Poštnina plačana r gotovidL Cena 25.— lip Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: L luO, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst šiev. 11-7223, Gorica štev. 9-13127 .eto V!. - Štev. 35 Trst - Gorica 29. avgusta 1952 Izhaja vsak petek STO - ni izvor spora med Italijo in lugoslavijo Svobodno tržaško ozemlje je spei v ospredju. Da ni to novo državno telo začelo živeti že s 15. septembrom 1947 svoje naravno lastno življenje, je krivo nesoglasje med Vzhodom in Zahodom, ker je hotel prvi komunističnega, drugi pa nekomunističnega guvernerja. K temu je še prišel od visokih upravnih zavezniških častnikov cone A navdahnjeni politično zgrešeni trostranski predlog od 20. marca 1948, naj se vse STO vrne Italiji. S tem predlogom so zahodne velesile na eni strani spet obudile italijanski imperializem in iredentizem, na drugi strani pa so izzvale pri jugoslovanski vladi misel o prisvojitvi cone B ter u-vajanje v to cono komunističnega režima in njegovih metod. Tako je bilo STO, glede katerega je 21 držav z mirovno pogodbo poverilo Ameriki in Angliji ter Jugoslaviji edinole začasno zaupno upravo na podlagi začasnega statuta, proti duhu in besedilu mirovne pogodbe in proti volji ogromne večine tržaških državljanorv, razkosano v dva upravno, gospodarsko in politično popolnoma ločena dela. Toda tudi ta dejanska ločitev o-beh con bi se bila premostila, zlasti po sporu med kominformom in Titom. Amerika in Anglija sta pti 'medtem postavili namesto tristranskega predloga od 20. marca 194S zahtevo, naj rešita tržaško vprašanje sami Jugoslavija in Italija med seboj. Smatramo tudi to obliko za zgrešeno. Ne-le ker pomeni očitno kršenje slovesno sklenjene in podpisane mirovne pogodbe z Italijo, to je mednarodnopravno-veljavne listine, ampak tudi zato ker prepušča odločitev o življenju in smrti STO-ja in usodi njegovih državljanov dvema tekmecema, c d katerih vsak stremi, da si prisvoji. če že ne vse, pa vsaj večji del STO-ja. Amerika in Anglija zahteval n sedaj skupaj s Francijo od Jugoslavije in Italije takojšnjo rešitev tržaškega vprašanja ne glede na mirovno pogodbo. Menita namreč da bi se s sporazumno rešitvijo tržaškega vprašanja med tema dvema sosedama odstranilo vsako medsebojno nesoglasje in da bi se tako okrepil obrambni pas Zahoda na tem sektorju. Žrtvovati STO in prekršiti enostransko mirovno pogodbo — kajti na obstoju STO-ja je interesira-na vsa Srednja Evropa — je o-gromna žrtev z vidika mednarodne politike. IN TA ŽRTEV BI BILA KONČNO ZAMAN. KAJTI NASPROTOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO NE IZVIRA IZ STO- ja. Ampak je starega izvora, kakor je .stara še v srednji vek — segajoča borba za vzhodno obale Jadrana in proti prodiranju prebivalcev Apeninskega polotoka skozi Trst in Balkan na Vzhod. Le par primerov iz zadnjih sto let: Napad Italije na Dalmacijo in bitka pri Visu l. 1866; napad Italije na Argirokastro v južni Alba niji l. 1911 med italijansko-turško vojno in ustavitev pohoda v tedaj turško Albanijo le pod avstrijsko grožnjo, da ta sicer vkoraka v Benečijo; zasedba Dodekaneza; londonski pakt l. 1915; ponesrečeni poskus Italije zasesti Albanijo I. 1919; napad in zasedba Albanije po Italiji l. 1938; napad na Grčijo l. 1940; napad na Jugoslavijo in zasedba Dalmacije l. 1941 ter imenovanje savojskega princa za kralja Hrvatske. Ta borba je trajala stoletja. Zato smatramo za svojo dolžnost, da obrnemo pozornost velesil, ki ima-'o usodo STO-ja v rokah, DA Z ŽRTVOVANJEM STO- ja IN NJEGOVIM RAZKOSANJEM MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO NE BODO ODSTRANILE VZROKA NESOGLASJA MED TEMA DVEMA DRŽAVAMA, KI JE VPRAV ITALIJANSKI »DR AN G NACH OSTEN«, AMPAK BODO UNIČILE SAMO SE ONI EDINI POMIRJEVALNI CINITELJ,, Ki GA JE PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA PO TREZNEM PREUDARKU POKLICALA K ŽIVLJENJU IN POSTAVILA KOT MOST SPRAVE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO V NAJBOLJ SPORNI TOČKI JADRANA — TO JE SVOBODNEM TRŽAŠKEM O-ZEMLJU. Samo ohranitev samostojnega m neodvisnega TO-ja v smislu mirovne pogodbe bo postavila trajen temelj zbližanju Jugoslavije in I- talije. Zato, komur je za zbližanje širokih množic italijanskega in jugoslovanskih narodov, ki žele mi-ru in sprave, naj z odločnostjo in pogumom, brez oiira na zahteve sosednih držav, ohrani nevtralno STO na prostoru med Timavo in Mirno. Za to pričakujemo, da ne bodo zahodne velesile storile uso-depolne napake in vrgle spet med italijanski in jugoslovanske narode jabolko stoletnega prepira z razkosanjem STO-ja. Slovenci, Hrvati in Srbi se globoko zavedajo, da je Trst postni to, kar je danes, v prvi vrsti z njihovim delom in trudom, četudi sc mnogi v teku desetletij prevzeli italijanski občevalni jezik. Zato so mogli Slovenci, Hrvati in Srbi končno pristati na samostojen Trst in STO, ne bodo pa nikoli mogli pristati, da se Trst izroči Italiji. Jugoslovanski narodi dobro vedo, da par neznatnih ribiških mesi cone B ne more nadomestiti Trsta, na katerega so vedno s ponosom gledali kot na mesto, ki se ima njim v prvi vrsti zahvaliti za suo.j svetovni sloves. Zato ne bi mogel noben, jugoslovanski režim, pa naj bi bil še tako v narodu vkoreninjen, privoliti v izročitev Trsta Italiji.. So dejstva, s katerimi mora neizbežno računati visoka diplomacija, in tako dejstvo bi bila izročitev Trsta Italiji proti volji ju goslovanskih narodov, na katera se računa, da se bodo borili za mir, pravico in svobodo ob strani zahodnega sveta. Zaradi tega smo in ostanemo m! demokratični Slovenci — in v tern ni razlike med nami in italijanskimi neodvisnimi strankami — proti vsaki delitvi STO-ja in tudi proti vsakemu kondominiju, ki je, kot nas zgodovina uči, le izvor novih vojn. Smo pa tudi proti vsakemu plebiscitu, ker je tak plebiscit navadno pod vplivom demagogije in ker bi se ves vmesni čas izrabljal le za propagando in zastrupljanje duhov. Mi Slovenci in Italijani STO-ja pa potrebujemo narodne strpnosti, medsebojnega spoštovanja, miru in dela! Or. JOSIP AGNELETTO llajnouejši razooj tržaškega oprašanja Trst je spet v ospredju - Položaj ni neugoden za zagovornike ohranitve njegove samostojnosti Tržaško vprašanje ima lastnost. I Smo proti razdelitvi, kakršno hoče I Svobodno tržaško ozemlje. Največ, *ar oi popustila, bi bile manjše Obmejne korekture, kakršne je v svojem znanem govoru omenil že nekdanji zunanji minister gvoi iuorza. To eventualno odstopanje manjših deiov Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji je bilo tudi v zadnjih dneh po pisanju italijanskih listov priznano, toda velika večina področja A in področja B Svobodnega tržaškega ozemlja rji po italijanskem mnenju še vedno morala biti vključena v Italijo. v A. Dne 20. avgusta je sprejel na Brionih skupino turških novinarjev, kateri je na vprašanje nekega časnikarja najprej obrazložil, kakšna škoda je, da je tržaško vprašanje še vedno nerešeno, nato pa je med ostalim dobesedno izjavil: »Ko smo omenili potrebo, da bi tudi v tem delu Evrope nastaii boljši odnosi med dvema sosedoma — Italijo in Jugoslavijo — in stavili predlog za rešitev tržaškega vprašanja, sodimo, da je naš najboljši predlog — sovladje (kondominij). Takšen predlog smo staviii zato, ker sodimo, da bo zelo težko prišlo do razdelitve, saj Italija nikakor ne more dojeti, da mora tudi ona nekaj žrtvovati....« S tem je maršal Tito ponovni potrdil svoj znani predlog iz začetka tega leta, po katerem naj oi Italija in Jugoslavija sporazumno jamčili neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja, v katerem nai bi izmenoma imela najvišjo oblast dva guvernerja, enkrat Italijan, drugič Jugoslovan. Toda senzacionalnost Titove izjave in značilen nov odklon jugoslovanske politike v zadevi ohranitve Svobodnega tržaškega ozemlja pa je zapopaden v drugem delu izjave, ki se glasi: »Nismo že v naprej proti razdelitvi, ki ne bi oškodovala naših nacionalnih in ekonomskih interesov. Suša spet prizadela Jugoslavijo Po lanskoletni rekordni letini je letos jugoslovansko kmetijstvo spet prizadela suša, ki je precej jjodobna oni iz leta 1950. Nezgode so začele že z zimo, ki je bila razmeroma kasna in se zavlekla vse do konca marca. Vojvodina, ki je glavna žitnica Jugoslavije, je dobila pozimi samo 50 odstotkov svojih povprečnih zimskih padavin. Ta vlaga je bila nezadostna, da bi se vezala z vlag.> v globinskih plasteh in na ta način koristila rastlinam v poletnin, mesecih. Tudi aprila je bilo manj padavin kakor normalno. Vojvodina jih je dobila samo 68 odstotkov svojega povprečja v tem mesecu, nekateri kraji pa celo samo 25 odstotkov. Poleg neugodnega vpliva na rast je bila posledica te suše tudi zakasnitev vseh spomladanskih setev. Po podatkih je bilo do 20. aprila zasejanih samo okrog 44 odstotkov pomladanskih setvenih površin, koruze pa celo samo 39 odstotkov. Mnogim kulturam, posebno koruzi, sladkorni repi, fižolu itd. so nato škodile hude pomladanske slane med 13. in 27. majem. Značilnost teh nezgod je v tem, da so posebno prizadejale žitorod-ne pokrajine, medtem ko so pridelki v ostalih predelih države skoro povprečni. Trpele bodo torej tiste pokrajine, ki morajo hrano uvažati, ker jim jo običajn" žitnice ne bodo mogle dati. Med take predele spada tudi Slovenija. Kako velika je škoda, vidimo n. pr. iz podatkov za Vojvodino, ki je lansko leto pridelala povprečno 16.6 q pšenice na hektar, letos pa samo 9,9 q. V splošnem računajo, da bo v primerjavi s povprečjem v zadnjih petih letih letos pridelek belih žit (pšenice, ovsa it> ječmena) približno 22 odstotkov pod normalo. Veliko večja pa je razlika pri onih rastlinah, za katere' je odločilen predvsem pridelek v žitorodnlh krajih: pridelek koruze bo manjši za 30-40 odstotkov. pridelek sladkorne repe za 40-50 odstotkov, krompirja za 30 odstotkov in sadja za okrog 50 odstotkov. Posledice se že kažejo na trgu. Cene sadja so poskočile za okrog 30 odstotkov. Zmanjšati bo treba izvoz živil in misliti je treba na zasiguranje krme za živino. O-blastva sicer upajo, da jim bodo vsaj v začetku deloma pomagale prehodne zaloge iz rekordne letine 1951, toda kasneje bo treba misliti spet na zunanjo pomoč in zato so že stopile v stike z zastopniki zahodnih sil, ki so že leta 1950 preprečile glad in popoln gospodarski polom. Ko čitamo in gledamo vse to, pa se marsikdaj nehote začudeno vprašamo: in tista »gnila« pred vojna Jugoslavija, ali ta nikdar n poznala suš? Ni nam namreč znano, da bi kateri koli ministrski predsednik v tistih več kot dvajsetih letih tako obupno prosil tujino za pomoč, kakor mora delati danes Tito skoro vsako drugo leto. Eden obišče Tita Angl. zunanji minister bo v drugi polovici septembra na povabilo jugoslovanske in avstrijske vlade o biskal Jugoslavijo in Avstrijo. V Jugoslaviji se bo mudil od 17. di 23., v Avstriji pa od 23. do 28. sep tembra. V Avstriji bo Eden upo rabil svoj obisk tudi, da obišče vojaške sile na britanskem zasedbenem področju. Vest o tem prvem povojnem <;■ bisku britanskega zunanjega ministra v Jugoslaviji, je vzbudila v mednarodnih krogih veliko zani manje in tudi ugibanj v zvezi razvojem tržaškega vprašanja. Britanska oprema za Jugoslavijo Kot poroča Manchester Evenina je jugoslovanska vlada, kljub hudi nemški konkurenci, naročila pr tvrdki General Engineering Co. iz RadeMffe-a kable in drugo elektro tehnično opremo v vrednosti 250 tisoč funtov šterlingov. Naročilo mora biti izvršeno v dveh letih Italija.