190
Listek.
Ko bi ne bilo Zoisa, ne bilo bi ni Vodnika, ni Kopitarja. To kažejo ne le Zoisova pisma, ampak tudi Kopitarjeva, shranjena v Erbergovem arhivu. Kakor vidimo iz teh; deloma priobčenih pisem, opozorila sta po priporočbi Zoisovi Erberg in grof Hohenwart dvorne kroge na našega učenjaka in po njiju priporočilu je podelil cesar Jarneju Kopitarju službo v dvorni knjižnici. V velikih skrbeli je bil Kopitar zarad stanovanja. Da ne bi ga nikdo motil pri študijah, želel je najeti mirno in prostorno sobo v kakem samostanu. Posrečilo se mu je dobiti stanovanje v nekdanji meščanski bolnici, kjer je prebival do svoje smrti.
—   Obžalovati je, da ni v Zoisovi ostalini listov, katere so mu dopisovali znanci, učenjaki, državniki in drugi odličnjaki. Iz neke postranske opazke v omenjeni listovni zbirki zvemo, da je Zois navadno sezigal liste svojih dopisovateljev, zato se ve' malo o njegovi korespondenciji. — Naposled je razkazoval g. Deschmann dva železna kriva keltska meča iz prarimske dobe. Jednega so izkopali okoli 1. 1830. na Volarjevem barji, druzega so našli jeseni 1. 1888. v pogorišči blizu Mokronoga z lepo kovano verižico, ki je služila za privez. Po razpravi, katero je 1. 1888. o jednako skrivljenih mečih priobčil dr. Moric Hoernes v poročilih dunajske antropološke družbe, spadata oba meča v takozvano la tene-sko dobo.                                                                                                           Kaspret.
Listnica. C. g. J. C. v B. — Sit, ut est, aut non sit — tudi nam velja o našem leposlovnem stališči. In Vi ste menda res mislili, da se bomo pepelUi! Verujte nam, ne moremo in ne smemo Vas ubogati. Vam in Vašim strogim somišljenikom se Turge-njev, Tolstoj, Voltaire, Goethe, — e tutti   quanti — da z Vami   in   po Vaše   govorimo
—  ne zde leposlovni pisatelji, — oni ne vedo, kaj je lepo, in kaj je pravo, ker so — brezverci! To načelo Vam je prava zlatarska oslica, na kateri izkušate in ocenjate duševne velikane. V tem oziru ne moremo za Vami. Vprašamo Vas, kakšen bi bil Shakespeare v svitu najnovejše goriške modrosti? Vi tudi ne veste, kaj je »trivijalno«. Blagor Vam; a bodite za to hvaležni, in ne rabite izrazov, katerih pojem Vam je neznan; Gorazd se Vam smehlja raz svoje vzvišeno stališče in zbog širokega obzorja, katero so mu dale temeljite študije in dobro, za vse, kar je lepo, vneto srce. Le pomislite: Zoili ginejo, Ho-meri ostajajo! Pa še nekaj! Vas je užalila tiskana beseda »far«. Ali ne veste, da je psovka le tedaj psovka, kadar jo rodi in spremlja animus injuriandi ? Ali mislite, da bodo čitaje v kaki povesti besedo: »skrije«, vsi p. t. škrijci odrveneli, da jim bo, kakor Vam po svojem izvestji »zavrela krv do zadnje srage (sic!) ob enem po vseh žilah«? Gotovo ne ! Kersnik je realist, on riše ljudi take, kakeršni so, a ne, kakeršni bi morali biti v naši domišljiji ali po uku tega ali onega; zatorej tudi pijanemu ranocelniku Stupi, katerega rabi v okviru svoje povesti, ne more na jezik pokladati moraličnih propovedij, katerih Stupa ni zmožen. Končno pa Vas prosimo: Varujte si svoje stališče in širite si svoje obzorje in ako Vam pač neče biti »vodnik srce"«, potem Vam bodi vsaj sv. Avguštin: »In omnibus caritas!« Sicer pa prebirajte »Rimskega katolika«, pa ne kar tako tja v jeden dan, ampak s kritičnim očesom, kakor ste do sedaj — nas! Tako bo vsem in za vse prav!
