Novo mesto, 28. oktobru 1955 CENA tC mt Štev. 43 L*to 6 LastiuKS in utda>aieij:: Okrajna odbora SZDL. Kočevje 1« ,v>>o mesto. ;,ii.;ju trs&k (jetck - Urejuj« ureduiitj od lio i. — OdproTornj uredoik Tom (Joioik. - Tiska Tiskarna »Slove«, tkeš* p*ro£oT«lca,< r Ljubljani, predstavnik Franc PI«*eL — v*ediu3tv«> ia upravo: Novo mesto Cesta komandanta Staseta 2> — Po**l predal 84. - Telefon uredništva in oprave i2J. - Teko&i s»C>iii pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna Dnrn^ninn /nn^o 4«'l din polletnn 240 dio talrtlfttM 130 rtnj tokmOVM&ja v odbojki in košarki na Loki ob 13. uri: Avtobusni KD Dušan Jereb v Domu ljudske prosvete kopališču poklonila padlim tova-1 rišem. Topel spomin pa je velja! predvsem vsem tisuim, katerih grobovi so razsuti ipo vsej Suhi krajini, Notranjski, Krimu jn drugod, kjer se je VIII. brigada borila za svobodo. Nadvse prisrčen je bil sprejem brigade v soboto popoldne na trgu v Toplicah, kjer je bila 11. septembra, 1943 ustanovljen« Godba LM iz Ljubljane je igrala partizanske koračnice, ljudje pa so vzklikali partizanom, ki so se po toliko ietih spet zbrali na zgodovinskem kraju brigade. Pozdravil jiih je prvoborec Tone Strniša ■in mladina s cvetjem. Na slavnostni akademiji v dvorani zadružnega doma je bilo kakor nekdaj na partizanskih mitingih: premalo iprostora, obilo zdravega smeha in dobre volje, ognjevite pesmi Invalidskega pevskega zbora in recitacije Jožeta Tirana. Na prijetnem družabnem večeru je nato tekla beseda in se odvijal spomni kakor na filmskem traku. Krasen jesenski dan je v nedeljo še dvignil slavnostno razpoloženje v Toplicah. Domala tako je bilo kakoir na velikem srečanju slovenskih brigad septembra 1952, le da je bilo vse v manjšem .obsegu. Trg pred zdraviliškim do mom je bil poln ljudi iz Toplic, Poljanske doline, Novega mesrn, Straže in drugih krajev, kj so ob desetih s ploskanjem in vzklika-nijem pozdravtili prihod brigade ipred slavnostno tribuno. Tu so bili zbrani: član Izvršnega korrol teja CK ZKS Janez Hribar, na rodni heroji Jože Borštnar, Stane Semič - Daki, Jože Klanjšek ■ Vasja, Peter Stante - Skala, ge neral Savo Vukelič, ljudska po slanca Avgust Jazbinšek - Iko in Viktor Zupančič, predstavniki občinskega ljudskega odbora Straža—Toplice, šra-iA brigade in drugi. Komanda-.-brigade podpol-kovn.k Jože O/bok je strumno raportiraJ tovarišu Jožetu Bor-šrnarju, nakar sta obšla brigado. O borbah Levstikove brigade, o njeni zgodovini je govoril njen nekdanji komisar Janez Perovšck - Pclko. Za njim je o letih NOB ■ socialistični graditvi nove Jugoslavije govoril Janez Hiriibair, v imenu Dolenjske pa je pozdravil borce ljudski poslanec Viktor Zupančič. Jože Klanjšek - Vasja je pozdravi! Lestikovce v imenu Glavnega odbora Zveze borcev. Nato je Vladimir Šenk - Gaber odkril na steni Zdraviliškega doma spominsko ploščo, prevzel pa jo je v varstvo Franc Markovič v imenu občine. Brigada je naro ■poslala pozdrave in čestitke predsedniku republike maršalu Titu, Mihi Marinku, Borisu Kraigherju in predsedniku G O Zveze borcev Ivanu Mačku - Matiji. S skupnim kosilom je bilo slavje zaključeno, v prijetni družbi"s Številnimi go st! in Topličani pa so borci pose' deli do poznih popoldanskih ur in z najlep^mi vtisi zapustili prijazno Dolenjsko. litičnega, gospodarskega In kulturnega središča velikega dela Dolenjske. Na gospodarskem področju sicer niso bili zgrajeni kakšni posebno veliki novi objekti, bili pa so postavljeni temelji industrijske izgradnje. Bilo je ustanovljeno lepo število novih podjetij, nekatera manjša pa so se razvila v večje tovarne in obrate: Novoteks, Kremen, Novoles, Industrija perila, Agroservis, Industrija obutve, Zadružna mlekarna itd., ki niso pomembni samo za gospodarski razvoj mesta, temveč tudi širše okolice. V ostalih gospodarskih panogah je ravno tako očiten krepak razvoj, zlasti še gradbeništvu, obrtništvu, prometu, trgovini in gostinstvu. To nam med drugim potrjuje zaposlenost prebivalstva Novega mesta in okolice. Leta 1945 je bilo zaposlenih 1783 ljudi, letos pa, na celotnem področju gospodarske dejavnosti, že 6.224. Vzporedno z razvojem gospodarstva se je krepko razvijala t---'" prosvetna, kulturna, zdravstvena in ostala družbena dejavnost. Obnovljeni sta osnovna šola in gimnazija, ustanovljeno učiteljišče pa vajeniška in trgovska šola, mesto je dobilo Dolenjski muzej, Studijsko knjižnico, novo kopališče, športna igrišča itd. Obnovljena je bila bolnišnica in na novo rgrajen moderni, posebni oddelek za pljučne bolezni. V obnovljeni stari gimnaziji so urejeni novi prostori za zdravstveni dom in podobno. Mesto je pridobilo tudi na svojem vnanjem videzu. Na ru-ševh..ih so zrasle nove stavbe, tlakovane so ulice, urejen je Glavni trg, v gradnji oz. veliki obnovi je vodovod, čedalje več je novih nasadov, čez Krko pa sta bila postavljena mostova v Ragov log in v Kandijo. Sadovi tega vidnega napredka, ki je plod dela in truda vseh delovnih ljudi mesta in pomoči ljudske oblasti okraja in republike, pa prinašajo s seboj nove probleme. Posebno je to občutno ob ustanovitvi povečane občine in ob nalogah nadaljnjega gospodarskega razvoja. Te probleme bomo morali reševati postopoma. Predvsem bo treba najti sredstva za stanovanjsko izgradnjo, kajti pomanjkanje stanovanj postaja resna ovira v celotnem družbenem ln gospodarskem razvoju mesta in okolice. Te težke zadeve nikakor ne bo mogel rešiti občinski ljudski odbor sam, temveč ga morajo pomagati reševati tudi vse ustanove, zavodi in gospodarske organizacije, ki jim mora biti to poleg dviga proizvodnje prva skrb. V zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarstva v naši občini se moramo zavedati, da si spričo pravilnega razvoja celotnega moremo obetati gradnje novih, večjih industrijskih objektov, pač pa moramo posvetiti vso skrb razvoju že obstoječih industrijskih, obrtnih in ostalih gospodarskih podjetij. Združitev mesta z okoliškimi občinami nujno terja hitrejši in večji razvoj kmetijske proizvodnje. Le-ta mora biti sposobna zadovoljiti naraščajoče potrebe mesta. To pa bo mogoče doseči le, če bomo v kmetijstvu uporabljali dobra semena in primerna gnojila, Če bomo zati- rali rastlinske škodljivce, organizirali dobro veterinarsko službo, redili priznano pasemsko živino in skrbeli za dobro krmo. Usmerjevalci in pobudniki takega naprednega kmetijstva naj b' lo kmetijske zadruge s svojimi odseki ter zadružna in državna "kmetijska posestva, Ce hočemo to doseči, pa je tudi potrebno, da se kmetovalci pouči- jo o naprednem deln v kmečki proizvodnji. Kmečka mladina mora zato bolj kakor doslej obiskovati kmetijske šole ln tečaje. V okoliških krajih pa bo treba poleg kmetijske proizvodnje skrbeti še za razvoj obrtnih podjetij, če so le pogoji dani. Nadaljevati bo treba z elektrifikacijo in gradnjo ostalih komunalnih naprav ter skrbeti za nadaljnji kulturni, prosvetni in zdravstveni razvoj. Pri tem pa bomo morali zbrati čimveč lastnih sredstev in jih vložiti v napredek teh krajev. Ob praznovanju desete obletnice osvoboditve in občinskega praznika čestita občinski ljudski odbor vsem prebivalcem mesta in občine. Vložimo vse sile za nadaljnji razvoj socialistične graditve naše občine v okviru dolenjske skupnosti komun! Se bolj kakor doslej je treba poskrbeti, da bo čim več državljanov sodelovalo pri družbenem upravljanju občine in se aktivno udejstvpvalo v delavskih svetih, upravnih odborih, v svetih in komisijah pri občinskem ln okrajnem ljudskem odboru, v krajevnih odborih, v Socialistični zvezi delovnih ljudi in ostalih političnih ter družbenih organizacijah. Le tako bomo dosegli zaželene uspehe pri bodočem delu, hkrati pa bomo s toplim spominom počastili tovariše, ki so padli za našo svobodo in katerih veliko delo nadaljujemo! Izšli sta druga in tretja številka »NIŠE SKUPNOSTI« Predsedstvo zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je začelo izdaiati svoje glasilo »NAŠA SKUPNOST«, katerega 2. in 3. številka sta te dni izšli. Časopis je pisan izredno poljudno, pregledno, je poln zaninimivih člankov, vesti in beležk s področja gospodarstva, zadružništva, komunalnih vprašanj, družbenega upravljanja, kmetijstva itd. Kdorkoli se hoče gospodarsko Izobraževati in pravilno obveščati delovne ljudi o našem razvoju, ne bo mo- V nedeljo: DINAMO (Zagreb) v Črnomlju! Ljubiteljem nogometa v Črnomlju in Beli krajini se obeta v nedeljo, 30. oktobra 1955, popoldne ob 14. url svojevrsten užitek: črnomaljski nogometaši bodo Igrali s članom prve zvezne nogometne lige, z znanim moštvom DINAMA iz Zagreba. Predtekma: mladinci Črnomelj : PapirnlCar Ljubljana. Na gostovanje zveznega ligaša opozarjamo vse prijatelje zelenega polja v Beli krailnl ln ostali Dolenjski! Ne zamudite redke pri ložnostl in si oglejte zanimivo našega, gospodarstva v državi ne srečanje. Hnkol zaostala, nerazvita občina, dane? upravno, gospodarsko