« Jugoslavija je s tem, preko -vj-jega najvišjega predstavnika ir, absolutnega gospodarja, po dobrem letu drugačnega govorjenja in nekaj mesecih oklevanja spe* začela govoriti o razdelitvi STO-ja in je javno izrekla pripravljenost, da nanjo, pod gotovimi pogoji, tudi pristane. Zadrega Primorskega dnevnika Razumljiv je torej odjek, ki so ga te Titove besede izzvale v svetu, in zadrega, v katero so zapadli tukajšnji eksponenti jugoslovanskega režima. Primorski dnevnik ni mogel skriti svoje zadrege. Zapletel se je v delno objavljanje (21. t. m.), nato pa popravljanje (22. t. m.) Titove izjave, ki mu je pokvarila račune tudi v polemiki z našim listom. iNašim čitateljem je znano, da smo ga že delj časa izpraševali, naj vendar pove, kaj namerava Jugoslavija s Trstom, če bo odločno in brezpogojno stala na tem, da ne sme priti pod Italijo. Primorski dnevnik je molčal, šele 20. t. m. pa je predlagal, naj se igramo nekakšne »slepe miši«. On že ve, kaj rni-sli Jugoslavija, toda njegov odgovor »ni tako poceni«. Predlagal je, naj najprej še enkrat obrazložimo nabrežinsko zadevo, nato bo p3 tudi on odgovoril.... Toda, kakšna smola! Istega dne, ko je to napisal, je že odgovoril njegov najvišji maršal, ne da bi zato zahteval ceno, kakršno je predlagal Primorski dnevnik! In še kako je odgovoril, naravnost potrdil je to, kar smo sumili! riiC čudnega, ua je Dilo treua oviti sapo, in šele 2i. t. m. je nato sam Dušan m'esčak oojavil zmešan uvodni*, v katerem se ne izjasm ne za delitev, ne preti ck~ litvi STO-ja, temveč je samo proti vsiljenim diktatom. Toda že v naslednji številki, dne 26. t. m., je moral tudi Primorski dnevnik napisati sledeč pomemben odstavek: »V prvi vrsti je treba upoštevati, da možnost delitve, kot je pokazala že osnovna linija londonske konference, objektivno obstoja.« S tem se je torej tudi on postavil na linijo, ki dopušča pod primernimi pogoji možnost delitve. Dejansko stanje je torej tako in tu ne pomaga nobeno izvijanje ter zagovarjanje, da je to samo rezerva, za tisti nemogoči primer, če bi se ne moglo doseči sporazuma za ohranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja. Jugoslovani in z njimi tudi naši tržaški titovci so s tem podad izjave, ki jih iskreni pristaši Svobodnega tržaškega ozemlja, ko^ najboljše rešitve italijansko-jutjo-slovanskih interesov na tem področju in uresničenja koristi krajevnega prebivalstva, nikdar ne bi mogli izreči. Primorski dnevnik lahko še tako obsoja pisanje indi-pendentističnega Corriere di Trieste, s katerim sta do včeraj živela v najboljši slogi, toda Corriere di Trieste ima prav, če se razbura nad tem najnovejšim obratom tržaške titovske politike. Načelna politika v načelnih vprašanjih ne pozna akrobacij, ki so titovcem tako priljubljene! Italijanske pozicije Italijanski iredentistični tisk je seveda pozdravil Titovo izjavo kot znak novega popuščanja. In če vidite, da postaja nasprotnik mehek, ali ni najnaravnejše, da postanete sami trdi? To se je zgodilo tudi pri Italijanih. Njihovo osnovno stališče, ki se je v teku časopisne gonje tudi vedno bolj uveljavilo, je najlepše obrazložil italijanski veleposlanik Tarchianj, Koga je ob njegovem prihodu v Italijo neki novinar vprašal, kaj misli o tržaškem vprašanju in tristranski izjavi, mu le veleposlanik odgovoril: »Mi Italijani imamo v žepu menico, ki so nam jo 20. marca podpisali zahodni zavezniki, pri tem pa delajo mnogi med nami napako, da sami trdijo, da ta menica ni več vredna 100 odstotkov, temveč samo devetdeset ali pa celo nič. To je napačno! Kdor ima menico, mora vztrajati na njeni polni vrednosti. Ce je na svoji vrednosti kaj izgubila, naj nam to dokažejo in izjavijo drugi, ne pa mi sami!« Italija torej še vedno zahteva načelno uresničenje marčne izjave, po kateri bi morala dobiti vse med Jugoslavijo in Italijo, nekateri, a zelo redki članki pišejo tudi 0 potrebi energičnejših nasvetov, toda v splošnem poudarjajo vsi. da se Jugoslaviji glede tega ne sme in ne more postavljati ultimatov, kakor bi to želeli Italijani. Zakaj? Mednarodna stvarnost Kdor misli, da imajo vsi s‘iki zunanjih diplomatov s predstavniki jugoslovanskega režima za predmet samo, ali pa vsaj na prvem mestu, triašxo vprašanje, kakor nam skuia prikazovati italijanski tisk, ta si hote zavezuje oči. Stvari stoje drugače. Vii smo lahko opazovali, kako viu^a jt Diia ^ aeij ta^a zelja, aa 01 se Jugoslavija tesneje vmjuci-ia v eviopsuo ooramoo. Zahoantm snam je poseDno pn srcu sklenitev siKnazuma med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. Jugoslavija pa se je doslej branila sprejemanja karkšniJi koli formalnih obvez. V zadnjem času pa se je, kakor iz-gleda, premislila in je sama prevzela vrsto pobud, s katerimi si je pridobila vodilno vlogo v pripravah in izvedbi prav te tako zaželene obrambne zveze. In ta o-brambna zveza je tisto, ki vzbuja zanimanje zahodnih državnikov; njej so bili v glavnem namenjeni vsi dosedanji obiski in sprejemi ter posebno o njej bo verjetno proti koncu septembra govoril tudi Eden, ko bo prišel v Beograd. Vodilni italijanski politični krogi, ki se prav dobro zavedajo, da je danes Jugoslavija v ugodnem položaju, da Zahodu lahko v neki pomembni stvari ugodi, ter saio tudi nekaj zahteva, so torej na vso propagando vlili nekaj hladne vode. Vedo, da v tem trenutku ne morejo računati na tako močno in pristransko zahodno podporo, kakršno So doslej že nekajkrat uži- jo zasledimo pred tem tudi v vo- vali, in so zato zatrobili v umik. dilnem milanskem Corriere detla Sera. Torkova izdaja Giornale di Trieste je namreč izšia z uvodnikom »Evitare per il T. L. una -.o-luzione qualunque«. že njegov naslov sam nam pove, da se je vzdušje v italijanskih krogih bistveno izpremenilo. S tem nočemo reči. da so se s tem zmanjšale njihove zahteve, pač pa lahko nedvomno ugotovimo, da so spoznali, kakšni so stvarni izgledi za njihovo uresničenje. ' Vrag torej le ni tako 4rn, kako' je izgledal v prvem trenutku. Težkoče delitve Ne smemo namreč izpregledati, da je Tito vkljub načelni dopustitvi delitve Svobodnega tržaškega ozemlja, vendarle postavil njegovo ohranitev na prvo mesto. Italija, ki je pa načelno proti ohranitvi, mora seveda na drugi upoštevati pogoje, pod katerimi bi bila Jugoslavija vendarle pripravljena na delitev. Glede tega pa so razlike ogromne, rekli bi lahko nepremostljive. Vsaka izmed prizadetih držav zahteva levji delež. Jugoslavija torej nikakor ne bi prostovoljno pristala na tisto, kar bi bilo vsaj po dosedanjih Izjavah in predlogih za Italijo sprejemljivo. To Italija prav dobro ve in zato mora računati na pomoč, katero naj bi ji pri tem nudile zahodne sile s tem, da pritisnejo na Jugoslavijo. Ves njen up je samo v tem. Zato je bilo toliko sklepanj o pogojih, ki naj bi bili stavljeni Titu, toliko pozivanj, da je trsbn Jugoslavijo prisiliti na popušča n ■ i. t. d. Jugoslavija torej nikdar ne bo prostovoljno pristala na tisto, kar bi bilo po dosedanjih izjavah in predlogih za Italijo sprejemljivo, To Italija prav dobro ve in zato mora računati na pomoč, katero nai ji pri tem nudijo zahodne sile s temi da pritisnejo na Jugoslavi jo. Ves njen up je samo v tem. Za to je bilo toliko sklepanj o pogojih, ki naj bi bili stavljeni Titi) toliko pozivanj, da je treba Jugo-r slavijo prisiliti na popuščanje itd Toda prav glede tega prihajajo od vseh prej mrzli, kakor topli oblivki. Poluradni londonski Times, glasilo tiste Velike Britanije, ki naj po lastnih italijanskih izjavah igra glavno vlogo pri reševanju tržaškega vprašanja, je prvi napisal »nesrečna marčna izjava« Torej prav tista izjava, na kateri gradi Italija vse svoje upe! Ves ameriški in angleški Msk sicer poudarja potrebo sporazuma Pri tem seveda še vedno ponavljajo svoje zahteve po pritisku na Tita, znova so pognali razni načrti o plebiscitu, seveda takojšnjem, po stanju, kakršnega je Italija tu u-stvarila, ne pa takem, ki bi se vršil kasneje, ko bi se prej popravil vsaj de) slovanskemu življu s tor. jenih krivic. A kdo naj na to pristane? Tržačani prav gotovo ne! Iz vsega vidimo torej, da je tržaško vprašanje zares v ospredju svetovnega zanimanja, da je položaj zelo delikaten, toda obenem še od daleč ne obupen, posebno ne za tiste, ki zagovarjajo ohranitev samostojnosti tega majhnega koščka zemlje na evropski celini. * * * Švicarski list o hoFošbBm vprašanju Švicarski Ust Neue Zuercher Zeitung piše o koroškem vprašanju naslednje: »Na Dunaju prevladuje upanje, da se dajo odnošaji med Dunajem in Beogradom urediti na široki podlagi. Prepir zaradi koroške meje je, tako izgleda, končneveljavno zaključen, dasi se jugoslovanski režim še vedno nekaj za? nima za pravni položaj slovenske manjšine. Z ozirom na to, da obe strani želita, da bi ne dajale povoda za obojestranske občutljivosti, sta sklenili, da n e k d a n • e koroško vprašanje omenjata čim manj . . . Glede koroške meje so zadnje čase bila nesoglasja. Ts ;j;-epir je bil sicer dosti hitro spravljen s sveta, toda bila ,je še vedno nevarnost, da ne bi zagrenjenost, ki je ostala, povzročila ist-ke druge slabe posledice. Ta nevarnost je zdaj tudi odstranjena. Med dvema sosedoma, ki sta gospodarsko in zunanjepolitično navezana drug na drugega, ne' sme biti nobenih nesoglasij, ki bi mogle ogrožati medsebojni promet, medsebojne trgovske zveze in medsebojne dobre odnose....