSKE ZADRUGE
Ko je konec 19. stoletja koreninska trsna uš uničila evropsko vinogradništvo, je prizadela tudi slovenske in štajerske vinograde, zaradi česar so morali poiskati rešitev. Našli so jo v cepljenju žlahtne evropske trte na odporno (ameriško trto).
Med prvimi na Slovenskem so začeli cepiti vinsko trto tudi v Juršincih (pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah), minilo je že več kot 100 let.
Začetki trsničarstva so nastali na pobudo domačina Franca Matjašiča in drugih vinarskih strokovnjakov: Josipa Zupanca in Andreja Žmavca, ki so dali pobudo, da je bila 1905 ustanovljena prva trsničarska zadruga pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah, prva na Štajerskem in tudi v Avstriji. Registrirana je bila 28. septembra
1905 pod številko 39 pri Graški zvezi.
Domačin Franc Matjašič, ki je bil državni vodja v zadevah trsne uši v Ruju, je začel poučevati domačine v okolici Juršinc o cepljenju in jih vpeljevati v trsničarstvo. Tako je nastalo trsničarstvo v Juršincih in tako je nastala Trsničarska zadruga Juršinci pred 93 leti.
Zadruga je delovala pod takim imenom vse do leta 1945. Delovanje je razvidno iz zapisnikov v dveh originalno vezanih knjigah (od leta 1906 da 1941).
Takratna trsničarska zadruga je imela načelstvo in nazorstvo. Enkrat letno so imeli občni zbor, vedno v prvi polovici tekočega leta. Načelstvo je imelo načelnika, poslovodja ter 4 člane. Volil jih je občni zbor za dobo 3 let. Nazorstvo je bilo sestavljeno iz 3 članov, ki so bili prav tako izvoljeni
na občnem zboru.
Zadruga je vodila tudi dnevnik, splošno knjigo, glavno knjigo za ude in zapisnik načelstva in nazorstva.
Član zadruge je moral ob pristopu plačati delež, če mu je načelstvo dovolilo, jih je lahko imel tudi več. Zadruga je takrat imela do 20 članov in letno proizvodnjo do
300.000	vloženih cepljenk, pridelali so do 100.000 cepljenk. Prodajali so jih širom Štajerske in tudi v Slavonijo, Hrvatsko do Novega Sada. Velike težave so imeli leta 1930, ko je bila prepovedana prodaja v druge banovine.
Prvi zasledki selekcije so bili zaznamovani leta 1936, ko je takratni predsednik nazorstva Janez - Ivan Toplak predlagal, da bi morali trsničarji zaznamovati najbolj rodne trte ne samo s tablicami, kot so delali do sedaj, ampak da bi imeli knjigo, kamor bi vpisovali te trse ter ocenjevali rodovitnost od 0 do 5.
Ob razpadu Avstroogrske monarhije se je zadruga preimenovala v Prvo trsničarsko zadrugo v Sloveniji pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah ter je sodila k zadružni zvezi Ljubljana. Po sprejetju novega zadružnega zakona se je leta 1929 načelstvo zadruge preimenovalo v upravni odbor, nazorstvo pa v nadzorni odbor. Člani zadruge se niso več imenovali člani ali udje, ampak zadružniki.
Trsničarska zadruga Juršinci med letom 1941 in 1945 pravzaprav formalno ni bila razpuščena, vendar je večina članov zaradi vojnih razmer pridelavo zmanjšala ali opustila. Vojna je takrat naredila veliko škodo, v glavnem zaradi uničenja in neoskrbovanja matičnjakov in selekcioniranih vinogradov.
Leta 1946 je bila ustanovljena na področju Juršinc SADJARSKA IN VINOGRADNIŠKA ZADRUGA S TRSNIČARSKIM ODSEKOM. Zadala si je nalogo ponovno oživiti trsničarstvo in poskrbeti za obnovo vinogradništva in sadjarstva v svojem okolišu ter na celotnem ptujskem območju. Ponovno so začeli z obnovo matičnjakov in selekcionirali vinograde, kar je osnova in predpogoj za delovanje trsnic oz. za pridelovanje trsnih cepljenk.