»G o spodi čin a.« Zakaj se skrivate za ženskim korelkom, ko Vam brki molž izpod njega ? Nič interesantnejši niste radi tega, kajti zanimivi ste že dovolj, ako Vas sodimo po Vaši pesmi; »Tako je na sveti«. Pripovedujete v desetih kiticah, kako Vas je svaril »očka, mož prebister«, ne hoditi v krčmo; a Vi ste navzlic temu zašli tja, pili vino in »kramoljali s krčmarice hčerko, mladozorno deklico«. Govorila sta o dolgem času, o mrzlem vremeni, in kako je ona, — morda tudi Vi, — še nedavno v šolo hodila. »V tem se je,« — tako pojete — »stvorila vražja noč«. Tu se posebno razlikujete od ogromne večine poetov, kajti skoro vsem je noč — mehka, ljubka, vabljiva, zapeljiva,
Listek.
tat
čarobna; — a Vam je »vražja« ! Morda Vas naudaja poetična slutnja, da pride še kaj vražjega nocoj na Vas. »S čudnoj težoj ve nogah« se napotite domov in »skrivše v postelj se« namerjate »omočenost prespati«. Toda Vaš očka, kateremu brez ugovora i mi priznavamo, daje »mož prebister«, Vas je »zazrl« prihajajočega »z mračnoj, vinjeno j glavoj«. Sedaj se prične prizor, katerega ste poetično  slutili o vražji noči:
»Ni premišljal   dolgo časa:
Kol je zgrabil  hud in mrk,
In namazal in nabil me
Prav trdo je — mačij brk!« kar Vam  z ozirom na to pesem   prav   od   srca privoščimo,   dasi   nam   ta grozni  »mačij brk«  ni prav umljiv.    In Vi ste tudi — zadovoljni; kajti poslednja kitica slove:
»Tak je v sveti:   Nič ne prejde
Nikedar brez bolečin,
A ostane za veseljem
Nam samo sladLk spomin!« Mi želimo, da bi Vam ta   sladak   spomin   na očetov kol in njegovo mazilo še prav dolgo ostal v spominu,   zlasti   pa se   ponavljal prav živo vselej, kadar boste se-zali po peresi,   da  bi napisali zopet kako pesem.
G. A. K. v Lj. Druzega nismo nameravali, nego opozoriti Vas na dvoumnost one pesmi. Sicer nas je pa Vaše pismo jako razveselilo in da vidite, kako smo pravični in nepristranski, ustregli smo Vam že danes.
G.....stud. phil. na D.   Čestitamo Vam, da imate ljubico,  ki je  vzor pohlev-
nosti in potrpežljivosti. Nič ne de", ako Vas na drugi strani malo zanemarja. Vi pojete namreč:
»Ne pišeš nikoli,  ne odgovoriš,
Če   sto   tudi pisem od  mene dobiš!«
Kaj  de to, ako ji pa morate takoj  podpisati  nastopno izpričalo: »Okaral, okaral te bodem hudo, Za spravo  pa  gor ki   poljubi  bod6.«
Ta deklica mora biti pravi biser, zatorej Vam svetujemo, ne pišite ji več — sto pisem, ampak kregajte jo sleharni dan; potem boste imelj dvojen dobiček: prihranite si poštne znamke — ioo pisem a 5 kr. = 5 gld. — in če so »loco D.« 100 pisem a 3 kr. = 3 gld. — kar je študentu vsekako kapital, in drugič: poljubi so Vam gotovi. Vender pa se bojimo, da nas ne boste ubogali, kajti zdite se nam nenasitnim; le čujte svoje besede:
»Le ti si nebesa (sic!) mi, sreča in raj; Govori,  —  prikimaj,  — pritrdi!  —«
Prvič hočete imeti »nebesa in raj« vse zajedno, drugič Vam pa nikdar ni dovolj, kar stori Vaša ljuba. Koliko je srečno ali nesrečno zaljubljenih, ki so takoj v »nebesih in v raji«, ako ljubica le reče: »Dk«'; Vam pa mora prvič »govoriti«, potem še »prikimati« in tretjič še »pritrditi«; — kako, — nam seveda ni znano Ta deklica se nam smili in bojimo se, da tudi najhujše muke ni obvarovana — bojimo se, da ji berete svoje pesmi.   Gospod,   milost!