« List navaja, da se je v tem smislu izrazil tudi Neue Wiener Ta-geszeitung, glasilo avstrijskega zveznega kanclerja. Ameriške izgube na Horeji Ameriške izgube v bojih na Koreji so do 15. avgusta narasle na 115.373 mož. Od tega jih je padlo 20.286, in sicer 16.929 pripadnikov kopne vojske, 317 pomorščakov, 2.595 mornariških strelcev in 445 članov letalskih sil. VESTI z IŠKEGA De Gasperiju v spomin Če mir od na pogodba ne nelja za Sl O, ne sme veljati niti zta-lijanske ustave, mednarodnega dogovora o spoštovanju človečanskih pravic, ampak tudi določila samega mednarodnega dogovora o pobijanju rodomora, ki ga je Italija sprejela in podpisala ter izdala kazenska določila za krivce rodomora, prav gotovo ni na mestu! Clen IV. tega dogovora določa: »Osebe, ki so zagrešile zločin ro domora ali katero koli dejanje, ki jih člen III. navaja, bodo kaznovane, najsi bodo člani vlade, funkcionarji ali zasebniki.« Clen 2. italijanskega zakona od 11. marca 1952, štev. 153, pa pravi, da »mednarodni dogovor za pobijanje zločina rodomora zadobi poi-no in celotno izvršilno moč (»pie-na ed intera esecuzione«) na dan, ko stopi v veljavo zakon, ki bo izdan po predpisih člena V. istega dogovora, ki se glasi: »Pogodbene stranke se zavezujejo, da na podlogi svoje lastne ustave izdajo zakonske ukrepe za zagotovitev u-veljavljenja določil tega dogovnra in še posebno, da določijo učinkovite kazni, ki naj zadcnejn osebe, krive zločina rodomora ali katerega koli od dejanj, naštetih v čle-au III.« Kot‘že povedano* je Italija sprejela in podpisala ta mednarodn’ dogovor za pobijanje .rodomora. To je v navadi vseh italijanskih ministrov, da radi podpisujejo mednarodne dogovore v zadevah človečanskih pravic in človeškega, napredka sploh. Drugo pa je vprašanje izvrševanja ini spoštovanja takih dogovorov, ki jih Italija vse skupaj namenoma pozabi in krši ko gre za nas Slovence v Italiji, naj bodo na vladi liberalci, fašisti ali demokristjani! Tako je Italija z zakonom od 11. marca 1952, štev. 1§3 sicer sprejela dogovor za pobijanje rodomora, ni pa izdala še nobenega zakona, kot ji nalaga gori navedeni člen V. dogovora, za učinkovito izvajanje dogovora kot takega ter kaznovanje krivcev zločina rodomora. Tako je Italija sprejela in podpisala miro/-no pogodbo, ki jo v členu 15. zavezuje, da zaščiti tudi 'slovensko manjšino v njenih mejah, pa je v tem pogledu ne spoštuje. Italija ni Je danes izdala posebnega zakona za zaščito jezikovnih pravic slovenski manjšini po določilu člena fi svoje lastne ustave, ki jo je u-stavodajna zbornica izglasovala že 22. decembra 1947, uradni list pa objavil 27. decembra 1947. Poleg tega je ustavodajna zbornica izglasovala člen 116 ustave, po katerem je deželi Furlaniji --Julijski krajini priznala avtonomijo s posebnim statutom prav zaradi slovenske manjšine, ki ima pravico do zaščite kot nemška in ladinska na Tirolskem in Tridentinskem ter francoska v dolini Aosta. Hkrati p^ je ista ustavodajna zbornica Izglasovala dodatno prehodno določilo X. ustave, ki začasno odlaga uveljavitev avtonomije s posebnim statutom, zagotavlja pa še vedno zaščito jezikovnih prav c narodnim manjšinam, kot jih predvideva člen 6. To zaščito mi Slovenci v Italiji še danes čakamo in terjamo. De Gasperi pa poziva druge narode odnosno pripadnike drugih narodov, naj delajo za zmago demokracije in spoštovanje človečanskih pravic.... In ves italijanski tisk zahtev.-}, naj se zaščitijo Italijani v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja ter napoveduje, da bodo slovensko manjšino zaščitili s statutom, ko pride Trst pod Italijo! Večjega protislovja (da ne rečemo hinavščine!), kot ga vidimo iz primerov, ki smo jih zgoraj navedli, si človek ne more niti misliti! Pa se upajo tožiti o zapostavljanju Italijanov v coni B in obljubljati zaščito tržaškim Slovencem, ko pridejo pod Italijo!... Tragično in smeha vredno hkra- ti! Ubogi tržaški Slovenci, Bog ne daj, da pridete še kdaj pod Itaiijo! Jugoslavija pa molči, . namesto da bi prav v teh dneh postavila radikalne zahteve glede Slovencev v Italiji, da ne bo svet očaran :n zaslepljen po laškem kričanju in podpisovanju mednarodnih dogovorov o spoštovanju človečanskih pravic, ki pa ostanejo vedno samo na papirju! Ce mirovna pogodba ne velja za Svobodno tržaško ozemlje, ne sme veljati niti v drugih zadevah! Zato nastane spet aktualno vprašanje pripadnosti Gorice in Slovenske Benečije k Jugoslaviji! Ministrskega predsednika De Sa-sperija pa Slovenci v Italiji prav lepo prosimo, naj se spomni na vse obljube, ki jih je tudi on sam dal za našo zaščito, in naj ukaže t.po-štovati vse naše pravice po določilih navedenih dogovorov, če je res, da hoče zagotoviti v notranjosti države svobodo vsem državljanom! Izpiti in episouanjE na slovenskih srednjih šolah Po določilu prosvetnega ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih slovenskih sVednjih šolah v Gorici 15. septembra ob 8.30 zj. in se bodo vršili v vrstnem redu, ki je objavljen na' razglasni deski vsake šole. Mature se pričnejo 29. septembra. Vpisovanje za novo šolsko leto 1952-153 se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra: le za dijake, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, se zaključi 30 septembra. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne z razglasne deske na šolah. Tajništva so za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12. ure. Odpusti delavcev v tkalnicah bombaža v Ronkih "ružinsfte dsfilade Tudi za delavce in nameščence prevoznih družb in podjetij veljajo po najnovejšem sporazumu nove družinske doklade, in sicer že od 1. junija tega leta. Znesek ,teh doklad je enak znesku industrijskih delavcev. K DZ Kakor je bilo javljeno, je KDZ priredila v nedeljo, dne 24. avgusta, izlet v Furlanijo, in sicer v okraja Fossalon in Isolo Morosini. 2e v jutranjih urah smo se odpeljali v precejšnjem številu članov in prijateljev, tako da smo si že okrog sedme in pol zjutraj začeli ogledovati obširno veleposestvo v Fossalonu, ki meri približno 2.400 hektarjev zemlje. Občudovali smo vzorne hleve, kjer smo imeli priliko videti dve pasmi živine, in sicer: holandsko pasmo, ki daje od 30 do 40 1 mleka dnevno, drugo pa simoladsko pasmo (Sim-mental), ki je značilna v tem, da hitro raste in daje obilo mesa. Pokazali so nam tudi moderne kmetijske stroje in traktorje italijanskih, nemških in ameriških tipov. Drugo posestvo, ki smo ga obiskali, je v kraju Terra Nuova. Tudi to je zelo moderno opremljeno; predvsem smo videli hleve ameriškega tipa, strojne naprave za molžnjo, ki olajšujejo ogicmno delo, saj je v teh hlevih več sto glav živine. Tu gojijo več pasem živine, kot so: mišje-siva, švicarska pasma simoladska in holandska. Občudovanja vredni po so »silosi« na prostem. V velike »kope« stlačijo zrezana zelena koruzna stebla, nato jih pokrijejo s slamo in 60 cm debelo plastjo zemlje. To bi naši kmetovalci lahko posnemali. Tu zlasti gojijo mlado živino, ki ni v hlevih, .marveč v ograjenih lesenih prostorih, da se lahko prosto kreta, in v primeru slabega vremena se zateče pod nekake lope pokrite s slamo. Tu so večinoma teleta, ki so zelo lepa, čeprav jih po osmih dneh hranijo samo s posnetim mlekom ter z dodatkom 20 gr tako imenovanega Olio star na Tafta vzgajajo n m oirohe V kraju Fiera di Primiero- na Tridentinskem je goriška škofija odprla počitniško kolonijo, v xa tero so spravili tudi slovenske o-troke. V nedeljo 24. t. 01. so nekateri starši obiskali te svoje otroke v:> ugotovili, da jim pri maši pridig neki duhovnik v italijanskem jeziku. Po maši je la duhovnik uvrstil otroke v več skupin in vsaki izročil papeško zastavo, nakar so otroci morali prepevati razne italijanske pesmi. Nato je otroke nagovoril v bojnem duhu in jih ob zaključku p»zval, naj — če treba - tudi streljajo na sovražnike. Ta duhovnik sicer zna slovensko in otroke tudi izpoveduje v slovenskem jeziku. Prepoveduje pa jim, enako kot učiteljica, celo medsebojno občevanje v slovenskem jeziku, tako da morajo otroci med seboj govoriti slovensko le na skrivaj in če se oddalje od duhovnika in učiteljice. Tako so pripovedovali starši po obisku v Fiera di Primiero! S tem prikazujemo javnosti še en primer raznarodovalnega duha takih italijanskih duhovnikov, ki izrabljajo svoj poklic in polo*-)’ proti vsem pravilom narodne oo-stojnosti in krščanskega nauka! Kjer je končal fašizem, nadaljujejo taki »voditelji« kolonij..,. Naj omenimo še, da se take počitniške kolonije vzdržujejo s pariško pomočjo, ki seveda prihaja skoro stoodstotno Iz Amerike! liter, ki vsebuje poleg maščobe tudi vitamine. Eno izmed teh telet, staro 5 mesecev, tehta okrog 300 kg. Upravnik tega posestva nam je povedal da zraste t,o tele. vsak mesec približno za 45 kg, to bi bilo poldrugi kilogram na dan. Tretje in zadnje posestvo smo si ogledali v Isoli Morosini, ki je last g. Brunnerja. Občudovali smo lepe kolonske hiše, ki se lahko merijo s hišami najboljših števerjan-skih posestnikov. Koloni pridelujejo letno okrog 200 kvintalov pšenice. od 80 do 120 kvintalov breskev, v hlevu muka do 15 glav živine itd. Breskve izvažajo po večini izven države. Za sortiranje debelosti uporabljajo stroj na e-lektrični pogon, ki prihrani ogromno dela. Nadalje so nam pokazali vzorne žitnice, in g. oskrbnik nam je povedal, da so na celotnem posestvu pridelali letos 5.720 kvintalov pšenice, in sicer povprečno 14 kvintalov na njivo. Povsod so nas zelo prijazno sprejeli in pogostili. Vrnili smo se zvečer, srečni in zadovoljni. Iskreno se zahvaljujemo predvsem ravnatelju kmetijskega urada v Gorici, prof. Matteju Marsa-notu, za navodila k izletu, in g. Castellanu, ki nas je spremljal na izletu. Zidarski tečaj 8. septembra se začne šestmesečni tečaj za brezposelne delavce, ki bi radi postali zidarji. Tečaja se lahko udeleže vsi brezposelni, stari od 18 do 40 let, ki so bili 20. av-gusta vpisani v seznam brezposelnih na goriškem Uradu za delo. Tečaja se lahko udeleži le omejeno število delavcev (30), zate naj vsi prizadeti poskrbe, da se pravočasno vpišejo (od 25. avgusta do 5. septembra). Tečajniki bodo prejemali dnevno 200 lir poleg navadne brezposelne podpore in ob koncu bodo poleg kvalifikacije prejeli še nagrado v znesku 3.000 lir. Zaradi krize. Iti jo prestajajo tkalnice po vsej državi in ki je zadela tudi Konke, so. tu odpustili z dela 860 delavcev obeh' spolov. Odpust z dela je povzročil la-zumljivo vznemirjenje med delavci in zaprepraščenje v javnosti. Kako prehraniti delavce in njihove družine? Sindikalna pogajanja za rešitev zadeve so sicer že v teku, toda brez vladne pomoči bo težko kaj doseči. Zahteve delavcev gredo zh tem, da bi zagotovili vsakemu delavcu vsaj 24 ur dela na teden ali pa minimalni mesečni znesek odpuščenim z dela. Na drugi strani pa menijo, da Di se mnogi delavci