m kulturno središče Dolenjske gel shajati brez tega zanimivega časopisa. Boljšega priročnika si ne more želeti noben delavec in nameščenec, posebno pa bo list priročen in potreben članom delavskih svetov in upravnih odborov, članom KZ in njihovih odborov, vsem članom ljudskih odborov,' članom Zveze komunistov, sindikalnih vodstev in aktivistom Socialistične zveze. Poleg tega, da je list obširen in nadvse poljuden, vsebinsko pa izredno bogat — bralci ga že zdaj ocenjujejo kot pravi leksikon tekočih podatkov o našem gospodarstvu in družbenem upravljanju — je še zelo poceni: letna naročnina znaša le 250 din, do kraja tega leta pa le 80 din, Naročite si ga lahko na naslov: Uprava »Naše skupnofti« — Ljubljana., Ul. Toneta Tomšiča 5-11, Za slovensko izdajo »Naše skupnosti« je sestavljen poseben uredniški odbor, v katerem so ' ing. Ivo Klemenčič, Vasja Kogej, ing. Viktor Kotnik In Mile Smolinskv, predsednik uredniškega odbora za Slovenijo pa je ing. Pavle Zaucer. Ko ob proslavljanju občinskega praznika pregledujemo gospodarsko dejavnost Novega mesta od osvoboditve do danes, lahko ugotovim o znaten in viden napredek v vseh panogah. Naslednje vrstice naj orišejo glavne značilnosti povojnega razvoja gospodarstva Novega mesta, čeprav nam zaradi omeje nega prostora na tem mestu ni mogoče objaviti celokupn cga pregleda s tega področja. Danes je v Novem mestu 7S podjetij ln gospodarskih organizacij državnega sektorja, poleg teh pa še 207 obrtnih in 3.c. gostinskih privatnih obratov, v katerih je zaposlenih 4889 prebivalcev iz novomeške občine V teh podjetjih pa je dobilo zaposlitev .še 1200 prebivalcev iz rir>i(j!h dolenlskih k^ai^v Vrednost celokupne proizvodnih ' go«|' dpi ■-■•.h ■ r <> Novega mesta znaša letno nad 6 mi.i;arti dinarjev in je povprečni narodni dohodek na prebivalca 76.500 din, kar je precej več od ostalega okrajnega pov- prečja. V preteklem desetletju na področju občine niso bili /■.grajeni kakšni večji tovarniški objekti. Za to je manjkalo energetskih virov in osnovnih surovin za tako industrijo. Navzlic temu pa se je gospodarska moč občine razvijala iz leta v leto bolj, zlasti z razvojem manjših podjetij, obrti, gradbeništva, prometa itd. Ze število zaposlenih nam dale delno sliko razvoja gospo-iarske dejavnosti. V posameznih panogah je število delavcev , in nameščencev naraščalo tako- I le: v industriji v gozdarstvu v gradnjh v prometu v trgovin: v o-hr'niltvn v komunalni dejavno.it! * od 91 v letu 1945 na 1335 v letu 1955 od 281 v letu 1945 na 411 v letu 1955 od 31 v letu 194« na 996 v letu 19 v5 od 2C8 v letu 1945 na 1077 v letu 1956 cd 263 v letu 1945 na 763 v letu 1956 od 897 v letu 1945 na 1664 v letu 1955 od 12 v letu 1945 na 88 v letu 1955 Gospodarski razvoj v preteklih desetih letih razumljivo ni lil enakomeren. Prva let- ne v vojni opustošeno gospodarstvo in akrDelo za osnovno vz- drževanje komunikacij. ZadnJ; eta pa se je začela razvijati nenehna rnst na vseh gospodar-klh področjih. Tudi danes to azvoj v mestu še ni dokončno utrjen. V gradnji Je več indu- strijskih objektov, pripravlja pa se tudi povečan obseg proizvodnje v skoraj vseh sedanjih obratih. Uspehi prizadevanj In dela zadnjih let bodo zato v celoti vidni šele čez nekaj let. Celoten razvoj gospodarstva, v letih 1945—1955, ki se najbol odraža v ustvarjanju narodnega dohodka in čedalje večjenn številu zaposlenih, je bil omogočen z investicijami iz okraj- nega proračuna, okrajnega kre Htnega sklada in z različnim republiškimi krediti in pomoč-jo.zadnja leta pa tudi iz repu-oliških kreditov pomoči nerazvitim področjem. V povojnih le-Mh je bila vložena v razvoj gospodarstva in družbene ravni v mestu približno ena milijarda dinarjev. (Nadaljevanje na 8. str.) Riža bo dovolj Gospodarstveniki računajo, da bo v letu 1955-56 na razpolago potrošnikom dovolj riža, kateremu bo padla cena na pribl. 110 din za kg. Od domačega pridelka bo na trgu pribl. 16.000 ton riža, uvozili pa smo ga o8.900 ton, medtem ko znaša stara zaloga 7000 ton. VREME za čas od 28. okt. do 6. nov. V zadnjih dneh oktobra 1—2 dni padavine, prve dni novembra 2—4 dni suho, lepo vreme. Približno od 4. novembra dalje močno deževje, ki bo pozneje najbrž predlo v sneg. ^ /n /-\ ^ K 29. OKTOBRU — OBČINSKEMU PRAZNIKU NOVEGA MESTA ČESTITAJO VSEM OBČANOM Občinski ljudski odbor Novo mesto Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor Zveze borcev in UR0J Občinski sindikalni svet ■/ desetem letu svobode naj velja naS spomin Se posebej vsem, ki so žrtvovali življenja za našo lepšo prihodnost! Mestna hranilnica v Novem mestu je lani slavila svojo 60-letnicov saj jo je ustanovil občinski odbor že leta 1894. 2e v prvem letu je imela 67.825 foldinarjev vlog, 85 dolžnikov in 225 gold. čistega dobička. Leta 1906 je imela že 3 milijone kron hranilnih vlog, 1550 dolžnikov, 18.700 K čistega dobička in nad 151.900 K rezerve. Leta 1953 je LO MO Novo mesto na splošno željo spet obnovil delo Mestne hranilnice, ki se je ob koncu 1954 preselila v lastno stavbo na Trdinovi cesti (glej sliko). — Medtem ko je imela Mestna hranilnica konec septembra 1953 devetsto tisoč din hranilnih vlog, so vloge v prvi polovici letošnjega leta narasle že na več ko 25 milijonov dinarjev. Mestni denarni zavod uživa čedalje večje zaupanje kmetov, obrtnikov in ostalih delovnih ljudi Novega mesta in Dolenjske. Zavarujmo sebe, imetje, živino in pridelke! Se vedno je veliko kmetov, ki nimajo zavarovanih svoijih poslopij proti požaru. Dan za dnem beremo o tem v časopisih. Tam je užgala strela, drugje lo zažgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami, nekje spet je nastal požar iz drugm vzrokov. Škoda je vedno velika. Ob vsakem požaru pa najprej vprašamo, če je bil oško-dov?rec zavarovan. Z žalostjo večkrat ugotavljamo, da ali sploh ni bil ali pa premalo. Kam se bo prizadeti obrnil za pomoč? Prav gctovo na družbo, le ta tu u lahko pomaga. Pri tem pa marsikdo pazahlja, da je tud: Državni zavarovalni zavod družbena, to je državna ustanova, do katere pa :majo taki posamezniki vse premalo zaupanja, dokler jih ne spametuje nesreča, pa takrat je že prepozno. So pa rudi Še posamezniki, ki pričepe* ujajo, čel kaj boš plačeval zavarovalnino, sai tako ne bos nč dobil, škoda denarja in podobno. Nasedanje Kmetijska zadruga v Kostanjevici sredi dela Pred občinskim praznikom naSe občine smo se oglasili tudi v Kmetijski zadrugi v Kostanjevici, kj je sredi največjega dela. Pogovorili smo se z upravnim odborom in ostalim delovnim kolektivom o težavah ln uspehih, ki jih zadruga ima. Kmetijska zadruga v Kostanjevici skuša biti kolikor mogoče vsestranska, zato zajema pod svoje okrilje naslednje oddelke: polj edelskosemenski odsek, vinogradniško - sadjarski, čebelarski, transportni, odkupni in hranilno-kreditni odsek. Ima tudi mesn:co, trgovino, opekarno* ter k:n;:dvo-rano oziroma zadružni dom, ki mu nekateri pravijo tudi Dom kulture, ker je namenjen izključno kulturno-prosvetnim prireditvam. Marsikdaj naletimo na primere, ko imajo K2 naštetih veliko odsekov, toda samo naštetih in nič več. V tej zadrugi ni tako. Vsi odseki so delavni in Izvršujejo svojo nalogo v. celoti. Jasno je, da kljub naporom ne morejo vsi tako uspevati kot bi lahko, 6e bi bili dani vsi pogoji, ki so za u^peh posameznega odseka neizogibno potrebni. Najmočnejši med odseki je vsekakor odkupni, ki doseza zadovoljiv finančni uspeh, s čimer je zadrugi daha možnost, da iz tako ustvarjenih finančnih sredstev prispeva velike zneske kmetijsko pospeševalnim odsekom, oziroma pospeševanju kmetijstva sploh. Zadruga je začela poslovati 1945. leta brez lastnih sredstev. Letos praznuje torej Jubilejno leto. V svojem 10-letnem delovanju je dosegla tolikšen gospodarski napredek, da Ima danes lastno stavbo, razne kmetijske stroje v vrednosti 8,720.000 dinarjev. Poleg tega je zgradila reprezentativni zadružni dom, vreden 16,105.000 dinarjev. Skupna vrednost osnovnih sredstev znaša 24,825 000 din. V svojem desetletnem delovanju Je KZ Drlspevala torej velike zneske tudi za kulturo, saj je dala osnovo kulturnemu lzživ-ljamju v na£em mestu morda za sto let in več. Zadružni dom ima krasno dvorano, v kateri so redne kinopredstave ln številne prireditve tukajšnjega Kulturno-umetniškega društva. Poleg tega Je še takolmenovana sejna soba I krližnlco in čitalnico, kjer j* na razpolago domala vsa periodika, to je revije in Časniki. V prvem* nadstropju je poleg tega velik paviljon, ki je namenjen za razne ustanove — doslej so bile že tri, v bodoče pa bodo še bolj pogoste. Neprecenljiv delež pa ima KZ Kostanjevica tudi pri elektrifikaciji vasi. saj je njen prispevek v letu 1953 znašal na primer 1,700.000 din, za cesto Kostanjevica— Ržišče je dala 300.000, za regulacijo • hudournika Orehovec pa 18.000 dinarjev. Prav tako so se odrezali pri odmeri prispevka za razna kmetijsko-pospesevalna dela — popust pri umetnih gnojilih, nabava semenskega blaga, nabava plemenske živine, traktorskih u-slugah. škropljenje sadnega drevja, zatiranje koloradskega hrošča, nabava kmetijskih strojev, znižanje cen zaščitnim sredstvom Itd., za kar so dali okoli 3 milijone dinarjev. Skupaj je torej KZ poleg nabave svojih osnovnih sredstev — kakor je že omenjeno — prispevala še 5.C18.000 dinarjev za pospeševanje kmetijstva. Kmetijska zadruga Kostanjevica združuje • 384 članov-gospod*arjev, kar priča, da Je že dobLla potrebno zaupanje med ljudmi. Iri ob koncu še pogled v bodočnost! Sedaj, ko se Je zadruga postavila popolnoma na lastne noge, zadružniki lahko upravičeno upajo, da bo v bodoče še več storila za napredek našega kmeta-zadružnika, vendar bo ta pomoč toliko večja, kolikor večje bo sodelovanje zadružnikov v zadrugi. Ker ni bilo v jubilejnem letu mogoče organizirati prikaza celotnega delovanja KZ Kostanjevica v obliki razstave, bodo to storili prihodnje leto. Ta razstava bo prirejena v večjem stilu, saj bo medzadružna, na rij t pa bodo tudi v veliki meri sodelovali kmetje-zadružnikl s svojimi lastnimi pridelki. Organizator te razstave bo KZ Kostanjevica. Uspešnemu delovanju kmetijske zadmge'v Kostanjevici želimo ob 10-letnlci in ob proslavi tretjega občinskega praznika še nadalje tak polet ln zanos, njenemu kolektivu im vodstvu pa Iskreno čestitamo k doseženim uspehom! takim priapetavcem se žal večkrat bridko maščuje. Ni mogoče istovetiti Državnega zavarovalnega zavoda z nekdanjimi' zavarovalnimi družbami, ki so bile povečini v rokah tujih kapitalistov. Njdm je res Šlo le zato, da izvle-čejo čimveč dobčka, ne pa da rudi :?lačajo nastalo škodo. Naš DOZ pa plačuje točno po zavarovalni pogodb, brez odbitka, saj ga je država ustanovila samo zato, da pomaga prizadetim v nesreči, seveda, če so se ori njem zavnrevali. Danes' imamo v naši državi ce lo vrsto zavarovanj, s katerimi se lahko okoristi vsak posameznik. Zavarovanje živine se v zadnjem času naglo širi. To zavarovanje je zelo ugodno za živinorejca, saj je premija res malenkostna. Statistični podatki kažejo, da ima DOZ s to vrsto zavarovanja celo izgubo, zlastf pri kolektivnem zavarovanju živine, ko je .premija še prav posebno maihna. Slabo je razširjeno med kmeti življenjsko in nezgodno zavarovance. Življenjsko zavarovan je ni ni?č drugega, kot dober način vlaganja prispevkov za stare dni ali nalaganje otrokom za doto. Prav tako ni nič manj važno nezgodno zavarovanje, zlasoi dokler kmet ni zdravstveno zavarovan. Pa tudi v tem primeru se zavarovanje izplača, saj ne veš, kje te bo doletela nezgoda. Ali pa vzemimo zavarovanje proti toči. Tudi to je premalo razvito. Prav letos, ko so nevihte tako pogoste in s strahom gledaš iz dneva v dan črne oblake, iz katerih se lahko vsak čas usuje toča in ti uniči vse pridelke, je vprašanje zavarovanja proti toči še posebno važno. V nekaj minutah si lahko ob ves pridelek, ce-loletnt :rud je zastonj, ui in tvoja družina bosta lahko v pomanjkanju vso leto. Če imaš pridelke zavarovane, ta strah odpade. Zavarovanje, ipridelka proti toči je praktično zavarovanje tvojega rednega zaslužka, oziroma dohodka. 5e je cela vrsta drugih zavarovanj, ki jih nudi vsakomur DOZ, Res je, zavarovanje ni zastonj, tega ni nikjer, roda plačevanje premije je najbolj koristno in donosno naložen denar. Kdor misli na jutrašnji dan, ta se zavaruje. /. H. Odlok o nredračunu izdatkov 0L0 Novo mesto V pleterskem samostanu sta kradla Mladen Malčič ln Peter Da-skal sta se pred kratkim dogovorila v Karlovcu z Božom Er-cegovičem, da bi vlomili v Kar-tuzijo Pleterje. Sestavili so načrt ln se 7. oktobra pripeljali z vlakom do Novega mesta, odkoder so šli peš v Pleterje. Cez stranska vrata samostana so prišli na dvorišče, kjer so se splazili v porušeni del stavb in se skrili v neko sobo. Prva dva sta tam prespala, Ercegovič pa se je zbal vloma ln je iz samostana pobegnil. Malčič in Daskal sta naslednje jutro začela svoj obhod po samostanu. Iz raznih sob sta pobrala 8 ključev in nato odklenila neko zaklenjeno sobo, iz katere sta odnesla oblek, perila ln drugih potrebščin za več kakor 103.000 din. Vsem delovnim ljudem občine SEMlC čestitajo ob tretjem praznovanju občinskega praznika in pozdravljajo 28. OKTOBER — spomin na ustanovitev prve Belokranjske partizanske čete na Smuku OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEMlC OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV SL____ OBČINSKI ODBOR SZDL in KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS Po isM poti sta nato spet zapustila samostan, pri čemer sta si čez zid pomagala z lestvijo. Vodstvo samostana Je takoj prijavilo tatvino postaji Ljudske milice v Šentjerneju. Malčič in Daskal se pod težo ukradenega kovčka in oblek nista še niti dobro spotila, ko so ju miličniki šentjernejske postaje še Isti dan že aretirali. Prisebnosti in izredni službeni vnemi tovariša Gomizlja, komandirja postaje LM v Šentjerneju, je treba pripisati takojšnjo aretacijo nevarnih zlikovcev, ki se bosta z ErcegoviČem vred zagovarjala pred sodniki zaradi vloma in tatvine. Staro sovraštvo še III Ignac Grabnar iz Biča št. 8 se je 5. oktobra peljal mimo njive, kjer je delal Anton Gliha iz Biča št. 7. Brez povoda je skočil Grabnar z voza ln zabodel z vilami Gliho v desno stegno. Ta mu Je vile sicer zvll iz rok, medtem pa je Grabnar že imel v rokah nož in z njim ranil Gliho v levo lice pod oko. Med obema je staro sovraštvo. Morda ga bosta razčistila pred sodiščem, kjer se bosta kmalu zagovarjala. Naročite naš tednik svojcem v inozemstvu! Na podlagi 2. ln 28. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ 5t. 13-147-54), 11. člena Uredbe o uporabi družbenih planov ln proračunov okrajev ln občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ 5t. 33-359-55) ln po sklepu komisije za proračun Okrajnega Jiudskega odbora Novo mesto z dne 14. IX. 1955 izdala Okrajni Hudski odbor Novo mesto na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. X. 1955 ODLOK O PREDRAČUNU IZDATKOV NOVEGA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA NOVO MESTO ZA CAS OD 1. SEPTEMBRA DO 31. DECEMBRA 1955 1. člen Predračun Izdatkov za čas od 1. septembra do 31, decembra 1955 znaša 53,522.000 din. 2. člen Proračunski Izdatki dosedanjih okrajev Črnomelj in Novo mesto se bodo Izvrševali do konca leta 1955 za Iste namene, za katere so bili določeni, IzvzemSl osebne in materialne Izdatke, namenjene za kritje potreb samega ljudskega odbora dosedanjega okraja in njihove administracije, ki Jih bo izvrševal ljudski odbor novega okraja. 3. člen Za kritje Izdatkov po predračunu novega okraja se uporabijo sredstva lz 2. člena tega odloka, tako da prispevata lz dosedanjih proračunov OLO Črnomelj 17,235.000 din OLO Novo mesto 36,287.000 din Skupaj 53,522.000 din 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS, uporablja pa se od 1. septembra 1955. Del. štev. II-477-1-55. Novo mesto, dne 8. X. 1955. Predsednik OLO: Prane Pirkovlč, 1. r. Previdnosti nI nikoli dovolj 6. oktobra je odšla po opravkih z doma mati 4-letne Stanislave Pečaver v Črnomlju. Otrok je vzel iz štedilnika žerjavico in jo odnesel v 6 metrov oddaljeno šupo ter zanetil požar. Ko so se pokazali plamanč-ki, je deklica odšla nazaj v hišo ln se zaprla. Skoda sicer ni prehuda (čeprav znaša menda kakšnih 40 tisočakov), vendar bi požar lahko povzročil tudi kaj hujšega. »Srečen sem, da sem lahko doma...« »Srečen sem, da sem se vrnil v domovino, katero sem zapustil brez slovesa,« je izjavil Metod Logonder, nekdanji kamnosek SGP ZIDAR v Kočevju, ki se je pred kratkim vrnil iz Avstrije. »Do pobega me je privedlo neurejeno zakonsko življenje. Dne 13. aprila letos sem brez dovoljenja prekoračil jugoslovansko mejo. Po ilegalnem prehodu sem se zglasil pri avstrijskih oblasteh, ki so me priprle in zasliševale o vseh nemogočih stvareh.« Tako pripoveduje Logonder, ki je bil po pobegu v Avstriji precej časa zaprt. Sele po daljšem času je smel na delo h kmetom. Prvi kmet, pri katerem je delal, ga je izkoriščal na vse načine. Na koncu meseca mu je izplačal le nekaj šilinerou. Zaradi neznosnega stanja je Logonder šel k drupim kmetom, vendar so ga povsod izkoriščali. Trdo je moral flfarati, da je zaslužil toliko, da se je za silo preživel. Kot tujec ni mogel delati v svojem poklicu, v prekomorske driave pa ga niso pustili. Razočaran nad tujino se je Logonder vrnil v domovino, ki ga je sprejela, čeprav jo je izdal, ko je pobegnil od nas. »Srečen sem, da sem lahko spet doma. Vsem tistim, ki sanjajo o sreči v tujini, pa iskreno povem, da jih bo tujina razočarala. Mene je tudt...