V taki obliki je trsničarska zadruga
delovala do leta 1960. Ta odsek je vsa leta vodil Ivan Toplak. Leta 1960 se je zadruga Juršinci priključila zadrugi "JOŽE LACKO PTUJ”. Zaradi krize v vinogradništvu in nerazumevanja za to panogo v takratni politiki so ukinili trsničarski odsek, uničili 10 ha matičnjaka, dotakratno delo v selekciji, skratka organizirano trsničarstvo pri nas. Posamezni trsničarji so postali kooperanti kmetijskih kombinatov v Ptuju, Radgoni in Ormožu.
Leta 1966 so se na pobudo Ivana Toplaka juršinski trsničarji ponovno organizirali in ustanovili trsničarski odsek pri zadrugi "Jože Lacko Ptuj”, katere direktor Milan Koren je prisluhnil našim željam. Predsednik tega odseke, ki je štel 14 članov, je postal Simon Toplak. Trsničarski odsek je od svojih 14 članov v letu 1966 (s kapaciteto
150.000	vloženih cepljenk) iz leta v leto rasel po številu članov in kapaciteti proizvodnje. V letu 1970 smo cepili že 250.000, leta 1971 500.000, po letu 1971 pa 600.000 cepljenk.
V začetku leta 1973 smo se juršinski trsničarji po izidu Zakona o semenu in sadikah in Zakona u združevanju kmetov preorganizirali v Skupnost trsničarjev in drevesničarjev Juršinci. S pomočjo Ludvika Toplaka smo izdelali svoje akte: pogodbo o ustanovitvi, pravilnik, pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s KZ Ptuj in na koncu pravilnik sklada solidarnosti -sklada rizika. Izdelali smo tudi dolgoročni razvojni in investicijski program razvoja naše skupnosti, ki je bil dokončno realiziran leta 1990.
Ustanovni občni zbor skupnosti je bil 25. marca 1973 v Juršincih. Skupnost je imela upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko razsodišče. Ustanovnih članov je bilo 33. Kasneje smo sprejeli še 9 članov-pripravnikov. Vsi ustanovni člani so imeli opravljeno kmetijsko šolo ali strokovni izpit, pripravniki pa so imeli svojega mentorja. Skupnost je bila registrirana 1. avgusta 1973 pri Oddelku za gospodarstvo SO Ptuj, kot prva taka skupnost v občini in v republiki. Ker po izidu Zakona o združevanju kmetov leta 1973 ustanovljena skupnost ni bila v skladu z zakonskimi predpisi (predvsem glede jamstva), je bila
-a/> dS-Uren^A. v- pur-chte. fS, afiruta. /foi
\/>C trijre č£cvi\.l	•,
LKuaA^	furefee-oLi*u4/C
-rvuJlč-i-y£tsn. tzV'■	oh*_
pliz ze&m	te
-ti	t5T
’ tep-r 'Z-^e
■n-cn*e ž&trrip&e. .
•o^Ft/re+uc -v	#/**. //, o.
zivf



•■uOlc

Zapisnik prve seje nadzorstva prve štajerske trsničarske zadruge pri sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, 16. aprila 1906
Dr. Colnarič odkriva spominsko ploščo rojaku in roditelju trsničarstva v Juršincih, v prisotnosti Simona Topiaka-predsednika trsničarske skupnosti ob novem trsničarskem domu (september 1986).
leta 1976 reorganizirana. Politiki in politični interesi so nas želeli uničiti kot organizirane trsničarje, da bi postali individualni kooperanti. Ne bi govoril o tem, s kakšnimi težavami in nasprotniki naše ustanovitve (kmečke - trsničarske skupnosti) smo se srečevali. Vendar smo z vztrajnostjo, enotnostjo in trmo - da juršinski trsničarji moramo biti samostojno organizirani, da moramo vzdržati, vzdržali vse pritiske in šli svojo pot naprej. Tako je naša kmečka proizvodna skupnost v skladu z Zakonom o združevanju kmetov sklenila pogodbo o poslovno tehničnem poslovanju z OZD, ki izpolnjuje pogoje za pridobivanje semen in sadik.
Ponovni občni zbor je bil 9. novembra 1978, pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju s KZ Ptuj je bila podpisana 2. marca 1979 in s tem je skupnost trsničarjev in drevesničarjev Juršinci vstopila v priznano obliko združevanja kmetov, v organizirano proizvodnjo trsnega sadilnega materiala. Kot kmečka skupnost je registrirana v Registru kmečkih skupnosti (kot prva skupnost v Sloveniji).