lahko sami odpovedali zaposlitvi, ker imajo druge vire življenja. Tem delavcem mislijo ponuditi določeni znesek denarja, če se zaposlitvi sami odpovejo. V ponedeljek 25. t. m. so stavkali vsi delavci tekstilne (tkalske) industrije na Goriškem zaradi gori omenjenih odpustov od dela. Delavci iz Ronkov in iz Podgore so se vzdržali dela stoodstotno z namenom, da protestirajo proti vodstvu tvornic, ki noče slišati besede obupanih delavcev brez kruha za sebe in družine. Poziv delavcev na skupni sestanek z vodstvom za obravnavanje težke zadeve in njene rešitve na način, ki naj zagotovi vsaj minimalni zaslužek vsem, da ne bo nihče popolnoma sestradan, ni imel ugodnega odjeka pri gospodarjih. Tako so ti bogataši pokazali, da nimajo zadostnega socialnega čuta. Poleg tega pa izgleda, da igra pri odpustih narodnostno diskriminacijsko merilo, ker so v .Pod-gori odpustili z dela neko delavko dvanajstčlanske slovenske družine iz Gorice, zelo bogate Furlane pa ne! Vsi Slovenci se čutimo solidarne s prizadetimi odpuščenimi delavci in njihovimi družinami, slovenske in italijanske narodnosti, ter želimo, da bi se njihov težki položaj čimprej ugodno rešil! Oblastva znajo dobiti denar za razne patriotične manifestacije. Naj dobijo še kruh potrebnim delavcem in njihovim družinam! Socialno skrhstuo Zavod za socialno skrbstvo sporoča vsem obrtnikom, da niso več dolžni plačevati zavarovalnin za IZ SLOVENIT E JUGOSLOVANSKE ZAHTEVE DO NEMČIJE Jugoslavija zahteva od Nemčije 896 milijonov mark, deloma kot povračilo za vojno škodo (500 milijonov mark), deloma pa za kritje predvojnih jugoslovanskih terjatev ter kot odškodnino za prisilno, delo jugoslovanskih državljanov med zadnjo Vojno v Nemčiji. TOLMINSKO Od snega najbolj prizadeto vas, Borjana, je dobila za obnovo približno 35 milijonov din. Pri obnovi pomagajo tudi razne delovne brigade, kot n. pr. učiteljiščniki iz Tolmina, ki razen hrane in stanovanja ne dobe nobenega plačila za svoje delo. Dela kar dobro napredujejo tudi poleti, čeprav je po senožetih in na polju dovolj in še preveč dela. ILIRSKA BISTRICA Pred okrajnim sodiščem se je v začetku avgusta zagovarjala skupino sedmih mladih ljudi, ki so skušali ilegalno prekoračiti državno mejo in oditi v tuiino. Kot pišejo jugoslovanski časoolsi, so hoteli pobegniti, da bi v svetu več zaslužili, ker v Jugos'aviii plače ne odgovarjajo potrebam. Med ubežniki je bila večina deklet. Obsojeni so bili od 12 do 18 mesecev zapora. PORAZNI VTISI Izseljeniška matica v Liljani !e s svoio propagando izvabila lepo število ameriških Slovencev, da so se to poletje dobro obloženi z darili odpravili na dolgo pot v Jugoslavijo. Nekateri so celo že prei poslali nekaj paketov raznega blagn svojcem, ki so lih. kot razumliivo, nestrpno pričakovali. Ne samo sorodnikom, tudi raznim ustanovam in šolam so prinesli lepa in koris*-na darila. Podpredsednica naprednih žena v Clevelandu, g. Baštieva iz Vodic, ie prinesla v domovino razna darila za slepe; napredne Slovenke so zbrale prispevke in kupile avtomobil za Izseljeniško matico v Liublianl, katerega je prlpe-liala iz Amerike Josip Zakraiškovu. Vsok je prišel obložen z darili in paketi, s katerimi je hotel osrečiti svoje drage in dobrodelne ustanove. Ameriški Slovenci so se tembolj obložili z darili, ker jim je Izseljeniška matica sporočila, da so vsa darila prosta carine. Toda na meji so cariniki napravili prav mojstrsko svoje delo. Naložili so prav slano carino vsem predmetom tud’ tistim, ki so bili namenjeni ustanovam. Za avto Izseljeniške mative so zahtevali en milijon 800 tisoč din! Zakrajškova se je upravičeno razburila in rekla, da odpelje avto raje nozaj v Ameriko! (Matici se je končno le posrečilo, da je avto rešila!) Angela Bučar iz Zagradca na Dolenjskem, ki je poslala po pošti tri pakete obleke in živeža, je morala plačati 48 tisoč din; Jože Zajc iz Lubnega, ki je v Ameriki eden najvidnejših zagovornikov nove Jugoslavije, je moral plačati za darila, ki jih je prinesel iz Amerike, 100 tisoč din! Toni Razberger iz Ilirske Bistrice je plačal na carini kar 200 dolarjev za stvari, ki jih je prinesel v dar v staro domovino. Mnogi so pa raje pustili stvari na meji, ker niso hoteli plačevati tako visokih carin. Razumljivo, da jih je že ob tako prisrčnem sprejemu domače carine takoj minilo navdušenje za novo Jugoslavijo! Ti prvi razočaranci so takoi sklenili, da bodo pisali tistim rojakom, ki so še namenjeni v Jugoslavijo, nai nikar ne hodijo na pot. Clan vodstva Slovenskega narodnega doma v Clevelandu je dejal, da se ne bodo pUS+.'!! kar tako oronati.... (Po Slovenskem poročevnleii, štev. 179, z dne 31. jnliia 1952) ŠKOFOV GOVOR 7.A BIRMO V BILJAH V nedelio oonoldne 10. t. m. j» škofov namestnik mons. dr. Miha Toroš birmoval v Biliah. Ko ie stopil na Prižnico, so vsi mislili, da bo držal obredu in prazniku primeren govor. Namesto tega ip škofov namestnik mons. dr. Miha Toroš navdušeno prepričeval zbrane vernike in birmance, kako lepo svobodo In bogato blaginjo jim je pripravila Federativna ljudska republika Jugoslavija. Da bi prisiljene poslušalce o tem še bolj prepričal, je lavajal tud; člene Titove ustave, ki na papirju zagotavljajo vse mogoče svoboščine in gospodarske ugodnosti vsem državljanom. Ta nepričakovan škofov politično-propagandistični miting v cerkvi j. vznejevoljil vse vernike, ki so .co-m:ij vzdržali do konca. Zunaj cerkve so potem takole zaključili: »Tudi on prejema plačo!« SOLKAN - NOVA GORICA Sergij Gratton je v Solkanu z nožem zabodel svojo žeijo Lilijano Paglavec. Njo so prepeljali v bolnišnico, njega pa v zapore, Gr^ z;-zakonsko nezvestobo. Vanda Zavadlav, mati dveh malih otrok, pa je v petek "jutraj 8 t. m. s steklenico udariia po glavi svojega še spečega moža MirkoU Zavadlava in ga verjetno hotela pobiti. Nato se je še sama vrgU skozi okno. Oba so prepeljali v vipavsko bolnišnico, kjer je ona izdihnila. Njega pa so rešili in je že doma. Vzroki tega krvavega dogodka niso znani. NOVA MLEKARNA V ZAGREB’: 2. avgusta so slovesno odprli novo moderno mlekarno v Zagrebu. Gradbeni stroški znašajo 250 mi'l-jonov din, opremo je pa brezplačno preskrbel mednarodni fond. Mlekarna lahko predela 120.000 1 mleka na dan. Podobno mlekarno nameravajo zgraditi tudi v Ljubljani. TELEVIZIJA Tudi v Jugoslaviji bo v kratkem začela oddajati televizijska postaja, ki bo imela svoj sedež na ljubljanskem nebotičniku. Računajo, da bo začela delovati v novembru' ali decembru t. 1. BEG IZ ZAPOROV Iz jetnišnice v Medvodah sta skušala pobegniti dva politična ujetnika. Enemu se je beg posrečil, drugega pa je stražar ujel. tiste vajence, ki ne prejemajo nobene plače. Ta uka-ep bo omogočil, da bo marsijcak vajenec lahko še nadalje obiskoval delavnico in se pripravljal za svoj poklic, kar mu je bilo do sedaj nemogoče prav zaradi teh prispevkov. ZA ŠTUDENTE Študentje, ki so, oziroma ki se bodo vpisali v šolskem letu 1952-53 v zadnje leto sredhjih šol in bodo poleti polagali zrelostne izpite in bi morali to jesen k vojakom, lahko zaprosijo z,a odlog vojaške službe. V ta namen morajo poslar prošnjo na kolkovanem papirju Za 24 lir krajevnemu Vojaškemu poveljstvu (»Distretto Militare«) najkasneje do 31. avgusta. Prošnji je treba priložiti potrdilo o vpisu v zadnje leto za šolsko leto 1952-53 ali pa vsaj zagotoviti, da bo to potrdilo poslano naknadno do 23. oktobra. „Uira faccERda d£licafa“ II Gazzettino od 5. t. m. je prinesel dopis iz Šempetra Slovenov z naslovom »Una faccenda deliča-ta« ali po slovensko: »Kočljiva zadeva«. Dopis pravi, da so smeli po določilih mirovne pogodbe samo tisti, ki občujejo v italijanščini. Zato ne more in ne sme italijanska vlada priznati italijanskega državljanstva nobenemu beguncu slovenskega porekla. Da so begunci tega porekla, pričajo tudi nekateri nagrobni spomeniki na šempetrskem' pokopališču. Dopisnik lista 11 Gazzettino je v zmoti, ker se za občevalni jezik ne more in ne sme razumeti samo materin jezik, ki ga kdo govori v krogu svoje družine, ampak sploh jezik, ki ga kdo uporablja tudi v javnem občevanju. V tem oziru prihajata prav v Benečiji v poštev oba jezika, italijanski in slovenski, ker morajo naši ljudje, begunci in nebegunci, občevati v javnih uradih in v odnošajih z redkimi italijanskimi priseljenci samov italijanščini, ker jim tako imenovana italijanska krščanska demokracija še danes ospora-va pravico do uporabe njihoveaa materinega jezika v javnih uradih. Na drugi strani pa vemo povedati, da je tudi sam šempetrski župan slovenskega jezika, v katerem občuje v krogu svoje družine in z domačini, ^udi on je begunec, ker se ie moral vrniti s Kobariškega, kamor se je bil izselil za časa fašizma. Pa vendar so njemu italijanska oblastva priznala italijansko državljanstvo ne glede na o-menjeno dejstvo. Sicer pa sta se Jugoslavija in Italija sporazumeli 23. decembra 1950, da sprejme prva vse opcijske izjave in jih ugodno reši ne oziraje se na občevalni jezik op-tfntov. Tako je tudi storila. Italija pa je zdaj dolžna izdati optantom '»trdilo o italijanskem državljanstvu na podlagi odlokov, ki jih je. Jugoslavija že položila na rimski') zunanje ministrstvo. To je Italija dolžna storiti na r>odlagi omenienega dogovora in se ne sme upirati, ne da bi dogovor kršila! Zato je postopanje krajevnih o-blastev v Benečiji proti slovenskim optantom krivično. Zuganje z internacijo beguncev v Frasphette ’e krivičen pritisk, ki zna imeti hude posledice za tiste, ki ga izvajajo. -------- PLEŠIVO Umrla je v bolnišnici v Krminu naša domačinka gospa Pavlina Toroš, po domače Kurtinova. Bila je vse leto priklenjena na posteljo zaradi težke bolezni. Preostali sestri gospodični Ivani naše sožalje. OBVESTILO za romarje v Padovo To nedeljo odpeljeta dva posebna vlaka slovenske romarje v Padovo - Benetke. Prvi vlak odpelje točno ob šestih in ne j?ozneje. Na tem vlaku potujejo romarji iz Trsta, iz Boršta, Boljunca in Doline. Drugi vlak odpelje ob 6,20. Bodite na kolodvoru vsaj četrt ure pred odhodom. Popratek nazaj v Trst zvečer ob 11,30. Vseh romarjev je 1860. PREKUC Podpisani SLAVKO GUŠTIN, stanujoč na Proseku št. 142, s tem preklicujem vse žal besede in grožnje, ki sem jih izrekel brez povoda proti g. Alojziju Kalcu s Proseka. Istočasno se zahvaljujem g. Alojziju Kalcu, l^er je odtegnil obtožbo proti meni. V Trstu 26. avgusta 1952. KADAR ZMANJKA DOKAZO V Ugrabitve in vohuni s sredstvo borbe proti Slovenski demokratski zvezi »Zmanjkalo jim je dokazov v polemiki z Demokracijo in demokracijo; zato so segli po svojern običajnem sredstvu, ki je začetek in konec komunistične miselnosti, po nasilju.