« — To so Logonderjeve besede po povratku. Z, D. (^d tedna do tedna Minulo nedeljo sta bila na dveh koncih zemeljske oble izvedena dva referenduma. Na dveh krajih so morali ljudje z »da« ali »ne« odgovoriti na jasno zastavljeno vprašanje. V Južnem Vietnamu so jih vprašali, ali naj cesar Bao Daj, dosedanji poglavar te države, gre in ali naj ministrski predsednik Ngo Din Diem postane poglavar države. Na drugem koncu sveta, v Posarju pa so jih vprašali, ali 10 za tako imenovani evropski statut Posarja, na podlagi katerega bi ta sila bogata pokrajina med Nemčijo in Francijo bila pod nadzorstvom posebne komisije Evropske zveze oziroma guvernerja, ki ne bi smel biti niti Nemec niti Francoz. V Južnem Vietnamu se je odgovor glasil: Da, Bao Daja je treba strmoglaviti, v Posarju pa: Ne, evropskega statuta ne sprejmemo. Številke so bolj ali manj znane. Odstotki prav tako. Važno je, da je bila večina na obeh krajih močna, odločitev jasna. Drugo vprašanje je seveda, s kakšnimi sredstvi so pripravili Južne Vieinamce in Posarčane do tega, da so se tako nedvoumno izrekli o teh dveh vprašanjih ... Pri vsem tem pa Je treba poudariti, da se je tako v Južnem Vietnamu kakor v Posarju za Francijo slabo "izteklo. V tem delu jugozahodne Azije je propadel njen zaščitnik cesar Bao Daj, zmagal pa varovanec ZDA, s čimer se je odločilno povečal ameriški vpliv v Južnem Vietnamu, ki je formalno še del Francoske unije. Da bi razumeli, kakšen udarec je bil zadan Franciji s tem, da so Posarčani odklonili evropski statut in se s tem dejansko odločili za Nemčijo, moramo pomisliti, da je v Posarju »skoraj več tovarniških dimnikov kakor ljudi,« kot je duhovito dejal neki novinar. To je ne posebno velika pokrajina — meri 2567 km4 in šteje 987.650 prebivalcev. Važno pa je, da so v njej na primer letos nakopali 17,713.000 ton premoga in da je v letošnjem letu vrednost blagovnega prometa znašala 692 nilijard francoskih frankov. K tej velikanski številki so vsekakor prispevale mogočne je- klarne in železarne, ki so kmalu po prihodu na krmilo zanikale Hitlerja. Le-la je pr*4 dvajsetimi leti, 1935. dosegel, da so izvedli plebiscit in tako so se takrat prebivalci spričo znanih nacističnih metod izrekli za priključitev k Nemčiji. Očitno je, da je takšna odločitev Posarčanov močno zrahljala odnose med Francijo in Zahodno Nemčijo. Zato ni čudno, da so v Londonu, točneje rečeno, v britanskem zunanjem ministrstvu pohiteli, da bi našli takšno ureditev tega perečega problema, s katero bi zagladlll zevajoča nasprotja, ki so nastala med obema zahodnima deželama spričo možnosti, da bi utegnilo Posarje prej ko slej spet priti v nemške roke. Tako poudarjajo v Londonu, da si britanska diplomacija prizadeva v okviru zahodnoevropske zveze, a preko neposrednih eahodnonemško-francoskih razgovorov najti novo rešitev za Posarje. Pri tem pa poudarjajo, da ne more biti govora o vrnitvi na sedanje stanje. Londonski diplomatski krogi se v zvezi 1 tem zavzemajo za razpis volitev v Posarju in sodijo, da bi bil to prvi razumljivi korak, ki bi ga bilo treba napraviti. Hkrati pa pripominjajo, da M bilo treba počakati, da se unese hrupno zmagoslavje pronem-šklh strank ln da se bo Francija kolikor toliko opomogla po tem hudem diplomatskem porazu. Pravijo pa tudi, da je bodočnost Posarja nedvomno povezana z Nemčijo. Pri tem pa ti krogi izražajo upanje, da se bodo sčasoma skrajni nacionalisti — marsikateri izmed njih je bil pred desetimi leta še navdušen Hitlerjevec — unesli in da bodo na bodočih volitvah prišle do izraza zmernejše pro-nemške stranke. Kakorkoli že, jasno je, da se je zahodnim skrbem v zvezi s Srednjim vzhodom, razprtijami med Izraelom in arabskimi deželami ter ciprskim vprašanjem pridružilo še vprašanje nadaljnjih odnosov med Zahodno Nemčijo in Francijo, ki so jih v zadnjih letih z velikim trudom nekoliko zboljšall, a so se po nedeljski odločitvi v Saar-briickenu in v drugih krajih Posarja spet precej poslabšali. 6. novembra bodo nadomestne volitve v občini Kostanjevica-Podbočje Na podlagi 20. ln 117. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vontvati in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni 1. LRS št. 31-102-55), v zvezi z 12. točko 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89-52) Izdaja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 3. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 8. oktobra 1955 ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV I. člen Razpišejo «e nadomestne volitve v proizvajalski skupini industrije, trgovine in obrti Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v 24. vo- lilni enoti, ki obsega območje občine KOSTANJEVICA-PODBOC- -đ*,~ Irer Je odborniku Vukčevieu Emilu iz Kostanjevice na Krki mandat prenehal. 2. člen Nadomestne volitve v 24. volilni enoti bodo v nedeljo, dne 8. novembra 1955. 3. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem Listu LRS ln se objavi tudi v Dolenjskem Listu, v 24. volilni enoti pa na krajevno običajen način. Del. št. I-596-1-«. Novo mesto, dne 8. X. 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič, 1. r. Priznanje kmetom v šentrupertu Za prijetno presenečenje so ipo-skrbeli delavni člani kmetijsko-sadjarskega odseka kmetijske zadruge v Šentrupertu, ko so v nedeljo 23. oktobra zjutraj odprli v osnovni šoli tridnevno rastavo kmečkih pridelkov. Približno 250 kmetov iin kmetic se je zbralo k otvoritvi razstave, na kateri so pokazali vrsto pridelkov in sadja. Zbranim' zadružnikom ]e čestital predsednik Okrajne zadružne zveze Viktor Zupančič in pohva- Dr. Božo Oblak: Zdravstvo na Dolenjskem Vsak dan smo priča nesrečam, ki so se zgodile zaradi malo-nr.rnega odnosa delodajalca, pa tudi zaradi delavčevega neupoštevanja navodil. Mnogo je tenkih poškodb, ko ostane delavec invalid, več pa Je tudi smrtnih primerov. Prejšnjih zaostalih naprav nihče ni ,popravljal in zavaroval, ker je bilo podjetjem vodilo, da dvignejo zaslužek in storilnost, nobenega zanimanja pa niso podjetja pokazala za zaščito deh:vcev. Zato Je bilo potrebno intervenirati od zgoraj, »zditi pravilnike in predpisati občutne kazni za podjetja, ki bi ne skrbela za varnost pri delu. Zavedati se moramo, da je pri delovnem procesu n jvažnejši delavec, ne pa ■troj al« dobiček za vsako ceno. Sedaj se stanje popravlja, ker Je kontrola stroga. SOI SKE ZGrfADM Iz naslednje razp.-. delnice Je razvidno stnje šol bivšega novomeškega okrožja: vojno je bilo precej šolskih poslopij porušenih, nfeo pa bila še vsa obnovljena in prenovljena. Število razredov pa je za sedanje stanje mnogo premajhno. Razen nekaterih sol, ki so bile narejene v zadnjih 20 letih, so ostale šole v slabem stanju, njk-hova osvetlitev je slaba, ker so premajhna okna, ni povsod elektrike, razreda so nepravilno razporejeni in tudi nepravilno zadani. Večinoma kubatura prostora ne ustreza številu učencev, zračenje je slabo. Ventilacijske naprave so, kjer jih imajo, pokvarjene. Klopi so slabe, izrabljene, v nekaterih so sedele že generacije. Mere klopi »o nepravilne, v nasprotju s predpisi, kar lahko povzroči nepravilno držo in poznejše defor-mclie kosti. Zanimivo Je, da Je v Kočevju toliko razredov v približno istem številu Šol kakor v No-vevn mestu, kjer pa je razredov 70 manj. Podobno velja za Krško. Nove šole je zidal v glav- Novo me t'> Kočevje Kr'.ki Črnomelj 1. Število vseh Sol: 44 40 90 39 S. Število razredov: 177 245 247 75 1 9tev1l4 "ovih šol po osvohnrii'vl: . IS i — 1 Rt v hi |MN>I v 'stva P'# ' voj- » invO' 1* drugod so »0 bi $t«vit' šol nekako u«»re- • o vpr š"f)j» 1 J / memariU. sa k>. Med narodnoosvobodilno Nekatere tole ■0 še vedno v privatnih stavbah, ki niso primerne, in bo treba pouk v njih prej ali slej prepovedati lz higienskih in drugih vzrokov. ODVOZ IN ODTOK ODPADNIH SNOVI IN VODA Čistilne naprave imata samo novomeški (2) in krški okraj (1). Tri druge naprave za odpadne snovi pa so v kočevskem okraju. V Novem mestu »mata čistilni napravi le splošna bolnišnica in tekstilna tovarna, v Krškem pa tovarna rotopapirja. Vse ostale tovarne in večji obrati pa nimajo takih naprav ln zato onesnažujejo tekoče vode. Te naprave so sicer drage, toda potrebno bo v bodoče kompleksno reševati ta vprašanja za več obratov ali tovarn skupaj, da bi se dosegla pravilna čistoča naših tekočih vod*.' Kanalizacije tukaj niso vštete, ne mestne in ne vaške. Kolikor jih je, so večinoma zastarele in sploh ne ustrezajo predpisom, ker potekajo večkrat nad vodovodnim cevjem in niso pravilno zavaj-ovane. Taka slaba kanalizacija je pogosto vzrok okužbe vodovodne vode in epidemijam črevesnih bolezni. Zato bo potrebno v daljši dobi vse te ka-nal:7ncije preurediti po (Tli t r nih higienskih predpisih. Del pljučnega oddelka splošne ČISTOČA JAVNIH KRAJEV IN STANOVANJ V okrajih skrbe za Čistočo posebna društva aLi organizacije, Če teh ni, pa podjetja, ki so organizirana od lokalnih oblasti. To še nekako gre po mestih ln večjih krajih. Posebno pereče je to vprašanje v zaostalih vaseh, ki so oddaljene od prometnih zvez„ kjer se po vaških poteh pretaka gnojnica ln kjer iz vaških luž smrad razpadlih in