PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 89 (8191) TRST, torek, 17. aprila 1973 PRIMORSKI dnevnik je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» °vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjena Evropi. u staviti zločince! P^šla vest, da je atirala še enega far .%! vT °°mbaša, ki naj bi d®*0 P10« policiji v °aia Mq ^ ubba policista An-ri®a’ se Je javnost V V novim zločinom XiV so doslej še »nehali »^ili z bencinom in anovanje tajnika mi-.ciJ6 Maria Matteia Cetrti Primavalle. V n Sta našla smrt dva iti j? i f^io^a 8-letnd Stefa- Virgiglio- ^ i. anje zločinov in na-ooslej vedno nosilo j%o. tudi tokrat ni tXno , aj v 1 tok ji se , Za°stril tako na po-na gospodarskem lt!^arjie i^®!. Področju. Reak-Vr, ’ji Vedr, tošistične sile so v N «°?b“levka„elnlh S CS je- ^ 28 fašiste i® blla prilož_ C p°kol v ida so 0rganizi- i?,aitu. v- 7 kmečki banki v v i0a,to nato so zopet t>oiitlcidentpm^ards,ki Prostolni-Sv^tost, pt„5.ln je bil ubit en soJs Provow.. SO stopnjevali li l ^agairv dokler ni-2 Ptavcafj Calal3rii uprizori-tfe r °blanf prevratniškii upor S0 Progo :nminirald 30 želez-s0 ? VL ®a mno®lh krajih • Jn Kalabrijo, ko tlijg cGlL Qadtkalne organizacij® Veliko’ dpl®L ,in UIL prire' Č V r delavsk0 demonstra-Na Ob- stpo07 na sedeže le-^ demokrati-stv, ln ha C1J> kombe v vla- neda enski šoli v Tr' * tXa, £Vn° . odkritje fa- tow!,Prav tak?basa v Genovi> ’ '»se t1 ° tohko povzročil 0» opogumilo fa- m sc bili " 4 aa J e prišla «nji- ^ 04&K!\££ Bo sano,v in v mn0. KrX faš£i^Udi .sodstva, ki flhJ1 oči onimi zločini za- ^ j . aIno vzporejan j e CNo azciscen, za kar ni CSoto4 gr.e še za eno ■iafašistovZl00lns,ko P’rov°- u- vse to opogum-V**» (,Lkl se skrivajo za i^i(iWaDTap,arlamentarni-V^Pa^to1 organizaoi-W .P°vezat7 l rvesnici najtes-^1. * s fašistično stran- o^kvir % Prevratni ”?kvir orSanizi-C^janj ^niških in zioein- W,e ^ranvf 1St°v in neofaši-tlt r Phior kfSI spadata k ^ groz^toto v Mila- JjerNr v ^ii« Cčin v Rhnu> ža aret anu s° karabi-odatob rali dva mlada ^.svoj^1? je eden že SJ? zl0čina v npk° dejanje-^lo ko še nRunu pa so S uradno ?nani kot so na Sh?*’ ki stQlineznana fme-^ Poa 2I°«inci Jjri° fa«sti- a>?2°- * Jlh V°dij0 4>t2eJanski *tookrat in ^j^ji^va da po]icija> NrSonce i^I°.0dkri- Stra^’ ^ jih V> kniecki banki v St?1 °bsojla1Cna.,javnost z ^ j? 21°din n "“lanski in ^ 9a?0st Pa Turi- deim°kratič-S pri katerem sta izgubila živijenje dva sinova misovskega sekcijskega tajnika - Na postaji v Firencah aretiran fašist Muretii - Nova zanimiva pričevanja aretiranega Loia RIM, 16. — Ogorčenje italijanskega demokratičnega javnega mnenja ob fašističnem zločinu v Milanu se še ni poleglo, ko nas je pretresla vest o drugem zločinu, ki se je pripetil v Rimu. Gre za dogodek, ki je za sedaj v dobršni meri še nepojasnjen in v katerem sta izgubila živijenje 8-letni Stefano in njegov 22-ietni brat Virgilio Mattel. Oba sta bila sinova tajnika sekcije MSI Maria Matteija v rimski mestni četrti Primavalle. Pozno ponoči so neznanci, o katerih še ni nobenega sledu, polili s precejšnjo količino bencina, verjetno 20 do 25 litrov, vhodna vrata Matteijevega stanovanja in jih zažgali. Tekočina je zalila tudi stanovanje in ogenj se je takoj razširil v notranjost. Najprej se je nevarnosti zavedela Matteijeva žena Anna, ki je v prvem trenutku paničnega strahu odprla okno, kar je še bolj razplamtelo plamene. Ženska je pograbila 9-letno hčerko An-tonello in zbežala po stopnicah. Mario Mattei je skušal z gasilnim aparatom pogasiti ogenj, vendar je bilo v njem premalo pene, da bi bil kos peklu, v katerega se je spremenilo stanovanje. Mattei je nato skočil skozi kuhinjsko okno na spodnji balkon in isto je skušala narediti njegova 19-letna hči Silvia, ki pa je nerodno padla in se precej hudo poškodovala. Oba fan- ta, Virgilio in Stefano, pa nista mogla iz svoje sobe, ker jima je ogenj zaprl vsako pot. Skušala sla se rešiti skozi okno. a moči so jima pošle, ko je Virgilio skušal brata Stefana vzdigniti in ga vreči skozi okno ljudem, ki so se zbrali na cesti. Ni mu uspelo, omahni' je na oknu, trup mu je visel že napol zunaj, mali Stefano pa je obležal za njim v sobi, kjer je popolnoma zoglenel. Druga dva Matteijeva otroka, Lucia in Gian-paolo, sta ostala nepoškodovana. Med preiskavo je policija dobila na stopnišču hiše, kjer je bivala družina Mattei, večji kos lepenke, na katerem je bilo napisano «Mat-teija in Schiavoncinija je doletela proletarska pravica*. Policija je u-gotovila, da je Schiavoncini ime e-nega člana misovske sekcije, katere tajnik je Mattei. Iz kasnejšega za- Uiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiiuiiiuiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiitfiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Razpustiti je treba fašistične organizacije! RIM, 16. — Vsa demokratična javnost protestira danes ob ponovnem podlem zločinu, ki so ga neznanci danes ponoči zagrešili v Rimu. Med prvimi je izrazilo ostro obsodbo in ogorčenje vseh delavcev ob zločinskem dejanju, ki je povzročilo smrt otroka in 22-letne-ga mladeniča, tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. V komunikeju je rečeno, da javno mnenje zahteva, da oblasti nemudoma razjasnijo ta novi člen v verigi nasilnih dejanj, ki so se pripetili zadnje čase v Italiji. Treba je izslediti materialne krivce in pa tiste, ki so jih nahujskali. Udariti je treba po vseh tistih, ki skušajo izpodkopavati demokratični red, ki je nastal iz odporništva in vse tis- iiiiiiiniiiiiiiimimimiiiiiiiiiiminimiimmimiiiiM Vsa demokratična javnost obsoja podli zločin, v katerem sfa v Rimu zgubila življenje 22-let-ni Virgilio Mattei in njegov 8-letni brat Stefano. Oba sta zgorela v požaru, ki so ga neznanci zanetili v njihovem stanovanju. Bila sta sinova misovskega sekcijskega tajnika Maria Matteija, ki je v požaru zadobil hude opekline. Novi zločin v valu nasilja, ki je zajel zadnje čase Italijo, ima jasen provokatorski značaj. Oblasti morajo čimprej izslediti krivce in jih primerno kaznovati. Policija je v Firencah aretirala še drugega fašista, ki je v četrtek v Milanu povzročil smrt 22-letnega policaja Antonia Marina. Gre za Maurizia Murellija, za katerega je Vittorio Loi povedal, da je vrgel bombo, ki je raznesla policaja. Vittorio Loi je medtem dal še nekaj zanimivih izjav, zaradi katerih išče sedaj policija še vrsto fašističnih skrajnežev. Zahodnonemški kancler Brandt je prispel na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Obisku dajejo v obeh prizadetih državah in v svetu velik pomen, saj predstavlja nekako zaključno fazo Brandtove odprte politike v Evropi, ki je pripeljala do podpisa pogodbe s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Z obiskom v Jugoslaviji pa bo Brandt še bolj utrdil odnose med obema državama, ki se hitro in učinkovito razvijajo v zadnjih petih letih, potem ko so bili spet navezani diplomatski odnosi. To sta danes poudarila tudi kancler Brandt in predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič. Včeraj je bilo v Avditoriju važno zasedanje o državnih pomorskih progah, na katerem so ponovno zahtevali upoštevanje predlogov CIPE. Medtem ko so na deželnem svetu nadaljevali z razpravo o urbanističnem in razvojnem načrtu, so sejo občinskega sveta, tokrat zaradi nasilnega dejanja v Rimu, ponovno prekinili. te, ki skušajo ogrožati omikano sožitje. Natta, načelnik skupine KPI v poslanski zbornici je izjavil, da se barbarski zločin, ki se je pripetil v rimski četrti Primavalle vključuje v čedalje bolj pogosta dejanja okrutnega nasilja in provokacij. V sedanjem trenutku morajo oblasti takoj ugotoviti kako so potekali dogodki, da bi čimprej izsledili in kaznovali krivce. Čas je, da se fašistični atentati in provokacije končajo. Treba je razbiti stopnjevanje nasilja in udariti po reakcionarnih in prevratniških skupinah. Italija potrebuje demokratični red, varnost in zaupanje. Demokristjanski poslanec Cervone je predložil ministrskemu predsedniku vprašanje, da bi zvedel, ali ne meni, da bi bilo treba že enkrat izvajati zakon štev. 645 iz leta 1952, ki vsebuje norme za ukinitev fašistične dejavnosti in ki prepoveduje reorganizacijo, pod katero koli o-bliko, razpuščene fašistične stranke O atentatih v Rimu in v Milanu je govoril tudi predsednik demokri-stjanskih poslancev Flaminio Pieco-li. ki je prav tako dejal, da morajo oblasti takoj izslediti krivce. Izjavil je tudi, da za sedaj ni mogoče, kljub podpisu «proletarska pravica*, pripisati rimski zločin nikomur. Za sedaj je jasno samo to, da gre za ponovni ustrahovalni in teroristični atentat. Vse to spominja na najmračnejšo dobo italijanske zgodovine in žali demokratični čut svobodnega 'italijan-sega ljudstva, ki si želi samo miru. V nadaljevanju svojega govora je Pic-coli dejal, da mora demokratična država zatreti ekstremizem brez pomislekov in brez razločkov. Ista načela je izrekel tudi predsednik demokristjanske skupine v senatu Spagnolli, ki je dodal, da je ob sedanjem valu nasilja v nevarnosti italijanski demokratični red. Zato je treba takoj in ostro prekiniti stopnjevanje zločinskega nasilja. Na svojem današnjem shodu so milanski mestni stražniki zahtevali takojšnjo razpustitev neofašistične stranke MSI in vseh podobnih gibanj, ki samo kalijo demokratično življenje italijanskega ljudstva. Shod je bil napovedan, da bi protestirali proti četrtkovemu podlemu fašističnemu atentatu v Milanu. Enotni antifašistični odbor rimskih četrti Primavalle in Torre-vecchia, ki ga sestavljajo KPI, PRI, PSDI in PSI so objavili komunike, v katerem obsojajo zločinski atentat na stanovanje Maria Matteia. Vsak resnični protifašist obsoja to barbarsko dejanje, ki tepta sleherno človekovo načelo. Protifašistični odbor zato odločno zahteva, naj oblasti čimprej pojasnijo sinočnji zločin. sliševanja pa naj bi izhajalo, da mož nima nobene zveze z dogodkom. Karkoli bo dokazala policijska preiskava, je zelo očitno, da gre za zločin, ki nima nič skupnega s političnim bojem. Za zločin, ki prihaja kot nalašč prav v trenutku, ko je vsa misovska stranka na zatožni klopi zaradi podlega umora policijskega agenta v Milanu. Po atentatu na stanovanje enega njenih sekcijskih tajnikov, so se njeni pripadniki kar čez noč pretvorili v «žrtve» ne pa v povzročitelje in zagovornike nasilja. Policija je medtem aretirala v Firencah 19-letnega Maurizia Murellija, za katerega trdi Vittorio Loi, da je imel polno torbo ročnih bomb, od katerih je dve zagnal proti policiji. Murellija so izsledili na florentinski železniški postaji. Ko so policaji zahtevah, naj jim pokaže svoje osebne dokumente, jim je mirno izročil vozniško dovoljenje in dejal, da je on tisti, ki ga iščejo. Izročil jim je tudi pištolo kalibra 6,35, ki jo je imel pri sebi in se dal odpeljati v zapor brez kakršnegakoli odpora. Iz Firenc so takoj obvestili milansko policijo in zvečer ob 19. uri je že bil v Milanu, kjer ga sedaj zaslišujejo. O četrtkovih dogodkih pa je mladi Vittorio Loi povedal še marsikaj zanimivega. Povedal je, da se je v sredo sestal s Pierom De An-dreisom in z drugimi fašističnimi skrajneži. De Andreis, ki je bil telesni stražar raznih miisovskih veljakov in ki je na slikah s četrtkove manifestacije v prvi vrsti z vsemi voditelji MSI, jim je dejal, da bo v Milanu naslednjega dne treba povzročiti čim več zmede in v raznih krajih mesta. V četrtek so se mladi pripadniki MSI nato sestali v neki kavami v Ul. Borgo-gna, kjer so prejeli zadnja navodila. Loi je nato odšel na Trg Tri-colore in videl, kako so nekateri kar na trgu pripravljali molotovke. Tam je srečal tudi Murellija, ki je pokazal torbo, v kateri je imel ročne bombe in mu dejal, da bomb lahko dobijo še. Ko so se začeli neredi pa De Ar.dreisa ni bilo z njimi, ker je bil v spremstvu vseh drugih voditeljev MSI v Ul. Mancini, pred sedežem MSI. Kar zadeva metanje bomb je Loi izjavil, da je videl Murellija, ki naj bi vrgel prvo bombo, tisto, ki je eksplodirala v samem začetku manifestacije na vogalu med Ul. Concordia in Ul. Piave. Ko se je njihova skupina preselila v Ul. Bel-lotti, pa naj bi mu Murelli dal bombo, ki jo je on zagnal proti policiji, ne da bi prej odstranil varovalke. To pa je v nasprotju z ugotovitvijo policije, ki pravi, da je bomba, ki ni eksplodirala, bila brez varovalke. Policija išče sedaj še nekatere fašiste z zvezi z milanskimi dogodki. Gre za Renata Casagrande-ja, Nestora Crocesija, Cesareja Fer-rija, Giancarla Radiceja, Franca Sandri ja in Gaetana La Scalo. Vsi so pripadniki MSI ali so bili v preteklosti povezani z raznimi fašističnimi tolpami, kot so «Ordine nuovo», «Fronte della Gioventu* in «Squadre d’azione Mussolini*. Vittorio Loi Maurizio Murelli Pietro De Andreis niiiiiiiiiiiimiHHiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiHniiiimmiiiiniiiiiiiiiiimiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii V OKVIRU UTRJEVANJA ODNOSOV MED ZflH. NEMČIJO IN SFRJ Kancler Brandt prispel na obisk v Jugoslavijo Na beograjskem letališču ga je sprejel predsednik IS Džemal Bijedič Brandt poudaril vlogo Jugoslavije v prizadevanjih za mir na svetu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, član predsedstva SFRJ Do-brivoje Vidič, podpredsednik zveznega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in drugi jugoslovanski predstavniki so danes opoldne na beograjskem letališču pozdravili kanclerja Zvezne republike Nemčije Wi%ja Brandta, ki je s soprogo in sinom Mathiasom in drugimi funkcionarji vlade prispel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Po slovesnem sprejemu je Brandt v izjavi novinarjem poudaril na-predlek, ki je bil v zadnjih letih dosežen v sodelovanju med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju in važnost sodelovanja z Jugoslavijo v naporih za dosego trajnega miru in varnosti v Evropi. Zaradi načel zunanje politike in zaradi ugleda, ki ga v svetu uživa predsednik Tito, je dejal Brandt, Jugoslavija lahko bistveno prispeva k skupnemu naporu za zagotovitev miru. Popoldne je Brandt položil venec na grob neznanega junaka na Avali, zatem pa je obiskal novo Ljudsko knjižnico Srbije. Nocoj je pred- sednik zveznega izvršnega sveta Bi-jedic priredil v palači zveznega izvršnega sveta večerjo, zatem pa sprejem v čast zveznega kanclerja in njegove soproge. Med večerjo je Bijedič v svoji zdravici poudaril zasluge Brandta za popuščanje napetosti v Evropi in pri ustvarjanju pogojev, v katerih je mogoče doseči zbližanje in boljše razumevanje med evropskimi narodi. Bijedič je z zadovoljstvom ugotovil, da i-mata Jugoslavija in Zahodna Nemčija enake poglede v vprašanjih, ki se tičejo odnosov med evropskimi deželami in dejal, da se je Jugoslavija od samega začetka zavzemala za sklicanje konference o evropski varnosti in sodelovanju, v prepričanju, da sč s konstruktivnimi napori vseh evropskih držav in drugih zainteresiranih držav lahko okrepi proces demokratične preobrazbe ne-le v Evropi, temveč v svetu sploh, Bijedič je deial, da se upravičeno pričakuje širšo mednarodno pomoč in podporo indoki-tajskim narodom, reševanje vprašanj Bližnjega vzhoda m miroljubno sodelovanje in utrditev miru na svetu, ki je nedeljiv. Na kraju svoje zdravice je Bijedič ugotovil, da kljub uspešnemu razvoju sodelovanja še vedno niso bile izkoriščene vse možnosti in pripomnil, da bo Andreotti na obisku v ZDA RIM, 16. — Italijanski ministrski predsednik Giulio Andreotti, ki ga spremlja zunanji minister Giuseppe Medici, je odpotoval danes zjutraj z rimskega letališča Fiumicino na uradni obisk v ZDA in Japonsko. Kancler Willy Brandt (levo) ob prihodu na beograjsko letališče obisk Brandta priložnost za izmenjavo misli tudi o tem, kako hitreje reševati nerešena vprašanja in nadalje utrjevati medsebojne odnose. Brandt je v začetku svoje zdravice omenil, da je prišlo v zadnjih petih letih, po obnovitvi diplomatskih odnosov z Jugoslavijo, do velikih sprememb na mednarodnem področju in v odnosih z Jugoslavijo. S sporazumoma s Sovjetsko zvezo in Poljsko je bila odprta pot zbližanju in popuščanju napetosti v Evropi. Brandt je izrazil upanje, da bo v kratkem rešeno tudi vprašanje, ki obremenjuje odnose s češkoslovaško in željo po vzpostavitvi polnih diplomatskih odnosov z Madžarsko in Bolgarijo. Zahodnonemški kancler je nadalje omenil, da se razgovori v Helsinkih in na Dunaju vedno bolj približujejo sporazumu in da bi njegova vlada prav na tem področju želela čim tesnejše sodelovanje z Jugoslavijo, kajti se stališča Jugoslavije in Zahodne Nemčije o odločilnih vprašanjih popuščanja napetosti, miru in varnosti ujemajo. Zahodnonemški kancler sodi, da bi moralo biti v skupnih naporih več razumevanja za potrebe sogovornika, da bi se za Evropo našla ureditev, ki bi jamčila mir vsem narodom Evrope. Osnova te politike je dosledno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. V nadaljevanju svoje zdravice je Brandt omenil zelo plodno sodelovanje med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo posebno na gospodarskem področju. Omenil je nadalje, da v Zahodni Nemčiji dela nad 500 tisoč Jugoslovanov, ki so si s svojim marljivim delom pridobili simpatije in da je lani Jugoslavijo obiskalo okrog 1.500.000 nemških turistov. Ti osebni stiki so zelo važni za medsebojne odnose. Priprave za konferenco o evropski varnosti, je poudaril Brandt, so ponovno pokazale kakšno pozitivno vlogo lahko odigra Jugoslavija zaradi svoje politike sporazumevanja in posredovanja. Na kraju svoje zdravice je Brandt izrazil prepričanje, da ima politika neuvrščenosti Jugoslavije in drugih držav v svetu, ki se spreminja, važno vlogo. Brandt sodi, da je pozitivno, da neuvrščene države, ki se zavedajo odgovornosti do celotne mednarodne skupnosti, streme po čimbolj kvalificiranem vplivu na politične sklepe svetovnega pomena. Za obisk kanclerja Brandta vlada veliko zanimanje v Jugoslaviji in v inozemstvu. Njegov obisk spremlja, poleg nad 100 domačih in tujih novinarjev stalno akreditiranih v Beogradu, še nad 120 novinarjev, ki so prispeli iz inozemstva, pretežno iz Zahodne Nemčije. BOŽO BOŽIC PISMO IZ RIMA Glasovi in bombe Moje pismo ta teden je zelo resno: preveč resno, ker je čas ki ga preživljamo, grenak in si zato ne morem privoščiti za-bavljivega tona. Fašistični Timor v Milanu ni samo dogodek političnega terorizma: je izraz stanja za katerega krivda presega pretepaške skupine ali pa gibanje, ki se sklicuje na sramotno ideologijo Mussolinijevega dvajsetletja. Na političnem področju je to posledica tistega «nihanja» krščanske