« »V duši naroda je vzrastel'dvom in razočaranje nad zlagano propagando samozvanih .ljudskih vodij’, ki niso našli več stvarnih dokazov. V zadregi so si nadeli krinko molka. Občutili pa so na sebi, da je molk včasih težji kot svinec; nabrala se je kopica dejstev, ki so nujno terjala odgovor in pojasnijo, kajti njihova razkrinkana propagandna sredstva niso več zadostovala. Zbali so se resnice in preračunano ukazali zločin.« »Od politične zrelosti naše sredine je odvisno, če bo mirno sprejela * ustrahovalno palico: in tiho uklonila hrbtenico ali pa bo ponosno dvignila glavo in napovedala boj političnemu zločinu.« Andrej Uršič - prva žrtev To so začetne besede članka, s katerim je Demokracija pred petimi leti sporočila naši javnosti., ANDREJ URS1C kako in zakaj je bil ugrabljen njen prvi glavni urednik, Andrej Uršič. V nedeljo bo preteklo pet let od tega nasilja, toda spomin nanj je živ. kakor bi se dogodilo včeraj. Tudi opomini, ki smo jih ob tisti priliki izrekli, niso še prav nič izgubili na svoji aktualnosti. Razvoj zahteva od naše sredine, od naših ljudi vedno nove in nove odločnosti, vedno več zrelosti. Ni bila to prva ugrabitev, ki se je zgodila na ozemlju, katerega so takrat upravljali Angloameričani. Pred Uršičem so izginili mnogi drugi. Toda odgovorna oblastva ii s tem niso belila glave. Novica v časopisih in — konec. Približno tako je bilo tudi v Uršičevem primeru, ki nam je bil izmed vseh najbližji, ker .je bilo s tem prvič prizadeto tukajšnje politično gibanje. Krajevni zagovorniki jugoslovanskega diktatorskega režima 3vi osebi in njegovemu delu, temveč je predvsem trobilo v svet. kar je' obtoženec izpovedal o Slovenski demokratski zvezi in njenih voditeljih. Toda mračni naklepi niso dosegli zaželenega učinka. Siromašna, a poštena Slovenska demokratska zveza je dobila teden nato v tržaški občini samo par sto glasov manj kakor denarno in propagandno močno podprta Slovansko-itali-janska ljudska fronta. Ta - neuspeh seveda ni bilo mogoče požreti kar tako, posebno še ker je izgledalo, da Slovenska demokratska zveza po volitvah na svojem zagonu celo pridobiva. Jeseni 1949 - Ferdo Kalin Med organizatornimi delavci Slovenske demokratske zveze se je posebno odlikoval podpredsednik njenega glavnega odbora, g. Ferdo Kalin. Na Opčinah je organiziral lepo postojanko pristašev in somišljenikov. Vse ga je poznalo in z vsakim je govoril. Na občinskih volitvah je bil celo kandidat na Narodni listi za tržaško občino. Dne 22. sept. 1949 je vsenjegove prijatelje presenetila vest, da je izginil. Vse poizvedbe in dokazi 50 spet kazali, da je bila izvršena nova ugrabitev. Odtlej ni bilo o njem nobenega glasu več. Demokratska zveza je z njim izgubila dobrega delavca. Tako je »neznana« tajna roka tretjič, posegla v vrste primorskih demokratičnih Slovencev. Vendar nas ni strla in prav letošnji politični dogodki so poka/ali, da se Slovenska demokratska zveza dobro zaveda svojega poslanstva in dolžnosti. Kadar koli zahtevajo narodne koristi, je pri- pravljena združiti svoje sile z vsemi, ki žele delovati za njihovo u-resničenje. V zadnjih mesecih pa FERDO KALIN je naša javnost obenem lahko spoznala, da je Slovenska demokratska zveza tudi dovolj zrela in da jie dopušča, da bi jo kdor koli s sklicevanjem na narodne koristi izrabljal v svoje sebične namene. Meje, do kod in kako sodeluje SDZ z drugimi političnimi skupinami in strankami, so točno določene; kdor je mislil, da jih bo diktiral, se je urezal! Volitve 1952 Primer Ferda Klembasa Tako so spet spodleteli vsi zapleteni, čeprav običajni politični manevri. Slovenska demokratska zveza se je otresla objemov, ki so jo hoteli udušiti. In glej — v pomanjkanju drugih sredstev je v njene vrste spet posegla že omenjena roka. 24. julija t. 1. je izginil njen organizacijski tajnik Ferdo Klembas. Prezgodaj je ;,še. d.a, l)i izrekli dokončno, mnenje p njegovem primeru, toda iz gleda, da ni odšel prostovoljno, še več, sumili bi lahko, da je bil že dolgo časa agent-provokater. Vsekakor je vkljub različni zunanji obliki tudi to samo nov člen svojevrstne borbe proti Slovenski demokratski zvezi, ki ne izbira sredstev. Kakor vidimo, imamo doslej o-praviti z ugrabitvami na tej strani meje (Uršič, Kalin), Hrvoju Magazinoviču so nastavili ženo par korakov od meje, tako da jo je sam prekoračil. Prikriti agent mu je namreč rekel, da mu bo ženo pripeljal v Trst in ga je pozval, naj jo na meji prevzame. V Klembasovem primeru pa imamo pred seboj človeka, ki se je sam postavil v nasprotno službo in je sam odpotoval na drugo stran. Medtem ko je v prejšnjih primerih igrala vlogo surova fizična sila, so za Klembasa zadostovale obljube, grožnje in verjetno pritisk na svojce v Jugoslaviji. hlevno in disciplinirano čital ali pa jo celo recitiral na pamet.... In spet bomo slišali stvari, o katerih se ni sanjalo niti njemu, niti nam! Pet let -štiri ugrabitve, en vohun To je bilanca tega zločinskega načina politične borbe, s katero skušajo nasprotniki oslabiti Slovensko demokratsko zvezo ali pa, dobiti vsaj propagandne adute proti njenemu delu. A vse zaman! Prevečkrat so se že ponovila ta žalostna in sramotna dejanja, d-i bi bila še učinkovita. Njihova luža in odvratnost vaga v korist Slovenske demokratske zveze m celo podčrtava njen pomen. Slovenske demokratske zveze pa vse to ne bo zlomilo. Njen mučenik Slavko Andrej Uršič in vs:, ki so sledili njegovemu vzoru, ji bo vedno znova dokazoval pravilnost njene poti. In kaj naj rečemo vsem tistim, ki so vse omenjene podvige pripravili in izvedli? Zamejski demokratični , Slovenci z njimi ne morejo iskreno sodelovati in jim ne morejo zaupati. To je dejstvo, kateremu se ne morejo izogniti. Nikjer nismo in tudi nočemo Tiči, da je v vse to zapletena tudi uradna Osvobodilna fronta ali pa celo neka sosednja država. Saj bi to vendar bila težka obsodba ;.a postopek z zamejskimi sonarodnjaki, ki ne žele drugega kakor pravico, da svobodno mislijo in nastopajo! Čudno pa je le, da so se vsa o-menjena dejanja dogodila prav takrat, ko so bili odnosi med SDZ in titokomunisti posebno napeti. To je vsekakor nekaj, nad čemer se je vredno zamisliti. Solun 111 Trst i M W * A* Uspešni poskus s ..Sončno hišo" »Sončna hiša«, ki so jo zgradili po zamisli Marije Telkesove, nameščene pri »massachusettskem tehnološkem zavodu«, pred tremi leti, se je odlično obnesla in ni imela ves ta čas nikakih motenj. Ogrevanje »sončne hiše« je resnično izvirno in ceneno: temelji n3 toploti sončnih žarkov, ki jo v času lepega vremena primerno vskla-diščujejo, da jo lahko izkoristijo v časih, ko se mraz bolj občuti. Zrak, ki ga ogrejejo sončni žarki skozi številna okna, prehaja v velike kovinske zaboje, v katerih se nahaja posebna kemična sestavina sodije-vega sulfata. Sulfatni kristali, ki nastajajo pod vplivom toplote, vskladiščujejo toplotno energijo, katero pa spet skoraj v celoti vračajo, ko se pod vplivom piha mrzlega zraka spet dekristalizirajo. S tem- preprostim postopkom so ustvarili ogrevanje z umetnim zračenjem, katerega edini izdatek Vkljub temu, da ;e bil po postavi predstavlja neznatna potrošnja e visok in. močan človek, se je izkazal najmanj za slabiča in omahljivca. Verjetno bo tudi on moral prej ali slej odigrati svojo žalostno vl >-go. Njegovi mandatarji bodo sestavili izpoved, ki jo bo nato po- lektrične energije, ki jo porabijo ventilatorji in ki se je obneslo tudi v sorazmerno hladnem podnebju! Do ver ja. Pripomniti je, da je o-stala v vseh treh letih kčmična sestavina. ki predstavlja »skladišče« TITOVA JUGOSLAVIJA V AMERIŠKIH OCEH ki injekcije ne morejo, pomagati, cl.i ne bi trpelo pomanjkanja, stoj vsekakor na. trhlih nogah. mu tako močne potili do tega, da je sklenila SBSpBlillllPI®111*®*!!#**«!**^ V. Poročilo parlamentarne komisije podaja v svojem devetem poglavju temeljit pregled vse pomoči, ki jo je Jugoslavija doslej prejela od Gospodarstvo, Amerike in raznih drugih tujih držav. Zaradi pomanjkanja prostora, ne bomo tu navajali podrobnosti, temveč povzemamo samo zaključne številke. Do aprila 1952 je Jugoslavija dobila: Od Združenih držav, daril in posojil za 580,383.808 dolarjev; od Anglije, Francije, Belgije, Zahodne Nemčije Avstrije, Norveške, Nizozemske in Švice skupno, daril in posojil, za 215,210.000 dolarjev; od raznih uradnih mednarodnih u-stanov: UNRRA 415,000.000 dolarjev, ostale 57,569.000 dolarjev; od raznih zasebnih organizaciji (Čare, Luteranska svetovna pomoči Cerkvena svetovna pomoč, Ameriški rdeči križ) 27,786.964 dolarjev. Skupno je torej Jugoslavija prejela 981,984.964 dolarjev. Od tega zneska pa odpade: na darila 711,724.964 dolarjev, na posojila pa 270,260,000 dolarjev. Skupno 981,984.964 dolarjev. Medtem so še vedno v teku, d deloma tudi že zaključeni razgovori med Združenimi državam'. Veliko Britanijo in Francijo o bodoči. gospodarski pomoči Jugoslaviji. Posebej »moramo Se upoštevati vrednost vojaške opreme, ki jo ie in bo dala Jugoslaviji Amerik:-) v okviru načrta za vzajemno varnost. Vrednost te opreme je računana na približno 400.000 milijonov dolarjev. Kakor vidimo, je to zares izredna pomoč, kakršne predvojna Jugoslavija nikdar ni bila deležna. toplote, popolnoma nespremenjena, skega sodelovanja. Da bi si pa II. Do grškega prebivalstva Soluna — pravzaprav je že tedaj razen Grkov živelo v mestu mjiogo kitoliči*-noy, kakor se vidi -po številu latinskih cerkva v VI. stoletju cer Sircev in Armencev — Slovani niso bili nikakor nežni. O njih pripoveduje dokaj zanimiv spis, iti ima naslov Čudeži sv. Dimitrija in ki je prožil gradivo za mozaične slike o teh čudežih. Slike, navdahnjene od sv. Duha, torej »arheiro-poietai«, to je izdelane 7. božjo ita ne človeško močjo -n-.. so krasile pronaos solunske katedrale. Po teh slikah se vidi, da so Slovani v dogovoru z Arabci in Obri nekolikokrat poskušali vdreti v Solun, da bi ga oropali. Lahki slovanski brodiči so se na odprtem morju srečavali z arabskimi šajkami in so prerezali dovoz hrane, namenjene v Helespont in Carigrad. To se je dogajalo posebno, kadar so se Slovani s Peloponeza dvigali, in to je bilo posebno za časa vojn Karla Velikega z Bizancem. Za vojnega stanja v letih 802 do 811 so bili posebno aktivni. Udeležili so se ceio bitke pri Patrasu (1. 