Zadali smo si tri osnovne naloge:
1.	povečati proizvodnjo in kvaliteto sadilnega materiala,
2.	modernizirati in zgraditi skupne objekte in stroje,
3.	jačati enotnost v smislu pravega zadružništva.
Število članov smo povečali na 54 in vsi smo bili in smo še sposobni cepiti do 1.500.000 vloženih cepljenk.
Sprejeli smo najnovejšo tehnologijo za pridelovanje kakovostnih trsnih cepljenk z uporabo priznanega klonskega in brezvirusnega izhodiščnega materiala.
Z združenimi sredstvi in udarniškim
delom članov skupnosti smo zgradili nadgradnjo zadružne kleti, hladilnici (leta 1988 in drugo leta 1990), razkuževalnico, nabavili skupne stroje - vse to za skupno uporabo vseh članov skupnosti.
Z izgradnjo hladilnic in skladišča -razkuževalnice je članom naše skupnosti	omogočeno
skladiščenje in oddaja pridelka jeseni v skupno skladišče.
Po izidu Zakona o zadrugah v letu 1992 smo bili prav člani naše trsničarske skupnosti tisti, ki smo se med prvimi reorganizirali in ustanovili Trsničarsko zadrugo Juršinci (julija 1992).
Tako je zadruga dobila ime in samostojnost, kakor pred 93 leti, leta 1905.
Trsničarska proizvodnja je zelo rizična, saj je odvisna od natančnosti in vestnosti vsakega posameznika - trsničarja, v veliki meri pa tudi od vsakodnevnih elementarnih nesreč, ki smo jih občutili predvsem v zadnjih 10 letih, saj smo doživeli katastrofalna neurja s točo, hud zimski in spomladanski mraz, v lanskem letu pa katastrofalno vročino, ki je uničila povprečno 80% naše proizvodnje. Upamo, da se preteklo desetletje ne bo tako hitro ponovilo.
Poleg zgoraj omenjenih elementarnih nesreč pa se je med letoma 1955 in 1965 zgodila tudi drugačna katastrofa, vinska kriza. Ta se je začela pojavljati tudi letos, predvsem zaradi nepravilne politike in nepravilnega odnosa do vinogradništva in vinarstva. Zakaj gre: v Sloveniji je bilo pred 100 leti okrog 60.000 ha vinogradov, 1945 I. je bilo v Sloveniji okrog 43.000 rodnih vinogradov, po sedanjih ugotovitvah pa jih je komaj 21.000 ha. V zadnjih 10 letih (izvzemši leto 1997) so v Sloveniji obnovili komaj 400 ha vinogradov, kar pomeni, da
bi bilo čez 50 let v Sloveniji še samo
5.000	ha.
Zato smo zahtevali in predlagali, da je treba obnovo pospešiti in da bi morali obnoviti letno vsaj 1000 ha, če bi hoteli obdržati 20.000 ha. Vendar so v letošnjem letu z republiškim proračunom lanska sredstva razpolovili, tako da je predvidenih samo 450.000.000,00 SIT za obnovo, kar pomeni cca. 500 ha. Drugo, kar bo verjetno zmanjšalo voljo vinogradnikov do obnove pa je lanska dobra letina. Napako pa je storila tudi vlada RS zaradi uvoza 22 mio litrov vina iz Makedonije, ki se danes pojavlja na slovenskem trgu po sramotno nizki ceni.
Zelo žalostno je stalno govorjenje na višjih nivojih, da je treba očuvati poseljenost krajine (manj razvitega področja - hribovitih predelov), to pa bi lahko storili samo na tak način, da bi tam živečim ljudem država pomagala obnoviti vinograd ali sadovnjak in jim s tem dala delo in kruh.
S takšnim početjem je vprašanje absolutno vinogradniških leg in sociale tam živečih kmetov. Ugotavljamo namreč, da je v slovenskih kleteh veliko večja zaloga vin, kakor kdaj koli v zgodovini in s tem je vprašljiv tudi odkup grozdja. Žalostna je tudi sramotno nizka odkupna cena grozdja že v lanskem letu,, kljub temu da stroški proizvodnje naraščajo in da je bila lani pri pridelavi 8 ton grozdja laškega rizlinga proizvodna cena 118 SIT, kmetje vinogradniki pa smo oziroma bomo dobili komaj 80 oz. 90 SIT itd.