demokracije za kar si ta stranka lasti pravico vladati «tudi s promočjo — čeprav prikrito — desnice». Kdor hoče namerno prikriti, da dobiva misovske glasove v parlamentu, tega ne morejo presenečati bombe v Milanu. Ni torej slučaj, da se je vlada v nekaj dneh znašla najprej pred ponudbo misovskih glasov, kmalu nato pa pred fašističnimi bombami. Res pa je tudi, da če krščanska demokracija misovske glasove izkorišča, jo bombe spravljajo v zadrego. Zelo značilno je, kar mi je v teh dneh povedala neka osebnost, ki ima zaradi svojega položaja v javni upravi dnevne stike z demo-kristjanskimi voditelji. Gre za zelo zanimivo «izpoved». Ta o-sebnost mi je dejala: «Tragedija krščanske demokracije je v tem, da ne more vladati z desnico. Hkrati pa so njeni volivci bolj na desno kot strankin vrh, kar pomeni, da bi se premik na levo nujno spremenil v izgubo glasov in s tem oblasti. Izračunano je bilo, da če bi šli lani 7. maja na volitve z vlado leve sredine, bi krščanske, demokracija izgubila najmanj 10 odstotkov glasov, kar si stranka ni mogla privoščiti. Zato je bila najprej sestavljena enobarvna An-dreottijeva vlada, po volitvah pa vlada z liberalci. Toda — in prav tukaj je tragedija — današnji sadovi te politike so nesprejemljivi. Treba je spremeniti pot. Kam bomo krenili, bomo videli na junijskem kongresu. Usoda Andreottijeve vlade je že zapečatena. Biti bomo morali zelo previdni — nadaljuje moj sogovornik — da ne bomo izgubili volivcev. Hkrati pa moramo dobiti pri socialistih jamstva za trdnejšo vlado. Komunisti so preveč nevarni, ker vodijo zelo spretno politiko v ustavnem okviru. Zato ne smejo priti v vlado. Po sestavi prihodnje vlade, ne bo več mogoča kaka druga vlada leve sredine. Spričo tega bo treba najti zelo uravnovešenega moža za sestavo vlade. Najbolj primeren je Rumor. Za tajnika stranke pa bi bilo treba najti uglednega moža, se pravi Fanfanija. To pa pomeni, da ni izključeno, da si ta dva lahko zamenjata mesti». To mi je povedala oseba, katere imena nima smisla povedati, ki pa dobro ve kaj govori, ker se druži z demokrisljansko sredino, se pravi z možmi bivše dorotejske struje, med katerimi je tudi skupina veljakov, tistih ki nekaj «tehtajo», in ne, kot mi je sam povedal, z «razgrajači» v stranki, (Do-nat Cattin), ali pa s tako i-menovanimi «devicami» (Moro). Ne glede na to kar se danes govori, se vam ne zdi, da je to, kar je povedal moj sogovornik, izredno zanimivo, hkrati pa, če upoštevamo milanske bombe, je v teh njegovih ugotovitvah precejšnja mera neverjetnega cinizma, pohlep po oblasti za vsako ceno, kar gotovo ne gre v čast prizadetim političnim možem. MARIO DEZMANN Stavka poštnih uslužbencev RIM, 16. — Danes se je začel 48-urna stavka 180.000 poštnih usluž bencev, ki sodijo da je osnutel pogodbe, ki jim ga je predloži minister za pošto Gioia, nespr« jemljiv. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 17. aprila NA POBUDO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ POMORŠČAKOV Važno zasedanje za preosnovo italijanskega pomorskega prometa Treba je izvesti predloge CIPE in okrepiti državno pomorske družbe V Avditoriju je bilo včeraj sindikalno zasedanje delavcev in uslužbencev pomorskih družb PIN. katerega se je udeležil vsedržavni tajnik sindikalne organizacije CISL Mario Ma-scetti. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki enotnega sindikalnega odbora federacij CGIL, CISL in UIL, delegacija tovarniškega sveta ladjedelnic, tovarne GMT, Tržaškega arzenala in Sv. Marka ter pristanišča. V diskusijo so posegli poslanca Škerk in Belci, senatorja Šema in Bacic-chi, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, tržaški župan Spaccini, predsednik pokrajine Zanetti, predstavniki dežele in političnih organizacij. Sindikalni predstavniki so pozitivno o-cenili prisotnost in poseg v diskusijo tako vidnih predstavnikov strank, parlamentarcev in javnih upraviteljev, kar je znak resnosti položaja. Glavna tema zasedanja je bilo vprašanje preosnove državnega pomorstva, razpravljali pa so tudi o obnovitvi delovne pogodbe, o zaščiti delovnega mesta in o okrepitvi ladjevja. Mario Mascetti je med drugim poudaril, da sedanja stvarnost italijanskega pomorskega prometa kaže, kako je industrija podvržena inozemskim centrom oblasti, saj italijanska trgovska mornarica prevaža samo približno 20 odst. blaga. Zaradi tega je nujno potrebno uresničevati ukrepe ki so jih predlagali CIPE ter krogi, ki se zavzemajo za pomorski promet, da bi v prihodnjih štirih letih dosegli 12 milijonov ton, v desetih pa 18 milijonov ton prometa. Mascetti je tudi poudaril, da FIN MARE, kot državno ladjevje, mora delovati kot vodilna in gonilna sila za dosego omenjenih ciljev, kateri ne smejo biti prepuščeni samo pobudi zasebnih brodarjev, ker so pač zasebne pomorske družbe razdrobljene (približno 300) ter nimajo možnosti, niti potrebne volje. Zakonski osnutek, o katerem sedaj razpravlja senatna komisija za promet, je še dejal Mascetti, mora biti izboljšan ter mora določati finančne inštrumente za gradnjo ladij in način neposrednih stikov med vlado in zainteresiranimi silami, vštevši sindikate, da se koordinira izvajanje preosnove in okrepitve državnega pomorstva. Seja izvršnega odbora SKGZ Podpora peticiji za razpust fašističnih strank in organizacij V zvezi z akcijo za zbiranje podpisov pod peticijo z zahtevo po razpustu neofašističnih organizacij, je izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze na svoji sinočnji seji sprejel sklep, da to akcijo podpre z vso potrebno zavzetostjo, ki jo še posebno narekujeta krvavi zločinski fašistični atentat v Milanu in včerajšnji zločinski atentat v Rimu, ki ima vse značilnosti preračunane provokacije, da se pozornost javnega mnenja odvrne od sistematične prevratniške dejavnosti fašističnih sil v državi. U-speh akcije za zbiranje podpisov pod vsedržavno peticijo za razpust fašističnih strank in organizacij bo tudi učinkovita in množična obsodba takih zločinov, ki jih z ogorčenjem obsojajo vsi demokratični ljudje. Izvršni odbor SKGZ je razpravljal še o vprašanju vračanja slovenskih priimkov iz poitalijančene v izvirno slovensko obliko. Po orisu vseh dosedanjih pobud in prizadevanj v zvezi s tem vprašanjem od samega začetka, in iz izčrpne razprave, ki je vprašanje osvetlila iz vseh njegovih aspektov, je bil izvršni odbor mnenja, da bi bilo treba najti načina za celovito rešitev, da pa je dolžnost vsakega prizadetega Slovenca, da se po-služi zakonsko obstoječih možnosti za povrnitev svojega poitalijančenega i-mena v slovensko obliko, kar je lepo število prizadetih že storilo bodisi preko patronata pri KZ ali osebno. Izvršni odbor je nato pregledal kako potekajo pri nas priprave za proslavo velikega tolminskega punta in kmečkih uporov na Slovenskem ter v tej zvezi poslušal poročilo o pripravah na Goriškem, o deležu, ki ga bo pri teh proslavah imelo Stalno slovensko gledališče z uprizarjanjem dramatizacije Pregljevih «Tolmincev», katerih premiera bo 27. t. m. v Gorici, ter o srečanju študentske mladine z obeh strani meje v Tolminu konec tega meseca v okviru proslav tolminskega punta. Končno je izvršni odbor SKGZ razpravljal še o drugih tekočih vprašanjih. Opozorilo ACEGAT Začasna omejitev dobave vode Vodstvo občinskega podjetja ACE GAT obvešča, da bo začasno omejilo dobavo vode mestu in da bo znižan pritisk zlasti v obrobnih predelih vodovodnega omrežja. Zato vabi prebivalstvo, naj si ne dela zalog, razen nujnih primerov. 0-mejitev je začasna in ne bo dolgo trajala. Uprava občinskega vodovoda je sprejela ta sklep, ker je začasno prekinila dobavo vode iz reke Timave zaradi previsoke stopnje o-nesnaženja z organskimi snovmi. Po daljši sušni dobi so namreč znatno narasle vode notranjske Reke in odnašajo usedline, ki so se nakopičile v sušni dobi. Pri čiščenju take vode bi morali uporabljati velike količine čistilnih preparatov, kar bi precej kvarilo o- kus vode, ki bi tudi imela neprijeten voni. Obvestilo kmetom Patronat Kmečke zveze INAC o-pozarja kmete, ki so vpisani v kmečko bolniško blagajno, da imajo 50-od sto popusta pri napeljavi telefona. 25-od sto popusta pa pri tarifi. Za podrobna pojasnila in sestavo prošnje, naj se prizadeti obrnejo med uradnimi urami na patronat (Ul. Cicerone 8/b). 0 Nocoj ob 19. uri bo v dvorani naravoslovnega muzeja, Ul. Ciami-cian 2, predavanje ravnatelja univerzitetnega inštituta za zoologijo in anatomijo prof. Elvezia Girar-dellija na temo: «Človeška genetika: dednost in okolje». PO ZADNJI ODREDBI ZUPANA IZBRANI PREDMETI ZA IZPITE Jutri na Trgu Unita V PONEDELJEK, 2. JULIJA končno «otok za pešce» ZAČETEK VELIKE MATURE Avtomobilisti morajo jutri do 7. ure odstraniti svoja vozila Jutri, 18. aprila ob 7. uri zjutraj bo stopil v veljavo županov ukrep o uvajanju otoka za pešce na področju Trga Unita. Občina zaradi tega poziva vse avtomobiliste, da do 7. ure zjutraj odstranijo svoja vozila s področja, «oto-ka za pešce». Kot smo že poročali, gre za naslednje ulice in trge: Borzni trg (od Ul. Borsa do Capo di Piazza), Capo di Piazza, Trg Unita (od Capo di Piazza do Largo Pitteri, od Largo Pitteri do Ul. Orologio in od Capo di Piazza do Passo di Piazza), Ul. del Teatro do poslopja št. 2, Ul. Malcanton od Ul. Becche-rie do Passo di Piazza. Acegat pa sporoča, da bodo v sredo nekoliko spremenili progi št. 24 in 30. Vozila, ki se pripeljejo s postaje, bodo od Borznega trga peljala po Ul. Canal Piccolo - Trg Tommaseo - Nabrežje 3. november -Nabrežje Mandracchio - Ul. Mer-cato Vecchio - Ul. Cadoma itd V smeri proti postaji pa bodo vozila Acegat peljala iz Ul. Diaz po Ul. Mercato Vecchio, Nabrežje Mandracchio - Nabrežje 3. november, Trg Tommaseo, Ul. Borsa - Borzni trg itd. * * * 0 V zvezi z uvedbo prometnega otoka na Trgu Unita in sosednjih ulicah je župan izdal nov dekret, s katerim določa, da bodo dostavni avtomobili lahko pripeljali blago za bare in trgovine, ki so na področju otoka, vedar samo z Borznega trga vsak delavnik od 7.30 do 10.30. Stavka poštarjev Včeraj je bila stavka poštnih u-službencev, ki bo trajala tudi danes. Zato bodo še zaprti poštni u-radi in pismonoše ne bodo prinašali pisem, paketov in voščilnic. Sindikati so napovedali stavko po vsej državi, da bi dosegli za poštne u-službence povišanje prejemkov, izboljšanje delovnih pogojev in reformo poštne službe. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii ZARADI DOGODKOV V RIMU PONOVNO PREKINJENA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Svet se sestane danes - Razpravljal bo o deželnem urbanističnem in razvojnem načrtu Tržaški občinski svet je včeraj ponovno prekinil sejo in tokrat v zvezi z rimskimi dogodki. Občinski svet se bo sestal danes, ko bo končno razpravljal o deželnem urbanističnem in razvojnem načrtu. Do prekinitve seje je prišlo do daljšem sestanku načelnikov skupin, ki so se dogovorili, da bo samo župan Spaccini prečital krajšo razpravo, nato pa se bodo svetovalci razšli. župan Spaccini je tako obsodil nasilno dejanje, do katerega je prišlo nekaj dni po umoru policijskega a-genta v Milanu. Župan je nadaljeval, da prihaja očitno do izraza nasilje in nečloveška prisila, ki naj pretvori v jezik bomb in gorečega bencina družbeno dialektiko, ki mora temeljiti na izmenjavi stališč in političnega razgovora na načelih svobode in demokracije, ki se je porodila v odporniškem gibanju., . Treba je do kraja pojasniti ozadje dogodka, treba je kaznovati izvršilne, odkriti in kaznovati tiste, ki so za njimi. Odločno je treba zahtevati, da država posreduje, da se preneha s kakršnokoli obliko nasilja, ki ruši temelje državnega ustroja. Sedanji tragični dogodki govore o žalostnih ugotovitvah, ki so jih izrekli že v petek, da obstaja prevratniški načrt, ki izkorišča nasilje, ki PRVI DAN POKRAJINSKEGA ZASEDANJA O TURIZMU Turizem na Tržaškem peša: treba je načrtnih ukrepov Lani je bilo nad 6 odst. turistov manj kot 1971 - Pomen in možnosti razvoja turizma na Krasu Pomen turizma v tržaški pokrajini, njegova gospodarska teža, perspektive razvoja turističnega delovanja in potrebe za uresničitev tega razvoja so bile glavne teme, o katerih so včeraj govorili na prvem dnevu zasedanja o turizmu v tržaški pokrajini, ki ga je priredila pokrajinska ustanova za turizem v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo. Zasedanje se je pričelo dopoldne, po kosilu v mestnem hotelu, ki ga je priredila avtonomna letoviščarska ustanova, pa so se kongresisti spet sestali ob 16. uri. Zasedanje se bo nadaljevalo in zaključilo danes popoldne. Prvi je spregovoril predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Berce, ki je v svojem dolgem u-vodnem poročilu najprej objasnil, da je pripravljalni odbor sklenil razdeliti zasedanje na dva dela: v prvem, ki bo trajal dva dni, bodo na splošno obravnali vprašanja turizma pri nas, potem bodo imenovali tehnično komisijo za sestavo stvarnih predlogov za razvoj turizma in v drugem delu zasedanja, ki bo junija, bodo te predloge odobrili ali spremenili in jih nato predložili pristojnim organom. Odv. Berce je nato poudaril potrebo po načrtnem razvoju turističnih dejavnosti in struktur v okviru splošnega deželnega, pokrajinskega in občinskega načrtovanja. Zatem je odv. Berce omenil nekaj podatkov o razvoju turizma v zadnjem desetletju: napredek je bil precejšen, toda v zadnjih dveh letih število turistov hitro upada. Padec je bil zlasti občuten lani. Krivdo je treba iskati v pomanjkanju ustreznih posegov, ki bi znali zavreči negativen učinek naraščanja cen, političnih kriz, stavk ipd. Tako pa se je zgodilo, da je prisotnost turistov v enem samem letu upadla za nad 6 odstotkov. Trst in njegova pokrajina nista primerna za vsako vrsto turizma, zato je treba opremiti mesto s takimi strukturami, ki bodo privlekle pozornost mimoidočega turista, ki je namenjen na Balkan in to tudi primerno ' propagandirati. Poleg tega so nujno potrebne nekatere specializirane strukture, kot je kongres- na palača, nov sedež velesejma in drugo, je še dejal odv. Berce. Za njim je prevzel besedo tržaški župan inž. Spaccini, ki je orisal delovanje občinske uprave na področjih, ki utegnejo imeti precejšen upliv na turizem in sicer: ureditev prometa, parkirišč in čistoča morja. Pred publiko, v kateri so bili med drugimi tudi posl. Škerk, deželni odbornik Masutto, namestnik prefekta Miceli in drugi, je župan obširno poročal o načrtu za preureditev mestnega prometa, o javnih prevoznih sredstvih, o «ze-lenem valu» in otokih za pešce. Zatem je še pojasnil, da je občina skoro dokončno uredila odtekanje barkovljanskih greznic na odprto morje, vprašanje odtoka glavne mestne greznice skozi potok Ključ pa bodo rešili tako, da ga bodo povezali s filtrom pod škednjem, kar bo stalo od 6 do 9 milijard lir. Po govoru deželnega ravnatelja dr. Piše, ki je orisal delovanje deželnih organov za razvoj turizma na Tržaškem, je univerzitetni profesor statistike Bonifacio navedel vrsto podatkov o naraščanju oz. upadanju turizma. Iz teh naj povzamemo samo, da šo v zadnjem desetletju turisti iz Jugoslavije predstavljali 31 odstotkov vsega turističnega dotoka, torej daleč nad turisti iz Avstrije, Nemčije, Francije in ZDA, ki jim sledijo na lestvici. Po mnenju prof. Bonifacia je denarni doprinos turistov v prejšnjem letu presegel 15 milijard lir, kar ni malo za tržaško gospodarstvo. Sledili so posegi pokrajinskega odbornika za higieno in turizem Lovera, ki je obdelal predvsem vprašanje varstva naravnega okolja, predsednika devinsko - nabre-žinske turistične ustanove Paren-tina, ki je orisal razvoj turističnih struktur v tistem predelu tržaške pokrajine, predsednika avtonomne turistične ustanove prof. Cumbata, ki je poročal o pobudah za oživljanje turizma v Trstu in še svetovalca pokrajinske ustanove za turizem Terzuolija, ki je govoril o «socialnem» turizmu za delavce in študente ter o kampin-gih; Repentabrski župan Mihael Guštin je poročal o tem, kar so v tej sicer majhni občini naredili za razvoj turizma: od kmečke oh-ceti do kraške hiše in galerije ter razstave terana in pršuta. Treba pa bo še narediti marsikaj, predvsem urediti športno igrišče in parkirišče pri cerkvi in osvetliti cerkev. Po miljskem odborniku za turizem Donadelu je prevzel besedo tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki je poudaril, da je Kras, kamor naj se širijo turistični objekti, naseljen in obdelan in da je treba to upoštevati pri načrtovanju. Zatem je še spregovoril o varstvu narave, in o letovanju Tržačanov na Krasu, kar utegne biti turistična dejavnost precejšnjega pomena. Končno je še poudaril potrebo po propagandi in smerokazih v vseh jezikih turistov, ki prihajajo k nam. Zasedanje se je zaključilo s posegoma predsednika združenja trgovcev in hotelirjev Rigoletta in podpredsednika združenja potovalnih agencij Treh Benečij de Al-borija. hoče sprožiti v deželi državljansko vojno in tako spraviti v krizo oblast demokratične države, ki temelji na republiški ustavi, ki se je rodila v odporniškem gibanju. Ti naklepi oziroma njihova izvršitev bi privedla do spremembe demokratične strukture, ki jo drugače ni mogoče doseči, župan je nadaljeval, da gre za brutalni načrt. kateremu se je treba odločno u-preti. Zaradi tega demokratični Trst poziva vse sile, ki se sklicujejo na antifašistično ustavo, na največjo budnost, da se prepreči izvršitev prevratniških načrtov. ZARADI STAVKOVNEGA GIBANJA Jutri okrnjen promet na Acegatovih progah Ker zaradi stavkovnega gibanja šoferji avtobusov ne bodo opravljali nadurnega dela, bo vodstvo prevoznega odseka Acegata ukinilo, jutri, v sredo, 18. t.m. naslednjfe' proge: 1, 3, 5, 8, 12, 14, 16, 18, 22, 14, 26 in 36. Zaradi tega bodo možne zamude tudi na drugih progah. Tržaški profesorji na ljubljanski univerzi V okviru kulturnih in znanstvenih stikov med tržaško in ljubljansko univerzo je včeraj odšla v glavno mesto Slovenije delegacija profesorjev tržaške pravne fakultete. Vodil jo je rektor vseučilišča prof. Gianpaolo De Ferra, spremljal pa ga je, poleg drugih profesorjev, tudi ravnatelj pravne fakultete in dolgoletni rektor prof. Origone. Tržaški profesorji so razpravljali z ljubljanskimi kolegi o civilnem pravu v Italiji in Jugoslaviji, o razlikah in o sličnostih med obema pravnima sistemoma. Še pred tem pa je bil uradni del srečanja, katerega sta se udeležila tudi konzul SFRJ v Trstu Trampuž in italijanski konzul v Kopru Messina. Tako ti kot profesorji so izrazili željo, naj bi bilo to srečanje samo začetek plodnega sodelovanja