gnljočih organskih snovi zasmra-ja vasi. Ceste skozi mesta ln večje vasi so sicer v zadnjem času kockane ali asfaltirane, večina pa so še makadamske. Malo je vasi, ki bi polivale prašno cesto skozi vas, pravtako .Jih Je malo, ki bi Jih nasule ln popravile, da bi ne bilo blata. Pokopališča so večinoma zanemarjena, neurejena. Enako ver Iju z nekaj izjemami »a športne naprave In Javne ilviuatie, V mestih In v naprednih vaseli ■o prav ti prostori ponos kraja. bolnišnice v Novem mestu. Stanovanja so posebno vprašanje. Ze pri stavbah sem omenil, da Je stanovanjski problem vodilno vprašanje naše življenjske ravni. Razumljivo, da tam, kjer ima vsa družina na razpolago en sam prostor za bivanje, ne more biti reda in vzorne čistoče. Vendar pa človek le vedno dobi ponekod vtis, da pomeni zračenje stanovanja nepotrebno razkošje in da je brl-simje prahu težko ln nepotrebno delo. Pohištvo je običajno staro, izrabljeno. Kuhinje tO le v novih stavbah moderne in pravilno urejene, v starih stavbah najdemo ponekod 8e ognjišča, kjer delajo gospodinje z burkljuml, kakor naši predniki. Stanje pa se izboljšuje. V od-daljene In zaostale vasi prodirata kultura ln higiena, ki je /adnjo čase postala Žo skoraj pravijo za kraie ob prometnih 'lili In v mestih. Kjer začenja •^podrivali clektrikn drva In premog, ljudje spoznavajo, da se z modernizacijo uspe pri delu, da se prihrani čas, obenem pa dviga življenjska raven. DRUGE HIGIENSKE RAZMERE Osebna higiena je ponekod še zelo pomanjkljiva. Ob anketiranju sem v nekaterih krajih ugotovil, da otroci ne poznajo zobne krtačke, oziroma da Jo nekateri imajo, da pa je ne znajo uporabljati. O umivanju telesa, posebno pa rok [n nog, ne bom posebej razpravljal. Dovolj je, da ponovim, da so naši kraji kraški in da nimajo dovolj vode. Otroci, pa tudi odrasli, prihajajo na preglede večkrat umazani. Imamo pa vasi, kjer Je higiena sama po sebi umevna, umazano telo pa znak neprimernega vedenja ln nizke kulture. Ponekod obleka, ki jo uporabljajo pri dnevnem delu, ostane ves teden na človeku, ne da bi jo skrtačill oziroma osnažili. Enako velja «a obutev. S perilom Je isto. Priliko sem imel videti lepo oblečena dekleta In fante, njihovo perilo pa že dolgo nI bilo oprano. Kar se tiče las In nohtov, menim, da Je pri dekletu trajna ondulacijt le skoraj pravilo, umivanje las pa ŠS ne. Tudi nohti, posebno »žalni robovi«, se upirajo napredku. Med mladimi ljudmi je dovolj naprednih ln željnih kulture, ki se tej tradiciji uspešno upirajo. Mnogo uspehov žanjejo tečaji Rdečega križa, gospodinjski tečaji in podobno, *> več po dober prosvetni delnvec, ki t osebnim vzgledom in poirlvov Inonljn pridobiva ljudi na vasi lil delovno vnemo naprednih kmetovalcev v šentrupertu [n o-kolici, ki dosegajo iz leta v leto vidnejše uspehe v svojem delu. Jože Zupančič, predsednik KZ Scntruperr, je govoril o načrtih zadruge in naporih njenih odsekov, tla bi dvi^alj kmetijsko proizvodnjo. Poudaril je pomen združevanja kmetov v kmetijskih zadrugah, ki so organizacije našega kmeta zato, da bo lahko povečal pridelke in tako koristil sebi in skupnosti. Ze v nedeljo si je razstavo ogledailo precej ljudi, enako v ponedeljek in torek. Kmeiijsko-sancu a^i na peči. Preiganifc plodov in korenin 114 odkupujemo. Nekoč zaostala nerazvita občina, danes upravno, gospodarsko In kulturno središče Dolenjske ČEPRAV BREZ INDUSTRIJSKIH VELIKANOV, SE NOVO MESTO RAZVIJA V INDUSTRIJSKO SREDIŠČE DOLENJSKE (Nadaljevanje s 1. strani) .Novo mta.o, Ki leti oijui izrazitega kmetijskega področja, pred vojno ni imelo razvite industrije. Obstajali so le trije tekstilni ofrati, tovarna samotnih peči in opekarna v Prečni. Vse te tovarne so dajale kruh le malemu številu delavcev in niso imele večjega gospodarskega pomena. Kakor industrijska, tako tudi obrtniška dejavnost ni bila na zadostni višini. Vojna pa tudi tej mali, nerazviti industriji in obrtništvu ni prizanesla. Poškodovana so bila tekstilna podjetja v mestu, veliko obrtniških delavnic pa je bilo uničenih ob bombardiranju Novega mesta. Prva skrb ljudske oblasti po vojni je zato veljala obnovi nekdanjih industrijskih podjetij, medtem ko so se razna obrtna podjetja, ki ,«n bila v eeloti v privatnem sek-r torju, počasi obnavljala. Nizko razvito industrijsko dejavnost v mestu nam kažejo podatki o številu zaposlenih in moči pogonskih strojev ob popisu leta 1946. Takrat je bilo na območju sedanje občine pribl. .o v pa je znašala komaj 792 KS. Tako pogonsko moč ima danes n. pr. ena sama tovarna v mestu — Novoteks. Z obnovo glavnih objektov in komunikacij ter s podružablje-njem proizvajalnih sredstev je ljudska oblpst utirala pota in gradila temelje gospodarskemu razvoju Novega mesta. Zacei.no poicgauje raznih direkcij in drugih organov v gospodarsko življenje ln razvijanje' mesta ni rodilo posebnih uspehov. Vzroke zato moramo iskati seveda tudi v slabih komunikacijah Do.lemjske, geološko neraziskanem področju, pa tud: v tem, da so se takrat hitreje in laže razvijali drugi kraji v državi, ki so imeli že znane in raziskane surovinske podlage za razvoj raznih industrijskih panog. Z ukinitvijo administrativnih mer v razvijanju gospodarstva so se sprostile vse proizvajalne sile in sposobnosti naših delovnih ljudi. Takrat se je začel tudi viden vzpon gospodarskega razvoja našega mesta. Brez industrijskih gigantov e« je in- rnleka v razlije mlečne proizvode. Po odobrenem investicijskem programu se je pričelo z graditvijo Industrije silikatnih izdelkov In gradbenega izolacijskega materiala, ki ima z ozi-rom na surovinsko bazo v občini (kremenčev pesek, glina, lesni odpadki) ter z ozirom na bodoče potrebe lesnega kombinata v Straži vse pogoje, da se razvije v močno industrijsko podjetje. Tovarna ima v programu proizvodnjo 4500 ton raznih silikatnih proizvodov (vodnega stekla itd.) in 20.000 m-gradbenih izolacijskih plošč. 2e v začetku obratovanja bo podjetje zaposlevalo preko 100 delavcev, vrednost bruto proizvodnje pa bo znašala 300 milijonov din. Ze letos je nabavljen del strojne opreme za to tovarno. Z gradbenimi deli pa naj bi pričeli prihodnje leto. Seveda pa to niso vse možnosti za večjo industrijsko proizvodnjo v mastu. Proizvodnjo lahko povečajo tudi številna že obstoječa podjetja in tovarne. V tekstilni industriji so odobreni projekti za gradnjo predilnice Česane preje, kar bi bolj izkoristilo zmogljivost sedanje tkalnice in apreture v Novo-teksu (zdaj sta izrabljeni le 28 Agroservis (delavnice), v ozadju stavbe tovarne mlečnih izdelkov na Zagrebški cesti. 130 industrijskih Jn predvsem obrtnih obratov, ki so zaposlovali nekaj nad 1000 ljudi, skupna pogonska moč vseh teh obra- dustrija mesta vendarle razvijala in skupaj z razvojem socialističnega obrtništva ustvarjala nove temelje gospodarstva. Močan dvig industrijske proizvodnje Primerjava industrijske proizvodnje v letu 1947 ln v letu 1954 nam pokaže znaten dvig v skoraj vseh panogah. Tako se je proizvodnja povečala: Proizvodnja kremenčev pesek zidna opeka obutev lesni izdelki volnene mikane tkan. bombažne tkanine volnene česane tkan. volneno predivo konfekcija perila 100 100 100 100 100 100 100 100 100 i 1100 12G 2000 1950 210 460 238 105 138 Zelo se je povečalo zlasti pridobivanje kremenčevega peska, saj so ga n. pr. lani nakopali enajstkrat več kakor leta 1947 Tak dvig proizvodnje so omogočila vložena investicijska sredstva za mehanizacijo obrata, povečanje kapacitet pralnih naprav in voznega parka. Kvaliteta te proizvodnje Je cenjena ln "Kremen« dobavlja različne vrste peska industriji ln mno-gii.i drugim podjetjem v najboljših kvalitet^, del proizvodnje pa zadnje čase tudi izvaža Proizvodnja obutve, ki Je bila leta 1947 zelo majhna — izdelali so ie 1650 parov na leto. se Je povečala za več kakor dvajsetkrat. Lani je novomeška Industrija čevljev izdelala nad 40 tisoč parov obutve. Njen primer Je značilen za gospodarski razvoj Novega mesta: Iz majhnega obrtniškega pod JetJa je brez liivestlcU zraslo Industrijsko podjetje, ki po sto rltvah In kakovosti proizvodov ne zaostaja za modernimi in večjimi obrati te panoge. Močan dvig proizvodnje izkazuje tudi Izdelava končnih proizvodov v lesni industriji, ki se Je povečala v osmih letih za de-vetnajstkrat, medtem ko je prej sploh nI bilo. Podjetje Novole*. ki Je nastalo Jani z združitvi!'' Tovarne lesnih Izdelkov ln LIP Novo mesto, Ima danes vredno|l bruto proizvodnje čez 4^0 milijonov din. Medtem ko Je hilo proizvedeno v obeh bivših podjetjih leta 1947 11.650 ms žaganega lesa in za približno 7 milijonov din obrtniških lesenih igrač, proizvaja danes Novoles 16.000 m" žaganega lesa 800 m"1 parketov in do 160 milijonov din raznih končnih izdelkov. Najmočnejše razvita je v občini tekstilna industrija. Novo-teks je največje industrijsko podjetje v Novem mestu. Vrednost njegove brutto proizvodnje /maša letno čez eno milijardo din. Tovarna, ki