Vinogradniki bomo morali biti glasnejši, čeprav politiki rečejo, da ustvarjamo majhen nacionalni dohodek. Sramota bi bila, da bi nekdo slovensko vinorodna območja izničil kot vinorodne
dežele.
Vse napisano bo verjetno zelo negativno vplivalo tudi na nadaljnji obstoj juršinskega in tudi slovenskega trsničarstva.
Še nekaj o pretekli in sedanji organiziranosti Trsničarske zadruge Juršinci
Iniciator delovanja in pobudnik napredka v naštetih organizacijskih oblikah od leta 1996 do samostojne zadruge sem moral biti sam z ostalimi člani. Zadruge oziroma bivše skupnosti za uresničitev zastavljenih ciljev.
Naj samo na kratko opišem delo v Trsničarski zadrugi od leta 1992. Člani zadruge jo upravljamo sami, delamo združeno, kot pravi zadružniki. Nabava repromateriala je skupna - po proizvodnem programu in cepilnem načrtu in se razdeli iz skupnega skladišča po cepilnem načrtu v proizvodnjo članom - trsničarjem, njihova naloga pa je da pridno in skrbno pridelajo čim več prvorazrednih cepljenk.
V jeseni, po končani (večkrat kontrolirani proizvodnji) v dobi vegetacije, se material izkoplje, presortira in komisijsko prevzame ob prisotnosti kmetijskega inšpektorja v etiketiranje, plombiranje in odda v hladilnico, od koder gre v prodajo kupcem. Trsne cepljenke, pridelane v Juršincih,	prodajamo
vinogradnikom v podravsko -posavskem vinorodnem rajonu in to v Prekmurje, Lendavske gorice, mariborski okoliš, Šmarje, Novo Mesto, Haloze itd., nekaj pa tudi čez mejo na Hrvaško in na druge vinorodne okoliše Slovenije. Vinogradnikom ponujamo in zagotavljamo prvorazredno kakovost naših pridelanih trsnih cepljenk, za katere so pri cepljenju uporabljene visoke selekcije,
( nadaljevanje na strani 10 )
klonske populacije in kloni cepičev ter podlag.
Zadruga ima samo enega stalno zaposlenega (skladščnik), predsednik opravlja funkcijo direktorja (Simon TOPLAK), tajnik opravlja tajniške posle (Alojz BERLAK), za prevzem v skladišče odgovarja Alojz HERGA, zdravstvene preglede opravlja Mariborski kmetijski zavod (mag. BEBER), vodja proizvodnje je ing. Andrej REBERNINŠEK - svetovalna služba Ptuj, kontrolo nad selekcijo vrši Kmetijski inštitut Slovenije (mag. Boris KORUZA), dobro sodelujemo s selekcijskim centrom, Kmetijsko fakulteto Maribor, Poslovno skupnostjo za vinogradništvo Slovenije in zadružno zvezo, Računovodske posle pa opravlja firma SIMAM Ptuj. Skrbimo, da bi bili stroški čim manjši, vendar so žal zaradi prometnih davkov in druge birokracije, predvsem pa zaradi tržnega nereda, vedno večje težave.
Zadrugo vodi upravni odbor, nadzorni odbor pa nadzoruje delo.
Naj omenim, da je naša organizirana zadružna oblika trsničarjev v Juršincih prejela v preteklih letih veliko priznanj, predvsem za vztrajno in vestno delo, zavedajoč se, datrsničarstvo daje delo in zaposlitev 50 trsničarjem in da ima še okrog 100 ljudi dodatno zaposlitev in dohodek v naši občini. Zato ohranimo zelo spoštovano juršinsko trsničarstvo, ker druge tovarne v Juršincih ni.
1986 je trsničarska zadruga sprejela zlato plaketo Zadružne zveze Jugoslavije, kot prva tovrstna proizvodna skupnost v takratni Jugoslaviji, leto pozneje smo dobili Zlato plaketo občine Ptuj, Zlato plaketo Poslovne skupnosti za vinogradništvo, Zlato plaketo Zadružne zveze Slovenije in veliko drugih priznanj naših poslovnih partnerjev in lokalnih organizacij.