med bližnjimi vseučilišči. gledališke ljubitelje nagradilo med samo predstavo in še zlasti na koncu s toplim in prisrčnim aplavzom ter s tem jasno izpričalo, da ceni kulturna prizadevanja in uspehe pri delu naše narodne skupnosti. Med prisotnim občinstvom je bilo nekaj uglednih gostov avtor farse Javoršek pa se je pismeno opravičil, da se iz zdravstvenih razlogov ne more udeležiti znamenite predstave tržaškega amaterskega gledališča». Na slovenskih šolah prva pismena naloga iz slovenščine Posebna komisija, ki se je včeraj sestala pod predsedstvom ministra Scalfara, je določila predmete za letošnje zrelostne izpite Za vse vrste zrelostnih izpitov bo prva pismena naloga iz italijanščine. Druga pismena naloga za klasični licej bo iz grščine, za znanstveni licej iz matematike, za znan-teljišče prevod iz latinščine, za trgovske tehnične zavode pa iz tujega jezika. Za ustne izpite so določeni predmeti, med katerimi izbere en predmet kandidat, drugi predmet pa izpitna komisija. Za klasični licej so določeni italijanščina in italijansko slovstvo, latinščina in latinsko slovstvo, filozofija, prirodo-slovje, kemija in zemljepis: za znanstveni licej italijanščina in italijansko slovstvo, tuj jezik in slovstvo, zgodovina in državljanska vzgoja, prirodoslovje, kemija in zemljepis: za učiteljišče italijanski jezik in slovstvo, pedagogika in filozofija, zgodovina in državljanska vzgoja, matematika: za trgovske tehnične zavode italijansko slovstvo, knjigovodstvo, trgovinstvo pravo. Zrelostni izpiti se bodo začeli s pismeno nalogo v ponedeljek, 2. julija ob 8.30. Za mature na slovenskih višjih srednjih šolah bodo prvo nalogo pisali kandidati v slovenščini. Prosvetno ministrstvo določi štiri teme, med katerimi si kandidat izbere tisto, ki mu je najbolj všeč. Med ustnim izpitom se razvije pogovor tudi o pismeni nalogi. Glede ustnih izpitov na slovenskih višjih srednjih šolah, kot poroča agencija Ansa, je določeno, da na klasičnem liceju odpadejo prirodoslovje, kemija in zemljepis, ki jih nadomesti slovenščina in slovensko slovstvo: na učiteljišču nadomesti slovenščina in slovensko slovstvo zgodovino in državljansko vzgojo, na trgovskem tehničnem zavodu pa slovensko slovstvo nadomesti trgovinstvo. Izsiljevanje prednosti: 30 dni prognoze Sinoči se je precej hudo poškodovala 46-letna Marija Pernarčič iz Štivana 22/b. Vozila se je s svojim motornim kolesom po glavni cesti, ki pelje skozi vas, ko je s ceste, ki pelje v Gorico, naglo privozil s svojim avtom fiat 1100 starejše registracije Umhferto Maddalen, ki1 ji je izsiljeval prednost. Žensko je podrl na tla, nato se je še zaletel v skalnati usek in se prevrnil po škarpi. Pernarčičevo pa so morali odpeljati v tržiško bolnišnico, kjer bo zaradi raznih poškodb ostala na zdravljenju mesec dni. V pripravi je simfonična sezona gledališča Verdi Z nedeljsko ponovitvijo «Pikove damet> se je zaključilo eno najbolj uspelih opernih sezon občinskega gledališča Verdi. Omeniti je treba predvsem izredno število novih a-banentov (38 odst.), kar je bilo mogoče doseči predvsem z uvedbo posebnega reda za študente in de lavce. Dodati je treba, da je bila celotna sezona na izredni umetniški višini. Z zaključkom operne so se začele priprave za simfonično sezono, med katero bodo ponovili lanskoletno uspešno formulo: ponovitev koncertov v posebnem abonmajskem redu, h katerim bodo pri-puščeni vsi, vendar bodo imeli študenti še posebne olajšave. Omenimo naj, da bo letos gostoval v Verdiju moskovski Filharmo- Miiimniiiiiiiimifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiimmmm IZMENJAVA BLAGA IN STORITEV Med našo deželo in SFRJ 100 milijard lir na leto Iz poročila E. Geppija na nedavnem zasedanju v Zagrebu V NEDELJO ZVEČER Lep uspeh SAG v Ljubljani V nedeljo zvečer je Slovensko o-matersko gledališče iz Trsta nastopilo v povsem prenovljeni dvorani Mestnega gledališča ljubljanskega s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo». Ljubljansko občinstvo, ki je v lepem številu napolnilo okusno opremljeno dvorano enega osrednjih slovenskih gledališč, je mlade tržaške iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniitiiiiiiiiniiniiinumiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiummiiiiiiiiiiiii V TRSTU V SOBOTO IN NEDELJO Deveti kongres pokrajinskega sindikata upokojencev CGIL Poziv upokojencem, da se včlanijo v sindikat V soboto in nedeljo je bil v Trstu 9. kongres pokrajinskega sindikata upokojencev CGIL, na katerem so razpravljali o vprašanjih, ki najbolj zadevajo upokojence vseh kategorij. Predsedniku ministrskega sveta in ministru za delo so poslali resolucijo, v kateri poudarjajo svoje zahteve, ki so jih tri sindikalne vsedržavne organizacije in federacije sindikatov že predložile vladi. Na svojem kongresu so upokojenci tudi odobrili resolucijo, ki so jo poslali notranjemu ministru in pravosodnemu ministru in v kateri zahtevajo ostre ukrepe, da se prepreči delovanje fašističnih organizacij ter resolucijo proti policijskemu priporu. Ob zaključku kongresa so so- glasno odobrili sklepno resolucijo, ki izraža vsebino kongresa ter vsebuje poziv vsem upokojencem, naj se včlanijo v sindikat, da bodo tako okrepili boj za uresničitev svojih ciljev. Izvolili so nov pokrajinski odbor, izvršni odbor, tajništvo ter delegate za vsedržavni kongres. S kongresa so poslali čestitke sindikatom kovinarskih delavcev k uspešnemu zaključku njihovega boja za obnovitev delovne pogodbe. Pozdravili so navzočnost tajnikov sindikatov upokojencev CISL in UIL, kar je dober znak na poti k zaželeni sindikalni združitvi. Po zaključku kongresa je bilo javno zborovanje, na katerem je govoril Otello Toši, član osrednjega vodstva sindikata upokojencev CGIL. Na dnevnem srečanju med predstavniki gospodarskih krogov iz naše dežele in hrvatske republike v okviru «deželnega dneva# na spomladanskem medinarodnem velesejmu v Zagrebu, je poleg predsednika tržaške delegacije italijansko -jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Latcovicha in člana glavnega odbora tržaške trgovinske zbornice dr. Rustia Traina nastopil z daljšim poročilom o trgovskem in turističnem sodelovanju med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Hrvatsko tudii ravnatelj združenja trgovcev in tržaške pokrajine E. Geppi. Iz članka, ki smo ga o zagrebškem zasedanju objavili preteklo soboto, je odstavek o Geppijevem poročilu zaradi slabega telefonskega prenosa (v petek popoldne je n,a Notranjskem, Dolenjskem in v severni Hrvatski divjala snežna nevihta) odpadel. Geppi je obravnaval vprašanje trgovskih in turističnih storitev med našo deželo in Hrvatsko ter omenil, da je lani samo na področju tržaške pokrajine stopilo v Jugoslavijo nad 18 milijonov italijanskih državljanov, iz Jugoslavije pa je na naše področje dopotovalo nekaj nad 8,700.000 Jugoslovanov. Pri tem je značilno — je naglasil govornik — da hodijo v Jugoslavijo pretežno prebivalci z italijanskega obmejnega pasu, v Trst pa prihajajo jugoslovanski državljani praktično iz vse zvezne republike. Hrvatska sama prispeva 42,6 odst. tega prometa. To dvosmerno turistično gibanje je vidno vplivalo na organizacijo in pripravo raznih storitev obakraj meje. Glede skupne vrednosti blaga in storitev, ki so predmet u-strezne izmenjave, je Geppi navedel vsoto 100 milijard lir na leto. Govornik se je nato dotaknil nekaterih pobud, ki bi po njegovem lahko znatno pospešile sodelovanje med našo deželo in Jugoslavijo, zlasti pa s SR Hrvatsko, na tem področju, ter je v tej zvezi omenil zlasti pobudo tržaških trgovcev, združenih v tako imenovanem «Clu-bu T». Sindikalna federacija CGIL CISL in UIL uslužbencev v javnih lokalih je sklenila napovedati 48-ur-no stavko te kategorije v soboto, 21. in nedeljo, 22. t.m., ker ni bil dosežen sporazum s predstavniki delodajalcev glede prejemkov, znižanja delovnega urnika, sindikalnih pravic in dopustov. Pianistka Maria Tipo v Koncertnem društvu Sezona tržaškega koncertnega društva gre h kraju. Sinočnji na stop je bil tretji pred koncem V gledališču Rossetti je gostovala priznana italijanska pianistka Maria Tipo. Spričo njenega mladeniškega in živahnega nastopa kar ne moremo verjeti opombi v koncertnem listu, ki pravi, da je Maria Tipo bila gost tržaškega koncertnega društva pred celimi triindvajsetimi leti. Navzlic tako dolgi izkušnji glasbenega poustvarjanja pa je njen slog še vedno prožen, kot bi se ogibal togemu zasidranju. ki bi ga oviralo pri plodni dovzetnosti za novo, neraziskano ali pa tudi priložnostno živo in minljivo razpoloženje. V tako razsežnost sprotnega umetniškega doživljanja nas je Maria Tipo popeljala zlasti v drugem delu sporeda, kjer ni peti sonati iz opus 38 Sergeja Prokofjeva morda najbolj ustrezala, bolj pa trem Granadosovim španskim plesom in De Fallovi skladbi Fantasia baetica (latinski pridevnik za andaluzijsko pokrajino). Vsekakor temelji pianistkin slog na dovršeni tehniki, zavidljivi vzdržljivosti in sproščenosti. Med njene najbolj cenjene- odlike sodi brez dvoma tudi tankočutno tehtanje prstnega dotipa v prosojnih pia-nissimih, ki hkrati z umno in spretno uporabo pedala ne vzbuja v poslušalcu pogostokrat običajnega vtisa priučene spretnosti. Prvi del sporeda nas je manj prepričal. Pri Mozartovi sonati v f-Duru K 280 in pri Beethovnovi tretji sonati iz drugega opusa v c-Duru se umetnica večkrat predaja zapeljivemu čustvenemu zanosu, kar rahlja ritmično enovitost poedi-nih stavkov in celotne skladbe in vzbuja občutek, da niso posamezne fraze izpeljane v izrazno dognano in zaokroženo glasbeno podobo. Ob koncu sporeda je občinstvo za prijeten glasbeni večer nagradilo gostjo s toplim ploskanjem. Oddolžila se mu je še s tremi briljantnimi dodatki. RAVEL KODRIČ nični orkester, ki bo prav gotovo privabil v dvorano številne ljubitelje glasbe. Po simfonični sezoni se bo gledališče Verdi pripravljalo za festival operete, ki bo na odru Po-liteama Rossetti. Na sporedu so o-perete «Čardaška kneginja», «Kačji pastir» in «Pri belem konjičku». Končno bo gledališče Verdi še pred novo operno sezono 1973-74 gostovalo na odru Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu z Menot-tijevim delom «L’uomo piii impor-tante» in z opero «Moč usoden. To gostovanje je bilo sporazumno določeno na zasedanju mešane italijansko - jugoslovanske komisije v Beogradu. Italijanska vlada je to vlogo kulturne izmenjave poverila gledališču Verdi ki zaradi te naloge ne bo moglo prirediti tradicionalnega koncertnega ciklusa z mladimi izvajalci. Kino --------------19 in w La Cappella Underground «Facciamo l'amore». le gjpfll Monroe in Yves Montand-film. 0 pe- Nazionale 16.00 «1 diamantipod ricolosi». Prepovedano 14. letom. .. jUlti' . 15.00-17.25-19.5^ tango a _ P**®*-,. scb* STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Trst MARŠAK - RUS MUCIN DOM pravljica v treh dejanjih Nastopajo otroci prosvetnega društva «Ivan Grbec» iz Skednja in baletna skupina prosvetnega društva «Tabor» z Opčin. Danes, 17. t. m. ob 15.30 MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 vabi na večer v počastitev 30. obletnice vstaje slovenskega naroda. Ob tej priliki bo o VSTAJI NA PRIMORSKEM govoril Martin Greif - Rudi, znani partizanski komandant in sedanji predsednik občinske skupščine Ajdovščina. Večer bo v sredo, 18. t. m. ob 19.30 v prostorih krožka (Dijaški dom). PD «IVAN CANKAR# V TRSTU priredi jutri, 18. t. m. ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Montecchi 6 Večer mladih pesnikov na katerem bodo brali svoje pesmi Marij Čuk iz Doline, Boris Pangerc iz Boljunca, Ace Marmolja iz Gorice ter Radivoj Pahor iz Nove Gorice in Franci Černigoj iz Ajdovščine. Večer bo opremljen z glasbo in barvnimi diapozitivi. Vljudno vabljeni! Slovenski klub priredi danes, 17. aprila ob 20.30 razgovor EN DAN V RIMU S POSLANCEM ŠKERKOM Kakšni so rimski dnevi našega poslanca? Kakšni odnosi vladajo med parlamentarci? Kakšne drobne zakulisne igre spreminjajo velike dogodke? Na taka in podobna vprašanja bo odgovarjal poslanec Albin škerk v prijateljskem razgovoru. Na ta vsekakor izjemni večer toplo vabljeni vsi člani in prijatelji 14. letom. .. Fenice 15.00-17.25-19-59'^ m mo tango a Parigi». gc(]nei^r' Marlon Brando in Maria lelom Prepovedano mladini P° jo- Grattacielo 16.30 «Un po la strage#. Barvni , gol' Montand, Lea Massari, zuffi. , 22.15 ‘Gli Excelsior 15.00. 17-15, 19- - gtejger ® eroi». Rod Taylor. Koo R. Schiaffino. Barvni1^. Eden 16.00, 18.05, 20.10, 22-bury proibito». Barvni n pod 18. letom prepoved ^ Ritz 16.00, 18.00. 20.00, 2 ■ misteriosa e J 031,1 julesa Barvni film po roman3 na. Igra Omar Shal* Sa«*■ Aurora 16.30 «Provaci an ^ Barvni komični film- . gar’ Capitol 16.30 «Cari Seiut° Catherl11 film. Florinda Bolkan m Spaak. „nnn 22-09 * Cristallo 16.30. 18.15, 20^ caso Carey». Barvni avventu: Filodrammattco 16.00 ^ , !*{ fTmTrepttot ***** Moderno 16.30 more», Glenda JacksJLi0 ®Iad Chamberlain. Prepovedan pod 14. letom. „ gole Vittorio Veneto 1B.3 prepove^ pelle». Barvni mladini pod 14. le:° 'fjjo spinf ut Abbazia 16.00 ^Uonum^ f^ 0^ An A* je**" - sira. lu.ou v.^wv~ ]Vlarte La wr ene e in ^ei re*' Ideale 16.00 «11 sepoler Ma[UlJ. bra Paget. C. Panl' ,jsaniente ,0 Impero 16.30 «ImP uomo nella notte». . 18. Barvni film. Mladim 1»° prepovedno. ___ , -r* |' Hiuazia. iu.uv/ Igrata: Brian Keitn Griem. Tebc^* Astra 16.30 «Sette a Danes, 17. t. *. *' ** mtnmem FILM ŠTIRIH OSK. «Mezzogiorno di s r sr KeII>' nrost Vstop Gledali!^ KULTURNI DOM ^ Danes, 17. t m. Rus «Mucin dom». * uro v, o-l 12. do 14- ure ter blagaJni pričetkom turnega doma, tel. porto*0^! re r sn ^ t mednarodnega ŠAHOVSKEGA ^ ZA DRUGI dr. MILANA ^ Na čmo-belih 18 velemojstrom’ Igral«1 ^ mojstrov iz 8 2l ure. za % je od 16. ure do 21. ^ ^ kinjene partije P dneVa, ko ^ 12‘ unT .P”ktaiene P3^' Včeraj-danes Danes, TOREK, 17. aprila RUDOLF Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 18.53 — Dolžina dneva 13.37 — Luna vzide ob 19.13 in zatone ob 4.43 Jutri, SREDA, 18. aprila KONRAD Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,7, najnižja 7,7, ob 19. uri 13,8 stopinje, zračni pritisk 1020,3, mb, rahlo narašča, veter 9 km na uro, vzhodni - severovzhodni, vlaga 35 - odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10.2 stopinje ROJSTVA IN SMRTI 15. in 16. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 72-letni Antonio Peros sa, 68-letna Cesira Pregarz vd. Sessa 81-letna Clotilde Pagliaga vd. Grego 80-letna Ida Tenente por. Gerolini 75-letni Romodo Leonardi, 67-letna Ma ria Smerdel vd. Scaglia, 85-letna Oli va Bressan por. Delise, 59-letni Do-menico Giurici, 73-letna Giuseppina Devetti vd. Scaltri, 60-letni Daniele Pisani, 22-letna Barbara 0’Banion por Cošsini, 81-letna Ida Scarel vd. Mi gliorini, 63-letni Giovanni Polverini 50-letna Grazia Del Giudice por. Fil h'ni, 68-letna Giuseppina Morgan vd. De Marchi, 73-letna Giuseppina Ger-mek vd. Pastor, 82-letni Carlo Norino. 12. igrajo sredi ure. i'ru=‘" pad le prfrapril3- 18., in 25. api DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, UL Bonomea 93; Godina -AlTIgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5: Mizzan, Trg Venezia 2. " ,aha vab^ Vse ljubitelje »"pije šahovska zveza Zavod zaririzmn^^^^ azstavb® go- V galeriji Ross"“ / dela slovenski kakib % 1» dina, ki je P«PraV“ cV6 olj. V glavnem gr pokrajine. . SV. V Tržaški JttgjavIja ^ čiška štev. -0, Švara. jjj, V galeriji «For"mb-pacal. .efI)9' 1 razstavlja Lojze ^ Lamela V umetniški bo Jože Ciuha razs do 4. maja* V pobite' £ !. «* Podobnik daruje za ŠD «Polet»^^^^^. SOŽALJ6 J# .j žene xl ^ Ob nenadni J*. uredništvo •» «;altritschn dnevnika Danilu sožalje. . ie umrl n®š Po dolgi bolezni J “ ** Pogre;b Srišnž pok° 17. apr*la PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK Z GLASOVI VSEH SKUPIN, RAZEN MSI Deželni svet odločno obsodil zločinsko dejavnost neofašistov Posebno spomenico so vložili svetovalci Del Gobbo (KD), Pittoni (PSI), Dal Mas (PSDI), Morpur-go (PLI) in Peliegrini (KPI) - Danes nadaljevanje razprave o obeh razvojnih načrtih Vse svetovalske skupine prisotne v deželnem svetu so včeraj izglasovale spomenico, ki odločno obsoja zločinsko snovanje neofašizma in spodbuja demokratično Italijo, naj budno čuva svobodo, ki si jo je pridobila z odporniškim gibanjem. Proti resoluciji so glasovali samo tukajšnji pajdaši čmuhov, predstavniki MSI. Resolucijo so predložili svetovalci Del Gobbo (KD), Pittoni (PSI), Dal Mas (PSDI), Morpurgo (PLI) in Peliegrini (KPI). V njej se poudarja obsodba nedavnih škva-drističnih podvigov v Milanu, pri katerih je agent Pietro Marino podlegel kot žrtev zločinskega nasilja neofašistov. Resolucija izraža solidarnost deželnega prebivalstva s svojci padlega agenta in njegovih kolegov, ki so bili ranjeni pri fašističnem napadu, hkrati s tem pa opozarja na dejstvo, da se zločinska dejavnost neofašistov v državi v zadnjem času nevarno stopnjuje. Fašisti razvijajo svojo dejavnost po vnaprej določenem načrtu, ki naj bi razrušil demokratične svoboščine, pridobljene z odporniškim bojem. Resolucija ponovno opozarja državne organe, da je treba takoj in z največjo odločnostjo prekiniti spiralo nasilja in razpustiti polvojaške organizacije, ki delujejo v Italiji. Končno vabi resolucija vso demokratično javnost, naj se odločno zoperstavi vsakemu poskusu, da bi v državi ponovno obveljala metode političnega boja, ki se oslanjajo na škvadri-zem in na nasilje. Resolucijo so odločno podprli predstavniki sveh svetovalskih skupin, pri tem pa sta se Morpurgo in Puppinijeva (prvi PLI, druga Furlansko gibanje) nekoliko oddaljile od ostalih, češ da se je treba boriti proti nasilju soloh, ne glede na to, odkod prihaja. V ostalem pa je bila obsodba fašizma in njegove zločinske dejavnosti, ki močno spominja na razdobje dvajsetih let, popolna in brezkompromisna. K besedi se je javil tudi predstavnik MSI Gefter-Wondrich Pred prazno dvorano (kakor hitro je govornik vstal, so iz nje stopili vsi svetovalci razen Colauttija (KD) in Morpurga (PLI), je Gefter-Wondrich skušal prevreči krivdo za zločinsko dejanje na «skupine hu-dedelcev, ki ne pripadajo MSI in ki se udinjajo zdaj tej zdaj oni politični formaciji*. V daljšem posegu, ki je v svoji naivnosti izzvenel skoraj patetično, je stari fašistični prvak zaman skušal sprati z MSI nov krvavi madež. Po vrnitvi svetovalcev v dvorano je predsednik deželnega sveta Ribezzi prebral izjavo, v kateri je ostro in nedvoumno obsodil milanske škvadriste iz vrst neofašistov ter