G. M O. v Lj. Ne zamerite, da Vam tu odgovarjamo; ni možno drugače. Dve pesmi smo porabili in prosimo, da nam prilično še kaj pošljete v presojo; pa ne samo lirično-erotičnih stvarij, teh imamo v izobilji; poskusite se nekoliko v epiki.
192                                                                  Listek.
G. I v s n o v i č. Vam velja isto ! Obeh gg. dopisovalcev smo prav veseli, kajti toplega čuta za poezijo in moči, obliko zmagovati, Vama nihče ne more odrekati. Prosimo torej na svidenje!
G. A. K. S-n. Nobena treh poslanih pesmij ni zrela, in nobena nima izvirne misli. Tisti »prazni čoln«, ki priplava po vodi, je zarad tega, da se (žalibog brezplačno !) vozijo v njem svetobolni poetje, že tako obrabljen in trhel, da samo še želimo, naj bi se vender enkrat, če tudi s kakim osladno-mehko golčečim pesnikom vred, za vse veke —  potopil.    Omenjeno knjigo poezij smo dobili, toda čitali je še nismo.   Prihodnjič!
G. J. K. »Zenitna ponudba* ne ustreza zahtevam dobre povesti. Izmed pesmij morda jedno ali dve.    Tako pa nikar več ne ubirajte strun, kakor n. pr.-
»Oj, kakšna pač mora biti Dekle, ki ljubiš jo tako, Da več brez  nje ne  moreš žiti, Da gasue ti za njo oko'«
»Ah,' če le vediti želite,
Kakov je angelj mili to,
Srce iz prsi j mi vzemite —
Tam sliko najdete zvesto!« Tega pač ne bomo storili, kajti utegnilo bi se v tem slučaji ugibati, da se je grozni »Jak, ki trebuhe para«, preselil iz Londona v Ljubljano. In — čemu bi Vam srce trgali iz života? Kaj velja, koliko stavite, da dobimo sliko lehko pri fotografu, samo povejte, kateremu najbliže stanuje »Vaš angelj«. Drugod pa pravite, da nimate »lastnih vrat«, ter hočete menda s tem povedati, da ste revež; a vender nosite »prstan zlat«. In zakaj ? Kako je to prišlo ?
»Oj vsem, oj vsem bi odgovoril,
A srce me preveč teži,
Sem zlatom si je otovoril,
Prodal za prstan sem je nji!«
To je nekaj novega,  originalnega:   deva, ki si srca z zlatimi prstani kupuje! Na robe se je to že culo ; a mož, ki   proda srce za zlat prstan ?    Pojdite,   pojdite in ne pojte tako, pa  »Sentimentalca«  čitajte v prih. številki. Bog Vas živi!
G. A. L. v R. Računa o prejeti naročnini Vam ne moremo poslati; saj Vam ga nadomestuje poštno-prejemni list. — G. F. K. c. kr. p. u. v T.: Za lansko leto še 2 gld. 3o kr. — G. dr. S. P. v T. Lani smo prejeli samo 2 gld. 30 kr., zatorej prosimo še 2 gld. 30 kr. za 1. 1888. — G. J. V—k v O. Vaša naročnina je plačana do konca junija t. 1. — G J. M. S Owatonna, Min. Prejeli smo za nakaznico 10 gld., poravnali dolg ter zapisali na račun t. 1. 4 gld. 40 kr. — G. V. K—r v Lj. Poslane narodne pesmi izročimo g. dr. K. Št— u.  —
„Ljubljanski Zvon"
izhaja   po  4 pole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot  na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta  1 gld.  15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,  15.
Tiska  »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.