Letos smo trsničarsko proizvodnjo v zadrugi povečali, saj smo vcepili skoraj dva milijona cepljenk.
Če ne bo kakšne elementarne nesreče predvidevamo dober
izplen prvorazrednih cepljenk. Vinogradnikom priporočamo, da si pravočasno zagotovijo sortiment prvorazrednih cepljenk pri
trsničarski zadrugi za obnovo vinograda prihodnje leto.
Predsednik trsničarske zadruge Simon Toplak
SPOŠTOVANI STARŠI - VOZNIKI
SPET SMO TU
Približuje se dan, ko bomo naredili prve korake v svetu prometa in se seznanili z vsemi pastmi, ki prežijo na nas, neizkušene udeležence v prometu.
Da bi zagotovili prometno varnost otrok, ki obiskujejo vrtec, ter prvošolcev moramo le-te dobro poučiti in jim biti za vzgled.
Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober vzgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno: na sprehodu, na poti do vrtca, na kolesu ali v avtu. Predvsem se moramo zavedati, da si otrok lahko pridobi potrebno znanje in izkušnje samo v prometu. Naučiti ga moramo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju, v katerem bo naredil prve samostojne korake, na vsakem križišču ali cesti posebej. Žal otroci niso sposobni posploševanja pravil prečkanja cesta in se morajo naučiti tega ravnanja na vsaki ulici ali cesti posebej. Prometne igre, zloženke, vaje na igriščih in dvoriščih so sicer izredno dragocena pomoč otroku, pri spoznavanju pravil in utrjevanju pravilnega ravnanja, vendar brez vaje v prometu tega ne bo znal uporabiti. Vedimo, da znanje še ne zagotavljala se bo otok v prometu tudi ustrezno vedel. V prometu otrok sam, brez staršev in odraslih ne sme In ne zmore sodelovati.
Zagotovimo, da bo krvni davek med otroki na naših cestah čim manjši.
Predsednik sveta za preventivo in vzgojo Janez FURMAN
CVETJE - LEPOTA DOMA	v
JURSINCI CVETIJO
oza je pozdrav domu,
- je ljubezen,
- je veselje,
- je lepota doma.
Juršinci, lepa, cvetoča dolina kaže julija najrazličnejše oblike cvetja na oknih, balkonih, vrtovih. Cvetje daje svoj čar juršinski vasi, nudi lep pogled na domove, ki se razprostirajo po naših hribih, po vaseh, kjer so prvotne vinogradniške zidanice zamenjali lepo urejeni domovi.
Lepo se je peljati po naših vaseh in to videti, opazovati - ponekod je pravo presenečenje. Že od daleč opaziš rože. Rože te sprejmejo, rože te pozdravijo. Tu so prvi občutki
zadovoljstva, veselje nad tem domom, še preden spoznaš gospodinjo. Rože ti že vse povedo.
Zato sprejmite rožice, jih vzljubite, v veliko veselje bodo vam, če se boste znali z njimi pogovarjati.
Rožo je treba negovati, jo občudovati, hraniti, božati in se z njo pogovarjati. Verjemite, da zna biti hvaležna, ljubezniva in lepa, ko vas bo razveseljevala in osrečevala. Vso našo pozornost nam poplača. Če jo premalo cenimo, smo mrki in že vnaprej vemo, da iz tega cvetja ne bo nič, bodo tudi rožice zadržane in res ne bo takšnega cvetenja, kakršnega bi si morda želeli, zato posvetimo vso pozornost naši ljubeči cvetki.
Tudi letos, kot že nekaj let nazaj, se bo sestala komisija za urejenost cvetočih domov in vrtov pri SKD, ki bo pozorno ocenila vaše veselje - vašo ljubezen. Vsako vašo naklonjenost cvetju, domu, vrtu ali okolju bo posebej ocenila. Zavedamo se, da vzgajate in ljubite rožice za svoje srce in dušo, naša komisija pa vam hoče nakloniti pozornost, pohvalo - priznanje za vaš dobrosrčen trud, za večletno delo.