v celoti podprl predloženo resolucijo. Kakor rečeno, je svet s posebnim glasovanjem enoglasno sprejel dokument, proti kateremu so glasovali le trije misovci Mo-relli, Gefter - Wondrich in Bosohi. Nato je deželni svet nadaljeval razpravo o petletnem razvojnem načrtu in deželnem urbanističnem načrtu. Predstavnik KPI Baracetti je izrekel vrsto kritik na račun deželne vlade, ki da notiska v ospredje tik pred zaključkom mandatne dobe dva zajetna načrta le v predvolilne namene. Govornik je nato podrobneje razčlenil posamezna poglavja tako razvojnega kakor tudi urbanističnega načrta ter naglasil, da niti prvi niti drugi ne rešujeta najbolj perečih vprašanj naše dežele. Baracetti je ovrgel zlasti «petrolejsko poslanstvo* tržaške luke in očital deželni upravi, da se pri razvijanju mednarodne vloge Furlanije - Julijske krajine o-meiuje na sodelovanje le z najbližjimi zalednimi deželami, ne da bi prodrla globlje v srednjo in zlasti vzhodno Evropo. Pri sestavljanju načrtov ni deželna uprava v ničemer upoštevala gledišč krajevnih uprav, deželnega odbora za gospodarska in socialna vprašanja in sindkatov. Kolikor se je zanimala za mnenje posameznih organizacij in ustanov, je dejal Baracetti, je to storila samo z namenom, da bi si ustvarila nekakšno politično , kritje. Na koncu je Baracetti po- \ novil zahtevo KPI, naj bi deželna uprava umaknila oba načrta ter počakala z njima na boljšo konjunkturo. med tem pa pripravila vrsto manjših kratkoročnih načrtov za posamezna področja ter upoštevala mnenje CRES-a, sindikatov in socialno - gospodarskih področij. Finančna sredstva za uresničitev kratkoročnih načrtov naj bi dežela črpala iz pasivnih ostankov iz prejšnjih poslovnih let. Predstavnik PLI Morpurgo se je tudi izrekel odklonilno o obeh načrtih, še posebno nasprotovanje pa je pokazal do urbanističnega načrta. Naglasil je, da se javno mnenje sploh ne zanima za načrta ki sta zaradi svoje nestvarnosti že vnaprej obsojena na neuspeh. Glede razvojnega načrta je govornik poudaril, da povsem zanemarja em-porialno vlogo Trsta. Razprava o obeh načrtih, v katero bi moralo poseči še sedem-osem svetovalcev, se bo nadaljevala danes dopolne. Organizacija socialistov v ACE-GAT je preučila predlog občinske uprave, da se razdeli podjetje na dva dela: podjetje za vodo, plin in elektriko in prevozno podjetje. Pooblastili so ožjo komisijo, da poglobi to preučitev z vidika interesov zaposlenih in prebivalstva. Socialisti ACEGAT so istočasno tudi obravnavali notranji položaj v stranki in se izrekli za sedanje tajništvo PSI. V okviru letošnje mednarodne bla-1 gotovilo boljše upravljanje finanč-govne razstave Espomego bo več nih sredstev. V zvezi z zakonom .......... ' — 865, ki predvideva razlastitve zemljišč za javno korist, je Pirella dejala, da so z uveljavitvijo tega zakona oškodovani samo slovenski kmetje in slovenska etnična skupnost. Kljub temu, je pripomnila govornica, bi se pa problem slovenske narodnostne skupnosti lahko pravilno rešil tudi mimo zakona 865. Pirella je nato še govorila o položaju v Kazermetah in o neodločnosti občinske uprave, ki bi lahko ta problem že zdavnaj rešila. Svetovalka je ob zaključku ugotovila, da v proračunu prevladujejo investicije, ki služijo samo zasebnikom in ne skupnosti. Inž. Fomazir (PLI) je bil mne- iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiuniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiuiiiimiiiiim V NEDELJO V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Golarjeva veseloigra «Dve nevesti» v duhoviti izvedbi openskih amaterjev Nedeljska premiera se uokvirja v spored proslave 50-letnice ustanovitve mladinskega društva na Opčinah Razbohoteno prosvetno dejavnost na Opčinah spet harmonično dopolnilne in bogati preporod dramskega odseka. V nedeljo se je prenovljena dramska skupina predstavila svojemu številnemu občinstvu na prenovljenem odru Prosvetnega doma z Golarjevo veseloigro «Dve nevest h. Nedeljska premiera predstavlja tako za aktivno prosvetni, društvo «Tabor» uspešno obnovitev tiste zvrsti kulturne dejavnosti, s katero se je opensko kulturno - prosvetno življenje upravičeno ponašalo skozi dolga desetletja. Obenem pa otvarja na najbolj prepričljiv in dostojen način serijo prireditev, ki jih je društvo sklenilo uresničiti v okviru praznovanj pomembnega kulturnega jubileja — 50-letnice ustanovitve mladinskega društva na Opčinah, ki se je je pred nedeljsko u-prizoritvijo Golarjeve veseloigre v kratkem priložnostnem nagovoru spomnil tudi predsednik društva Rudi Vremec. Uspeh nedeljske premiere je naj-verneje dokazalo tbžpoloSMje občinstva, ki je z vidnim navdušenjem sledilo razposajenim in komičnim situacijam na odru, ki jim je znal značajen režijski prijem znanega gledališkega igralca Antona Petje-ja vtisniti primerno razživitev, čeprav v celoti Golarjeva ljudska veseloigra «Dve nevestic s svojo večkrat pretirano lahkotnostjo v razpletu, precenenim humorjem in banalnim dialogom ne dosega višine drugega Golarjevega dramskega dela «Vdove Rošlinke», ki jo je pred leti tudi uprizoril openski dramski odsek. Zadovoljiva je bila tudi izvedba Antona Kolca, Božice Čuk. Metke Kacin, Lučke Križman, ' Stanka Hrovatina, Dragotina Daneua, Viktorja Sosiča, Marina Kralja, Ljube Košute in Igorja Malo- vo izročilo ljudske izvirnosti. V razpravo, ki je sledila uradnim poročilom, je posegel tudi predstavnik cerkvenih pevskih zborov iz tržaške pokrajine Kostnapfel. Pesem mladih na Radiu Trst A Danes, 17. aprila, ob 19.20 začne radijska postaja Trst A oddajati posnetek mladinskih zborov in ansablov z revije «Pesem mladih 1973», ki je bila v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 11. marca. Zbori in ansambli bodo nastopili v okviru rubrike «Za najmlajše» in se bodo predstavili našim poslušalcem v istem vrstnem redu kakor so nastopili na reviji. Nocoj bosta zato na sporedu ansambel «Tajms» z Opčin in mladinski zbor Krekovega doma iz Boršta. športnih in kulturnih prireditev. Med temi bo zelo zanimiv sprevod starih avtomobilov, s Katerimi bodo 29. aprila odšli na izlet po naših Brdih. Zadnjič smo karavano, starih avtomobilov videli pred nekaj leti v Gorici, ko je naš rojak, trgovec Viktor Vižintin dal pobudo za potovanje starih avtomobilov in motorjev iz Gorice v Zagreb. Stari avtomobili se bodo tokrat zbrali v Krminu in nato bodo «ko-lavdirali« briško cesto od Dolenj do Plešivega, Jazbin, števerjana do Gorice, ki jo prav v teh dneh dokončujejo. Pobudo za tako avtomobilsko karavano so dali goriški Avtoklub Veteran Car club naše dežele pod pokroviteljstvom trgovinske zbornice, občin Gorica in Krmin ter pokrajinske turistične ustanove. Avtomobilisti se bodo zbrali na glavnem trgu v Krminu v nedeljo 29. aprila ob 9.30. Odhod bo ob 10.30. Avtomobili bodo šli v Bra-čan, nato po cesti proti Dolenjam, zavili pa bodo po komaj asfaltirani poti v Plešivo. Tu bodo nadaljevali pot ob državni meji po novi cesti čez Preval v Jazbine, nato se bodo sredi razcvetenih gričev povzpeli v števerjan, od tod bodo nadaljevali pot navzdol na Oslavje, v Pevmo in v Gorico. Sem bodo dospeli okrog poldne, ko bodo priredili sprevod po glavnih ulicah. Udeleženci bodo kosili v motelu ACI, še prej pa si bodo na gradu ogledali razstavo belih vin. Svojo udeležbo so napovedali številni lastniki starih vozil iz vse države, posebno veliko jih je iz raznih krajev naše dežele in iz Veneta. Tehnično vodstvo bo seveda prevzel Goričan Paolo Grat-ton, ki ima v svoji garaži celo vrsto starih fordov. Diego De Hcnriquez obiskal Brkine V soboto, 7. aprila, je ob 31. obletnici fašističnega požiganja na 0-strožnem brdu in Suhorju ter poboju prvih Ostrožanov Leopolda Kreblja in Antona Trebča obiskal vas Tržačan dr. Diego de Henriquez, ravnatelj Tržaškega vojnega muzeja. Henriquez je bil do kapitulacije Italije italijanski oficir na Pivki. Zbiral je gradivo za vojaški muzej. Zato se je napotil tistega tragičnega dne 7. aprila 1942 v spremstvu treh vojakov k Ambrožiču in na Ostrožno brdo, da bi dokumentiral partizansko vojaško akcijo — napad na karabi- lana, ki so s precejšnjo sprošče-1 njerje 4. 4. 1942 in požig Maslove hi- nostio izvabljali salve smeha. Do-■ miselna in okusna je bila tudi scenska zasnova Atilija Kralja in Ri-nalda Vremca. Za ohranitev folklornih izročil Na kongresu o pevskih zborih, vaških godbah in folklornih skupinah, ki je bil preteklo soboto v Vidmu na pobudo deželnega odbor-ništva za športne in razvedrilne dejavnosti, je prišla do izraza zlasti skrb prizadetih krogov, da_bi se folklorno bogastvo naše dežele v prihodnje ne le ohranilo, ampak celo znatno ovrednotilo z ustreznim razvojem tradicionalnih običajev in prireditev. Folklorne prireditve naj bi nadomestile šege in navade, ki so se še nedavno tega spontano obnavljale med ljudstvom in naj bi ne bile samo spektakel, temveč pra- še na Ostrožnem brdu 5. 4. 1942. Ko je vse to opravil, so okoli 14.30 prihrumeli v vas postojnski in tržaški fašisti pod vodstvom svojega fede-rala s steklenicami bencina in mrtvaško zastavo. Henriquez si je prizadeval, da prepreči požiganje in pobijanje, vendar ni uspel. «Pač pa sem padel v nemilost fašistični tolpi, ki je obkolila in me grozeče spremljala na vsakem koraku*, je med svojim pripovedovanjem poudaril ravnatelj vojnega muzeja. Maks Zadnik • Pričela so se predkongresna zborovanja sekcij KD, na katerih volijo delegate za državni kongres KD, ki bo pomladi v Rimu in za jesenski deželni kongres stranke. V nedeljo so se zbrale štiri sekcije, sinoči se je sestalo članstvo sekcije pri Sv. Vidu, danes pa bo kar dvanajst predkongresnih sestankov sekcij KD. V OKVIRU PRIREDITEV ESPOMECA Karavana starih avtomobilov in motorjev po briških cestah v nedeljo, 29. aprila Stari avtomobili bodo «kolavdirali» pravkar asfaltirano cesto od Dolenj skozi Plešivo in Jazbine do Števerjana ■ Sprevod tudi po glavnih goriških ulicah proračuna sprejemljiv zaradi reorganizacije staleža občinskih uslužbencev ter zaradi uveljavitve nove davčne reforme. Kritiziral pa je odbor, ker ni znal izkoristiti vseh virov dohodkov. Fomazir je kritiziral odbor tudi zaradi premajhne sensibilnosti. ki ga. je nch svečal prosti coni. Tudi on je spregovoril o zakonu 865 in problemu slovenske narodnostne skupnosti. Dejal je, da bi občinska uprava morala že prej pomisliti na to ter sprejeti ukrepe za ohranitev celovitosti slovenske manjšine. Vsekakor je bil mnenja, da se mora zakon izvajati. Fornazir se je nato zaustavil še ob problemu industrijskega konzorcija, avtoporta, urbanistike in ob problemu investicij | za šport. SESTANEK ČLANOV SOCIALISTIČNE STRANKE Glavni trg v Štandrežu je poimenovati po dr. Andreju treba Budala Sestanku je prisostvoval občinski svetovalec Člani PSI za postavitev spomenika pad11,1 Sa": tizafl0 zš» Člani socialistične stranke (PSI) v Štandrežu so se zbrali prejšnji večer, da bi razpravljali o vrsti krajevnih problemov in o splošnem političnem položaju v državi in pri nas. Sestanka se je udeležil tudi občinski svetovalec odv. Peter Sanzin. Govorili so o domačih problemih, o nujnosti čim hitrejše ureditve prostorov novega otroškega vrtca, o proslavi praznika vstaje 25. aprila. Svetovalec Sanzin je tudi poročal o stikih, ki jih je imel z županom zaradi postavitve spomenika padlim v NOB sredi vasi, kar je zahtevalo s posebno peticijo pred časom več kot petsto ljudi iz Štandreža. Člani štandreške sekcije socialistične stranke so tudi izrazili zahtevo, da se več ulic v vasi poimenuje po slovenskih zaslužnih možeh. Predlagali, so tudi, da bi glavni trg v vasi poimenovali po zaslužnem rojaku dr. dalu. Andreju St ,00 Orkester Glasbene m v cerkvi sv. V* + Orkester Glasbene vodstvom svojega koncert1* „. soboto, 14- !:m-7 orkestrom Ljf cija v Gorici. , venSki °rL$ deloval znam slove’_„ *, 9^ Hubert Bergant kt občinstvo V°l^ 7„0ti« # .Orkester Glasbene tokrat pokazal r je ziciranja, za ka dol9°tr publika nagradila aplavzom. . teT S tem nastopa« JJ konc^"0 bene matice zaklpcu zono 1972-73. nja, da je primanjkljaj letošnjega mil................................................................. GRADBENA DELA OB TRŽAŠKI „,.11""" ni«1" §" ~ v I ' I) Nadaljevanje razprave o občinskem proračunu Na seji goriškega občinskega sveta so včeraj nadaljevali razpravo o proračunu za leto 1973. Prva je posegla v diskusijo svetovalka Pirella (KPI), ki se je zaustavila predvsem ob problemu investicij za urbanizacijo. Govornica je ugotovila, da je v letošnjem proračunu praktično ponovljeno to, kar je bilo že v lanskem z edino razliko, da so letos investicije točno določene, denarna vsota teh pa je o-stala ista. Poudarila je tudi, da manjka v okviru proračuna večletno načrtovanje investicij, ki bi za- Ob Tržaški cesti v Gorici, med, ključka na dvignjeno državno ce-železniškim tirom in pokopališčem, sto, na drugi pa kopanje jarkov so v teku dela za gradnjo terminala avtoceste Gorica - Vileš ter nadvozov, ki bodo dovoljevali prost prehod vozil od avtoceste in od obmejne postaje na državno cesto Gorica - Trst. Železniški tir med postajama Gorica in Nova Gorica bo seveda ostal na istem mestu kot je sedaj, avtocesta se bo avtomatično navezala na obmejno postajo. Za več metrov bodo dvignili cestišče državne ceste Gorica-Trst, tako da bo ta tekla v nadvozu tako čez železnico kot čez avtocesto. Izstopi z avtoceste se bodo dvignili na državno cesto. Hiše ob sedanji Tržaški cesti se bodo tako znašle več metrov niže in stran od nove glavne ceste. Z deli so, kot kažeta naši sliki, že precej napredovali. Na prvi sliki vidimo gradnjo polkrožnega pri- na sedanji Tržaški cesti, po kateri je treba, zaradi sedanjih del, voziti zelo previdno. Protest sindikatov proti obujanju fašizma Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je včeraj razdelila v vseh tovarnah na Goriškem letake, na katerih je prikazano v zvezi z milanskimi dogodki, stališče deželnih sindikatov. Istočasno so poslali predsedniku vlade, notranjemu ministru, predsednikoma senata in zbornice ter predsedniku deželnega odbora brzojavko, v kateri zahtevajo odločen nastop proti fašističnim morilcem. .................iiiiillimiliiiimiiiiimiMiiliillliiiilHiiiiiiimimiiiilll............... HA KONGRESIH P0S0ŠKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Morotejci so še vedno na prvem mestu tik za petami pa so jim bazisti Nepričakovano so na tretjem mestu dorotejci forzanovisti pa šele na četrtem Člani posoške krščanske demokracije so skoro do kraja oddali svoje glasove v predkongresnem boju. Doslej so znani glasovi 3.267 članov, manjkajo glasovi še kakih sto članov. To pomeni, da ne bodo nadaljnji glasovi spremenili sedanjega razmerja sil. Relativno večino so ohranili morotejci, čeprav nimajo več petdeset odstotkov glasov, s katerimi so se ponašali na predlanskem pokrajinskem kongresu, ko so dobili petnajst od enaintridesetih mest v pokrajinskem odboru stranke. Doslej so dobili 1.142 glasov. Za petami so jim bazisti, ki so po začetnem neuspehu v Tržiču dobili tako v Gorici kot v furlanskih vaseh veliko glasov. Imajo namreč 980 glasov. Nepričakovan je uspeh dbrotejcev, ki so zbrali kar 577 glasov, ki so jih v večini pobrali morotejcem. Na četrtem mestu je struja «borze nuove», ki je dobila 462 glasov, na zadnjem pa centri-sti s samimi 106 glasovi. Rezultati v dveh goriških sekcijah, kjer so volili v soboto zvečer, so naslednji: GORICA CENTER: bazisti 36, morotejci 161, dorotejci 106, forzanovisti 77, centristi 4; GORICA, MONTESANTO: bazisti 74, morotejci 69. dorotejci 29, forzanovisti 31. Kljub deževju zadnjih tednov je še vedno nevarno, da izbruhnejo požari, še zlasti v dneh, ko je po Krasu veliko izletnikov, ki ne pazijo pri vžiganju cigaret in odmetavanju cigaretnih ogorkov. Gornja slika je bila posneta v nedeljo popoldne med Padričami in Trebčami, kjer so sc plameni precej razširili in uničili tudi več dreves. Morali so poseči gasilci z mestne centrale, ki so po enournem delu pogasili zadnje plamene V četrtek seja pokrajinskega sveta Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v četrtek. 19. aprila ob 18. uri. Na dnevnem redu imajo še vedno diskusijo o nekaterih interpelacijah in resolucijah, ki so jih že pred časom predlagali razni svetovalci. Tem se je, v zvezi s četrtkovimi dogodki v Milanu, kjer so fašisti ubili policijskega agenta, pridružila še resolucija liberalnega svetovalca, ki obsoja nasilje. Na dnevnem redu seje, v tajnem delu, je tudi imenovanje novega ravnatelja umobolnice. Pokrajinska uprava je namreč razpisala javni natečaj, ki se ga je udeležilo več zdravnikov. Ustrezna komisija je pred nekaj tedni končala z delom, pokrajinski svetovalci bodo lahko izbirali med tremi najboljšimi kandidati; največ izgledbv ima sedanji ravnatelj umobolnice v Benetkah prof. Pasqui. Med prvimi pa je tudi nekdanji poverjeni ravnatelj goriške umobolnice prof. Pirella. Na dnevnem redu so tudi imenovanja v nekatere komisije in u-pravne svete. Socialdemokrati v Krminu tudi za koalicjo KD-PSDI Krminski socialdemokrati so prvenstveno za levosredinsko koalicijo s krščanskimi demokrati in s socialisti. Če PSI ne bi na to pristal pa bi bili pripravljeni sestaviti večino samo z demokristjani. To so sklenili na nedeljski skupščini, ki sta ji prisostvovala tako tajnik sekcije Lesizza kot tajnik federacije PSDI Candussi. Nocoj občni zbor Podpornega društva Nocoj ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Malta 2 redni letni občni zbor Podpornega društva za Goriško. FTedsednica Bogatajeva bo prebrala poročilo o lanskoletnem delovanju, ki je bilo večje kot prej tako v korist raznih slovenskih gospodarsko slabo stoječih ljudi kot v korist raznih slovenskih šol, vrtcev in šolskih ustanov. Nov urnik uradov telefonske družbe SIP V uradih telefonske družbe SIP v Ul. Crispi so uvedli kratki teden. Uradi bodo odprti za občinstvo vsak dan, od ponedeljka do petka. od 8.30 do 12. ure in od 15.30 do 16.30. Ob sobotah in nedeljah bodo uradi zaprti. Državna knjižnica zaprta do 23. aprila Kot vsako leto bo tudi letos državna knjižnica v Ul. Mameli zaprta ob priliki velikonočnih praznikov in zaradi tradicionalnega čiščenja. Urad bo odprt vsak dan od 10. do 11. ure samo za tiste bralce, ki bodo izposojene knjige vrnili. To do 23. aprila. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da priredi na velikonočni ponedeljek popoldanski izlet k izviru Hublja in v Ajdovščino. Večerjo, srečolov in zabavo bodo imeli v starem hotelu Planika v Ajdovščini.. Za tq priliko bo SFD dalo na razpolago avtobus. Pohod iz Ajdovščine do izvira Hublja bo vštet z eno prisotnostjo «Planinstvo in šport za vsakogar*. Organizator obvešča, da če ne bo avtobus ves zaseden bo izlet odpadel. Vpisovanje na sedežu SFD, Ul. Malta 2, tel. 2495. Vodstvo goriške splošne bolnišnice obvešča, da bo ambulanta centra za rakasta obolenja, zaprta v četrtek, 19. aprila popoldne. • V okviru priprav za pokrajinski kongres sindikata uslužbencev krajevnih ustanov FIDEL-CISL, ki bo v Gorici 6. maja. bodo imeli sestanke članov tega sindikata po posameznih upravah v tem dvotedenskem razdobju. Avtomobilist podrl pešca, nato pa v temi zbežal Prejšnjo noč, približno ob 20.30, se je v Ul. Leoni pripetila precej huda prometna nesreča, pri kateri je neznani avtomobilist povozil pešca, 37-letnega delavca Fulvija Pa-dovana iz Ul. Lungo Isonzo Argentina 103. Moža so takoj pospremili v splošno bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki ugotovili močan možganski pretres, zlom reber in udarce po celem telesu. Prognoza okrevanja je v mesecu dni. V bolnišnici je ponesrečenec a-gentom cestne policije povedal, da je pešačil na desni strani ceste, ko ga je pri hišni številki 56 podrl avtomobilist (Padovan pravi, da je avtomobil verjetno fiat 500) ter zbežal, ne da bi se ustavil in pomagal možu. Po nesreči so agenti policije takoj pričeli iskati avtomobil, ki bi moral imeti obtolčen sprednji del. V goriško bolnišnico se je prejšnji dan zatekel 20-letni Francesco Laraio, ki služi vojaški rok v Šlo-vrencu ob Soči. Mladenič je povedal, da ga je avtomobilist podrl v Moši, ko je prečkal cesto. Zdravniki so mu ugotovili le lažje udarce, zaradi katerih se bo zdravil nekaj dni. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Ivan Andrian, Nico-letta Andreatti, Elena Mattiuzzo, Serena Rigonat, Laura Pangon. SMRTI: upokojenec 53-letni Al-fredo Franzot, upokojenec 88-letni Agostino Volčič, delavec 50-letni Albano Plani. OKLICI: gospodinja Elisabetta Grudina in frizer Fabio Persoglia, gospodinja Viktorija Klinec in trgovec Antonio Tavella, študentka Gloria Manzini in uradnik Luciano Franco, prodajalka Loreta D’Auti-lia in šofer Mario Šale, prodajal ka Marisa De Marchi in šofer Antonio Petralia, dijakinja Adriana Rizzato in dijak Bartolomeo Vacca ro, uradnica Serena Semino in geometer Umberto Agazzi, dijakinja Alfonsina Galasso in uradnik Nicola Rocco Ghindamo, delavka Lidia Grison in kmet Severin Ho-ban, delavka Laureta Sfiligoj in trgovski potnik Silvio Trampuš, gospodinja Paola Simaz in finančni stražnik Angelo Tancredi, učiteljica Lidia Pirol in uradnik Antonio Luisa, delavka Lidija Nanut in mehanik Devan Briško. POROKE: uradnica Rita Germi ni in mehanik Quirino Zoccoletto, učiteljica Francesca Bettiol in u-radnik Elio Pedrezzoli, profesorica Licia Segati in trgovec Giancarlo Ceriani, prodajalka Maura Cassani in elektrotehnik Mariano Delphi, šivilja Annina Galizia in upokojenec Alessandro Dumas, gospodinja Maria Krapež in upokojenec Ga briele Toscan, gospodinja Giorgina Contento in upokojenec Pasquale De Palo, prevajalka Rosa Graziuso in delavec Giuseppe Colangelo. Razstave V galeriji modeme umetnosti «11 Torchio* v Ul. Mamelli 6, razstavlja svoja dela tržaški slikar Jože Cesar. Razstava, ki si jo lahko ogledate vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20 ure, bo odprta do 21. t. m. Predavaj nocoj V dvorani ™ ob 18-30 usl^jd ijih d P* zo : I Te rirt. di frontiera aper a> G Gorrieri. Ta bo iSTPrSi.« „?St ne. » ‘"SeLs* L.f' svetovalec Emihe » PfV tudi. odrt1 jeeji Gorica VERDI 17.00-22.00^ cSr.r.M.tfeV. ^ R. Schneider m af film. „ „30 nV CENTRALE 17’00^uda»- V’ , simo č sempr arvn. ^ ^yj in M. Pob- V3 »brni. BaJ,er>/ P°d 18I\1 v nif'3 ?°nja». Nekoč vklju-S $*!** gospodarski si-Negova Ja izP°djedati števil- v težko utef v°a igre’ ker ga ! najtrdnB^eSriltl pa nai bo tudi Jalnih fe °kvire političnih in ® ZanJjgjj se Pravi ccneturistič- ojl,da so tudi predstave pU li ?, Soviet-i, *eSa. ker se ob obi- SKiS l\v;ze’na °biča-ini hj8?’ tudi ^oskva — Lenin-ttl'Potem 831111 vznajdej° v sko- 'leže!;' iPa se’ ker doma- v (umskega’ A Poredkoma srečajo vt? Je ot^ avljana kot turista A^ih j; A dva milijona so- S Potoval° v in°- o|,A in tdvsem v socialistične kNrga^-Spet’ kot vedno v gatllziranih dokaj zaprtih JL 0ruganizirana skupina ZJ1 utegnili misliti, ritega naci!nost notranjega sodega utripa. Z ravni se so- Sm 1 turističn, >ski i^Jenjske litija Vol * v «&*• že avljan , . £**»* te s Sl ob Sejeva v ,,,hiiiihh,„,iii1iui|41I1|11i|ii °gija wi6°o delo *> j! nasIouorl k?jigi je izšla knji-Vl>isaimM.¥IR9LOGIJA, ki 'eta!*dlcinskj^f1? Likar, profe-hi MVerie, oh tkultete imbljan-r°čjaPNWd?ioznn ®n.em P« tudi avtor Si^icin?VVe™h del s pod-\ ?.delo „ Tudi njegovo naj-S „ Vlr°logiii je de- H 5, i)iol0’an^'rnenien medicin- “5 hladno T’ deloma Po je "ajbrJ nstoeno delo, ki J«, tisti k S. zadovoljstvom %hasti v A3* ta snov zoni-SS teoJfndanjem oosu, ko \ dfijlh Zn °u ViTUSih’ k0t iblz »»tA"- “* Šga&S&AB ^ Jen0 drobno kniižičo. ^izZ0Siogijek0KotraVmVa $&&%£*■ 'A?*™ k^h?edicinške L*“t tako s l’,%lne virn,ke..vlr°iogije kot i! dl Zezn° n n °913e ln Pojasnju- So aci« in , 3av1 tak0 na kla- i K Pvote/cularno viro- f k »3otov0 b$>eišeZT° 'Ferieii- do M 2nar?^6 °-m^ade^a s^°-Stili kot so i,ufniko pravcat l% \ ^edLS Virologije po-j%»a bi ukori- znan.stveniki. h e rekU. da je čNk!a!ce nreliUdi laikom- 'Ha v,olm-, ki *nn znanstvena in 'tima’ 0da, bi Prite9nila tem predmetu .. , 10- Pa čeprav k rl knjige \,„a,bo Posamezne rističnim središčem osvoboditi roke, ki so jim jih bili zvezali centralizirani organi, jim omogočiti sprostitev pobud in koordiniranje uslug. Te in podobne turistične zahteve, ki režejo v najobčutljivejše tkivo gospodarskega sistema in v togost nekaterih kanoniziranih predstav o razvoju sovjetske družbe, pa bodo prejkone spremenile tudi odnose najprej do svojih lastnih, nato pa tudi tujih zasebnih turistov. HllHfllS 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | Buchholzova umetnost v nemškem inštitutu V preteklih dvajsetih letih je umetniška javnost dokončno priznala veliko vrednost tako imenovanega neoblikovnega izražanja v slikarstvu, kiparstvu in grafiki. Danes je že vsakemu kolikor toliko razgledanemu obiskovalcu razstav znana vrsta početnikov tako imenovane informalne - abstraktne likovnosti, kot so bili Kazimir Malevič, El Lissitskij, Mondrijan in Kandin-sky. Če so ti zasejali seme danes izredno bogate tovrstne likovne žetve, je za njeno dozorenje nič manj važno ustvarjanje nekaterih njihovih sodobnikov kot so na primer Schwitter in drugi. Med temi tako pomembnimi ustvarjalci je TOREK, 17. APRILA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Orkester; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Slovenski glasbeniki; 19.20 Program za mladino; 20.00 Šport; 20.35 Rossinijev «Mojzes»; 21.50 Nežno in tiho; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30, Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Pisana glasba; 9.00 Dva orkestra; 10 00 Melodije; 11.15 Poje Mario Barbaja; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Radijska šola; 15.-20 Plošče; 16.40 Vrstijo se pevci; 17.00 Program za mladino; 17.45 Pianist G. Devetak; 18.00 Orkestri; 19.00 Domači pevci; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru: 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Srečanje z V. Gligoričem; 21.30 Dva orkestra; 22.00 Sklad/ be V. Lovca; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden; iz Neaplja; 14.00 Četrti program; 15.10 Program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Sindikalno - ekonomika panorama; 19.25 Sopranistka Manella Devia; 20.20 Andata e ritorno; 21.15 Verdijeva opera «Moč usode». M PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka: G. Mazzini; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Pisan spored; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored: 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Opravljivci; 22.43 Nadaljevanka: «Quo vadis?». III. PROGRAM 9.30 Na sporedu je Faure; 10.00 Koncert; 11.00 šola; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.30 Bach in Mozart; 14.30 Emilio De Cavalie-ri: «Rappresentazione di Anima e di Corpo»; 15.55 Plošče; 17.20 E-notni razred; 17.35 Jazz; 18.45 Šesta celina; 19.15 Koncert: 20.15 Kalejdoskop; 21.30 Melodrama s plošč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Zapojmo dvoglasno; 8.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Klavirske skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.30 Ansambel J. Kampiča; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Melodije; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Z. Slavič: Zapis o Samuelu; 17.10 S’mf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Svet tehnike: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Zadovoljni Kranici; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 lija Hurnik: «Jok in škripanje z zobmi»; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Popevke; 23.05 M. Haussman: Pesmi; 23.15 Solistična in ansambelska glasba. •TAL TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Življenje v Veliki Britaniji; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tuji jeziki; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nadaljevanka: «Nessuno deve sapere*; 22.10 Besedo imajo sodniki; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Oddaja za gluhoneme; 21.00 Dnevnik: 21.20 O potrošni- ški cenah; 20.05 Da, vendar. . .; 22.20 Film: «Missione ai Ca- raibi». JUG TELEVIZIJA 9.35, 11.00. 14.45. 15.55, 16.10 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina: 17.15 Delavski amandmaji; 17.45 E. Peroci: Vse deljeno s sedem; 18.00 Risanke; 18.10 Obzornik: 18.25 D^xieland iz Prage; 18.55 Eodepsiia v otroškem obdobiu: 19.15 Mesta: Korčula; 19.46 Risanka: 22.00. 22.35 TV dnevnik; 20.30 Pogovor o . .; 21.20 Nenavadne zgodbe: 21.45 .T Therwald: stoletie kirurgov; 22.15 Jazz na ekranu. «~od<;ka BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Železnice vzhajajočega sonca: 21.00 «čehele dr. Swana»: 21.50 Madžarski ansambel Josef Radics. Z zanima- še na tistih ta govori o OjinZ' k*r Ce>iili rle*nih. I ZžZ Pokp°0mn0 ilustrativno k,knm sZueS nekate- 01 ieS Pa lahhl°h -m Potrebno iSkakoZčinid0mOVmsko Pravi- l^lileSnl thnTjeva Virologi-\SiZSe s fpat!te" slouen-N S°a Podton sPecialnega HjJ njeSvliamo C1Slzid knjige \ 1 Pa preoUd°končno sod' v ' epuscamo sirokov-Sl. RU. ustali, pozorneje ogledamo oživeli krvotok na področjih primo-skovskih vikendov. Lahko bomo ugotovili, da predstavlja v tem pogledu zdaj osnovno enoto družina ali manjša družbica, ne več organizirana skupina. Prav ta zasebni turist je zadnji čas tudi dvignil glas proti temu, da bi še nadalje z njim ravnali kot človekom — tako je jedrnato in zgoščeno rekel eden od njih — «ki z oprtnikom na hrbtu sedi ob ognju in se hrani s konser-vami». Danes ta že zahteva tako od hotelirske kot ostalih uslužnost-nih dejavnosti, da upoštevajo vsaj potrebe njegovega najosnovejše-ga udobja. Med te osnove uvrščajo najprej prenočišče. Čeprav pogosto zatrjujejo nasprotno, pa je neki ekonomist ugotovil, da je v SZ precej prostih ležišč. V sovjetskih mestih je precej tako imenovanih administrativnih hotelih, namenjenih osebam na službenih potovanjih. V njih je težko dobiti prosto ležišče od torka do petka, sicer pa so prazni. Nekateri med temi so polni samo kakih 120 dni letno. Zaključek: zakaj ne bi tudi administrativne hotele vključili v «neadministrativni» turizem. Osnovni razlog pomanjkanja hotelov mnogi vidijo v njihovi prepočasni gradnji. Na Madžarskem izgradijo hotel s 500 posteljami v 11 mesecih, v Sovjetski zvezi v petih letih. Pristaši zasebnega turizma ponovno dokazujejo, da bi se za gradnjo gostinskih objektov našlo mnogo več denarja, ko bi upoštevali njihove zahteve. Le ti predvsem predlagajo svobodno izbiro in odpravo že v naprej sestavljenih togih normativov prehrane ter uslug, na osnovi katerih so doslej pošiljali ljudi na odmor v tako imenovane turistične baze. Zagovorniki individualnega turizma tudi predlagajo, naj se ljudem izdajo drugačni boni v višini določene denarne vsote, ki bi jo porabili potem po svoji volji. Nekdo bi, postavimo, raje boljše kosil in slabše večerjal, drugi bi spet raje manj jedel in se več zabaval. Ekonomisti sodijo, da bi svobodnejša in raznovrst-nejša izbira bila bolj spodbudna za to, da bi ' turist več trošil, to pa bi ustvarjalo dodatna sredstva nadaljnje turistične ekspanzije, sredstva za gradnjo novih hotelov in za izboljšanje uslug. Pred nedavnim so /.ačeli tudi razpravo o odkupovanju kmečkih hišic. Kot posledica vse večjega migracijskega vala, zlasti blizu velikih mest, kjer ljudje zapuščajo vasi oziroma svoje domove, je vse več zapuščenih sov-hoznih in kolhoznih pos.opij. ki razpadajo. Ali ne bi bilo boljše, da jih prodajo privatnikom, kot da se te nepremičnine uničujejo? Po zakonu, sovjetski državljan ne more imeti hkrati družbenega stanovanja in hišice na podeželju. Mnogi se tudi boje, da bi to pomenilo razprodajo kolhozne lastnine. Drugi pa opozarjajo, da država «razprodaja» aržavno lastnino za gradnjo «dač». Nadalje se čujejo tudi glasovi, da bi bilo treba momejšim tu- ________________ .........................................................................................................niiiiiiiiiiiiii« sirani za uspeh. Niso pa tako ostali. Prepir v družini. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Preden se nečesa lotite, temeljito premislite. Tudi v družbi izbirajte besede in spoštujte občutljivost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne mislite, da so vsi prepričani o tem, o čem ste prepričani vi. Drznost ni vedno dobro vodilo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na področju, ki vam je bilo dodeljeno, bo veliko novosti. Nekaj novosti pa bo tudi v vaši ožji družbi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nekaj novega boste odkrili, kar vas bo močno navdušilo. Rezultati pa ne bodo navdušujoči. Spor z drago osebo. prav gotovo tudi Erich Buchholz, ki je umrl lani decembra v starosti 82 let. Prav v zvezi z umetnikovo smrtjo so pred nedavnim odprli razstavo njegovih del v Turinu, razstavo, ki jo moremo sedaj preučiti tudi v razstavišču nemškega kulturnega inštituta v Trstu. V Trstu razstava sicer ni prišla v celoti, toda manjkajoča dela močno izpopolnjuje opis v katalogu, ki je bil sestavljen za turinsko razstavo. Zato se moremo spoznati tudi s prvimi lesorezi, ki jih je Erich Buehhoiz ustvaril že v letu 1918 in ki jih je imenoval «Frueinfor-mel», kar bi lahko prevedli «Zgod-nje nepredmetni*. So pa to le ponatisi izpred nekaj let. Že ta igra vizualno ritmičnih presledov geometrične razdrobljenosti, ki pa postane strogo celotna v sitotiskih, v katerih povzema konstruktivno sestavljanje krogov, pravokotnikov in premic po mladostnih zasnovah iz dobe, ko je Buchholz avantgardno deloval v Berlinu tudi kot napreden scenograf gledališča brez zavese in kulis ter kot izviren oblikovalec notranjščin in še kot novator oblasto železo-betonske arhitekture, ko je leta 1927 izdal svoj «Rdeči zvezek o jajčasti gradnji*, s čimer se je ukvarjal še tik pred smrtjo. Zaradi njegove napredne izraznosti so ga nacisti že 1933. leta. torej brž ko so prišli na oblast, aretirali, češ da razširja degenerirano in dekadentno umetnost. Buchholz je zato mogel svojo u-stvarjalnost nadaljevati šele po vojni, po zrušenju nacizma, Horosko ^ranko Maruši OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaša dejavnost bo doživela uspeh. Ne računajte pa z velikim zaslužkom. Ljubosumni boste. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bi bilo napak neko zadevo zaključiti in začeti z novim načrtom. Ljubljena oseba se čuti zapostavljano. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zvezde so vam naklonjene, vendar brez vaših naporov ne boste prilezli nikamor. Srečanje. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Nekoliko odtujene se čutite, kar vpliva negativno na vašo dejavnost. Pa tudi na razpoloženje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neko staro prijateljstvo se bo še bolj utrdilo in vplivalo na poslovne rezultate. Izogibajte se opravljivcem. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaši načrti bodo deloma uspeli, deloma pa pogoreli. Krivda je predvsem vaša, ker ne veste dela usmerjati. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Z iskrenostjo boste podrli sleherno oviro in doživeli popoln uspeh. V družbi pa ne bo tako. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ožji sodelavci so močno zaintere- V Cartesiusu je razstavil Luigi Iod V galeriji. Cartesius se je to- krat pojavil zanimiv ali vsaj nenavaden slikar, likovnik, ki ne uporablja barv, niti čopičev, celo platna ali papirja ne, pač pa le pribor tehničnega risarja in tuš za črtanje enakomerno debelih črt, ter dvojno steklo ali pleksi-glas za ustvarjanje optično dinamičnih to se pravi optično gibljivih podob. Nenavadni slikar je Luigi Iod, ki je doma iz Gagliana pri Čedadu. V katalogu ga je Tito Magnacco predstavil tako, da je navajal kar filozofa Spinozo in podčrtal iskateljstvo jedro lodove ustvarjalnosti. 