806). Kako se je pa zgodilo, da so ti nepopravljivi in neizprosni sovražniki postali zvesti zavezniki? Odločila sta dva razloga. Po eni strani prestop h krščanstvu, ki se je sicer v začetku brez učinka pričel že zelo zgodaj. Slovani solunske o-kolice so se navadno dali krstiti, ko so stopali bodisi kot vojaki ali kot najemniki v bizantinsko službo. Bilo je celo takih, ki so se v takih o-koliščinah dali krstiti po večkrat, in sicer vselej, kadar so nastopili kak službeni odnos. Ali taka kr-ščenja niso pomenila dosti.. Cim se je kdo vrnil domov, je spet žrtvoval svojim prirodnim silam, poslušal »glas hrastov«, klanjal se gromovniku in besom viharjev, praznoval spomin umrlih prednikov, doprinašal žrtve ne samo silam svetlobe, ampak tudi črnim bogovom teme in smrti. To stanje je trajalo vse do velike pelojponeške vojne (1. 802-811), prenehalo je pa za časa bolgarskega vdora. Razlog, zakaj so se Slovani solunske okolice priključili Bizancu in se raje pokorili bizantinskim oblastem, je treba posebej osvetliti. | Bolgari so bili vojaška kasta, ki je podložne Slovane držala pod hudim pritiskom. Kmetje so morali delati tako rekoč dan in noč za bolgarske bojare in so gladovali zaradi neprestanih rekvizicij žitaric in živine. Razen tega so morali vršiti še brezplačno delo na cestah ir. zgradbah. Tako stanje je bilo mnogo težje od bizantinske razmeroma umerjene znosnosti. Temu se je pridružilo še dejstvo, da je vojno stanje zaviralo karavansko trgovino, kateri so Slovani in Vlasi udinjali svojo vprežno živino in plačano spremstvo tako imenovane »turme«. Razen tega pa so Slovani svoje poljske pridelke brez večjih zaprek mogli svobodno prodajati na solunskem trgu in ne dajati jih brezplačno. Vse te ugodnosti so odločilno vplivale na njihovo nadaljni zadržanje. Bizantinske oblasti spet so poseb no za bolgarske in arabske nevarnosti uvidele vso vrednost slovan- Z9 ■ otovile to sodelovanje, so uredile cdnose tako, da so Slovani ob praznikih v samem mestu Solunu imeli tako svojo materialno kot tudi svojo duhovno korist. Zato je cerkev sv. Dimitrija sprejemala bizantinske meščane (njihova služinčad je posečala samo službo božjo zgodaj zjutraj) pri velikem nastopu kiera z darili in na čitanje carskih naredb, medtem ko so -Slovani v svojih živopisnih nošnjah prihajali šele na večernice. Vsaka vas je v cerkvi imela svoj odrejen prostor Vsaka vas se je razlikovala po nošnjah in peli so izmenoma z odoe-vanjem. Timarion, ki je leta 1060 napisal svoj Pohod v pekel, kjer obsoja svoje sodobnike na razne muke, podobno kakor Dante Brunetta Lati-nija,-znamenitega in ponoshega Mi* hajla Pasello, nam opisuje v podrobnostih praznovanje pri sv. Dimitriju in procesijo slovanskih bratovščin - z njihovimi prapori vred. Tako nam pričara raznolikost so--lunskega življenja. Ali tisto, kar najbolj pada v oči, je praznovanje sv. Dimitrija, ki traja šest dni, od 20. do 26. oktobra vsakega leta. Slovanske bratovščine so za teh šest dni prejele politično oblast v mestni četrti, ki jim je bila poverjena, enako kot so c-brtna združenja, imenovana »šole;-skozi šest dni imela v oblasti mestno četrt, ki jim je bila poverjena. Tafrali nam v svojih številnih knjigah o Solunu, ki so izšle v francoščini od leta 1920 dalje, po arhivarskih zapisih opisuje socialne prilike v mesta. Iz teh opisov se vidi, da so Slovani uživali mnogo, in sicer jako dragocenih prednosti. Bilo bi zelo poučno, če bi primerjali stanje Slovanov v Solunu s stanjem Slovanov v Trstu. V Solunu niso nikomur zamerili, če se je posluževal svojega jezika doma in javno. Odpuščanje iz službe, odvzem državljanstva in delovna knjižice ter pretnje z izgonom, &%-kor so običajne v Trstu, če si. kdo drzne doma ali v službi spregovoriti v materinščini, bi bili že za časa bizantinskega absolutizma nezaslišan ukrep. Toda najzgovornejši dokaz bizantinske širokogrudnosti je primer, sv, Cirila in Metoda. Oče jima je bil drungar (major) Leon, po imenu sodeč Grk, vendar je znana stvar, da so posamezniki, kadar so nastopali državno službo ali pa prejeli vojaški čin, dobivali kakor pri krstu, grško ime. Zajo ime Leon ,še ne more pomeniti Grka ali Bizantinca, ampak le vojaka.. Ali ne glede na to, če sta bila Grka ali Slovana, je zanimivo, da se njima, če sta bila Grka, ni zanemarjalo, da sta se družila s Slovani. To druženje je šlo tako daleč, da je*Metod, kakor je pokazal I. 867, ko so ga zaprli v Solnogradu, bil pripravljen iti v smrt v obrambo slovanskega bogoslužja. Ce pa sta bila, kakor je podoba, Slovana, je spet zanimivo, da so jima kot Slovanoma poverjali najtežje mednarodne naloge. Razmerje medsebojnega zaupanja med Slovani in Grki, ki je na ta način po zaslugi upravnih reform devetega stoletja nastalo za časa nezasluženo zloglasnega Mihajla III. in Bard,«.sa, je rodilo zelo značilne sadove. (Konec prihodnjič) imniuimuiiuuliiiflttinHtffluniniMuiiunnimmHumiHitiniimmiunnmiuiBiHiiiiuiiiiuiuiniiiuiiiituinnNHnuititiimHniiiitHtinitumiNttuiiititiititiuniiiiiimiiiHaititut!« NE ODOBRAVAMO IN NE PODPIRAMO KOMUNIZMA . . . V desetem poglavju nato preučuje poročilo značaj odnošajev med Ameriko in Jugoslavijo s posebnim ozirom na organizacijo $kupne varnosti. Pri tem poudarU izrecno vojaški značaj te pomoči ter nadaljuje: »... Ker dajemo Jugoslaviji vojaško pomoč, smo seveda tudi dolžni, da od blizu opazujemo in zasledujemo tako vojaški kakor tudi politični razvoj v tej državi... Vojaška oprema zdaj že prihaja v Jugoslavijo in vtis komisije je, da bo Jugoslavija v stanju, da jo bo koristno uporabila, če bo nastala potreba. Združene države najodločneje nasprotujejo vsaki vrsti diktatur ali tiranij. Zdi se nam potrebno, da še enkrat poudarimo, da s tem, da rošiljomo pomoč, nikakor In na noben način ne odobravamo komunistične filozofiie, niti nočemo delati z njo kakršnih koli kompromisov. Ne odobravamo in ne nodoiramo komunizma, pa nai bo že kakršne koli vrste, noi s-imenuje narodni ali mednarodni.« «... Tito, ki. dobro v*1. >’ako mi niegov režim sovražimo, popolnima razume cilje, ki jih zasledule. mo z našo r>omočio Jusoslavlli. « Nato sledi enaisto noelavje. v katerem noročilo še enkrat našteva vse razloge, ki so Ameriko na- po- niagati Jugoslaviji v gospodarskem in vojaškem oziru. S stališča, kako gledajo Amerikanci položaj, pa je zelo zanimiv naslednji odstavek: »Sovjetska nadoblast v Jugoslaviji bi Sovjetski zvezi odprla pot na Jadransko morje in s tem tudi lahek vstop v Sredozemlje. To pw bi postavilo na glavo vse obrambne načrte v Sredozemskem morju in bi povzročilo vedno hujši sovjetski pritisk na Grčijo. Turčijo in Italijo... Podjarmljenje Jugoslavije od strani Sovjetov bi bil strašen udarec za moč Evrope, za Združene narode in sploh za ves svobodni svet...« JUGOSLAVIJA JE TOTALITARNA DIKTATURA — POTISKATI JO JE TREBA NAPREJ V .SMER! LIBERALNEJŠIH REFORM V duhu takega gledanja,, ki ima pred očmi predvsem neposredne strateške koristi in smotre, razvi-'a komisija tudi svoje »zaključke«, ki jih objavlja v dvajsetem pi> Elavju svojega poročila. Ugotavlja, da so Združene države z Jugosla-vi’o pridobile zelo važne strateške ugodnosti, tako zase kakor za ves Zahod na splošno. To pa Američanov ne zavaja, da bi zaradi tega ne presojali trezno jugoslovanskega notranjega položaja. V poročilu beremo dobesedno: »Priznati je treba, da je Jugoslavija ostala komunistično vladana država, ki v svoji notranji politiki uporablja tehniko totalitarnih diktatur. Zaradi tega se moramo zavarovati proti temu, da ne bi jugoslovanski komunisti zlorabljali naše pomoči za okrepitev totalitarnega značaja svojega režima. Mi jugoslovanske vlade nismo pustili v nobenem dvomu glede tega, da ne odobravamo njenih nasilnosti v notranji politiki.« »Jugoslaviji bo treba zaradi tega še nekaj časa posvečati posebno pozornost. Mislimo na skrb in pozornost, ki je čisto neodvisna od tiste, ki jo posvečamo raznim drugim državnim skupinam v zvezi s problemom naše varnosti. Jugoslavijo je treba potiskati naprej v smeri novih liberalnejših reform na polju domače politike in jo je, treba postopno včleniti v zahodno skupnost.« Komisija nato predlaga sklenitev takih zvez, ki bi spravile v soglasje politiko Turčije, Grčije in Jugoslavije ter izraža željo, naj bi se čimprei sporazumno uredili tudi jugoslovansko-italijanski odnosa n. To je torej poglavje, ki se prav danes uresničuje. S kakšnim uspehom, posebno glede Italije, pa bomo šele videli. POGOJI ZA NADALJEVANJE POMOČI — POLICIJSKA DRŽAVA ZAVLAČUJE RAZVOJ IN NAPREDEK NARODOV Podobno kakor za zunanjo politiko iznaša poročilo tudi nekaj predlogov slede vplivan;a na bodočo jugoslovansko notranjo politiko in pravi takole: končno tudi sami pomagali, da postanejo spet svobodno ljudstvo. V splošnem stoji namreč Amerika na stališču, »naj jugoslovansko ljud-»Naša komisija ne verjame, da stvo samo uredi svo-ie notranje ža- bi imelo kaj smisla vmešavati se v notranjepolitične probleme kakšne druge države. Vendar pa je mišljenja, da vsaka država, ki sprejme od nas pomoč, ne sme jemati svojemu ljudstvu osnovnih svoboščin, vključivši versko, poU-tično in gospodarsko svobodo. O-snovna načela človečanske svobode so temelj, na katerem je zgrajena naša republika in samo zato, ker je naša država ta načela spoštovala, se je tudi usposobila, da danes lahko deli pomoč. Mi obžalujemo nacionaliziranje industrije, obžalujemo načrte za kolektivizi-ranje kmeta, obžalujemo, da se duši verska, gospodarska in politična svoboda.« »Ker se naša sredstva uporabljajo za finansiranje jugoslovanskega gospodarstva, se nam zdi le pametno in pravilno, če zahtevamo, naj se pospeši razvoj v smeri dosege popolne osebne svobode za vsakogar. Mislimo, da je prav, če od naše strani poudarimo, da zavlačuje policijska država razvoj in napredek narodov. Ko dajemo pomoč, se nam zdi, da nimamo samo pravice, ampak tudi dolžnost, ps na.i gre za Jugoslavijo ali katero koli drugo državo, da delamo na to, da se dosežejo vsaj nekateri cilji, ki jih moramo doseči. č»* hočemo ustanoviti varnost, stabilnost in poštenje na svetu.« Komisila seveda uoa, da si b^ do jugoslovanski narodi, ki so že doslej pokazali toliko odločnosti. deve.