Lepi so novi domovi z velikimi balkoni in surfinijami in starejše hiše s pelargonijami, posebej pa so cenjene lepe hiše s staro arhitekturo in z znanimi starimi rožami, na katere ne smemo pozabiti, saj so rožice naših babic (pelargonije, nageljni, fuksije, večnice itd.).
Pri tem ne smemo pozabiti na naše okolje,
posebej na vrtove, ki so odraz gospodinj. Tudi v njih je lepo, če cveti kakšna rožica, ki nas vzpodbuja pri delu.
Prvih spomladanskih rožic - rumenih narcis (česnekovc), ki so tudi simbol naših priznanj, je v Juršincih res veliko (odkrila sem jih že najmanj 11 sort).
Včasih so v vrtovih cvetele tudi vrtne šmarnice, mačehe, nageljni (klinčki), fajgli, mažilke, vrtnice ...
Letos bo to ocenjevanje že četrtič in moram povedati, da se je v tem času marsikaj spremenilo, naš dom je postal posebna vrednota, kar je zelo razveseljivo za našo, pa tudi za sosednje občine, ki nas lepo posnemajo.
Vsako vas beležimo posebej, koliko je napredovala, saj je naš cilj, da razvijemo kraj tudi v lepoti.
V	prvem letu ocenjevanja je priznanje prejelo le 13 domov. Našla se je tudi vas, v kateri ni bilo niti enega primernega doma, ki bi si zaslužil priznanje. Zdaj se je tudi v tej vasi marsikaj spremenilo.
V	drugem letu je prejelo priznanje 47 domov, v tretjem pa že 108.
Tudi letos kaže na podvig, saj je lepo videti veliko začetnikov, nekaj je novih fasad, pa tudi veliko hiš, ki so letos dodale še 30% rož. Res pohvale vredno in razveseljivo.
Predsednica komisije za urejenost cvetočih domov in vrtov pri SKD: Marta TOPLAK
LJUBEZNIVA GOSPODINJA - LEP DOM , SRCE DRUŽINE
3. GOSPODINJSKI PRAZNIK
RAZVITJE PRVEGA SLOVENSKEGA GOSPODINJSKEGA PRAPORA, RAZSTAVA BABIČINE KUHINJE - KAJ IN KAKO SO KUHALE NAŠE BABICE IN SREČANJE GOSPODINJ SLOVENIJE
Botri ob razvitju prvega gospodinjskega prapora (minister g. Ciril Smrkolj, ga. Edita Toplak - Benko, g. Stanko Korpar - Veterinarska bolnica Ptuj
Že tretjo leto so se gospodinje zbrale na vseslovenskem gospodinjskem prazniku v Juršincih.
V mali podeželski kraj prihajajo na ta dan gospodinje iz vse Slovenije, da, kot pravijo, dobijo smernice za svoje delo v društvih in aktivih. Čeprav je v tem času veliko ljudi na poletnem oddihu, nam je uspelo osvojiti dobrešn del Slovenije. Letos niso bile v gosteh gospodinje iz severovzhodne Slovenije, temveč smo privabile
nekatere tudi iz ljubljanskega okoliša.
Čeprav je vse še v povojih, na začetku, saj naše društvo deluje šele tri leta, se trudimo, da bi z našim delom osvojile in ovrednotile gospodinjo, gospodinjstvo, gospodinjski poklic. Zato je potrebna močna volja, ki nas vodi, da bomo spoznali, da je gospodinjstvo osnova za življenje, vir zdravega življenja ter sreča lepega in prijetnega doma.
Z našim programom, pozornostjo,
praznovanji gospodinjstva, godovnih dni in ljubezni do tega poklica smo si zaslužile in tudi razvile prvi slovenski gospodinjski prapor, ki nas bo vodil v veselih pa tudi žalostnih trenutkih.
Na njem je upodobljena Sv. Marta, zavetnica gospodinj, napis “Ljubezniva gospodinja, Lep dom, Srce družine” ter naš grb s knjigo, kuhalnico in cvetom po katerem se razvija program našega dela. Pripravile smo razstavo izvirnih jedi naših babic pod naslovom: Kaj in kako so kuhale naše babice, prodajo razstavnih jedi: kruha, pogač, domačega peciva in spominkov z našimi simboli (lončki, sita...).