4.1 Prag gotovo da Iodova dejavnost oziroma da njegov način likovnega ustvarjanja ni nov. Varljivo ali vsaj navidezno premikanje in gibanje je Jesus Ravhael Šoto iz Venezuele predstavil že na 32. beneškem bienalu. Je pa Iod gibljivost igre para črtnih sistemov, ki si drug pred drugim stoje v majhni razdalji naproti, u-metnisko izpopolnil in s tem dosegel presenetljive učinke varljivega premikanja. Zdelo se nam je, da je presenetljivo velik učinek, rekli bi celo višek dosegel Iod v delu, ki je bilo označeno s številko 10. Tu je na vrhnjem in na spodnjem steklu v vsakem kotu narisal koncentrične kroge, ki se krivuljasto združujejo v par črtnih sistemav in to tako, da so spodnji krogi zarisani tudi v raznih barvah. Ti krogi pa se začno ob slehernem premiku gledalca, ki stoji pred sliko, naglo vrteti in njihove črte dozdevno brzijo, kot voda reke, iz zgornjega v spodnji krog, ki jih požira v svoj vrtinec ali konkretno v svoje vrtenje. V razstavljenih delih, kjer sestavljajo črtni sistem vzporedne premice, pa tega učinka ni, ne vidimo gibanja, pač pa se nam zdi, da se prostor razteza in krči. S ustrezno kombinacijo vrste krivulj in premic doseže Iod dokaj raznoliko učinkovanje v svojih delih, ki niso le tehnično iluzionistični dosežki, pač pa tudi ne kakšna logična igra, s katero ustvarjamo v likovni podobi neki mptično dinamični proštom. In prav v tem je iskati bistvo in namen avantgardnega raziskovanja tega zares svojevrstnega furlanskega likovnega ustvarjalca. MILKO BAMBIČ Kulturni dogodki v slikah Kakor smo že poročali, je v okviru abonmajskih koncertov tržaške Glasbene matice v četrtek zvečer nastopil v Kulturnem domu simfonični orkester ljubljanske Slovenske filharmonije pod vodstvom Antons Nanuta in ob sodelovanju Dejana Bravničarja V soboto zvečer je GM organizirala v Kulturnem domu nastop mladih harmonikarjev. Na sliki mladi harmonikarski ansambel iz Nabrežine Nastopila sta tudi mlada harmonikarja Bruno in Romano Bentello iz Padove V nedeljo popoldne so — kakor poročamo na drugem mestu — člani openskega prosvetnega društva «Tabor» uprizorili v openski dvorani Golarjevo tridejanko «Dve nevesti«. Na sliki člani dramske skupine, ki so pri uprizoritvi sodelovali K Marušič: met TOLMINSKI &NT LETA 1713 « 29 aPrila 1713 so goriški deželni odborniki in k1 bi in S1 k prosiii cesarja, da naj pošlje regularno nem-9*daj v6 P°množil a° 600 pešcev in 200 konjenikov, prav tako ^ bi]1 Preskrb6]la posadka goriškega gradu. Dvoma komo-dr*, a sPosc>bna ^ prehrano vojaštva, ker goriška dežela te-bn Voi 0 oblast-, ' Poslei se je razvila med Gorico in central-Vel.ie !ke- 17 J°. d°kajšnja korespondenca v zvezi s priho-da odicjp aja 1713 je cesarjev dvorni vojni svet izdal preko -....................................... - ’ - vj t konJenikov, mec »A ia.da Goriči ntenber8 sporočal v Gorico, da pride prve eb<2 ^baj bij Za ko 600 mož iz Senja in Karlovca. Nemška Cerknega 600 mož redne medtem ko je kranjski dežel- m i .tL* Goriški Travnik v 17. stoletju (Skica I. M. Marušiča) 1 ZarriP • OtJIlja, Ul ivanuvua. bontonu J1«?- - v pri”era po' ."':9 J, SG 'A: Soriški dežekii odborniki zahvalili [lr,K”* £p, ''"‘-»Žano n ~ .ov'x'-aK-1 uezemi OCtDOriUtU liuivium ce- VUdtUk° koristnaP°m°Č' Poudarili so, da je nemška vojska , p°ra, naiVtt^lminsk:ih §orah Ker je bila Tolminska |.\ n^Peha soJr,t,. za6ne vojska tu zatirati upornega du-v^ke votX Sa i 12 Gorice cesarju, da je v zvezi s pri- ^ * v A ^ nODrVt.mKnn ^ X 1 : i A inrvi i o plenili kelih in ^nepotrebna pomoč krajišnikov. 4. junija ”vi oddelek Hrvatov, 6. junija so sledili Prva akcija je bila namenjena Rihem- beržanom, kjer so pokorili uporne kmete dan potem, ko so nagnali v grad Strassoldove mušketirje. Štirinajst upornikov so polovili in jih zaprli v grajski stolp. Krajišniki so ’’ po hišah v Rihemberku, iz cerkve so ukradli pateno Tako ravnanje krajišnikov in visoki stroški za njihovo vzdrževanje so znova napotili goriške stanove, da izprosijo njihov odhod iz dežele. To jim je tudi uspelo, saj so ostali krajišniki v deželi le dobrih dvajset dni. Po Rihemberku so se krajišniki odpravili v švarceneško gospoščino, v nekaj dneh so polovili po Krasu 6C voditeljev upornikov. Uničevanje upornosti, iskanje voditeljev upora je potekalo po predhodnem načrtu, da se očisti najprej Kras in nato Tolminska. Po mnenju grofa Strassolda (pismo cesarju 20. junija 1713) bi se tudi Tolminci bolj upirali in nevarno bi bilo, da bi jim prišli Kraševci na pomoč. Tolminci so se v resnici še vedno pokazali za nepokorne; že 12. junija je namreč sprejel glavarjev namestnik obvestilo, da se zbirajo Tolminci z namenom, da gredo Kraševcem na pomoč. Naslednjega dne je bila potrjena vest, da se Tolminci zbirajo in da so med sabo sklenili zvezo ter da se odpravljajo proti jugu. Oblast je sedaj poklicala na pomoč krajišnike in 14. junija so odšli proti Solkanu, kjer so se pojavili prvi Tolminci. Bilo je manj kot 1000 upornikov, ki so čakali, da se združijo s tistimi iz oddaljenejših krajev. Naslednjega dne je prišlo do posameznih strelov med čakajočimi puntarji in vojsko. Skupina vojakov je bila tudi kamenjana, ko pa je neki od Hrvatov razbil nekemu Tolmincu glavo, so se ti umaknili. Dva dni nato je grof Coronini sporočal, da je med Tolminci zavladal strah in da iščejo načine, da bi se opravičili. Povezan s tem zadnjim pohodom Tolmincev proti Gorici je tudi dogodek iz Kanala, ki ga je pred komisijo, ki je raziskovala upor, izpovedal sodnik Beltrame. Ta je že 13. junija ob 10. uri zvečer sprejel obvestilo, da so v Ročinju Tolminci; še isti večer je obvestil grofa Coroninija. Ko je naslednjega dne srečal na trgu v Kanalu premožnega Tomaža štruklja iz Slapa ob Idrijci, ga je poslal v Ročinj, naj kmetom odsvetuje, da bi se združevali, in naj jim predlaga, da naj pošljejo k Beltramu dva ali več županov, da se pogovore. Toda nekaj ur zatem je namesto dveh prišla v Kanal množica in so nekateri vstopili v Beltramejevo hišo. Med njimi so bili Jurij Velikonja, Valentin Lapanja in Ivan Zviz(?). Izpovedali so, da je njihov namen, predočiti glavarju spomenico, da naj bi krajišniki ne prišli na Tolminsko, da naj bi jih ukrotili, kot so to storili v Ri- hemberku; naj bi jih najprej zaslišala cesarska preiskovalna komisija, «da bodo poslušni in se podredili vsem bremenom, ki jih bo zaukazalo Njegovo cesarsko veličanstvo, ki bodo v njegovo dsto korist in ne v korist Bandlaa. 6) Beltrame je predlagal, da napravi spomenico, da jo sam osebno ponese v Gorico. Po posvetu z ostalimi uporniki se pa predstavniki pri ponovnem obisku pri Beltrameju niso mogli sporazumeti. Velikonja je Baltrameju izjavil, da se vrne domov, da pa se boji Gorjanov (prebivalcev šentviške gore), da ne bi nasprotovali. Ker se jih je večina odločila, da bodo sledili njegovemu zgledu, so zapustili Kanal in nekatere rojake, ki pa so se vrnili naslednjega dne. V strahu pred prihodom Tolmincev je krminski glavar tiste dni s 400 možmi zasedel Šmartno v Brdih. (Nadaljevanje sledi) Grad Rihemberk dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. aprila 1973 fign? ‘~vRoma l:« Juvent,, ' Verona 4:1 Vicenza ~ Palerm° 4-1 Lazio a ~ Fl°rentma 0:1 Milan ~~ hamPdoria 1:0 ' Cagliari 1:1 Ternah T?T° 1:1 na ~ Inter 0:1 ^TVica: Liter Lazio 37, Juventus 35, Bologna ,*°!;entina 30, Torino 28, ietf>na ; ,^aP°li in Cagliari 23, Hdoria intavanta 21’ Roma 20’ ’ Lernana ni^1Cenza p^ermo PRiHODNJEGA KOLA: Balerino T" Ternana, Fiorentina -' ViCen ’ ™er - Roma, Juventus Bologna ’ -Lazio - Milan, Napoli -tona . ’To&awpdoria - Cagliari, Ve- NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Ascoif IT £atanzaro 1:1 Bari l£*ranto 1:0 BrescjT Refgiana 1:1 B«ndisi *“ N°yara 2:0 Catania Mantova 1:1 Senoa-_TrPerugia 2:0 Boggia komo 0:0 Beggio ~~ Lecco 2:0 Vares? "Monza 0:2 " Cesena 0:0 ^ICA: ra>ain1ACTna 38- Foggia 37> ^tania lAsc°ii 34, Catanzaro in “ari 29 p ’ Rrindisi in Como 31, k9 'n ArP-,egg4ana 38, Novara, Mon- ^^Penf0 27’ Tarant0 24- Beggi- 2l rugia in Brescia ^ Man. „ ’ Lecco 18. —v-V, 10. 1 PRIHODNJEGA ---KOLA: '-esena r> P°> 1’ogajJ Brindisi, Como - Arez-h91^nia ivr' Catanzaro, Mantova -hari, P’ern0°nza ‘ Lecco, Novara -(tescia t)gla .' Ascoli, Reggiana -^ ' Genoa ggma ' Verona- Taran' o skupina ?r°mVer7Pinelluno 3:0 «?v°na V" Cossatese 3:1 t essand7 Derthona 0:1 ^anodni "Padova Vlestina Placenza 1:3 ,,e«ezja " Rovereto 0:0 ■rtbania ~~ 1:0 prento «« 'R°lbiatese 1:0 -aiorip^ udinese 0:2 lp, " Vigevano 0:1 LESTVICA; iLV<:ne2ia42' Udinese, Alessandria k«56 BO, Sp« 8’ Savona 32, Cremo-fe.29, p *gn°. Padova in Solbia-(vhto 28 p. ercelli, Legnano in 25 bese’2fi nenza’ Trdina in b»’«- °Veretp’ . erthona in Belluno ^a l5reto m Vigevano 24, Ver- cRdine PRIHodN.TEGA KOLA: Bia?°nese A1®?sandria, Seregno - ViJ^a p Vigevano - Legnano, Blatni. Pari rnia’ Berthona - Pro Ha £ - SavPVa ' Rovereto, Sol-L^nto °"a' Belluno - Triesti-“aaia. yenezia, Cossatese - 'falsko košarkarsko Prvenstvo fSirJ? fartenr„ Vamma ^luattm Snaider° p Bocfe r^° " Splugen tiaStfanie^Ign1fdaliških) 85:82 Boredu Ih • " Simmenthal bi >r SikŠpSS 2?' J®* «. F«™* Cn^ttro 2J č ,~orda' Sacla ™ C'1' Brili A,Splugen Bock, Max-6tla 18 cfC0 ln Partenope 20. Bari ’ ma 10- . Si- PRIHodnJEGA KOLA: LatlL ^a^mobirriU’ Snaidero - Bor^?a - Norda1 ai Mobilquattro, sacu - Gorena’ ^C,°.' Partenope, ‘a. rena, Splugen Bock 92:80 69:70 88:75 92:86 i^e športne vesti sesti strani Triestina zaigrala brez večje ostrine Tržačani so zapravili precej lepih priložnosti Triestina — Rovereto 0:0 TRIESTINA: Cantagallo, Sabadin, De Gasperi, Macchia, De Luca, Sci-schilone, Vastini, Brusadelli, Truant (Jacovone v 55. min.), Bertoli, Lu-dwig. ROVERETO: Rottoli, Borelli, Sal-vini, Facchinello, Taddei, Manica, Fazzi, Biondi, Luciani, Chierico, Ve-raccini. Sodnik: Mattei iz Macerate. Koti: 8:3. Up, da bi Triestina še drugič zaporedoma zmagala doma, se ni u-resničil. Po odličnem nedeljskem srečanju proti Trentu so tokrat Tržačani razočarali in so morali prepustiti dragoceno točko ne preveč nevarni enajsterici Rovereta. Gostje so se takoj v začetku zaprli v obrambo in niso dopustili domačinom, da bi prevečkrat ogrožali njihovega vratarja. Resnici na ljubo je treba tudi dodati, da je Tržačanom manjkala ostrina, ki so jo pokazali prejšnjo nedeljo, predvsem pa jim je manjkal režiser na sredini igrišča. D’Alessi še ni okreval in namesto njega bi moral to nalogo prevzeti Truant, ki je pa popolnoma odpovedal. Mladi vezni igralec je praktično nastopal le v prvem polčasu, saj ga je takoj v začetku drugega dela srečanja zamenjal Jacovone (ki se ni dotaknil niti ene žoge). Truant, katerega si je prišel ogledati tudi nekdanji vratar Interja Giuliano Sarti (ki se trenutno ubada z amatersko ekipo Valdi-nievole), je,zašel v slab dan in ni nudil tovarišem pomoči. Na splošno so bili Tržačani precej zmedeni in niso izkoristili nekaterih dobrih priložnosti, ki so se jim same ponudile zaradi slabših nasprotnikov. V napadalni vrsti je zadovoljil le Vastini z nekaj nevarnimi streli, medtem ko je zbledela slava Ludwiga, ki se ni znal pravilno vključiti v igro, Bertoli pa ni prejel dovolj uporabnih žog. Napadalcem je tokrat pomagal tudi De Luca, ki je igral več časa v napadu kot pa na svojem mestu sto-perja, kjer ni imel pravega dela. Tako se ni izkazal le kot soliden branilec, pač pa tudi kot precej spreten v zaključevanju. Obrambna vrsta je tokrat lahko računala na Macchio, ki je nastopil po daljšem času in je dal celotnemu obrambnemu sistemu večji občutek varnosti. Domačini bi lahko prdti Tloveretu brez težav zmagali, če bi se le nekoliko odločneje borili in napadali preko krilcev, ne pa, da so se vsi trpali na kup na sredini igrišča, kar je pomagalo le gostom, ki so se bali poraza in so takoj od začetnih udarcev startali na neodločen izid. Zmaga bi Triestini dala nekoliko večjo gotovost na lestvici, saj se njen položaj od prejšnjega tedna ni bistveno spremenil in se še vedno nahaja v skupini enajsteric, ki se morejo boriti proti izpadu iz C lige. # # # Parma je z gladko zmago nad Bellunom (nedeljskim nasprotnikom Triestine) povečala svoj naskok pred Alessandrio, ki je z enajstmetrovko remizirala proti Padovi. A-lessandrio sta sedaj ujela še Vene-zia in Udinese, ki složno nadaljujeta svojo pot in sta tudi v nedeljo zmagala. Za voditeljem lestvice je tako sedaj s tremi točkami zaostanka kar troje enajsteric, medtem ko se je še povečal naskok pred ostalimi ekipami, kjer je na četrtem mestu Savona, ki je tudi v nedeljo zgubila in plačuje sedaj davek naporom iz začetnega dela prvenstva. Na dnu lestvice pa je položaj še vedno zapleten, saj je Ver-bania, ki je sicer že obsojena na izpad, remizirala proti Solbiateseju, Vigevano pa se je z zmago nad Cremonesejem pridružil Roveretu na dnu lestvice. Triestino pa je dohitela Piacenza, ki je s 3:1 pregazila Legnano. Praktično se mora tako sedaj boriti za obstoj v ligi kar sedem ekip (brez Verbanie, ki nima nobene možnosti več). Odločilna bodo prav medsebojna srečanja med zadnjimi na lestvici, do konca prvenstva pa manjka še devet tekem. RADI NOGOMETNA D LIGA SNIA - PRO GORIZIA 1:0 PRO GORIZIA: Siricano, Di Be-nedetto, Komuali, Zoratti, Sdrigotti, Furlani, Tumiatti, Barile, Momes-so (Medeot II), Bernabei, Benotto. S tem porazom proti zadnji na lestvici je Pro Gorizia zopet zdrknila v nevarne vode, saj jo sedaj ločita le dve točki od San Donaja in Alenseja, ki sta predzadnja na lestvici. Kronika nedeljske tekme ni zaebležila posebne premoči domačinov, ki so pa imeli več sreče in so prišli do gola v 30. min. prvega polčasa. Po tem golu so Goričani reorganizirali vrste in skušali doseči vsaj izenačenje, kar pa jim ni uspelo. Povedati je treba, da se je v neki napadalni akciji Pro Gorizie poškodoval njen najboljši napadalec, Momesso, ki bo tako odsoten v vseh ostalih tekmah prvenstva. P. R. NAMIZNI TENIS ZAKLJUČENO JE 12. SVETOVNO PRVENSTVO V SARAJEVU Tudi tokrat največ zlata za kitajske tekmovalce Med Evropejci so se Jugoslovani odlično izkazali • ... Strokovnjaki z ravnijo igre niso bili zadovoljni: borbenost je prevladovala nad tehničnim znanjem SARAJEVO, 16. - Sinoči se je zaključilo 32. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Po številnih presenečenjih iz prejšjih dni, pa so včerajšnje finalne tekme potekale po predvidevanju. Največ odličij so, seveda, odnesli Kitajci, ki so zmagali trikrat, s čemer so se oddolžili nasprotnikom za poraz v ženskem ekipnem tekmovanju. Sicer pa se nad igro na tem prvenstvu ne moremo izreči pohvalno. Večina igralcev je razočarala, saj je bila njihova največja vrlina prav borbenost, medtem ko so pokazali še nekoliko slabšo igro kot pred dvema letoma v Nagoyi na Japonskem. Tu mislimo predvsem na Japonce, ki so tokrat mnogo obetali, a so osvojili le pol zlate kolajne (dvojica Hamada - Aleksandru). Prav tako so razočarali Madžari, predvsem v ženski kon kurenci, kjer so bili na papirju najboljša evropska postava, vendar pa so morali svoje mesto prepu- stiti sovjetski in češkoslovaški reprezentanci. Po pričakovanju so Kitajci zaigrali dobro in jasno je, da se vračajo v staro formo; čez dve leti bodo verjetno nadkrilili vse nasprotnike in bo med ostalimi tekla borba le za drugo mesto. Jugoslovani so med posamezniki zaigrali odlično in so, poleg Sovjet- RAZPORED KOLAJN NA LETOŠNJEM PRVENSTU Z S B KITAJSKA 3 3 2 ŠVEDSKA 210 JAPONSKA 1 0 3 KOREJA 101 ROMUNIJA 10 0 ČEŠKOSLOVAŠKA 0 1 1 MADŽARSKA 0 1 1 SOVJETSKA ZVEZA 0 1 0 JUGOSLAVIJA 0 0 3 FRANCIJA 0 0 1 ske zveze, edina evropska reprezentanca, ki je v Sarajevu pokazala res nekaj novega. O tem ne pričajo samo odlični rezultati (tretje in četrto mesto med posamezniki in tretje mesto v moških dvojicah), ampak tudi prikazana igra, saj so se Šurbek, Stipančič in Korpa izkazali kot izredno zagrizeni napadalci. Zato je do njihovega uspeha tudi prišlo. Škoda, da sta se v polfinalu znašla Stipančič in Hsi En-tinig, ki sta odigrala nedvomno najlepšo tekmo turnirja, vsekakor vredno finala. Vsekakor pa je to edinstven uspeh, ki dopušča dobre upe za evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Novem Sadu. O finalnih tekmah bi lahko marsikaj povedali. V ženski konkurenci je zmagala Kitajka Hu Ju-lan, ki je v finalu premagala Čehoslo-vakinjo Grofovo. Ves ženski turnir pa je bil dokaj nezanimiv, saj smo lahko videli le malo zanimive igre, in če izvzamemo Kitajke, so pre- iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiNiimiiiimiiiiiiifmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiUB V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Zarja osvojila v Bazovici dragoceno zmago Vse tri ostale naše enajsterice remizirale Križani so imeli v svojem nastopu precej smole - Slaba igra Juventine ZARJA — LIB. PROSEK 2:1 ZARJA: Turk, Križmančič S., Komar, Primožič, Metlika, Križmančič V., Grgič D., Bon, Žagar, Marc (Poropat), Kalc. LIB. PROSEK: Ghersinich, Nor-ritto, Babich, Percovich, Smolizza, Visintin, Rozmann, Morgan, Bol-cich, Milani, D’Agnolo. STRELCI: v 10. min. Komar, v 22. min. Kalc, v 80. min. Morgan. KOTI 6:2 za Zarjo. Gladka zmaga bazoviške Zarje nad nemočno ekipo Libertas Prosek. Igra je bila vseskozi lepa in zadovoljiva, za kar gre zasluga predvsem Zarji. Ta ima tehnično dobro pripravljeno ekipo in je s stalnim pritiskom povzročala pro-seški obrambi izredne preglavice. V začetku so bili Bazovei v veliki premoči, saj so se takoj pg prvih udarcih spustili v napad. Ko; mar je sicer našel pot do nasprotnikovih vrat v 10. minuti, ko je podano žogo iz kota streljal v vrata in zatresel mrežo. Kljub vodstvu je Zarja nadaljevala z napadi in ko je sredi polčasa zopet pritisnila na plin, je s Raičevim zadetkom podvojila svojo prednost (nekaj zasluge pa gre tudi Grgiču). V drugem polčasu so domačini z vrsto napadov skušali povečati svojo prednost, toda ves njihov trud je bil zaman. Kljub temu pa je nasprotnik zmanjšal razliko, in to malo pred koncem, ko je Morgan ušel Komarju in streljal v mrežo: 2:1. Zarja je na vsak način z zadovoljivo igro zasluženo zmagala in osvojila dragoceni točki. Za to tekmo je naša ocena 3. Raal PRIMORJE - AURISINA 1:1 PRIMORJE: Kante (46. min. Štoka), Visintin, Strekelj, Malusa, Trampuš, Barbiani, Barnaba, Drio-li, Rustja, Husu, Fornazaris, 13 Prašelj. AURISINA: Germani, Doglia L., Dobrilla, Candusso, Sterle, Grozic, Madalen, Caharija, Doglia N., Se-gulin, Tomizza. STRELCI: v 13. min. Madalen, v 23. min. Trampuš. SODNIK: Galante, Trst. KOTI: 5:9. GLEDALCI: 350. Zgleda, da se je tudi Primorje privadilo remijem. Tudi proti skromni ekipi Aurisine Prosečanom ni uspelo priti do zmage kar je seveda nekoliko razočaralo navijače Primorja. Večje razočaranje pa je nedvomno pripravila Aurisina, NAŠE OCENE 1. Sovodnje 20 49 2,450 2. Juventina 26 60 2,307 3. Primorje 25 53 2,120 4. Zarja 24 50 2,083 5. Primorec 18 35 1,944 6. Breg 25 47 1,880 6. Vesna 25 47 1,880 8. Olimpija 16 28 1,750 9. Union 16 26 1,625 10. Breg B 13 18 1,384 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce na Vseh doslej čanj. odigranih sre- Ekipe ocenjujemo z nezadostno (1), dobro (2) in odlič- no (3). ki (zaradi kočljivega položaja na lestvici) bi morala to tekmo osvojiti če računa na rešitev. Toda Aurisina ni niti daleč pokazala to kar bi morala, in sicer zagrizenost, a-gonizem in predvsem trdno voljo do zmage. Prav to je, morda, najbolj vplivalo na potek te tekme. Primorje je pričakovalo bolj odločnega in zagrizenega nasprotnika, zato «rdeče-rumeni» niso nikoli preveč forsirali, misleč, da jih nasprotnik zvablja v napad, da bi jih nato presenetil s protinapadom. To pa se v celih devetdesetih minutah igre ni nikoli zgodilo. Aurisina je sicer prva prišla v vodstvo, toda Primorje je z umirjeno in hladnokrvno igro kmalu izenačilo. Gostje so postopoma popuščali in domačini so tako z lahkoto nadzorovali nasprotnika. Primorje je morda zgrešilo v tem, da ni opazilo, da mu Aurisina tokrat ne bo delala preglavic. Če bi «rdeče-rumeni» nekoliko bolj forsirali bi lahko tudi zmagali. Igro posameznikov je težko oceniti. V obrambi je bilo opaziti odsotnost Bukavca, katerega Malusa sicer v vlogi branilca ni znal nadomestiti. Tudi drugi branilec, Štre-kelj (čeprav se je nekoliko popravil) ni v formi. Lep nastop pa je opravil vratar Štoka, ki je igral v drugem polčasu po dveh tednih odsotnosti (zaradi poškodbe, ki jo je dobil v tekmi z Isonzom). Drio-li, Barbiani in Husu so zaigrali standardno in so zalagali napad z uporabnimi žogami, toda vsi so iskali Fornazarisa zaradi posebne lestvice strelcov za «Pokal Elio». Požrtvovalnemu Fornazarisu pa kljub prizadevanju in nekaj lepim priložnostim ni uspelo priti do gola. Naša ocena 2. B. R. FOGLIANO — VESNA 0:0 FOGLIANO: Spessot, Rossi, Bra-gagnolo, Zorzenon, Visentin, Maier, Fabris, Del Bianco, F. Visentin, Cauzer, Krpan, 12 Gallina, 13 De-vetti. VESNA: R. Tence, Zoffoli, Botti, S. Tence, Germani, Zudini, Purini (Verginella), Kelemenic, Verzier, Milič,,,-,Germani, 12 Kozlovič, s, Vesna je z gostovanja v Foljanu odnesla -dragoceno- točko. • Križani so na tem gostovanju imeli dokajšnjo mero smole, saj so že v prvem polčasu morali zamenjati Purinija (ki se je poškodoval) z Verginello, nato pa se je poškodoval še Verzier, ki je tudi tokrat igral v o-spredju. Za nameček pa je 20 minut pred koncem tekme bil izključen še Carmeli in Križani so tako lahko zadovoljni z osvojeno točko, ki je zaradi njihovega še vedno kočljivega položaja na lestvici gotovo dobrodošla. Domačini so zanesljivo začeli v trdnem prepričanju, da si bodo zagotovili celotni izkupiček in se bodo tako pomaknili proti sredini lestvice. Kriški nogometaši pa niso popustih in so domačinom vrnili milo za drago. Tekma je bila tako po prikazani igri kot po priložnosti za gol izenačena in izid je na splošno pravilen. Žal, je prišlo pred koncem tekme do izključitve Carmelija, ki je v tem prvenstvu že večkrat moral predčasno zapustiti igrišče. Bila je to edina negativna nota (poleg poškodb Purinija in Verziera) nedeljskega nastopa, ki je bil za Vesno še kar uspešen. Ocena: 2. b. 1. JUVENTINA — PIEDIMONTE 0:0 JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Nanut, M. Tabaj, Paulin, E. Ta-baj, Uras, Montico (Ferfolja), Fer-letič, Marvin, Sirk. PIEDIMONTE: Rigonat, Panta-rotto, Terpin, Špacapan, Costelli, Procino, Sossol, Montagner, Buco-vini, Makuc, Eremondi. Na štandreškem igrišču je bil v nedeljo precej nezanimiv derbi med domačo Juventino in Podgo-ro. Igra se je skozi vseh devetdeset minut dolgočasno vlekla in pravih akcij za gol sploh ni bilo. To je treba pripisati pravi odpovedi režiserjev obeh ekip. Pri Štandrež cih je Marvin, motor ekipe, odigral eno najslabših tekem, saj često ni sodeloval pri napadih domače ekipe, kjer bi moral biti jedro akcije. Montico pa je preveč silil v napad in je tako oškodoval svoje soigralce. Sredi drugega polčasa je na njegovo mesto prišel Evgen Ferfolja, ki je po dolgi odsotnosti (zaradi vojaščine) spet nastopil za štandreške barve. In prav od tega igralca so prišle najboljše podaje za napadalce Juventine. V drugem taboru " je bil pdloiaj enak in le odlični Makuc je izstopal s svojimi osebnimi akcijaihi. Kronika pr^egft jx>lč,asa ni zabeležila nič posebnega, saj se je igra vlekla le na sredini igrišča, kjer so se vedno gnetli številni igralci. V drugem polčasu se ni nič spre menilo in navijači so ostali precej razočarani, saj so pričakovali lepo tekmo, kot je bila tista, ko so Štandrežci gostovali v Podgori. Ocena za Juventino: 2. P. R. IMOLA, 16. — Jarno Saarinen je zmagal na tradicionalni motociklistični dirki «200 milj» v Imoli. Njegova zmaga je vredna priznanja predvsem zato, ker je tekmoval z yamaho 350, čeprav je bila dirka namenjena vozilom do 750 ccm; drugo mesto je osvojil Spaggiari (ducati 750) pred Walterjem Villa (kawasaki 750). ■ € l 1 — 2 — 3 - 5 - 6 - 1. Sacripante 2. Dufy 1. Amalfi 2. Bolgheri 1. Keitel 2. Ingegno Tivoli Barzache Acerino Sagitaire Khartum Musin 1. 2. 1. 2. 1. 2. KVOTE: 12 — 1.187.046 lir 11 — 43.322 lir 10 — 5.100 lir X X X 1 X 1 1 2 1 X 2 X vladale starejše igralke. Finale: Hu Ju-lan (Kitajska) — Grofova (ČSSR) 3:0 (21:17, 21:11, 21:14) Konkurenca moških posameznikov je bila zelo ostra. Med prvih osem se je uvrstil samo en igralec, ki je bil nosilec ene izmed osmih skupin. Šved Bengtsson je že v osmini finala zgubil s svojim rojakom Jo-hanssonom in tako zapravil svetovni naslov prav tako nepričakovano, kot ga je pred dvema letoma osvojil. Odlično je zaigral Jugoslovan Korpa, ki se je uvrstil med osmerico najboljših. Sklepno srečanje je bilo vseskozi napeto in se je zaključilo po petih dolgih setih. Hsi En-ting se je tako maščeval Švedom, ki so ga izločili pred dvema letoma v polfinalu in je dokazal tudi vodstvu svoje reprezentance, da je zgrešilo, ker ga ni vključilo v postavo na ekipnem tekmovanju. Finale: Hsi En-tinh (Kitajska) — Johans-son (šv.) 3:2 (21:18, 13:21, 13:21, 21:19, 21:19) Po zanimivi in napeti tekmi pa mrzla prha. O tem je bilo prepričano tudi občinstvo, ko je «nade-budne igralke* v ženskih dvojicah kar izžvižgalo. Po treh setih sta zmagali Japonka Hamada in Romunka Alexandru, vendar za zmago nimata drugih zaslug razen te, da sta nasprotnici. . . več grešili. Korak nazaj, torej, in igra, ki je bila že v Ljubljani leta 1965 zastarela. Finale: Hamada (Japonska) in AIexandru (Romunija) — ču Pao-čin in Lin Mei-čin (Kitajska) 3:0 (21:11, 21:18, 21:14) Moške dvojice in še eno zanimivo srečanje: svetovna prvaka, Madžara Klampar in Jonyer sta morala odstopiti naslov Švedoma Jo-hanssonu in Bengtssonu. To ni sicer nobeno presenečenje, saj so Madžari, kot že rečeno, razočarali. Presenečenje pa je, da se je poleg omenjenih dveh in jugoslovanske dvojice uvrstila v polfinale še francoska postava Secretin — Constanc, Kitajci pa so bili šele peti; to mesto delijo z Jugoslovanoma Korpo in Karakaševičem, ki sta igrala presenetljivo dobro. Finale: Bengtsson in Johansson (Šved.) — . ,Jflny£j (Madž.) 3:2 " 21:19, ‘18:21. 21:19) .zadnji jtiaslo.v pa sta se pote-■ gpvali,.mešaniidvojici Liag Ko-liang in Li Li ter Strokatov in Gedraiti-te. Zmagala je kitajska postava, ki je pokazala mnogo bolj homogeno igro. Uspeh Kitajcev pa gre pripisati predvsem enemu dejstvu. Medtem ko so evropski igralci nastopili ekipno, posamezno in v dvojicah, so Kitajci predstavili veliko skupino enakovrednih igralcev, ki so se visoko uvrstili v enem tekmovanju. Prav to je njihova pred nost, saj so bili vsi finalisti spočiti, medtem ko o evropskih igralcih tega ne moremo trditi. Tako je v soboto Stipančič odigral kar šest utrudljivih tekem, in je prav v odločilnih srečanjih klonil. Kitajci so si lahko «privoščili» vrsto odličnih igralcev in zato so osvojili še tretjo zlato kolajno. Finale: Liang Ko-liang in Li Li (Kit.) — Strokatov in Gedraitite 3:1 (21:13, 21:18, 17:21, 21:19) Končno lahko pripravimo še kratko primerjavo z rezultati v zadnjih prvenstvih Zanimivo je, da je Evropa pridobila pol zlate kolajne v primeru s prejšnjim prvenstvom, sicer pa se stanje ni bistveno spremenilo. V sledeči lestvici pa lahko vidimo, kako se je pri osvajanju prvih mest razmerje Evropa — Azija spreminjalo v zadnjih 10 letih: Jugoslovansko nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Dinamo — Spartak 2:1 Željezničar — Borac 1:0 Veiež — Čelik 2:1 Crvena zvezda — Bor 5:1 Hajduk — Olimpija 2:1 Vojvodina — Sutjeska 3:0 Radnički — Partizan 1:1 Sloboda — Beograd 1:1 Vardar — Sarajevo 0:0 LESTVICA: Crvena zvezda 37, Veiež 35, Beo- grad in Partizan 31, Sarajevo 28, Željezničar 27, Sloboda 25, Radnič-ki 24, Vardar 23, Borac in Vojvodina 21, Olimpija, Hajduk, Dinamo in Bor 20, Čelik 19, Spartak in Sutjeska 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Vardar - Dinamo, Sarajevo - Sloboda, Beograd - Radnički, Partizan - Vojvodina, Sutjeska - Hajduk, Olimpija - Crvena zvezda, Bor -Veiež, Čelik - Željezničar, Borac -Spartak. II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Zagreb — Jedinstvo 6:1 Sloboda — Segesta 3:2 Varteks — Šibenik 1:3 Istra — Rijeka 0:1 Mercator — Split 4:2 Orijent — Trešnjevka 2:2 Rudar (L) — Maribor 1:2 Kozara — Karlo vac 2:0 Mura — Rudar (T) 3:0 LESTVICA: Zagreb 41, Karlovac 35, Maribor 33, Rijeka 31, Mura 26, Šibenik in Orijent 25, Split, Mercator in Kozara 22, Segesta 21, Istra in Rudar (L) 20, Valteks in Jedinstvo 19, Sloboda in Trešnjevka 18, Rudar (T) 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Mura - Zagreb, Rudar (T) - Kozara, Karlovac - Rudar (L), Maribor - Orijent, Trešnjevka - Mercator, Split - Istra, Rijeka - Varteks, Šibenik - Sloboda, Segesta - Jedinstvo. SNL Ilirija — Kovinar 2:2 Aluminij — Izola 3:3 Triglav — Slavija 1:1 Ljubljana — Železničar 1:0 Nafta — Drava 2:0 Koper — Kladivar 1:2 LESTVICA: Železničar 20, Ilirija in Ljubljana 18, Izola 17, Slavija 16, Drava in Nafta 14. Kovinar, Aluminij in Kladivar 12, Koper 10, Triglav 5. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Koper - Aluminij, Kladivar - Nafta, Drava - Ljubljana, Železničar -Triglav, Slavija - Ilirija, Kovinar -Izola. ZCNL Leto in kraj prvenstva 1963 (Praga) 1965 (Ljubljana) 1967 (Stockholm) 1969 (Munchen) 1971 (Nagoya) 1973 (Sarajevo)* Evropa Azija *Eno kolajno je osvojila mešana evropsko - azijska dvojica. Adria — Jadran 4:3 Tolmin — Slovan 1:1 Primorje — LTH 2:1 Litija — Sava 0:0 Usnjar — Vozila 2:0 Piran — Zagorje 2:1 LESTVICA: Slovan 22, Primorje 21, Vozila 19, Adria, Litija in Sava 16, Usnjar 14, Tolmin 13, LTH 10, Piran 7, Zagorje 5. Jadran 9, PARI PRIHODNJEGA KOLA: Piran - Adria, Zagorje - Usnjar, Vozila - Litija, Sava - Primorje, LTH - Tolmin, Slovan - Jadran. Atalanta Bologna Juventus Vicenza Lazio — Milan — Napoli -Ternana Brindisi Lecco — Varese ■ Trento -Massese KVOTE: 13 - 11.277.700 lir 12 — 382.500 lir — Roma — Verona — Palermo — Fiorentina Sampdoria Cagliari — Torino — Inter — Mantova • Foggia — Cesena — Udinese — Lucehese 1 1 1 2 1 X X 2 X v X 2 1 jfincu Partizanski ^zdravnik - —H^atega> Pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika % J* ie danes «6 P kili Loškem potoku vse do na vrsti. Prišlo na misel, da bi se umikal še dalje. Vsi ^5 Začetka ed!n'i v tem> da nihče od nas, ki smo bili siato le kak dan °inici’ ne zaPusti tega področja. Potrpeti je aicen 01 Prtmeri] ’, da bodo Italijani odšli naprej. V naj-ki bito no- ° Puste posadko v Loškem potoku. To Y se položa '°dn°’. ven i ^ bil0 to res najbolje. Veljalo je: ohra-kfls mSe> se bo h> *cu.X,i,j0 Ciril & ui ugcga. ^ - eRki nanr, ■ S Za dru§im pogrezali v spanec. hi redki rafali sa v*e bolj zamirali Konč- Rikanj, drugi dan so oprar nervozen spa- no je ugasnila tudi sleherna misel na to, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, naš veliki četrtek. Ni se še prav zdanilo, že planejo tovariši pokonci. Hiteli so si oprtavati nahrbtnike in se pri tem pritajeno pogovarjali. Po dva ali trije, kot smo se sinoči dogovarjali, so se naglo porazgubili v različne smeri, še sem jim zaklical: «Doli na cesti pri mlaki se dobimo, takoj ko bodo sovražniki zapustili dolino, do tedaj pa naj nam bodi sreča mila.» Tako smo se namreč tudi prejšnji dan domenili. Za vsak primer, da ne bi kdo na to pozabil, sem jih še enkrat opomnil. Kot da me niso čull, so hiteli eni v hrib proti vrhu, drugi proti Glažuti. Hiteli so svoji usodi naproti v upanju, da se bo vse najbolje izteklo. Usoda pa jim ni bila naklonjena, vsaj večini ne. Niso se držali dogovora, da vztrajajo v gozdu, dokler ne mine prva nevarnost. Res je, niso imeli dovolj izkušenj in bili so preveč naivni. Verovali so, da se bodo najbolje prebili, če se vrnejo domov in pritajijo, kot da niso bili partizani. O tej možnosti sem že tudi prej slišal, vendar sem jih svaril, naj rra to ne nasedajo. Sovražnik ni bil tako naiven. Dobro se je pripravil na ofenzivo. Obenem z vojaki so prišli tudi izdajalci belogardisti, domačini, ki so se prej umaknili pred partizani. Sedaj so se vračali skupaj z italijansko vojsko. Izdajalci so se našli med ljudmi, ki so nam prej pomagali, zdaj pa so klonili pred premočjo sovražnika. Mislili so, da bo s to ofenzivo pometeno s partizanstvom. Malodušneži, kot so bili, so sovražniku izdali, kar so vedeli o svojem sosedu, da, celo o svojem sorodniku. Kakšna je bila usoda tistih tovarišev, ki so šli domov, sem zvedel mnogo kasneje. Za nekatere šele dolgo po vojni. Sonce se ni še prav pokazalo, ko smo ostali na mestu še Metod, Peter, Marko, Nedeljka, Ivanček in jaz. Namenih smo se, da ne gremo več naprej. Kar tu bomo ostali in počakali, da minejo sovražnosti. Sam sem se odločil, da ne zapustim tega položaja za nooenc ceno. že prejšnji dan, ko smo se pomikali v reber, sem si ogledoval teren z namenom, da najdem primemo smreko, kamor bi splezal, ali kako razpoko med skalami, kamor bi se lahko skril. Res sem opazil dobrih 100 m nad cesto v dolini pokončne razpoke v ne preveliki steni. Svet pred steno je bil gosto porasel z grmičevjem in se je strmo spuščal proti oesti. Gosto bukovo in smrekovo drevje je zakrivalo steno s svojimi debli Dostop do stene je prikrivala podrast, ki je vrela iz velikih skal, razsutih po strmini. Le s težavo smo se prebijali mimo. Na hitrico sem tudi opazil, da se od stene lepo vidi na del ceste pod strmino in na senožeti v smeri proti Mrtalozom. Najbrž me nihče od tovarišev ni slišal, ko sem na glas razmišljal o razpoki v steni, ki bi bila lahko primemo skrivališče. Vsak je bil preveč zaverovan v svoje misli. Ponoči, ko sem bolj bedel kot spal, sem ponovno razmišljal o steni in razpoki v njej in vse bolj se mi je zdela primerna za skrivališče. Prav blizu ceste je. Tu Itaiijani gotovo ne bodo tako natančno preiskovali gozda. Teren je strm, težko prehoden, pa se ga bo morebitna italijanska patrola raje izognila. Iz razpoke v steni bo lahko kontrolirati, kaj se dogaja spodaj na cesti. Videl bom, kdaj bodo Italijani odšli, in se lahko v prvem mraku vrnil v bolnico. Tovarišem sem razložil načrt, da ne grem nikamor, ampak da ostanem tu v bližini. Metod je bil odločno proti temu, da bi se skril kjerkoli v kakšno špranjo ali razpoko. Njemu se js moj načrt zdel čisto neprimeren. S Petrom se je nameraval odpraviti globlje v gozd. Zaželeli smo si srečo in se ločili. Marko in Ivanček sta sklenila splezati na kako drevo. Tako sem končno ostal sam z Nedeljko. Ta se je odločila, da gre z menoj. Bilo je zgodnje jutro zadnjega četrtka v juliju. Sonce se je pravkar dvignilo izza vrhov smrek. Rosne kapljice, ki so prekrivale številne pajčevine, so se svetlikale v prvih sončnih žarkih. Čeprav jih je bilo jasno videti, se jih pri hoji ni bilo mogoče izogibati. Rahel dotik in že se je zrušila iz tisočerih bise- rov spletena mreža. Narava se je jela prebujati, kot se že dostikrat. Toda to pot, kot da tega nisem opazil. Prisluškoval sem le oddaljenim strelom in eksplozijam bomb. Bližnja okolica in tja proti Loškemu potoku je bilo še kar mimo. Bil je to čuden mir, tak kot pred nevihto. Slišati je bilo le petje ptičev, ki so se prebujali v krošnjah dreves, in brenčanje tisočerih gozdnih žuželk. Ostal sem z dekletom, ki je bila videti zaradi drobne postave in otročjega izraza mlajša, kot je bila v resnica. Jutranja svežina naju je priganjala. Ko so zamrli zadnji koraki odhajajočih, sva počasi odšla po hribu navzdol proti skrivališču v steni. V steni je bilo več razpok. Ena je bila visoka manj kot dva metra, globoka pa ravno toliko, da sem se lahko nekako spravil vanjo. Nedaleč od te razpoke je bilo še več manjših razpok, še ena je bila dovolj velika, da bi se lahko človek skril v njej. Tja sem napotil Nedeljko. Skrivališče sem nekako zazidal s ploskimi skalami, vmes pa položil velike zaplate mahu, ki sva jih z Nedeljko najprej previdno posnela med skalami in nato znosila pred jamo. Čudil sem se Nedeljki, ki je bila čisto mirna, brez trohice strahu. Zabičal sem ji, naj bo kar se da tiho in' naj ne gre iz skrivališča, dokler jaz ne pridem ponjo. Ko sem to opravil, sem se spravil sam v razpoko in se na podoben način zazidal, kot sem to prej storil z Nedeljko, šele sedaj sem opazil, da je bila razpoka le toliko velika, da sem v njej mogel stati samo sključen. Obrniti se skoraj nisem mogel, tudi sedeti ne, le čepel sem lahko. Pri gornjem koncu zidu sem pustil odprtino, skozi katero sem lahko oprezoval na cesto in tja proti Mrtalozom. v Zavladala je popolna tišina. Zdelo se mi je, da slišim samo srce, kako močno in hitro bije. Stal sem s pištolo v roki ii> čakal, kaj bo. Odločil sem se, da se ustrelim, če me Italijani odkrijejo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. w r'crnar0^niria 29 'nozems1vo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 ^^20? Stran 6 17. aprila 1573 Za SFRJ ICNUCI lacuil (,11 MOIUIJIIP uu um * «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon ^ ^ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, inaog|aSi» upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. *^a 'jaj0 pH 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se oaro ■ j.P.I. oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Glavni urednik Stanislav Renko frst Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska PORT ŠPORT ŠPORT HOKEJ NA LEDU NA SP V MOSKVI Sovjetska zveza trinajstič prvak V B skupino izpadla Z. Nemčija, katero bo nadomestila V .Nemčija MOSKVA, 16. — Sovjetska zveza je osvojila svoj trinajsti naslov svetovnega prvaka. Po dveh tednih trdih srečanj je končala tekmovanje s polnim številom točk in z veliko prednostjo nad drugouvrščeno Švedsko. Prav to moštvo je v zadnjem dnevu prepustilo SZ še zadnji par točk, s tesnim porazom 4:6 pa je potrdilo, da si zasluži naslov podprvaka, katerega si je zagotovilo z zmago in remijem proti Cehoslovakom. Slednji, lanski svetovni prvaki, so z visoko zmago nad Finsko z 8:0 potrdili tretje mesto, ki predstavlja zanje seveda hud neuspeh, presenetila pa je Poljska, ki je že v soboto zvečer z zmago nad ZRN osvojila peto mesto in svojega neposrednega tekmeca obsodila na izpad. Da je ta dosežek zaslužen pa je Poljska potrdila že z neodločenim izidom, Id ga je izsilila v tekmi s Finsko. Drugo leto bo ZRN nadomestila NDR. Končna lestvica: 1. Sovjetska zveza 2. švedska 3. češkoslovaška 4. Finska 5. Poljska 6. Zahodna Nemčija Najboljši strelec prvenstva (po vsoti golov in podaj) je bil domačin Petrov z 18 zadetki, kar predstavlja nov rekord svetovnih prvenstev, SZ pa je osvojila tudi pokal «fair play». pripravljenemu (De VJaemincku) nalogo, da postopoma oži izbor kandidatov za zmago, in si nato v zadnjem delu dirke privoščil napad, s katerim je zlomil odpor preostalih. Zaostanki so izredno visoki: Godefroot in Rosiers sta prispela 2’20” kasneje, Planckaert in Maer-tens 718” kasneje, ostali pa s še večjo zamudo. Italijani so vsi odstopili, in med njimi tudi Gimondi, ki je pred začetkom snoval zelo bojevite načrte. KOŠARKA V MOŠKI D LIGI Ekipa Bora tudi tokrat nastopila brez štirih članov prve postave Nepričakovana zmaga Poleta v prvenstvu 1. moške divizijo JESOLO — BOR 79:47 (32:22) KOŠARKA Jutri se bosta v 1. italijanski košarkarski ligi srečala Ignis in Sim-menthal. BOR: A. Zavadlal 6, Koren II, Rudeš, Klobas 9, Pertot, D. Zavadlal 4, šare 2, Francia 2, Hrvatič 5, Kralj 8. JESOLO: Scapolan 19, Ferrari 6, Capecchi 4, Carraro 6, Pasquali 4, Franco 4, Cester 6, Bergamo 4, Montino 18, Bianchin 8. Sodnika Bisiacchi in Valle (Gorica). Prosti meti: Bor 15:26, Jesolo 13:24. Pet osebnih napak: Pasqualin in Klobas (66:42), Capecchi (70:43), Ferrari (79:47). Brez Fabjana, Ambrožiča. Škerlja in Stojan Hrvatiča so borovci proti Jesolu iz Benetk nastopili z nekaterimi mladinci, ki so bili v bistvu edina pozitivna nota nedeljskega nastopa. Srečanje je bilo 20 15 13 7 3 2 KOLESARSTVO Pariz-Roubaix: Merckxov preporod ROUBAIX, 16. — Eddy Merckx je razočaral vse tiste, ki so mu po zadnjih nastopih pripisali zanesljiv zaton: zmagal je v najtežji in najbolj zahtevni francoski dirki, kljub izredno hudi konkurenci. Način, s katerim se je dokopal do uspeha, potrjuje, da Merckx še ni na višku forme, dokazuje pa tudi hladnokrvnost in razum tega asa, ki se ni spustil v brezupne in nekontrolirane napade, ampak je mirno čakal na pravi trenutek, prepustil drugemu, trenutno bolje ki so tokrat zgolj formalnost za goste, brez težav odpravili tudi prepočasne borovce. Mladi so torej zadovoljili. Klobas je dobro igral v prvem polčasu. Najboljši pa je bil Koren, ki se je odločno boril v obrambi in v napadu. Med drugim je tudi dosegel največ košev za svoje moštvo (11). «Plavi» bodo odigrali poslednjo tekmo v četrtek proti Hannibalu v Tržiču. okviru košarkarskega prvenstva dečkov se je Polet srečal tudi s CGS niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiujiiiiiii ODBOJKA V 1. MOŠKI DIVIIIJI Šesterka Sloge nezadržna Tudi pri dekletih uspeh ekipe Sloge, ki je v slovenskem derbiju gladko odpravila Bor SLOGA — TORRIANA 3:0 (15:10, 15:10, 15:10) SLOGA: Vodopivec, B. in E. Kralj, Wilhelm, Neubauer in Per-singer. TORRIANA: Muner, Cergna, Piz-zarini, Vittori, Boscarol, Covini, Marizza, Panuzzo in Zanolla. SODNIK: Bresigar; zapisnikar: Jacolino. Zmagovita pot odbojkarjev Sloge se še nadaljuje. To je bila njihova deveta zaporedna zmaga. Krajši konec 'so potegnili samo v prvem nastopu z Auroro iz Reman-zacca in povratno srečanje s to ekipo je bilo odgodeno zaradi sklepnega turnirja za Pokal prijateljstva. Odprti račun s tem nasprotnikom še ostane. Sloga se je spoprijela s Torria-no iz Gradišča močno okrnjena. Dva slovenska odbojkarja imata ta čas nogo v mavcu (Grgič ter Ma-tevljič), Fučka pa je bil v soboto odsoten zaradi družinskih obveznosti. Tako so domačini bili samo v šestih, brez menjav. Ne glede na to se gostje niso zmogli v soboto dostojno upirati razigranemu Neubauerju, ki je nezadržen v na padu in je reševal tudi nemogoče žoge v obrambi. Torriana je poskušala rešiti to kar se je dalo toda v vseh treh setih so prišli do desetice, naprej pa ni bilo mogoče, kljub vsej Dožrtvovalnosti. Točki sta ostali v Banih v pravih rokah. V 1. diviziji je 01ympia iz Gorice doma premagala Libertas iz Turjaka s 3:1. Izidi drugih prvčnstvenih tekem. 2. DIVIZIJA — ČLANICE Skupina A Sokol — Breg A 1:3 Bor — Inter 3:0 Skupina B Breg B — Sloga 3:0 Kontovel — FARIT A 2:3 2. DIVIZIJA - ČLANI Breg — Bor 0:3 Inter A — Kras 3:Q G. F. 3:0 LOGA — BOR (15:11, 15:8, 15:13) SLOGA: Padovan, G. in A. Bu-letta, Ferluga, L. V. in S. Grgič, Iilkovič, Križmančič in Kralj BOR: Pahor, Lapornik, Prašelj, iauber, Bizjak. Kalan in Kost-apfel. SODNIK: Ruggeri; stranski: Pi-icco; zapisnikar: Rovetti. Odbojkarice Bora so končale le->šnjo prvenstvo prav tako kot so a pričele: s porazom. V prvem astopu so ostale praznih rok v Če-adu za slovo pa PD Banih. Razli- ka je bila v tem, da so ASFRJ odvzele dva seta v nedeljo Slogi pa niti enega. Zadnji slovenski derbi ni uresničil pričakovanj. Obe šesterki sta prav v nedeljo odigrali letos najslabši tekmi. Le tu pa tam se je prikazana odbojka povzpela iznad poprečja. Gostje so to pot imele še smolo, saj se je Bizjakova poškodovala že med ogrevanjem in zanjo se je srečanje končalo pred samim pričetkom. Tako je moral Bor odigrati celotno tekmo brez vezne odbojkarice in s tem v neobičajni postavi. Prizadevna Lapor-nikova se je na vso moč trudila, toda pomanjkanje treningov in še posebej prvenstvenih nastopov z vso dobro voljo ni mogla nadoknaditi. Gostje so pričele to srečanje u-spešno in prav njim so pripadle začetne tri točke. To vodstvo je slogašice podžgalo, da so prevzele vajeti igre v svoje roke. Pri vodstvu 13:11 se rezultat ni spremenil niti po sedmih zaporednih menjavah servisa. Potem so domačinke le zadele še dvakrat v črno. Drugi niz je Sloga izbojevala precej lažje. Tržačanke so v tem zadnjem derbiju bile pred delno zmago v tretjem setu, ko so izdatno vodile na samem koncu s 13:8. Storjenih napak pa je bilo. žal, več kot preveč, da bi gostje zadele v črno še dvakrat. Po vsej verjetnosti bo Bor ostal na tretjem mestu končne lestvice, za Slogo in Azzurro. Sloga pa bo več kot zaslužen zmagovalec v tej skupini. V dveh preloženih tekmah mora izboievati vsaj še eno zmago. Tako ASFJR kot tudi PAV Dor-miscb sta veliko slabša nasprotnika in bodo slovenske odbojkarice svoj dosedanji izkupiček po vsej verjetnosti povišale še za štiri točke. G. F. V moški D ligi DLF premagal domovcc VOLLEY DLF - DOM (15:9, 15:6, 15:1) VOI.LEY DLF: Frazinni, Bova, Ruffin, Bonazdo, Roman, De Veis, Forniti. Piva, Pastore, Fantoni. DOM: Simoneta, Komel, Klanjšček, Tomažinčič, Mikluš in Jarc. SODNIK: Tranquillini M. (Trst); stranski: Sannacampagna (PD). V predzadnjem kolu meddežejne-ga prvenstva P lige je Dom v so boto zvečer gostoval v Esteju pri Legnagu (Padova), kjer se je spoprijel s tamkajšnjo ekipo Volley Dopolavoro Ferroviario, ki ima trenutno drugo mesto na lestvici. Proti odličnemu nasprotniku, kot je ekipa VolIey DLF, domovci (še z močno okrnjeno postavo) niso imeli prav nobene možnosti, da bi se ji zoperstavili. Pozitivno so zaigrali le v prvem setu ko so zbrab kar 9 točk, in v začetku drugega do stanja 8:6 za domačine. V drugi polovici drugega seta in v zadnjem setu pa so popustili. V zadnjem setu so domovci zbrali samo eno točko. Pohvaliti moramo dobro sojenje tržaškega sodnika Maura Tranquil-linija, ki se je izkazal, zlasti v nekaterih napetih trenutkih kot spreten in odločen vodja tekme. Sedaj bo prvenstvo D bge imelo kratek premor zaradi velikonočnih praznikov, čeprav je treba pred zaključkom odigrati samo še eno kolo. Domovci bodo zato prihodnji — zadnji — nastop opravili čez 14 dni, v soboto 28. t.m. na domačih tleh v Gorici proti ekipi gasilcev De Veechi iz Belluna. I. K. ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Hrast odločil derbi v svojo korist 3:0 HRAST - MLADOST (17:15, 15:8, 15:9) Prejšnjo soboto sta se v Doberdobu na odprtem igrišču srečali domači ekipi iz Doberdoba, Hrast in Mladost. Dekleta od Hrasta so zasluženo zmagale saj so bile tehnično bolje pripravljene. Kljub temu pa je Mladost vseskozi nudila močan odpor, kot je razvidno zlasti iz rezultata prvega seta, kjer je Hrast zmagal le z razliko dveh točk. V tem setu so dekleta Mladosti celo vodile, proti koncu so pa zgrešile nekaj servisov ter tako predale set. Pripomniti je treba, da so v ekipi Mladosti igrale samo mlajše igralke in so manjkale kar tri standardne igralke, s katerimi bi tekma prav gotovo potekala drugače. Igra je bila včasih težka tudi zaradi vetra, ki je pihal s precejšnjo silo in je kar odnašal žoge. Režiser igre v ekipi Mladosti je bila tokrat Julijana Kadež, ki je odlično koortbnirala igro svojih soigralk in je postala v zadnjem času veliko upanje doberdobske e-kipe. Mladost bo prihodnjo tekmo odi grala proti ekipi iz Sovodenj. PRVA DIVIZIJA POLET — GRANDI MOTORI 65:57 (27:33) POLET: A. Sosič 16, Daneu 2, Jugovič 4, Guštin 24, Dolenc, Gantar 10, Kraus 7, Tavčar, E. Sosič 2, škerlavaj. GMT: Durighello 15, P. Uxa 12, Del Vecchio 2, Rosani, Bevitori 12, G. Uxa 2, Brandolisio 2 in Pri-vileggi 12. SODNIKA: Divich in Spizzami-glio (Trst). PROSTI MEH: Polet 7:22, G. Motori 7:12. PET OSEBNIH NAPAK: Kraus (58:53), Brandobsio (53:59). Polet je dobro startal v prvenstvu 1. divizije. Openski košarkarji so namreč na lastnem igrišču premagali močno peterko GMT, ki je celo merila na osvojitev končnega prvega mesta. Gostje so namreč tudi v prvem polčasu dokazali, da so homogeno moštvo (z visokimi igralci), ki igra pametno in organizirano. Poletovci so bili tako v težavah in so morali sprejeti nasprotnikovo pobudo vse do začetka drugega polčasa, ko so le uveljavili svojo boljšo telesno pripravo in so si tako priigrali prednost do 8 točk, ki so jo ohranili do konca tekme. Med posamezniki zanesljivo režiral igro Adrijan Sosič, v napadu pa je v kočljivih trenutkih Egon Guštin dosegel ne kaj lepih košev. Poletova zmaga je bila zaslužena. rekordni skok v daljino, medtem ko so ostale pokale osvojili še Božič za teke, Fili (Tolmin) za tehnične discipline, Denona z Reke za ženske teke in domačin Sen za skoke. Rajmund Kolenc ODBOJKA NEAPELJ, 16. — Danes se je začelo v Neaplju moško odbojkarsko tekmovanje za «Spomladanski po>-kal». Današnji izidi: A SKUPINA: Itabja — Grčija 3:0 (15, 6, 4) B SKUPINA: Nizozemska — ZRN 3:1 (—13, 7, 1, 12) C SKUPINA: Belgija — Anglija Izrael -- Španija Jutri bo Italija Švedski. 3:0 (4, 3, 4) 3:0 (4. 5, 12) igrala proti BONN, 16. — V ženskem odbojkarskem tekmovanju za «Zahodno-evropski pokal» so dosegli te izide: Belgija — Itabja 3:2; ZRN — Danska 3:0; Francija — Španija 3:0; Nizozemska — Švica 3:0. SINOČI V ZGONIKU Novi odbor ŠK Kras V Zgoniku se je sinoči sestal na svoji prvi redni seji novoizvoljeni odbor ŠK Kras. Na dnevnem redu je bila razdelitev odbomiških funkcij. FERROVIARIO — KONTOVEL 88:40 (40:16) KONTOVEL: Luksa 1,, .Bukavec 2, R. Kante 6, Daneu 4, D. Kante 4, Kafol 14, Persi, Lisjak, Što ka, B. Daneu 10. FERROVIARIO TS: Kozmann 11, Furlani, Cecchetti 6, Cavallaro 8, Sergi, Perini 30, Gronazzi 6, Ca stellarin 11, Ouersini 2, Dunii 12. SODNIKA: Fegae in Vitri (Trst). PROSTI METI: Kontovel 6:14, Ferroviario 8:28. Izidi mladinskih moštev. Prvenstvo dečkov Bor — Juventus 50:66 Ser volana — Kontovel 67:22 Polet - CGS 42:47 b. 1. ATLETIKA NA TEKMOVANJU V NOVI GORICI Dober dosežek Sena v skoku v daljino 11,2 11,4 V organizaciji AK Gorica in Občinske zveze za telesno kulturo Nova Gorica je bil v soboto, 14. t.m. na stadionu v Novi Gorici že 11. otvoritveni atletski miting. Doslej je imel miting precejšnjo veljavo saj se ga je redno udeleževalo veliko število kvalitetnih atletov iz vse Slovenije. Danes, ko je v Jugoslaviji že več tartanskih stez (v Celju, Zagrebu, na Reki), je teže dobiti kvalitetno udeležbo. Kljub vsemu je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Predvsem ne smemo pozabiti na rekordni skok v daljino Goričana Sena, ki je skočil 723 cm in je s tem izenačil republiški rekord za mladince. Tudi organizatorji so se zelo po-trudib, tako da je prireditev uspela v vsakem pogledu. Tekmovanja se je udeležilo devet klubov iz Slovenije, z Reke ter iz Gorice (It.) in Vidma. Nekaj boljših rezultatov. 100 m moški: 1. Lippi, UGG 2. Tpnkli, Nova Gorica 100 m ženske: 1. Bon, AK Gorica 400 m moški: 2. Peccorrari, UGG Krogla moški: 1. Grilanc, AK Gorica 2. Kozlin, UGG 3. Mihalj, AK Gorica 400 m ženske: 1. Beltram, AK Gorica Daljina moški: 1. Sen, AK Gorica 2. Makarovič, AK Gorica Višina ženske: 1. Fili, AK Tolmin 2. Melink, AK Gorica 3. Horvat, 01ympia Krogla ženske: 1. Melink, AK Gorica 2. Bon, AK Gorica 1500 m moški: 1. škarabot, AK Gorica 2. Mezek, AK Koper 4x100 m moški: 1. AK Kvarner Reka 2. AK Gorica 3. AS Udinese 4x100 m ženske: 1. AK Kvarner Reka 2. AK Ravne 3. UGG Prehodni pokal za najboljši šport-dosežek je osvojil Sen za svoj 55,3 13,79 12,94 12,48 68,4 7,23 6,82 1,58 1,48 1,45 11,46 9,92 4’23”5 4’37”4 45”0 46”4 47”3 53”6 55”4 59”5 Te so razdelili tako: predsednik: Vojko Kocman podpredsednik: Zvonko Simonetta tajnica: Tamara Blazina gospodar: Josip Guštin odbornik: Janko Doljak Načelniki posameznih odsekov odbojka: Boris Simonetta namizni tenis: Josip Milič šah: Janko Budin balinanje in bližanje: Stanko Budin streljanje: Marcel Doljak družabnost: Dorica Kreševič, žarko Budin in Jožko Doljak tisk: Boris Simonetta Nadzorni odbor: Srečko in Stanko Budin ter Ladi Milič: NAMIZNI TENIS V ZADNJEM NASTOPU PRED DP Žigonova zopet premagala Vesnaverjevo na tretjem deželnem turnirju v Gorici Prvi mesti sta osvojila še Dlažinova in Pertot V nedeljo je bil v Gorici tretji letošnji deželni namiznoteniški turnir, ki bi moral biti po pravilniku v Vidmu ali Pordenonu, vendar pa vodstvu deželnega odbora FITeT ni uspelo prirediti tekmovanja v Furlaniji. Na sedežu krožka Stella Mattuttina se je tako zbralo precej igralcev, vsekakor več kot na prejšnjem turnirju. Tudi tokrat so se naši igralci lepo odrezali. Osvojib so namreč tri prva. eno drugo in tri tretja mesta. Pri dekletih je potekala borba predvsem med našimi igralkami. Pri na-raščajnicah je zopet presenetljivo zmagala žigonova, ki je v finalu premagala soigralko Vesnaverjevo. Žigonova je tako nedvomno trenutno najboljša naraščajnica v Krasovih vrstah. V kratkem času je prekosila Rebulovo in Vesnaverjevo. Pri mladinkah je zopet zmagala Blažinova. Udeležba na tekmovanju je bila sicer precej skromna, vendar pa so nastopile vse boljše igralke ter je bila konkurenca precej močna. V tekmovanju tretjekategornic pa sta Ves-naverjeva in Blažinova osvojili tretje mesto. V polfinalu je Vesnaverjeva zgubila s Tržačanko Baldinijevo, ki je postala v zadnjem času že njena tradicionalna nasprotnica, Blažinova pa s Parisovo. čudna pa se nam je zdela sestava razporeda tekmovanja, saj bi ga moral po dosedanjih rezultatih sodnik sestaviti tako, da bi se Vesnaverjeva in Badinijeva srečali šele v finalu. Na turnirju so priredili tudi tekmovanje članic, za katero se je prijavilo le pet igralk. Nastopila je tudi Sokolova predstavnica Kobalova, ki je zasedla četrto mesto. V moški konkurenci so bili kot običajno rezultati nekoliko slabši. Tudi tokrat je manjkalo precej naših i-gralcev. Sokolove barve sta tako zastopala le Pertot in Sanna. Rezultati so pokazali, da je Pertot zopet v formi, saj je bil prvi med mladinci, kjer ni naletel na nobenega resnega konkurenta, in tretji med tretjekate-gomiki, kjer je najprej odpravil deželnega prvaka Birso, v polfinalu pa zgubil z Mamelijem, s katerim se je letos že večkrat srečal in ga nekajkrat celo premagal. Med naraščajniki sta nastopila Sokolov igralec Sanna in predstavnik goriškega Doma Marko Klanjšček, ki TTCV V širši odbor so izvolili še nekaj drugih članov, ki bodo pomagali pri vodenju društva zgoraj imenovanim odbornikom. V 2. ženski odbojkarski diviziji je Breg brez težav premagal Slogo s 3:0 pa se nista povzpela d°' pred' stvice. Turnir je bil P<»f "^nji n* vsem zato, ker je bil t0, mi ki * stop pred državmm Prven se b®; prične v petek in katemgježilo kot že vsa zadnja let3' ^ naših igralcev. O tem P podrobneje poročali. MLADINSKE IGRE V MOŠKI Dom prema V tel!>vaf’ Včeraj popoldne je ^^rsM niči CONI na Rojcah kosaf_„„, g v cuini na nojcai* » med Domom in okviru goriških občinski pfe domov«. » - m iger. Zmagah so ----- ,0 poie*“ magali nasprotnike s 3 • • stap" loteif, so v vseh štirih delih vodili. Najboljši strelec za zbrp «belo-r‘ je bil Mauro Dornik, ki J® ^ igrejj' 24 točk. Poleg njega so ^ w Nanut, Bresciani, Marušič,...^ nanut, mescieuu, -— jšte- gri, Fajt, Mikluš in Prihodnjo tekmo bod° s dnici COh dinci odigrali jutri v ob 14.30 proti ekipi * * * kih V okviru goriških občm^ tf/fl prejšnjo soboto odigr^ nekaj v odbojki, kjer so ^ od- stopih še Dom, Dijaški ^ Azzuff'J, pia. Rezultati: 01ymP13 ; dom L proti 0, Dom '»^pia ^ Na Dom — Azzurra 2:0, y~tvjci jaški dom 2:0. Na -karni. 01ympia in Dom s - itd ca ZfflTjTc DORTMUND, 16. ojik tekmovi __ Reprezen nepričakovano visoka^ p NizoZem^pa je zabeležila najboljšo re ^ ropski rekord na 1 ,0 časom 1’06”2. dnje & Italija je osedla LONDON, 16. 'P."* ^hprihodn ta. 35-letni Charlton je ^ prvoligaških tekem rodnih srečanj. _ ; : ISTITUTO BANCARIO ITALIANO Capitale Sociale e Riserve, L. 15.500.000.000 i Redni občni zbor na dan 11. aprila 1973 Pod predsedstvom viteza dela dr. inž. Carla Pesentija je bil 11. aprila 1973 v Milanu redni občni zbor članov. Odobrena je bila bilanca ter sprejet obračun na dan 31. 12. 1972 s čistim dobičkom 680 milijonov 355.864 lir, ki je bil po odbitku statutarnih namemb v celoti vključen v rezerve. V poslovnem letu 1972 se je v zelo živahnem ritmu nadaljevalo uveljavljenje banke na raznih področjih dejavnosti na vsem nacionalnem ozemlju in to z zadovoljivimi rezultati. Odprti so bili novi sedeži v Bologni, Pescari in v Bariju Posebno so se povečali posli s tujino. Poseben zagon je bil dan področju posredovanja vrednostnih papirjev. Premoženje se je povečalo na 15 milijard 500.000.000 Ur. Občni zbor je nadalje potrdil za triletje 1973/75 sedanje upravitelje in vključilo v upravni svet še dr. inž. Giampiera Pesentija. Za isto obdobje je bil potrjen tudi nadzorni svet. Zbiranje sredstev se je povečalo s 726 na pribUžno 1017 miUjard (+40.08 odst.). Naložbe so se povečale s 520 na 706 miUjard. Upravni svet, ki se je nato sestal, je ponovno izvoUl za predsednika viteza dela dr. inž. Carla Pesentija, za podpredsednika dr. Carla Aloisija ter Cav. Gr. Cr. Massima Spado, za delegiranega upravitelja dr. Arriga Gasparinija, za tajnika sveta pa dr. Franca Barlassina. i m GLAVNE POSTAVKE NAŠE BILANCE NA DAN 31.12.1972 ! VLOGE IN TEKOČI RAČUNI . BLAGAJNA . . . * * NALOŽBE ................ GLAVNICA IN REZERVE . . DOBIČEK POSLOVNEGA LETA . ! OBSEG SKUPNEGA PROMETA . 1.017.562.360.882 208.621.678.795 706.677.366.318 15.500.000.000 690.355.864 o m a iqq 766.621