ll 
Ornitolološki izlet v Beneško laguno 
Ornithological trip to the Venice 
Laguna 
• PADOVA 
ROVIGO 
• 
• 
TREVISO 
MESTRE • 
_, 
Aprila 1985 SITO bili 4 člani Društva 
za opazovanje in proučevanje ptic 
Sl ovenije na obisku v Benetkah. Od.zva-
li srro se povabi lu znarke, režiserke 
Radia Trst, ki je tuili poS<rbela,da 
srro pri šli v stik s sEk ci jo WWF (Sve-
tovni. sclad za varstvo narave) iz 
Mester blizu Benetk. Člani te sekcije 
se tkvarjajo predvsem z zaščito na-
ravnega ckolja BeneŠ<e lagune in ptic, 
ki tam živi jo. Stefane Borella, ab-
solvent za naravosl ovne vede v Padovi , 
nas je spremljal na ogled lagune. 
BeneŠ<a laguna j e pli tvi.na s peščenim 
dnom, ki je proti rrorju anejena z na-
sipi . V laguni se mešata rrorsca in 
slacka vcxla , ker se vanjo izliva mnogo 
rek iz Padsce nižine. BeneŠ<o laguro 
si predstavljajte kot si. stem bazenov, 
mlak , kanalov, otočkov, poraščenih z 
razstlinjem, na.sirov in si.pin. Tak 
pester ambi ent nuili veliko hrane, za to 
je laguna bogata z ži valS(imi.. vrstami. . 
Največ pa je ptic. Pozi.mi. se tu zbi-
rajo gosi. (10 .CX:O primerl<ov Anser an-
ser, A. albifrons, A. f abalis), race 
(nad 20 .CX:O primerkov 12 različnih 
vrst) , liS<e (30 .CXD primerl<ov), vse 
vrste roni rkov, žagarjev, ko:r:noranov , 
čapelj, scoraj vse vrste pobrežnikov, 
govna& in čiger , 7 vrst galebov i n 2 
vrsti slapnikov. Pozimi. redno prezi. -
muje 15 vrst ujed . Od ptic pe\k so 
najpogostejše trstnice, penice, cvr-
čalc::i. in kobiličarji. 
V BeneŠ<i laguni prezimuje približno 
150 vrst ptic, preseneča pa nas ni :zko 
število vrst ptic gnezdilk. Zili se, da 
so slabi pogoji za gnezdenj_e. Ptice 
nimajo mi.ru, ljudje jih preganjajo 
zaraili velikih odprtih ribogojnic; 
dežela je tuili vi seka industriali zi. -
rana, na kopnem bli zu lagune pa i zva-
ja jo intenzi. vro krreti jstvo, kjer ni 
prostora za živali . Ptice danes gne-
zili jo le v reckih odmaknjenih predelih 
ter na majhnih peščenih nasipih in 
otockih, razpršenih po laguni. Ob 
trstičju gnezdijo mali ponirEk P.ru-
ficoUis, mlakarica Anas platyr hynchos, 
reglja A. querquedula, žličarka A. cly-
peata, kreheljc A. crecca, zelena tu-
kalica GaUinula chfor opus in lisca 
Fulica atra . Znane so tri kolonije , kjer 
gnezdijo rjava čaplja Ar dea purpurea, 
kvakač Nyct icorax nycti corax in mala 
bela čaplja Egretta garzetta. Od. ujed 
gnezdita le rjavi Cir cus aerugi nosus 
in rročvi. rS(i lunj C. pygargus , od sov 
pa le mala uharica As i o o t us . Na nasi. -
pi. h po l aguni gnezdi jo rdečenogi. rnar-
ti nec Tri nga totanus, rolojnik Himan-
topus himan topus in srebrni galeb 
Larus argentatus v kolonijah. Za sa-
bljarko Recurvirostra avoset ta ne ve-
do , če še gnezdi . Od. pe\k so znana 
gnezda črrogla\ke Sy lvi a atri ccrpilla, 
žarretne penice S . melanocephala, plaši-· 
ce Remiz pendulinus , roljskega Alauda 
arvensi s in kratkoprstega škrjanca Ca-
landrella brachydactyla, srake Pica pica 
in sive vrane Corvus corone cornix. 
Naš spremljevalec nam ni vedel rovedati 
pogost.ros-ti gnezditev rosamezni h vrst, 
za veliko vrst ni vedel , če gnezdi jo 
ali ne. Njimva sekci ja WWF iz Mester 
se namreč predvsem lkvarja z ohranitvi -
jo naravnega ckolja v laguni, ker je 
na tem µxiročju predvidena industrij-
~a cona. Bori jo se za ustamvi tev 
parka, ki bi zajema.l del lagune , in 
teko bi. laij<o ptice vsaj na nekaterih 
predelih v mi. ru gnezdi le . Nihče i z te 
sEkci je se ne lkvarja s rosarneznimi