Kulturni program je bil namenjen gospodinjam. V njem so sodelovali predstavniki sedmih društev s petjem, skeči, pogovorom in igricami. Tudi naše društvo se je pripravilo na krajšo igrico pod naslovom: Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine, v kateri smo prikazali nositeljico doma, vzgoje, cvetja in kuhanja. Na ta dan so se v Juršincih zbrali
tudi ugledni visoki ljudje: minister za kmetijsvo, gozdarstvo in prehrano RS g. Ciril Smrkoj, rektor Mariborske univerze g. Ludvik Toplak z ženo Edito, glavni državni javni tožilec g. Drobnič z ženo Lidijo, predsednico slovenske ženske zveze pri SKD in ga. Marija Fras - zbirateljica in avtorica knjige: Jedi naših babic in drugi prav tako pomembni gostje, glavna govornica pa je bila ga. Mihaela Logar - predsednica zveze kmečkih društev Slovenije.
Za zabavo je bilo poskrbljeno s pihalno godbo, citrami in harmoniko, navdušile pa so nas mlade deklice, članice ženskega ansambla Mlade frajle. Veselja še ne bi bilo konec, če nas ne bi ob 23. uri preseneti dež, vendar so nekateri vztrajali in plesali tudi v dežju.
Svoj gospodinjski dan, 29. julij, ki ga praznujejo gospodinje po Sloveniji, smo praznovali letos na Gorenjskem, med drugim smo obiskale tudi romarsko cerkev sv.Marije pomočnice na Brezju.
Predsednica Društva gospodinj Juršinci: Marta TOPLAK
ŠPORTNO DRUŠTVO JUDO KLUB JURŠINCI
Zaključno leto 1997/98 se je za mlade juršinske judojiste zopet končalo z zelo pohvalnimi rezultati. Mladi judoisti, ki promoviramo občino Juršinci po naši lepi Sloveniji in izven nje, se lahko pohvalimo z dobrimi rezultati, ki smo jih dosegli v tej sezoni.
Moramo omeniti našega_ trenerja in tekmovalca Jožeta Marina, ki se je udeležil evropskega prvenstva v Španiji v OVIEDU in dosegel dobre uspehe, pa tudi njegovi mladi tekmovalci stopajo po njegovih stopinjah, saj posegajo samo po višjih mestih in dobrih rezultatih.
Maja smo se z osemnajstimi tekmovalci udeležili drugega tekmovanja za pokal Jakob v Jakobskem Dolu in dosegli ekipno drugo mesto.
Posamezno smo dosegli naslednja mesta po kategorijah.
-	prvo mesto: Peter Kuharič, Aleš Horvat, Denis Hrga, Klavdija Ljubeč, Martina Hrga, Martina Fras.
-	drugo mesto: Klemen Herga, Andrej Kuharič.
-	tretje mesto: David Slodnjak, Damjan Fras, Branko Plohl, Matej Holc, Roman Matjašič, David Gracer.
Z osmimi tekmovalci smo se udeležili tekmovanja za pokal Jesenic, kjer smo dosegli ekipno drugo mesto.
Posamezno smo dosegli naslednja mesta po kategorijah.
-	prvo mesto: Martina Hrga, Denis Hrga, Aleš Horvat, Klemen Herga.
-	drugo mesto: Klavdija Ljubeč, Peter Kuharič, David Slodnjak, Damjan Fras.
Po končanem tekmovanju v Jesenicah smo si v Vrbi ogledali rojstno hišo dr. Franceta Prešerna in Bled oziroma Blejsko jezero.
Opravili smo tudi testiranje tekmovalcev za prihajajočo sezono, saj se na teh testih pokažejo slabosti tekmovalca, ki jih je treba izboljšati do prihajajoče sezone. Junija
so tekmovalci opravili tudi izpit za višje pasove, ki ga je treba opraviti pred izpitno komisijo iz Maribora. Različne izpite je opravilo 21 tekmovalcev. Za rumeni pas je bilo opravljenih 6 izpitov, za oranžnega 10 izpitov in 5 za zeleni pas.
Za ves trud in delo se moramo zahvaliti vsem staršem tekmovalcev in tekmovalk, vodstvu OŠ Juršinci, Občini Juršinci in sponzorjem za sodelovanje. Posebej pa prosimo starše, da še naprej spodbujajo ta šport, saj tako lahko njihov otrok porabi odvečno energijo pod strokovnim nadzorom.