« Združene države bodo na notranjo. politiko lahko vplivale ie s tem, kjer gre za povečanje vojaške in gospodarske trdnosti. Tako izzveni tudi zaključek poročila, v katerem je rečeno: «... naša komisija misli, da je za varnost Združenih držav koristno in za Jugoslavijo samo dobro, če svojo pomoč nadaljujemo — pod jasnim in končnoveljavnim pogojem, da bo j-ugoslovanska vlada sprejela nekaj modrih predlogov, ki bodo v korist jugoslovanskemu ljudstvu, in da bo država sodelovala pri naporih svobodnega sveta, da zaustavi grožnjo Sovjetske zveze,« Poročilo torej dovolj jasno in nedvoumno osvetli odnose ameriške vlade s komunistično vlado v Jugoslaviji. Vsi demokrati dobijo iz poročila lahko veliko mero novega zaupanja v daljne namene, ki jih zasleduje zahodna politik* v Jugoslaviji. Posebno pa nas poročilo utrjuje v prepričanju, da Združene države iskreno in dosledno streme ter delajo, da bi s: vsi tlačeni narodi gospodarsko o-pomogli, da bi se osvobodili dikta-f tur in da bi v svobodi združeni o-hranjevali mednarodni mir. (Konec. - Naš članek je bil povzet po zadevnem poročilu, ki je bilo objavljeno v junijski številki Pregleda. ki gat izdaja v slovenskem jeziku Narodni odbor za Svobodno Evropo v N. Yorku.'t VESTI s TRŽAŠKEGA Totalna vzgoja pionirjev Slovenskim materam v opozorilo in premislek / V zadnji številki Dela popisuje neka revolucionarna zaslužkarica Potemkinove pionirske domove, ki da si jih je pred kratkim ogledala v komunistični Bolgariji. Seveda bi vneto komunistično propagandno uslužbenko, ki je verjetno šei^ v drugi polovici svojega življenja piesedlala na komunističnega žrebce — v pismenem izražanju se j; namreč še zelo malo poznajo malomeščanske preobremenjenosti mlajših dni — v drugo ne prepeljavali po »ljudskih demokracijah«, če b; se ji kaj zataknilo. In vendar popolnoma brez teh obremenjenosti, s katerimi so komunisti na Zahodu močno popustljivi, njen propagandni prospekt KP ni ostal. Pri najmarljivejšem delu in popolni navidezni preobrazbi, ki ne vključuje samo pameti in duše, pač pa predstavlja popolno razveljavljenje vsega, kar je človeku dala mati, šola, cerkev in okolje, v katerem je živel, mislil in delal vse do sprejema partijske legitimacije, ostaja politična izgrajenost po moskovskih zapovedih tako rada na šepastih nogah. V resnici je velika škoda, da komunistka Z. K. se ni toliko izgrajena, da bi jo lanko sprejela sama domovina socializma, obljubljena dežela — Sovjetija. Verjetno je tudi, da tega ne bo dočakala. »Zenske, ki so svoja najmikavnejša leta darovala reakciji in so se šele potem, ko so postale za nečimer-ni svet nezanimive, vrgle v objem velikega Stalina, ne bodo zagledale sovjetskega kraljestva,« je še pred kratkim državni tožilec v Bukarešti vrgel v obraz Ani Pauker-jevi. No, škoda je pa le, da komunistke Z. K. ni bilo pred časom v Moskvi, na kongresu vzgojiteljev^ ■Z vzgojo menda komunistka Z. K. res nima veliko opravka, vsaj o njenih praktičnih niti teoretičnih naporih nismo vse do njenega sofijskega prispevka v Delu ničesar slišali. Ta pa je tudi tak, da je bilo v resnici škoda vsake lire, ki so jo morali krvavo zaslužiti tržaški delavci, za dolgo vožnjo ir, bi ga spretni in vajeni uredniki Dela še bolj polizanega in polika-nega lahko spekli kar v domači kuhinji. Za take zastonjkarske sprehode bi lahko zadostovali pretekli slavospevi z Madžarske, Ce-,*ke itd., spremenili bi samo čas in imena pa bi bila stvar poceni urejena. Na tem moskovskem kongresu vzgojiteljev so namreč obravnavali vprašanje »totalne vzgoje«. Ce bi bila komunistka Z. K. na tem kongresu prisotna, bi verjetno svoj prispevek raztrgala na drobne kosce in ga zagnala v koš. Pod pojmom »totalne vzgoje« so vzgojni totalitarci postavili opredelitev, s katero je treba razumeu popolni. izbris človeške osebnosti. Praktično so povedali v Moskvi to-le: Totalno vzgojen komunist bo po tej vzgoji pogledal na bel list papirja, dejal pa bo: ta iist papirja je črn! Novi komunist oo tudi verjel, da je karbonski papir bele .barve, čeprav je na izgled črn. Ce najvišji Sovjet izjavi: Belo — potem je belo in amen. V Moskvi so predobro sjioznali, da se celo pojpolnoma vdani funkcionarji, ki niso šli skozi totalno vzgojo, ne podvržejo partijskim poveljem tako kot partija zahteva. Celo v teh funkcionarjih, pa tudi če so še tako na tesno privezani na partijsko linijo, klijejo ostanki individualnih nazorov. Mnogi verujejo v Boga in v božje funkcije kot urejevalno silo. Mnogi verujejo, da ostajajo gotovi rjtaravni pojavi izven oblasti komunistične partije, n. pr. smrt. Seveda velja to samo za naravno smrt, Te funkcionarje nadlegujejo osebna čustva, n. pr. ljubezen; ta ženska jim je všeč, ona druga jim je zoprna. O tem bi celo sam g. Vidali vedel kaj povedati. Teh funkcionarjev, tako pravi moskovski kongres, ni mogoče več spremeniti. Zato je treba s totalno vzgojo pričeti pri otroku. Torej komunistka Z. K., vrniti se bo treba v embrionalno stanje, če hočemo kdaj videti Moskvo... Totalna vzgoja je pričela s svojim deloyanjem že pred leti. Polastila se je najprej otroških vrtcev. Pazite, komunistka Z. K.! Otroka boli zob. Pregleda ga zobozdravnik: ne! Totalni vzgojitelj -sugestivno zašepeče: »Očka Stalin ti je odstranil bolečine!« V knjigi »Pripovedke za mladino« popisuje G. Zbinčev naslednjo zgodbo: Dvanajstletni Fedor dela na kolhozu. Pri delu se je ranil z rjastim Žebljem. Zastrup-ljenje krvi. visoke vročina, pljuč- nica. Ves trud zdravnikov je zaman. Fedor slabi iz dneva v dan. Bolničarka sedi vsa obupana na postelji mladega bolnika. Tedaj se vročični pogled Fedorja ustavi na medaljonu s Stalinovo sliko, ki ga nosi sestra na prsih. Stalin pogleda Fedorja. Od tega trenutka dalje je Fedor spet popolnoma zdrav. Take pripovedke pa niso ohranjene, komunistka Z. K., samo v mladinskih knjigah, sovjetski tisk stalno prinaša poročila o podobnih čudežih. Zakaj je postavil Stanislav Iverin svetovni rekord pri kopanju rude? Zato, ker je v svoji notranjosti zaslišal povelje Stalina! Zakaj so sovjetski športniki odnesli v Helsinkih toliko zlatih medalj? Zato, ker jim je moč dajal Stalin! Noben vrabec ne pade s strehe, če ni to Stalinova volja! Ne bo dolgo, ko bo mladi sovjetski naraščaj vse to tudi totalno verjel. Tudi ne bo dolgo, ko bodo v Sovjetiji za vedno izginile vse knjige, ki so v protislovju s totalno vzgojo. Mlad ruski totalni komunist bo verjel, da je človek — »homo sapiens« — dejansko sovjetski človek in da so vsi drugi ljudje, ki nosijo najrazličnejša i-mena, kakor Slovenci, Francozi, Angleži, Italijani, Nemci itd. zgolj spački pravega človeka. Seveda je ta nižja vrsta ljudi največji sovražnik dobrega sovjetskega človeka. Tako bo mlad ruski človek, ko bo zapuščal totalno vzgojo in prestopal v življenje, smrten sovražnik izvensovjetskega človeka. Posebno stališče bo totalno vzgojen Rus zavzemal — tako so sklenili totalni vzgojitelji v Moskvi nasproti narodom Vzhodnega bloka. V sovjetskem tisku najdemo čedalje jpogostejše nazive za Cehe, Poljake, Madžare, Bolgare itd., k: jih sovjetski tisk imenuje »pomočnike«. To bi bili potemtakem »pomočniški narodi«. Približno tako kakor so domače živali človeku v pomoč. Totalno vzgojen Rus bo nasproti ljudem Vzhodnega bloka seveda prijazno razpoložen, tako kakor je gospodar ljubezniv do svojega psa. Na ta način bo pogled na svet sovjetskega človeka do povsem jasen. Tri vrste živih bitij imamo na naši zemlji, bo odgovarjal totalno vzgojen Rus: sovjetskega človeka, domače živali in sovražnike. Mnogi zahodni politiki in državniki mislijo, da je mogoče odstraniti napetosti med Vzhodom in Zahodom brez vojne. Za svoje trditve navajajo več dokazov. Želeli bi. da bi imeli prav. Najtežje vprašanje pa bo totalno vzgojenemu Uusu urediti poglede na svet in iztrebiti sovraštvo, ki ga je n. pr. komunistka Z. K. krstila za ljubezen. V tem se je vsekakor »nabif-lala« nekaj totalne vzgoje. (Požvižg sofijskega pionirčka: »2ellmo tržaškim pionirjem, da bi bili kmalu srečni, kot smo mi!« bi si goreča rdeča tercijalka lahko izmislila pri kojpanju na slovenski obali in ne bi bilo za to treba tako dolge in drage vožnje na Vzhod. Saj končno tudi naša burja ustvarja globokoumne domislice, kar dovolj zgovorno priča Delo ob vsaki svoji številki. Ce pa že govorimo o sreči, bi mimogrede rekli, da je res velika sreča za nas Slovence, da imamo tako malo uporabnih propagandnih agentk, ki bi bile pripravljene za krožnik rdeče leče prodajati cvet naše svobodne mladine rdečim nasilnikom, da j?, njih ustvarjajo vohunske janičarje. Verujemo tudi, da jih bo v bodoče še manj. Ob začetku novega šolskega leta bodo komunistične pestunje spet pričele s svojim pridobitniškim pionirstvom. Letos verjetno že na podlagi sklepov moskovskega kongresa totalnih vzgojiteljev. Slovenske matere naj si dobro premislijo, komu zaupajo svoje o-troke! 'Zavedajo naj se, da tuja šola. pa naj jo vodi Rim ali Moskva, u-stvarja janičarje! Saj ne bo nobena nesreča, če1 se zaradi tega rdeče tercijalke ne bodo mogle več zastonj sprehajati po ljudskih demokracijah za nagrado, da so spet nekaj otrok iztrgale slovenski skupnosti.... Zato slovenski otroci v slovenski otroški vrtec in v slovensko šolo! V DEfllNll VABILO na zaključno prireditev dekliške kolonije v Devinu dne 31. avgusta 1952 ob 17. uri na prostem. Spored: 1) Pozdrav 2) Kje smo mi doma (deklam ) 3) Kozaški ples (pleše Anica Borjan iz Baletne šole SDD v Trstu) 4) Venček narodnih (zapoje dekliški zbor kolonije) 5) Pesniki domovini (zborna recitacija) 6) Zabavni duet (Čepar Renata in Col. Adrijana) 7) Po jezeru (ritmična vaja) 8) Narodne pesmi (poje dekliški zbor) 9) Ciganski ples (Anica Borjan) 10) »DUŠICA« (igrica). Po sporedu skupno petje in vesela zabava. * * * AKADEMIJA NA REPENTABRU Starše in prijatelje otrok mladinskega letovanja SDD na Repentabru vabimo na otroško prireditev ob zaključku kolonije. Na sporedu sta poleg petja in deklamacij še dva šaljiva prizora. Prireditev bo v nedeljo V. septembra 1952 ob 17. uri. Po prireditvi odpeljejo starši svoje otroke domov, ker se s tem dnem zaključi letošnje počitniško letovanje na Repentabru. Sredi sončnega raja Jz dek:lišk:e leolonije SDD v Devinu. Mamice, kolikor Vas je v Trstu in v vseh okoliških občinah, ki ste semkaj v Devin, v okrilje Slovenskega dobrodelnega društva poslale svoje najdražje! Dobro vemo, kako težko Vam je .bilo slovo, čeprav začasno. Čutimo, kako Vam utripa srce ob misli nanje, kako so Vam prazne izbe, okrog ognjišča, pred vsakim obedom. Kako nestrpno ste pričakovale prve pisemske pozdrav-j, prve, sveže novice. Kako Vas je ogrelo, ko sie čitale z nežno, morda celo otroško okorno pisavo na-črtane besede »Draga, zlata mamica!« Pa tistega sporočila o kopanju, o ciklamah, morda celo o kakih omletah, o izletih v bližnje slovenske vasi, o kraških dragah, o kinopredstavah, ki jim je vodstvo kolonije preskrbelo, o pravljicah, ki jim zvečer sklenejo veke in ki jih s tolikanj nesebično ljubeznijo pripovedujejo njihove nadzornice. Pa kaj premorejo pisma.... V soboto ste čule same glaske svojih miljenk. Kako napeto ste se zgrinjale okrog radijskih zvočnikov. Tam vmes, med žuborečim potočkom glasov, Mirand, Lučk. Zork, Ančk in drugih sladkih imen ste točno zaslutile in zaslišale tolikanj in neštetokrat sladka imena svojih dragih porednic. Ali Vas je prijelo? Kako sladko je življenje kljub vsem težavam, ko se srce napije opojne ljubezni svojega otroka! Kaj ne, svojemu otroku posvečate vso gorkoto svoje kr^i. Kaj pričakujemo od protestantou Tržaški Slovenci smo kot katoličani zelo širokogrudni do članov drugih veroizpovedi. To je sploh skupna lastnost vseh Tržačanov. Le s tem si lahko razlagamo dejstvo, da so se mogle v preteklosti v Trstu tako lepo razvijati židovska, grška pravoslavna in srbska pravoslavna cerkvena občina, v novejšem času pa tudi protestantizem. Židje, Grki in Srbi so mogli zavzeti tako odločen položaj v tržaški skupnosti, ker so s svojim splošnim udejstvovanjem, v glavnem pa na polju trgovine in gospodarstva, zelo koristili napredku našega mesta in njegovega prista-; niškega prometa. Protestantje, ki se niso mogli tako vkoreniniti med nami, ker so predstavljali za Katoliško cerkev neposrednejšo nevarnost kot ostali nekatoličani in nekrščani, so ostali po brezuspešnem reformacijskem poskusu v Trstu omejeni na zares brezpomemben pojav v našem javnem življenju. Protestantizem pa je po koncu vojne v Trstu nenadoma oživel s prihodom' številnih ameriških in britanskih protestantov v okviru članov in družin tržaških civilnih Tristoletnica cerhpe u IHačhovliah Preteklo nedeljo 24. avgusta je naša vasica proslavila 300-letn\eo odkar so naši pradedje postavili svojo cerkvico. Takrat je naša vas spadala še pod beneško vladavino; meja med Trstom in Benetkami je potekala tik za vasjo. Verni domačini so cerkvico v spomin na jubilejno tristoletnico lepo okrasili in zunanjost obnov* vili. K proslavi se je zbralo veliko število domačih in tujih gostov. Med njimi smo opazili kanonika č. g. dr. Ukmarja s številno duhovščino in tudi predsednika SDZ, g. dr. Josipa Agneletta. Po končani cerkveni slovesnosti so množice zasedle prijeten prostor pred cerkvijo, kjer so prireditelji izvajali lep in zelo pester spored. Nastop otroškega zbora iz Mačkovelj, jpod spretno taktirko g. Franca Fabrisa je odpel nekaj prav dobro ubranih pesmic. Pod istim vodstvom se je dobro odrezal tudi mešani cerkveni zbor iz Mačkovelj in odpel vrsto naštudiranih komadov. Zlasti obe narodni in Vodopivčev »Boter polž« so poslušalce navdušili. Zborna deklamacija »Pred tri sto leti« zasluži vso pohvalo tako pesniku kakor izvajalcem. Moderjeva recitacija ja bila učinkovita in prepričevalna. Prol. Sah je govoril o cerkvi in kulturi, nakar je nastopil moški zbor Iz Doline, ki je odpel, pod vodstvom g. Cvetka Marca, vrsto pesmi, nekatere kar dovršeno. Tu- di igra o izgubljenem sinu je bila dobro režirana, čeprav je v 'em času pretila ploha. Proslava je v vsakem oziru odlično uspela in g. župnemu upravitelju Janežiču, ki je verjetno nosil glavno breme prireditve, lahko samo čestitamo na lepem uspehu! Seja občinskega odbora za občino Oevin Nabrežina Na svoji zadnji seji z dne 25. t, m. je občinski odbor vzel v pretres škodo, ki so jo utrpeli lastniki posekanih zemljišč vzdolž obmejnega pasu med STO-jem in Jugoslavijo. Prizadeti lastniki lahko naslovijo prošnjo za morebitno odškodnino na našo občino. Nadalje je odbor sklenil, da st) bo zanimal za napeljavo telefonske napeljave v Mavhinje in Sempo-laj, da bi se na ta način omogoči>o brzo zvezo med posameznimi vasmi in Trstom. Glede dela ustanove S.E.L.A.D. je župan Terčon sporočil odboru da je kljub zmanjšanim fondom uspelo občinski upravi, zagotovili delo 69 delavcem za ves prihodnji mesec september. Končno je občinski odbor poveril tehničnemu uradu nalogo, na’j izdela proračun za popravo strehe občinskega doma, katera je že več let v zelo slabem in zanemarjenem staniu. in vojaških zasedbenih oblastev. Protestantska cerkev, ki je bila pred vojno — razen zelo redkih prilik — stalno zaprta, je skoro vsak vsak dan odprta in skoro vsak dan so v njej verske svečanosti. To oživljeno protestantsko delovanje v Trstu je imelo tudi nepričakovane posledice v medverskem pomenu, ker je omogočilo verske kulturne stike med protestanti in pravoslavci, ki so jih najrazličnejši vojni razlogi privedli v našo sredo. Vse to smo Tržačani mogli samo odobravati in celo pozdravljati. To protestantske! delovanje nfem doslej ni bilo v škodo, ne politično, ne narodnostno in ne versko. Vendar smo v zadnjem času o-pazili nekaj, o čemer moramo spregovoriti. Te naše besede so namenjene vsej naši javnosti na splošno, posebno pa tukajšnjim protestantom. Vsako soboto ob 19.30 — če se ne motimo — imajo v protestantski cerkvi za glavno pošto posebne verske svečanosti, namenjen" protestantski mladini. Med svečanostjo postavijo pred cerkvena vrata veliko zemljepisno podobo Italije, z »Venezio Giulic.;< seveda!, vključeno v primerno o-krašen ovalni okvir, okrog katerega čitaš gesla o njihovi protestantski organizaciji za Italijo, ki posveča posebno skrb mladini. Ko smo opazili to neokusno vinjeto na cerkvenih vratih, čeprav protestantskih, v službi cerkvene svečanosti in verske vzgoje mladine, smo#se .naravnost zgrozili. V času, ko so napori vseh pravih Tržačanov vprežen! v trdo borbo za svobodo in samostojnost Trsta, ti uganjajo nekateri brezvestni protestantski dušebrižnlki dokaj dvomljivo versko-politično propagando na tuj račun in robi prav gotovo ne v onostransko, še manj pa tostransko zveličanje. Tega ne bi smeli uganjati niti, ko bi skušali »reformirati« sinove naših demokrščanskih iredentistov! Tako nečedno versko - politično propagando pa razen tega uprizarjajo pri svečanostih namenjenih ameriški in britanski mladini v Trstu. Cemu? Tega zares ne moremo razumeti! Četrti nstečai za dobro vzdrževa-nie Meti in dobro pripravo vina Tržaška hranilnica, s sodelovanjem Področnega kmetijskega nad-zorništva, razpisuje IV. natečaj za dobro vzdrževanje kleti in dobro pripravo vina. 1) Natečaja se lahko udeležijo vsi trtorejci področja. Prošnje je treba nasloviti na Področno kmetijsko nodzorništvo - ulica Ghega št. 6 - tel. 86-73. 2) Kot pri prejšnjih natečajih, bodo pri dodeljevanju nagrad u-poštevali smotrnost, stanje prostorov, kako so isti in orodje držani, vrsto grozdja, čas trgatve, način predelave, hranjenje in kakovost proizvoda. 3) 300.000 lir, ki jih je stavila na razpolago Tržaška hranilnica, bodo tako razdelili: 1 prva nagrada v znesku 25.000 L 5 drugih nagrad v znesku 15.000 « 10 tretjih nagrad v znesku 10.000 » 20 četrtih nagrad v znesku 5.000 » 4) Od denarne nagrade bodo izključeni vsi tisti natečajniki, ki pri tem natečaju ne bodo prekoračili vrstnega reda lanskega tega razglasa, sestavila vrstni red natečajnikov. Proti odločitvi komisije ni možen nikak ugovor. Letos je v tržaški okolici mnogo sliv. Zlasti dobro se je glede tega odrezal Breg. Kmetovalci si pa s tako obilno letino sliv in drugega sadja ne morejo dosti pomagati, ker je njihova cena na trgu zelo nizka. Pravijo, da tarejo iste težave tudi kmetovalce na Goriškem, vendar, se ti morejo pomagati z drugimi poljskimi pridelki, ki jih njihova rodovitna zemlja nudi v izobilju. Naši poljski pridelki so pa nam po naravi skopo odmerjeni, zato nas vedno padec njihove cene močno prizadene. Prodajati sadje se nam torej letos zares ne izplača. Zato se s posredovanjem Demokracije obračamo na naše Kmetijsko nadzorništvo s prošnjo, naj poskrbi, da bi finančna oblastvu, znižala davek na žganjekuho. Vsem je verjetno znano, da plačujemo pri žganjekuhi eno vrsto davka za predelavo grozdja, mnogo višji davek pa za predelavo sUm in drugega sadja, češ da to sadje več izda kot grozdje. Prepričani smo, da ne bo naš poziv zaman. Oblastva naj uvidijo naše težave in naj nam priskočijo na pomoč. V tem primeru ne terjamo mnogo: znižajo naj nam samo davek za predelavo sliv in drugega sadja pri žganjekuhi. a ta stvorček, nežen do neoesne miline, Vam to ljubezen vrača sio tero. Med tem sončnim rajem, kjer letujejo Vaše hčerke, in Vašimi s.trbi polnimi domovi, kolikšna, globoka reka sončnih, ljubezenskih žarkov, ki se nevidno vs&k dan in ob vsaki uri in ob vsakem, spominu in ob sleherni misli pretakajo med Vami in Vašimi o-troki?! To nevidno reko sončnih žarkov, ki se spleta med Vašimi otroki in Vašimi ognjišči daleč tam v Trstu, in njegovi okolici, to jo čutimo tu, sredi naših otrok z njihovimi kodrčki, z bleskom sreče v njihovih očeh, z neutešljivim rajanjem na naših igralskih poljanah, sredi /a-lov pri kopanju, v obednici in končno v spalnicah. Marsikateri miljenček je prišel v Devin z izbirčnimi ustecami, pa se je po nekajdnevnem uporu s prelevil kakor v svetopisemskem ču> dežu. Poprej neštetih slaščic vajeni jezički se vržejo pri vsakem, obedu na zalogaje prave hrane, aa je krasota pogledati za mizo. Pa. da vidite red in tišino, ki zavladata na mig in mili pogled! Kakor vosek mehka je duša otroka za vsak -blagi, iz resnične ljubezni porojeni nauk in nasvet. Ne, naši otroci ne potrebujejo kazni, v srcu nosijo prirojeno nagnenje k dobremu, ki ga je treba le s topla besedo, z božajočim nasvetom, s srčno skrbjo obuditi. Kakšna radost se je raznesla med devinsko družinico, ko so nadzornice naznanile, da bo za zaključek prireditev. Pomislite: balet, ciganski ples, rajalne igre, narodne pesmice na tekočem traku in za zaključek nežna igrica z resničnimi škrati, gozdnimi zajčki, mo-drijančki in Dušico, ki jo je neusmiljeni trnek ranil do krvi in ki bi zanesljivo neozdravljivo umrla, da jo čudežni zdravnik v poslednjem hipu ne ozdravi in reši. Ali' hočete, drage mamice, zamuditi tako prireditev, kjer boste zrle svoje otročičke kot nedosežne igralke, baletke in pevke? In kjer oo treba na koncu predati se veselemu rajanju s celokupno devinsko dekliško kolonijo? Vaše male Vas pričakujejo v nedeljo 31. avgusta ob 16. uri v Devinu, da jih vidite čile na telescih, črne kakor zamorčke, in kaj bi šr dodajali.... Ena sama pesem jih oo!' S. Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu Dr. N. GIGLIA Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 fflizarji I kmetovalci V podjetniki « Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA Vlal« R S T Sonntno, 2 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VS AKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohištva Tel. 32 KR m I N Cormons prov. Gorica URARMA UL, ROMA 19 ZLAT arna VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH t LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.