je bila dograjena šele leta 1947, proizvaja danes ne samo daleč naokrog '.nano kakovostno blago, temveč je njena količinska proizvodnja pomembna tudi v republiškem merilu. Lani so v Novo-teksu izdelali 203 ton mikane preje in 517.000 m* volnenih tkanin iz česane preje. Konfekcija perila se je pove-iala v zadnjem letu za trikrat v primerjavi s proizvodnjo v letu 1947. Z majhnimi investicijami za strojno opremo, toda z organiziranim, pravilnim industrijskim načinom dela prejela podjetje i danes v razne tonfekcijske proizvode čez 600 ;lsoč kvadratnih metrov različnega blaga. Edino že obratujoče podjetje kemične stroke je lani ustanov-jen farmacevtski laboratorij ♦Krke« v Novem mestu. Z investicijami približno 9 milijonov din znaša vrednost bruto >rolzvodnje v »Krki« -c zdaj >ez 50 milijonov din ln zapo-duje nad 30 ljudi. Tovarna Samotnih peči In Opekarna Prečna v preteklih letih nista pokazali porasta v orolzvodnji. ker je bila ta odvisna od zalog osnovnih surovin, katerih je manjkalo. Po zdaj Izvršenih geoloških raziskavah pa je tudi tej panogi zagotovljen razvoj. Današnja vrednost bruto proizvodnje v industriji Novega mesta znaša približno 2 mlli-lardl din ali 30 odst. celotne ■.Trdnosti bruto proizvodnje vse •rospodarskr dejavnosti v mestu fteprav je v Industriji zaposlenih le 7.5 odst. vseh produktivnih ljudi v občini oz. 65 odstotno!), omogočilo pa nam bi tudi kritje potreb po metrični preji, ki jo moramo še vedno uvažati. Tako povečana tekstilna industrija bi lahko zaposlila na novo 330 delavcev. Znaten dvig proizvodnje kremenčevega peska bo omogočila sodobna separacija peska, ki jo bo treba prej ali slej zgraditi, zagotovila pa bo tudi potrebno kakovost proizvodnje. Geološke raziskave so potrdile večje zaloge kakovostne gline za proizvodnjo samotnih izdelkov, keramike in opečnih izdelkov. Za povečanje proizvodnje v že obstoječih obratih te panoge so dani vsi pogoji. Tudi v proizvodnji farmacevtskih izdelkov obstajajo realne možnosti za dvig produkcije. V projektiranju je razširitev obrata, tako da bi se iz sedanjega laboralorija razvila tovarna obstoječih obratov več ali manj odvisne od investicijskih sredstev. Toda ne bomo pretiravali če trdimo, da so ustvarljive že v nekaj letih in v skladu z novimi smernicami za nadaljnji razvoj gospodarstva. Industrijska proizvodnja v Novem me-:tu bi se potemtakem do leta 1958 lahko podvojila in zavzela odločilno vlogo v razvoju novomeškega gospodarstva. Gradbeništvo Medlem ko pred vojno in v prvih povojnih letih nismo .meli večjega gradbenega podle tja, so se do danes razvila tri močna podjetja, ki so sposobna graditi tudi največje in-iustrijske objekte. V prvih letih po vojni je bila vsa gradbenega dejavnost usmerjena v obnovo porušenih domov in industrijskih obratov. Težišče gradbene dejavnosti je oilo v raznih obnovitvenih zadrugah in tehničnih bazah. Na- 1 to so bila ustanovljena gradbena podjetja: SGP »Pionir«, »Krka« in »Gradbenik«. V okraju in izven njega so zgradila vrsto pomembnih objektov, kot n. pr. tovarno roto papirja na Vidmu pri Krškem, tovarno mlečnih izdelkov, Agroservis že-lezolivarno v Črnomlju, oddelek za pljučne bolezni v Novem mestu, dela na avto cesti Ljubljana—Zagreb, most čez Krko pri Straži itd. Gradbena dejavnost je naraščala iz leta v leto. Lani je bilo izvršenih nad 3,500.000 delovnih ur, kar je skoraj dvajsetkrat več kakor leta 1947. Medtem ko je bilo leta 1946 zaposlenih na gradnjah le 131 delavcev, je bilo v gradbeni sezoni leta 1954 zaposlenih nad 2550 ljudi. Promet šele v razvoju Obnova in vzdrževanje cestnega, železniškega in poštnega prometa je bila v ospredju nalog tega področja prva povojna leta. Z razvojem gospodarske dejavnosti pa so rasle potrebe tudi v prometu. Lokalno cestno prometno službo je vrsto let vzdrževalo okrajno podjetje >OKAP«. Leta 1953 mu je bil priključen celotni avtopark bivšega LIP, s čemer je bilo ustanovljeno novo prevozno podjetje za tovorni in avtobusni promet »GORJANCI«, ki ima danes v obratu povprečno po 6 avtobusov in 40 kamionov. Podjetje izvrši letno do 2,700.000 tonskih kilometrov in prevozi do 370.000 raznega blaga, s svojimi avtobusi pa prepelje do 220.000 potnikov in opravi do 4,700.000 potniških kilometrov. Tako razvito podjetje danes nima več samo lokalnega značaja, temveč prevzema v konkurenci močnejših prevozniških podjetij tudi večje vožnje v drugih okraj-ih in republikah. Sem lahko prištejemo tudi njihovo poslovanje. Navzlic razvoju pa še vedno čutimo pomanjkanje obrtniške dejavnosti v nekaterih strokah, kot n. pr. v strojnem ključavničarstvu, kleparstvu, zidarstvu, tapetništvu itd. Obrt ima v mestu vse pogoje za nadaljnji razvoj. Spričo naraščajočih potreb bodo še nadalje potrebna tudi manjša investicijska sredstva za utrditev in razširitev obstoječih obratov, pa tudi za ustanovitev novih, posebno za tiste panoge, kjer čutrmo zdaj pomanjkanje obrtnikov. Trgovina in gostinstvo Vzporedno z razvojem ostalega gospodarstva sta se razvijala tudi trgovina In gostinstvo. Leta 1946 je bil v trgovini še močno zastopan privatni sektor, saj je obsegal pribl. 80 odstotkov vseh trgovin. Po letu 1948, ko je bila ukinjena vsa privatna trgovina, se je začela čedalje bolj razvijati trgovina socialističnega sektorja. Leta 1952 je že dosegla promet ene milijarde dinarjev. Z rastočo kupno močjo prebivalstva in napredkom vsega našega gospodarstva je n. pr. lani dosegel ta promet v mostu že milijardo in pol dinarjev. Za razvoj trgovin In njihovih poslovalnic je bilo po osvoboditvi investiranih poleg lastnih sredstev podjetij nad 10 milijonov din, vendar bodo potrebna še nadaljnja sredstva, zlasti za V prihodnjih letih se bo industrijska proizvodnja podvojila Vrednost Industrijska prolz-•ntdnj« v občini, ki bistveno ▼pliva n« gospodari, ki razvoj MMta In njegove okol'ce, bo Mt*4no večja z dofrsoMvljo obratov, ki »o Se v gradnji. L*t« 1008 so se začela ,~v d« ta zs zgraditev podWj^ ■A*rv»«rvla«. ki be zs kme.bistre popravljalo r**m stroj*. orodja In motorna vozila, bo pa predlo tudi na Izdelovanje takih proizvodov. Podjetje je letos d»lno te začelo obratovati /eridar bo steklo 3 polno zmog" ljivos'jo sele prihodnjo leto. V končni izgradnji Je tud' Tovarn* nHe5nih rzdcJkov v Novem mestu, ki bo dnevno predelate, lskko tudi 30.000 Ilirov S prizadevnostjo in prostovoljnim delom Novomcščanov, pa seveda s pomočjo ljudske oblasti so v mestu Izginili sledovi strašnega vojnega pustošenja. Se pred 10. leti pa so bile ruševine v mestu na vsakem koraku. farmacevtskih proizvodov, katere letns vrednost bruto proizvodnje bi dosegla 300 milijonov dinarjev. V proizvodnji obutve je mogoče povečati proizvodnjo za oribližno 40 odst. z zelo majhnimi investicijami za nadzidavo rgradbe, v kateri je Industrija "evljev. Seveda so vse te povečave že leta 1953 ustanovljeno Podjetje '.a vzdrževanje prog v Novem mestu, ki je nekako servisno oodjetje železniškemu transportnemu podjetju.-Poleg osta- ih del skrbi za gramoz, grad' nove železniške proge in druge ibjekte na svojem področju ter zaposluje do !WM) ljudi. Na leto ustvari pribl. 350 milijonov din bruto produkta. Obrt bo treba še bolj razvijati, zlasti pa podjetja socialističnega sektorja Lete 1945 je bilo v mestu 30 >>d*t. manj obrtnih podjetij kakor pred vojno. Obrtništvo je važna in potrebna dopolnitev" industrijske proizvodnje, sai zdeluje vrsto proizvodov, katerih industrija ne daje na trg, poleg tega pa opravlja mnoga uslužnostna dela. Pomanjkanje zadostnega števila obrtnih delavnic čutimo v razvijajočem se Novem mestu žt vsa ieta. Tako, je bilo 1. 1946 v mestu le 147 obrtniških obratov, od teh 1 državnega sektorja. V vseh f-h obratih pa je delalo le ne- za razvijanj« joeis- lističnega obrtništva v okviru državnih ln zadružnih obrtnih podjetij Je mnogo prispevala k temu, da ima danes obrtništvo v mestu že dokaj pomembno ^logo ln odgovornost. V 27 državnih obrtnih podjetjih dela preko 500 ljudi, ki ustvarjajo na lelo pribl. 350 milijonov bruto nrodukta. Poleg teh je še 207 obrtniških obratov privatnega sektorja. V okviru đrfavnlh obrtniških delavnic so se prav v zadnjih letih rszvlla nekatera močni: oodjetja, ki zaposlujejo tudi p< >0 In več delavcev. Poleg vee uom Ji.A ln pogleda, kdo vse i^ra tam!) Troba bt bilo samo rcgan.zatorjev, l:| bi poskrbeli, di bi se »divji« namlsnl tenis načrino razvijal. Poskrbeti bi bilo treba za prostor (ker Je ena sama tnua za Novo me3to le premalo), za žogice (rta ne bi bilo krompirji«), za strokovno vodstvo In za tekmovanja. Tako uspehi gotovo ne bi izostali. Za zgled naj bo kočevski Partizan, ki Je ravno v tem športu dosegel v zadnjih letih velike uspehe. Kdo naj ui aa vse to poskrbel? Najbolje bi bilo, da bi to organiziralo športno društvo Elan, kl naj bi ustanovilo samostojen na-miznoteniški klub, aH pa bi se »pingpongarjt« vključili v teniški klub, ki bi združeval pristaše obeh sorodnih športnih panog. Oba predloga sta sprejemljiva, obstoječe stanje pa Je tako, da kliče po nujni rešitvi. Rešitev teh problemov bo pomenila novo pri-( dobitev za športno življenje Novega meata, ki je sedaj omejeno le na nekaj odbojkarskih ln rokometnih tekem na leto. Enako Je tudi s košarko. Ta bi se tud! razvila, ker Ima pogoje, Je pa brez organizacije, če ne računam^ Študentskega kluba in gimnazije, ki pa nista športni organizaciji. Toliko v premislek tistim, ki Imajo v teh stvareh odločujočo besedo. Franc Mlkec KOŠARKA PRVENSTVO NIŽJIH RAZREDOV NOVOMEŠKE GIMNAZIJE V nedeljo dopoldne smo bili priča lepi igri košarke, čeprBv so igrali le pionirji nižjih razredov novomeške gimnazije. Mladi košarkarji ao pokazali prav lepo igro. Zmagali so starejši, in sicer: IV. razred s III. razredom 22:16, IV. razred z II. razredom 32:18 ln III. razred z II razredom 14:8. F. M. Ostra borba v malem rokometu Končano Je drugo kolo conskega prvenstva v malem rokometu za prvenstvo Dolenjske podzveze. Prvi dvoboji nam dajo slutiti, da bo ostra borba za naslov prvaka. Partizan Črnomelj Je visoko po- nepričakovano premagal Partizana Brežice za en gol, Brežice pa so krepko porazile Novo' mesto. M-k Brežice — Novo mesto 23:8 (15:2) V nedeljski tekmi so bili Novomeščanl visoko poraženi z rezultatom 23:8. Najslabši Je bil pri Novomeščanih vratar s celotno obrambo. Brežicami so napake obrambe hitro izrabili in že v 12. minuti vodili z 10:0. V drugem polčasu so se Novomeščanl trudili in dosegli 6 golov ter se tako rešili še hujšega poraza. Pri Breži-čanih se Je odlikoval ves napad z Bajdo na čelu, ki Je sam dal 9 golov, dober pa Je bil tudi Slat-ner. ki Je dal 8 golov. Od Novo-meščanov Je bil najboljši igralec Jože Setina, ki Je dal 5 golov. M-k divje streljal. Nedaleč od naše vasi, o osamljeni dolini na krompirjevi njivi, sem zagledal dvoje trupel. Približal sem se in kljub iznakaženosti oba spoznal Bila sta dva mlada janta iz sosednjih Raven \z Notranjske, rtalijani so ju imeli za tarče, celi rafali so jima prerešetali telesi. Ob mučeničkih truplih pa so jima nastavili kruh in slanino, katere se jć držala kri. Kako velika je bila laška nesramnost, de so ju hoteli sramotiti še v smrti. Zakaj so ju ubili? Samo zato ker sta bila Slovenca, zvesta svojemu narodu do zadnjega. Ob Dnevu mrtvih naj bo naša skrb še posebno posvečena grobovom padlih junakov. V cvetu let so darovali življenja, da živimo mi v svobodi. Naj ne bo groba padlega borca, ki ne bi bil za ta dan primerno okrašen. Pozabiti tudi ne smemo na grobove v samotnih hostah ali kjer koli so ie. Vsaj sedaj jim skromno okrasimo grobove, v spomin junakom in žrtvam, ki počivajo v njih. Kakor v prividu vidim velike množice na pokopališčih, črne obleke i3nel naravnost iz ljudskih ust. aj navedem samo enega: >Neki župnik je slovel za ve-:ega skopuha. Na izpitu (pri rkvenem nauku) vpraša de-.'ico sedem glavnih grehov, igovarjati začne: 'Prvi je na-uh, drugi, če ga hočejo vedeti ;~pod fajmošte*-. je pa lakom— ,oo su-nanji simbol srečanja Dolenlccv ln Istranov. Tovariš Gojkovič se je v Imenu vaščanov zahvalil: »Tako toplo nam Je v srcih, ker ste nam prinesli slovensko knjigo. Ta knjiga bo pomagala dvigati in Širiti nalo kulturno in narodno za* vest. Kaj naj rečem v zahvalo za tak dar. Iskrena, prav iskrena hvala.« Svečano Izročitev smo hoteli opraviti na najlepši način. Ob misli, da bomo ponesli knjige v kraje, kjer je bila slovenščina Izrinjena lz Javnega življenja, smo sklenili, naj bo to združeno tudi s slovensko pesmijo, ki naj jo v odrešene kraje ponese kvalitetni tn priznani /bor KD Dušan Jereb. Imel je koncert v Kopru, Ravnu ln Postojni. V Kopru Je bil sprejem izredno prisrčen. Pozdravil nas je predstavnik Kopra z govorom, zahvalil pa se mu je predsednik okrajnega »veta Vladimir Berce % izbranimi in lepimi besedami. Z nepozabnimi besedami so pozdravili pevce slovenski dijaki iz Kopra ln zboru podarili akvarel Kopra s posvetilom zboru KD Dušan Jereb. O-b zaključku koncerta Je pozdravil Novonieščanc odposlanec vasi Raven in podaril znano Spacalovo olje Kraška vas. Tako lepih doživetij, kot snio Jih doživeli v Ravnu, ni mogoče gozabitl in zato bosta OOLP in tudijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu podarila Se zbirko 3W knjig neki vasi na Vipavskem, tretjo zbirko pa kalti vasi na Dolenjskem. B. K. lezni vodnjak z nastavkom ter s kamenirimi stopnicami, na katerih je vodnjak stal. Za vzgled postavitve vodnjaka m vodne napeljave jim je služi! vodnjak z napeljavo v 2uiem.berku, ki stoji in deluje še danes. Vsa dela na vodnjaku od prvega ogleda v Žužemberku in naročila na Dvoru, ki sta ga 20. januarja 1861 opravila občinska odbornika Anton Rohr-man m Johan PoLlack, pa do zaključka del, ki so bila izvršena 31. oktobra 1861, so z vsemi ipre-vozi in materialom, postavitvijo črpalke pri mestnem mlinu ob Krki, položitvijo cevovoda na trg, postavitvijo stopnišča in montažo litoželeznega vodnjaka samega veljala . mestno blagajno 674 goldinarjev in 53 krajca* je v. Še istega leta pa je bilo treba že izvršiti neka popravka, kar je veljajo novih 40 goldinarjev. Razumi iuvo, da so novi vodnjak začeli meščani uporabljati ne samo za preskrbo z vodo, ki so jo potrebovali v gospodinjstvu, ampak so kar ob vsakem dnevnem času z vozovi odvažali tudi vodo za napajanje živine in podobno. Prav tako so meščani začeli kar ob vodnjaku pomivatt sode in kadi ter prati svoje vozove. Zato je občinski odbor maja 1867 pranje posod in vozov na trgu sploh prepovedal, odvažanje vode za ipotrebe gospodarstva o-mejiil na doJočene ure, prepovedal pa razvažanje ob poznih jutranjih m poznih večernih urah. Vodnjak je služil meščanom vse do začetka tega sroletja, ko je bil zgrajen mestni vodovod. Maja 1903 so litoželezni vodnjak odstranili in ga za ceno menda 30 goldinarjev iprodali takratnemu novomeškemu gimnazijskemu profesorju Casparju Pammerju, ki ga je poklonili svojemu rojstremu kraju trgu Traborg na Gorenjem Avstrijskem. Novi vodnjak, ki ga postavlja Novo.mesto v počastitev 10. obletnice osvoboditve, in njegovo redno delovanje je omogočeno seveda predvsem z dogotovitvijo velikega komunalnega dela — izvršenega v lanskem letu in dogo-tovljenega za lanski občinski praznik — obnovitvijo in povečanjem mestnega vodovoda. Vodnjak sam, ki pomeni obenem tudi estetsko dopolnitev obnovljenega trga, pa je postavljen s prispevkii novomeških in nekaterih dolenjskih podjetij, ki so s svojiimi o-glasi omogočila tudi izdajo spominskega zbornčka Novega mesta, ki bo v doglednem času izšel. Vodnjak, ki bo začel delovati n* občinskii praznik, bo do kraja dovršen v tprihodnji pomladi, ko bo izgotovljen kameniti zaključek, katerega kleše iiz kamena znani akademski kipar .Zdenko Kalin lin kii bo predstavljal pmibližno meter visoki kip genija Zmage Sence in sonce na Glavnem trgu. »Ja, Fromcet kaj ti }e vendar padlo v glavo, da si si hotel oblagati kolena?« »Hm, kaj! Veš, po navadi hodim d ,spodnjii kino, pa imajo tako tesne vrste med stolit da ne morem noter, ne da bi si odrgnil kolena.« * Bilo je na Gor. Kamenjah, ko so odJcriuali spominsko ploščo padlim partizanom. Bivši predsednik SKUD Dušan Jereb, priljubljen-i Avgust Jaz-binšek, je prišel na slovesnost s pevci moškega zbora društva, moral pa je pomagati pri napovedovanju sporeda tudi domačemu predsedniku pripravljalnega odbora. NE MORE V družbi ponudi nekdo steklenico najboljšega vina tistemu, ki priseže, da v življenju ni poljubil druge Žene kot svojo. Vsi molčijo. »Pepc, zakaj se pa ne javiš?« praui neka žena možu. »Ne morem, Kunigunda — saj veš, da pijem samo pivo...« — Hi, kaj pride zdaj? je poše&etal domačin Jazbinšku. — Pevci zapojejo pesem Žrtvam! mu je odvrnil Iko. Domačin pa na glas ljudem: »Zdaj vam bodo pevske Žrtve zapele pesem o žrtvah ...« Pevci in ljudje pa v smeh, čeprav je Tone Markelj pesem Se intoniraL DOLENJSKI UŠI v vsako hišo! ZANESLJIVA PRIČA »Vi torej trdite, da se je zgodilo prav tako, kakor trdi sam obtoženec. Kako pa to veste?« »Kako neki? Saj mi je sam povedal.« TEŽAVE LJUBLJANČANOV OB POZNI URI »Tak standard pa pasja figa — ie za v bar moram čoka £ i u t? rs £ i.'« birajte sadje Ln ga hranite za zimo! Iz težkih dni Novega mesta Kako m> tiveli Novomeščanl za bunkerji In zidnimi ovirami jeseni in pozimi leta l!)l.i, ko so v neposredni bližini mesla *esio divja!! trd1 boji med partizani in okupatorji? ... V naslednjih vrstah bi rad vsaj nekoliko obudil spomin na čas, ki ga je Novo mesto preživljalo po razsuiu in begu italijanske vojske. Po predhodnih pogajanjih partizanskih odposlancev septembra 1943 v Mpcfi italijanskih okupa-tjorjev, na sedežu divizije »Ison-zo« ru okra,nem sodiišču v Novem mestu, so v četrtek 9. septembra 1943. italijanske čete po veČini razo-o/ene zapuščale Novo mesto. Z njimi je odšlo tudi nekaj cjtviJistov, ki se niso počutili varne v Novem mestu brez itali-jamakiih »zaveznikov«, ter nekaj novomeških lahkoživk. Zvečer tega dne pa so že prikorakali v mesto prvi partizani. Odred kakili 40 mladih fant.w in deklet se je u«av.l pred takratnim o-krajmim glavarstvom. Pozno v noč so prepevali na vrtu sloven-ake pesmi. Zelo veliko ljudi je priSlo gledat partizane in nekateri so jih obdari^ tud/i s cigaretami Ln d^ii^imi oikrepčiH. Na vprašanje od kod so, so odgovarali, so Štajerci (bili so to bore" irdrove brigade). Naslednja dan 10. septembra so prMi v mesto Številni partizan-iki oddelki, ki so takoj zasedi: vse u^bde in bunkerje ter prevzeli voi.-.&ko in civilno oblast, k^-jle h3o ra-LgUlette s plakati. Pa~-nzW so t»,!Loij tudi izdali raz-ftas, s kater«i jc bila zajamčena )PK>pp*]na artw»e9tiva vsem- k(i so odšli iz mesta z okupatorskimi enotami, če se vrnejo in odslej sodelujejo z novo oblastjo. Obenem je bila razglašena mobilizacija moških v starosti od 17. do 45. leta. Izvršen je bil popis prebivalstva in urejena prehrana. Izdani so bdi posebni boni za nabavo potrebnih ž'e, sukanci' in drugo. Tudi bolnišnica j« b:|k» kmalu urejena. OrvMaiitacilja o biila dobra in zelo nagla. Organizirana je bfla tudi Mestna straža, ki je imela sedež .v stari Kri-/ Ta zaščita je patrulji ral a po mestu in pi/ila na red. Te patru!ie so se zlasti izkazale nujno potrebne ob nemškem bombardiranju, ko «o nesrečo mesta ne-karer tiipi kušali izrabiti v svojo korist in si hotel pris-ojliti predmete iz razrušenih Hiš. Partizanska prosvetna ekipa — Agit-prop — pa ie nameravala Otffa" nizfraui ki prirediti oarrizansV miting v Prosvetnem ckvmu. -Do mitimga pa žal ni prošlo, ker je to preprečilo bombardiranje po Nemcih 14. septembra 1943. Partizanska prosvetna oblast je takoj ©oskrbela tudli za šolo, ker pouka že dalj časa m bilo. Za direktorja gimnazije jc bil imenovan prof. Mrhar. Vpisovak se niso le novomeški otroci, marveč tudi iz M:t,rnc peči, Trebnjega m bližnje mestne okolice ter celo i/ Bele krajine. Delo šole pa so nadaljnji dogodki preprečili. 14. septembra leta 1943 je KI izredno lep dan. Jesensko sonce je toplo grelo, na iasnem nebu ni bife niri oblačka. Ob 12.30 pa se je na nebesni jasnni nenadoma pokazalo Šest črnih pik. Bližale so se mestu preko Trške gore in že je zahrumelo nad mestom sest nemških štuk. Vsuie so se bombe in usekali o'rvi rafali . . . Vse mesto je bilo naenkrat zavito v dim in ogenj. V dobri četrt ure je bil dal mesu v razvalinah. Na predele: Ljubii.mska cesta, Arkova udica, Kastelic-v .t ulica, Katarin in im Kapucinski trg, delno Florjanov trg, pred sodišče in pri kapi-Iju je padlo nad 30 različtvh bomb. Poruiienidi ali vsaj delno poSkodovan^h je b'lo 27 hi?, "strehe so po vsem mestu kazale rebra :n pobite vo V.'e ifcffro vse lr oe na oknih. Bombardiranje je bilo zlasti namenjeno bivši iugo-s-lovansV /a'nlenneiirkli pc*a»S, kje" jo bili o-'.'.net k">.rah:nrcr':. "n k->r so bJH leda-i partizanski vojaki uma, Ta hiša pa k sreči m biila zadeta in so padale bombe le okrog nje. V poslopju je bilo tedaj, kakor so govorili, okrog 100 partizanov, ki so se tja zatekli. Da je bil nemški napad osredotočen prav na to hišo, dovolj zgovorno pričajo Številne ruševine podrtih hiš, odnosno celih ulic v bližini. Med bombardiranjem so novomeški gasile: hoteli Irešiti svoj gasilski avtomobil iz orodjarne. Naložili so poln avto najvažnejšega orodja in v trenutku, ko ni bilo videni avionov, zdrveli s polno brzino pronj kostanjevemu nasadu. Toda prav ta hip je zaokrožil nad njimi avion, pkiral in zadel avtomobil v polno, da je zgorel z vsem orodjem. Ubtti so bili tudi štirje gasilci: Kle ndinst, Sulc, Kmet (sin klo.ijrja iz Trebnja) in en :>tal"ijanski gasilec, ki ie ostal v Novem mestu po pobegu italijanske vojske (baje je bil to bivŠ: karabin jer Aii brigadir, S'«>venec iz Pri/mor ja ali Krasa, z Italijani z ranim imenom MARI — mogoče Mari,! al, Maruši). Ob tem napadu je bilo ubitih mnogo ljudi, mnogo so j.ih našli pod ruševinami šele dosti kasneje. Pri tem napadu je bila pr.zadeta tudi takratna ženska bolnišnica. Takoj po končanem bombnem napadu s«> se pričeli zb;rari ljudje v prizadetih mestnih predelih, kier so krepko pomagali pri reševanju, partizanske patrulje na so tako; sropiie v akcijo in oreprečilc marsikatero tatvino. Saj se je iz mestne cttolice priklatilo precej ljudi, M so v teh tenkih trenutkih milili samo nase in hote!: krast' Ranjenci so nojili v bolnišnice, kjet pa je vladal velikanski pre- plah. Nekaj ranjencev so prenesli celo v kai^tcljsko kripto. Ta večer j« bila kripta podobna mravljišču. V njej jc prenočevalo mnogo meščanov. Ležali so na golih tleh, na ko^ih in na bornem imetju, ki so ga prinesli s seboj. Čez dva dni se jc presebla v kiipto ženska bolnišnica. Meščani so se obzirno umaknili, da so prenesli v kripto težke bolnice, medtem ko so vse lahke bolnice odpustili domov. Povsod so stale postelje, na srodi kripte pa je stala navadna miza, ki je služila tudi za operacijsko mizo, na kateri je dr. Perko izvršili rtek.vj operacij in pri brleči sveči celo amputiral bo!trnku roko. Kuhinja je začasno še ostala v poslopju bolnišnice, hrano pa so v kripto nosile strežnice, meščani, pa tudi partizani. Kliub temu, da je bila v kripti bolnišnica, je U odslej na ka-pltlju kraj, kjer so se Čez dan in Tihli ponoči zJhrt'n'li bolj plalni meščani, boječ se ponovnega bombnega napada. Marsikdo je tu tudi jedel hrano iz bolniške kuhanje. Ker bolnišnica ni bila posebno založena z nekaterimi živili. «h je kuhinji pričelo primam jlkovati. Zato jc prednica naprosila irgovca z delikatesama Josipa Kohera, kateremu je bila trgovina na Ljubljanski cesti popolnoma zrušena in kjer so ljud;e na debelo kradli zlasti žganje in Ifker-e, da bi- dovolil prenesli v boVn:fSnico vso Mt»WUUO znlojro oilja, peftrotloiU, Klkerkv, žgan|a, č"!ade in bonbonrrv. kar je seveda dovolil in vic boAnttntci poklonil. Od teh dobrot je nutkat eri izmučen in prestrašen No- vomeSčan prejel skromen del. V Času, ko je bila bolnišnica v kripti je tam umrl en orjok, eden pa se je irodi'1. Bombnih napadov ni bilo več, toda tuja letala so skoraj dnevno preletavala mesto. Najbolj prizadeti meščani pa so ii prizadevali vsaj za silo popraviti strehe in urediti v svojih hišah zasilno stanovanje. Kmailu po bombardiranju je partizanska vojaška obtkvt odredila, da se minira železniški most čez Krko. Napeljaili so na most večje število vagonov in vse skupaj pognali v zrak. S tem je bila ,presekana zelo važna prometr na žila, ki je še vezala Novo mesto i Belo krajino. Ta ukrep je bil nujen zaradi pričakovanega nemškega vdora. Komaj pa so si ljudje nekoliko odldalinuli od prestanega strahu, že jih je čakalo novo, še hujše presenečenje. 3. oktobra, na ne-delio. je bilo vreme lepo in ie veliko ljudi šlo že zjutraj iz mesta, večinoma na Trško goro. Dan jc t>d miren in ljudje » se proti večeru vračali polagoma domov. Malo čez 17. uro P* je spet zahrumelo v zraku. Nad mesto se je pri podilo osem nemških avionov, k i so po nekajkratnem preletu pr.če!i »ipact težke bombe. BU je tako imenovani strahovala! napad, ki tra:al tričern ure. Zadere, porušene in delno poškodovane s-o bile hiše in poslopja na Glavnem trgu, Florjannvem trgu, K.if.irininem in Kapucinskem tr-■.'ii, v Ge-rdeši.Vvi ulici, pred so-Jiščcm, na I.juMjaiUvki cesti. Mei-vrti, v Kosovi "n Križatijski u'ici, na kapitiju, v ProŠujski in Cer- kveni ulici, na Strmi stezi, v Di-ilančevi, Dctelovi, Frančiškanski, VrhovČcvi ulici ter Skolovi ulici. Močno so bile iponovno zadete žc H. septembra bombardirane ulice. Tudi ženska bolnišnica je bila ponovno zadeta, razbit je bil levi trakt, pod razvalinami pa je našlo smrt 17 ljudi, od teh nekaj bolnic, ena zdravnica ter nekaj civilirJtiDv, ki so « t|ja zjtcklli meneč, da jih bo paČ obvaroval velikanski, na strehi naslikani rdeči križ. Smrtmlh žrtev tega bombnega napada je bilo nad 30. Mnogo iLjudli je bilo v hišah za-rušenih in so jih zaradi vednih preletov sovražnih avionov odko-pa'li Šele vefiko kasneje, nekatere žc mrtve. Pokojni Ivan Ilovar jc bil eden tistih, ki je zarušen (čeprav že pri 80 letih) najdlje vzdržal. Ko so ga našli, so mu skozi malo liaio dajali hrano in žganje. Ko pa so ga končno po skoraj enem tednu vendarle od kopali, je bij mož tako izčrpan od presta-nega strahu, da jc moral v bolnišnico, kjer je na posledicah umrl. Mrliče pod razvalinami icn^ ske bolnišnice so odkopali Šele 9. oktobra. Po tem bombardiranju je xelo veliko ljudi zbežalo iz mesta v ločno in Mačkovec, kjer so se skrivali v tamojšnji jarmi pri mlinu, dalje na Trško goro, kamor so bežali zlasti tisti, ki so imeli tem svoje zidanice, na Cikavo. v Smolenjo vas, v Srebrničc, Volav-če in drugam. V Srcbrušče so prepeljal1 vse težke bolnike obeh boinftnftc in raiujcnce. Mesto je bilo kot ieumrlo. (Konec ppjhodii^kč.)