Predsednik Jože KRAMPELJ
Naši tekmovalci - judoisti promovirajo občino Juršinci
DELOVANJE PROJEKTNEGA SVETA SREDNJE SLOVENJEGORIŠKE VINSKO -
v
TURISTIČNE CESTE VTC 13
Verjetno vam je znano, da je bil pred 3 leti na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije izdelan projekt vinsko - turističnih cest v Sloveniji. V njem je tudi del projekta, ki smo ga sprejeli na Projektnem svetu srednje Slovenske gorice.
Priporočilo je bilo, da naj se za posamezna vinorodna območja ustanovijo Projektni sveti ob vinsko - turistični cesti, ki bi vodili nadaljnji razvoj VTC in ponudbo ob njih, zato smo tudi mi ustanovili Projektni svet srednje Slovenjegoriške vinsko turistične ceste.
Naš projektni svet zajema občino Lenart, (ta ima 3 člane), občino Destrnik
-	Trnovska vas, ki ima 3 člane, mestno občino Ptuj (2 člana), občino Dornava (2 člana), občino Juršinci (2 člana - Simon Toplak in Alojz Kaučič), občino Sv. Jurij (1 član), občino Ljutomer (1 član) in občino Ormož (1 član).
Glavne naloge Projektnega sveta so :
-	celostna ureditev vinsko turistične ceste,


pripravljati in predlagati spremembe zakonodaje o vinsko -turističnih cestah,
-	vzpodbujati in pomagati ljudem ob VTC, ki se želijo ukvarjati z različnimi oblikami turistične dejavnosti (kmečki turizmi, vinotoči, prodaja lastnih izdelkov in pridelkov na domu, domača obrt itd.),
-	ureditev in izboljševanje infrastrukture,
-	vzpodbujati obnove nasadov (vinogradov itd.),
-	vzpodbujati ohranjanje kulturne dediščine in lepot kraja itd.
Projektni svet VTC 13 se je konstituiral pred 3 leti. Za predsednika je bil izvoljen Simon TOPLAK, za tajnico pa Slavica STRELEC iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj.
Seje so skoraj vsak mesec.
Že v začetku si je svet zadal oziroma sprejel program dela : v prvi fazi predvidevamo označitev VTC 13. V izdelavi je celoviti projekt območja VTC 13 in usmerjevalne table (4 velike in 24 malih). V izdelavi je tudi zloženka, v kateri naj bi bil zemljevid celotnega območja VTC 13, to je območje srednjih Slovenskih goric z vrisanimi postojankami že obstoječe turistične ponudbe na tem območju. Dokončno so zarisane tudi vinske ceste, tudi za našo občino posebej.
Začeli bomo tudi z izobraževanjem in animacijo novih ponudnikov ob VTC 13. Poudarek bomo dali predvsem razvoju turizma na kmetijah in razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bodo kmetom dajale dodaten vir dohodka za preživetje in to predvsem na malih kmetijah. Vzpodbuditi želimo čim več mladih, ki bi začeli s pridelavo kmetijskih pridelkov in prodajo na domu ali pa bi se ukvarjali s čemerkoli, kar bi popestrilo turistično ponudbo. Posebno pomembna je pestra ponudba izdelkov, dobre kmečke hrane, vrhunskih, v Juršincih pridelanih vin, da bi privabili turiste naše v naše lepe hribe in med vinograde v naši občini. Spoštovani občani, kmetje, s tem prispevkom sem vam na kratko predstavil delovanje projektnega sveta, vas pa pozivam, da zberete pogum in začnete z dejavnostjo, ki bo oživela naš kraj, naše demografsko ogroženo območje, za vas pa pomenila dopolnilni vir dohodka, kar je pravzaprav naloga in želja našega projektnega sveta.
Predsednik Projektnega sveta VTC 13: Simon TOPLAK
SREDNJE
SLOVENSKE GORICE
VINSKO TURISTIČNA CESTA
Logotip VTC 13
NOVICE
Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela in Simon Toplak.Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Javno glasilo NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1413. Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (062) 758-214. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 -1267/96 z dne, 20.1.1997 spadajo Novice Občine Juršinci, med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Lektor: Bojana Kolenko. V.d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun. Tisk in oblikovanje: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica.