iiocniODi. h.k. noiDiDUoineK, Wien V Gorici, v eetvrtefc 13. maja 1875. Posamezne StevHke bo dolivaj* pa lfc soldovy Gorici pri PaternolUjuj ¦? Tnitu ˇ tobakarnican „Via del Belvedtr« 171 in „Via della caserma 60r- ¦ Narofaina in dopisi najwbUgo-voljno pofiiljajo pod nailovom; Vik-or Doleneo v Gorici. — Rokopirf Bono vracajo; dopisi naj io blagovoljno frankujojo. — Deialcera in drugim n«-premoinim bo narofaina znila, akt it oglase pri uwdni5iv«. Ma^rt novo postave o varstvu poljskega blaga. Dobre postave dajati je od nekdaj bilo in bode vedno naj imetnejse in naj tefcavnejse delo na svetu. Dobre postave morajo primerne biti okolnostim, mi§-Ijenji, nevadam, ieljam, du§evnemu razvoju in potre-bam ljudstva, in morajo celt) ozir jemati na zemljiske kakovosti defcele, v kateri biva ljudstvo, kteremu se postave dajajo. Zategadelj vidimo pri raznih narodih in v raznih dobah istega naroda jako razli&no postave v isti zadevi; za to vidimo v velikih drzavah istt«ga naroda, da iina narod v istih zadevah po natiolu sieer enake postave, katere pa vendar pripuScajo razno izjcin* ke, ali bi morale intuti razlic'ne doloebe za razne dele tega naroda. Toliko vefi velja to za drfcavo, ki obsegajo vec nan) lov, ali pa eelo delo raznih narodov, in takih driav j»> v Evropi dokaj. ftalibog vidimo, da se v novej-Sih &asiu prezirajo to ua&eht, da hoftejo postavedajalci razne narode pod en klobuk spraviti, kakor da bi bili narodi in sploh ljudje zarad postav na svotu, a ne postave zarad ljiuli. Ker je to kaj n«spametno, (v,uti si po vsi Evropi, da nasprotvajo narodi temu toliko bolj, ko-likor se bolj zavedaju svojih pravic, svoje vrcdnosti, svojega poklica na tern svetu. Ker so postave za ljudi, sledi iz tega same po sbi, da morajo dobre postave pisane biti ne samo v u^rodneiu, temu& tudi v Cistern,vpa lehko razumljivem jiziku. To se od nekdaj godi v Svajei in pri nas tir-jajo vst Avstrijski narodi, da bi se tej naravni zelji in potrebi zadostovalo. Kakor sploh v vseh zadevah smo mi Slovenci tudi v tern obziru kaj nesre5ni. Use samo, da nijmamo tudi prav potrebnih postav n. pr. sodnijske-ga reda za civilne pravde v slovenskem jeziku, ampak dezelni zbori dobivajo naerte postav v taki slovenscini, da bi (jlovek obupal. Preatavijalci mesajo novo skovane, ali drugim Slovanom vzete besode v postave, stavki so dolgi. kakor v nemScini, in vse tako trdo, nevkretno, da jo nam to v veliko sramoto in eelo v Skodo. Ti go-spodje ne preraislijo. da so zupani :¦) sploh izmui ljud-stva vzeti mozje, ki imajo dezelne postave izvrSevati, ne premislijo, da jih morajo tedaj prav ti {mozje lahko in hitro razumeti. LISTEK. O najstarejsi dobi slovanske zgodovine. (Predavanje v goriSkl fiitalnici dne 10. marea t. 1.) Lani je izlla pri Lenschner ^ Lubensky v nem-§kem Gradei jako znamenita knjigat „Einleitung in die slawisehe Literaturgesehichte" ; izdal jo je dr. Gregor Krek, profesor na graSki univerzi. Kritika, ki se je o tern delu oglasila ne le samo v domacih, temuc tudi v nein§kih in drugih etisnikih,je zelo ugodna, raerodajni nSenjaki slovensxi, kakor nemSki ne znajo prehvaliti te knjige. Vredno je torej, da se tadi mi seznanimo s tern tmenitnim delom, kajti v§eS nam mora biti vsaka najmanjia drtiea, ki nas poduduje o nagih zadevah; ker pa knjige te vrste, kakor vsakdo ve, niso naj eenej-le in si jih ne more vsak omisliti, ne morem prifiako-vati, da bi to knjigo le bili mnogi tnkajSnih Sloven-cev brali, tudi vem dobro, da ne mara vsakdo jeziko-slovnih stvari prebirati, nosebno 5e so v visokem stilu pisane, zato hoSera v kratkem poroSati o tej knjigi in potem popularno razloziti, kaj pravi nfieni g. profesoro najstarejii dobi slovanske zgodovine. Knjiga je nasta-la, kakor pisatelj sam pravi, iz predavanij na vseu6ih§6i, celi materijal je pa tako vredjen, da je kot samostalno delo tudi za drugi u&eni svet jako pripravna, NatanS-nosfc in buSelino marljivost pisateljevo ze sieer pozna-mo iz drugih njegovih del na literarnem polji, tukaj se pa poseboo odlikuje. Te dve lastnosti, poglejmo si kterokoli stran tega dela, povsod nahajarao vestna spo-rofiila, tehtne misli, natanfino preiresovanje tega, kar so drugi u5enjakio doti6nem predmetu pisali. Oitatov Bi gradiva sploh je .pod firto toliko nakopieenega, ka- Ako nijso postave tako pisane, da jih lehko vsak le koliko omikan Slovenec razume, nastane prav nam Slovencom veliko. Skoda, Zo vefikrat smo fiitali po 6a-sopisih, da nofiejo Zupani slovensko pisanih postav, ker jih ne raziimojo, zato pa segajo po postavah v nem-§kem jeziku. V zafietku so bili zares fcupani sami krivi, kajti prve prestave so bile dobre, toda mnogo kpanov in mnogo gospode nij znalo slovensko 6itati ne. Zdaj so se easi v tern obziru na bolje obrnili, vendar pa morajo so postave v lopera, kolikor mogo&e v prav do-mafiem jeziku pisati, da ne vrzejo dotifine osebe posta-vo v kot rekofj, da je no razumejo, da jim je nem§ki tekst 100 krat ljubSi. Verhunee napfinosti, kar se jezika ti5e jo nafirt postave o varstvu poljskega blaga, katerega je dobii dezelni zbor gori&ki letos v pretresovanje. To Vam je prava grdoba; fiudomsmo se pa findili, ko se je pozve-delo, da nij ta naftrt drugo, n«go prepis postave, ki ^e velja na Kranjskom. Nu zdaj nij 6uda, dase tamnem-ikuterija giri, k* ¦«.. ¦..¦ Glasilo slovenskega pofitiftiega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. _„__________„_ .^peljana trnovska cesta vpe- "*Ma iiuto'Wffl''MBHBrttr^^ prebi- vafctva. Kamen ta naj toraj zave6i ime in spomm Ko-lerja kot podvzetnika in izvrSitelja toliko konstne eeste MrSSSSliM^riH. to TO®stn, voSimo za vse case dB[c!i«iifbjB*vi zlo-bndravi gosije kai ^fflf'pK polnej«zi&ej posodi; tuse m »l iHra trHmft afe&vsa ztatema; ta ne ra/.klada noben Bismark v parlamentu saukov kat. vere, kakor 'jwtoiftoifttni d%n diploraatt&ni knez B»vbftv v Bero-Ifc&i* tfedfo-apocUkticno . mazo; tu nij drzavno—i de-, leld^bo^kih hropov, da, ta smo dalee celo orl ogn.ja ja-| apraSaaja, ki uie tako dolgo i zivahno; Hi owtafcttskegav „r------„_, _. v pri, dasM fe &wfcitiy kde imajo diplomatje toliko sn-jljadi i polen, da ga se vedno podtikati morejo. S krat-" ka, ta je vse mirno, ztvenje se tu polagoma mota s ca-j •ovnega motovila, i na 5asa noniznein kolovratu prede naprej i naprej starj t$*^P4g|cas. Ha, kako je tnkaj vse idihcao! Primaruha, s casoin postaneni tu §e kaic jlenalcas ali Mopsus, da bom zactl peti Slovencem tjSi' t||i^BPoll]iH z veliko slavo, n. prim, pretorobne toz-P'i,Jfemjavk mladega cvetogega krta, ki mu je no-imiljeni kosec, ah, sprednjo nozicos koso odstrigel, ali i;i,^n'epregnintahoH nesreeo modrega starega polza, '^je* navkra§kem kamenji, jaoh, hifiico razbii; ali zaliupljene vzdihljeje kake kraSke Baveido; ali po pa ujezfta i zagrntim ktfaSka Tristia ali sonete z oklopom Ha4ro*br#na vse S'tiri vogle slovenskega sveta, da op-Wen v^bttdlvai se,'posko5i cel6 stari brada6, kralj Ma-JM ^ttfevfyfao arojoha i spava tam kakor Kronos pozlmski medved; ali, ker sem svoje podplate uze __TjsfNa,6sttrem tem kamenji, stopim, nov SekSpir-^na tt/eter visok koturn i zloiira tragedijo o 'al $ fe^fcaibn'u staililo, kako stra^no minljfr je vendar na tem sveta—denar i slovenska aavduSenost; ali na-enkrat yskliknem: ^Quo rae Bacche.... i zaplesera od ••amegfc doizega, Laaa navdnaeco mazurko s kakito kos-jaa^im .Faunom ^po teh navih dobravah, ki uie krijojo, bvala Bogu,.na ve$ sto i sto Hektarov. giroko i clale-ko kraSke siene. A kam semzaSel? tustimo kislo sta-ro godulo, dolgi <5as' Ali ni,j. 4ans prvi dan maja? Maj i-Spomlad, kake krasen par! I njima sijajna poroka je dans na obineaneni altarji vele^.ist.ite .narave, Koliko se jeleioa muholovec april prtil pa jezii, celo sitnico bur-;jotsi je izprosil iz Kemskega, ker. krotke slovenske sa-;pice ma. nijso ve6 dobre. Ti spridesj renegat, ti! Kaj ti-.jeiVeadar. vse to pomagaio? Umakniti si se vendar moral ocvetlieenenra maju, ki je prisel z gospodifino WO; zlozne besede a. pr. kiaeSki; druga skupina se-m^ja/b^aedo 7. besedo, n. pr. egiptovski jezik; tretja ;^rogikje besede. K tej posiedoji skupini spadata se-/iBttski in) arijaki .je^ik,. akoravno sta med seboj razlie-D*. ,^gib*joci .jezik stoji ofievidno na najviSi stopnji fined u$eini trenai skupinami in verjetno je, da je arij-j .akiieje po.dolgem fiasi, premagavsi prvi dve stopinji, iPa .kako so prisli u5enjaki do tega jezi-;kfc? Saj v listi stari dobi ni bilo §e crk. se manj se je .A|oge], najti kak zagriznen slovnicar, ki bi bil slovnieo ^*;$e?aka $pisal, ze takrat mendac nehvalezno delo, .fclSter0aj& bi. se bil svetbakor dandanes rogai. In ven-d(W se, ye,..koliko samoglasnikov je imei ta jezik, koli-,;k9,flPgJasn|koY,. koliko sklanj; tudi izvemo, da je bilo . ©avMo ,(nmaerus) trojno,. Angular, plural, dual; da je .jy3Qtela:BkJaQJ» 8 iSklonov (casus). Tudi srednji spol, ka--^|iftlmftfijka.. 4mgim jezikom, se tu nahaja. Spregatev .'IftagQlftjj^.iprecej razosta; 0 syntaksi arijskcga jeztka . m dandanes §e. ne more, veliko goiovega povedati, ker :i»vnfir,ta.del siovnice ie Se v posameznib jezikib pre-malo.Qbdfelaa,. .". -.: *Vse ito in tudi kar se ve e kulturi arijskega Ijudstva, ^eiikottibinasije, toda kombinacije, katore so rezul- i spomladjo pod pazduho. Kako ljobko se gledata! I kaj WU8? ParadiSka nedoKnost srje iz njinih ofiij- Ti si moja jaz sem tvoj; jaz sem tvoja, ti si moj! Aii kaj menite mar, da se zavozlata po civiini poroki, kakor nze zafienjajo neka gospoda ? Kaj §e! Po starej navadi; star denar, star denar itd. si mislita. Pa kateri zupan zaslazil bi tudi tofifco fiast? Naj dnigi pozirajo birokra-ticni prah obeinske pisarnice, tam pod raiJim nebora, tam se vr§i njimiL svefiaDOst. Guj, slavnlja je druzica; kak prepeva, da mi sree poakatuje, i naznanja prihod nezne n0vestev spomfefii. Ali kaj Yidim? Vrabce je za staragino. Cnj, aufnp jo je arezal: Kam jc peljemo? Ubogi vrab^c, priv^leiio ti:bodi to vesejje. Saj so se ti v preteklej zimi ^olgo hla&ce stresle od jnraza, pa tndi ve6krat ti je bil nad kijuaeekom sveti bozji kiiz-Ako l^lkolikrat #|& zaloSten i brez veierje zatUnil o5i! Wg$i si x^Mliec, « npra&atero zrnee zna§ a-maknitt zoper postavo iz raatetje z«fmjje, da bi te kmet raji vblel.iia/fajirjf kakor na i*b^. Ke tmdi ve6 tako strasten komunist, tvoja naeela se ni5 kaj ne ujeraajo .* rinjskiro,pravona,J ker Ie prerad jetnljeS, kder ne se-je§ i poziiaS, fcto la imeU fang, staro pravico poiira-nja. Pa kaj se hoite, sha kola lomi. Dokler, nam kak Montesquieu ne razlozi prav natanko dnha dotiene po-stave, smeS §e pozirati, ijubi moj! Le poj! Pa kaj? Je to vse tvoje petje spomladno ? Sram te bodi! LepSe zapoje zejin pesnik, kakor li givkaS. Jaz ne pojem. zdi se m? da odgovarja§, jaz le na glas racunam, iigib'^jem, sklepam, ali bo kaj letiue letos; kajti v lakoti je iahko vesel, kedor lijjma zelodca, i po§ten. kef lor nij ziv. LejteVi, saj si res moder. vrabLe? Vefi je v tvoje j opom-bi resnice, ko v marsikaterih L!ozoncuih korohirijih. Nu, le raeunaj naprej, potera pa daj svoj prognostieon v kak slovensk Casopis. Tudi senica poskak^je; zvonce-ki, jureoki eveto i ponwljajo svc;o glaviee. liobro doftli. Zvoneeke sicer res yubim, ali elegiSno mi jr; pri siei: ker se opominjam z njimi bivSog:* pesnika naSega, ki je pa zdaj hud „irabrios antropos* v Ljubljani, i ko bi se mu lepSe pristajalo, kot strokovnjaku ipesniku, ope-vati nam zvonLeke, zmuznil se je v drug tabor, kder kuha srd i cemer zoper riaS narod. Za ves svet bi jaz ne poklanjal talenta—ako bi ga res bilo v mem—dru* gemu, ko mojcem, ko mojej domovini. Sku&njava je res trda; a marsik iteri se je nij mogel ubraniti. Ne f>roklinjajte ga, obzalovanja je vreden. Prodal je za ece svoje aarodno prvenatvo. Oe rau nij sree olesene-lo, tudi spomlad z vso svojo glorijo g:i ne bo vedrila, vesti sulica ga mora zbadati v dnSino jodro. Gorje iz-dajaleo domovininemu, gorje Eitaltom i Iudezem. L presla v latinseino lampas m potem v nemscino Lampe. To in veliko druzegaje obeno blago. Kavno tako bi se moral Nemec ogibati besed n. pr. Kor-p« (corpus), Weste (veaids'i, Zelle (cella) celica. Pres.. baben (ba-beo>, Bad (rota) itd. itd. Takaj veljajo H«>racijeve , besede: , Damns veniam, petimusque vicissim." .J^pei'ptirizem rtegne nasemn jeziku le skodvati, kolikokrat stiSimo ofiitanje, da ienai jenkuov, da ga ljudstvo ne ume (circulus vitiosus). Sicer je pa „in medio I virtus**, tufli maiomarni ne smemo v tem oziru biti in se izg^ovar-t jati s FxeSiinovim. uaencem;'Saj tudi diugi to stor€ Slov'eni itd. ^ V ¦ J U i r--— so ma pomagala, kakor tudi 0 na§em prevajatelji, 0 ka-terem bodem iahko dokazai, da je heros naSe sloves-nosti vkljub vsem strastnim cendarijam; to vse hoeera znanstveiio prihodnjig dokazati. Zafiel bom naj pre je z Dantejevim peklom. Kaka moraia v njem»kaki svetovi kake velecastne besede! I)ftntejevo delo sme same sv. Pismo nadkriliti. Konecno §e nekaj sedajnje—clovegkega. Kas zna-ni pisatelj i moj prisreni prijatelj, g. Bogdan Trnovee pristavni sodnik v lepejv Sezani je izgubil se smrtju svojo soprogo Anico. Ceravao po nakljueji nijsein imd arece, to osebno znati, vendar pa sporofiila V tudi to, da je nas Trnovec odlicen narodnjak in pisatelj. sloven-ski, moramo obzalovati bridko izgubo urarle A nice, ki, ko bi ne bila se izseltla tako precej, bila bi zapiistiia Slovencem ve6 Milosev. Narodnjakinja je bila. Ihdi jej zemljica lehka ! I ti, Milose, bodi nam evrnt naroil-njak, kakor tvoj otac. - Z Bogom! Kedaj bo konec mo-jih nekrologov? Sveta nebesa! Iz Trsfe, da6 9. maja 1875. Bilo je 4. t m. zre-«5er ob 61/? uri, ko je zaeel zopet zborovati tiiu^ki de-zelni zbor. S prvega nij bilo postavnega Stevila zbranih poslancev, zarad tega so /aceli zborovati p.oil Uneiium „raestnega zbora", ali nadejati se je bilo tize' tako sa-mo od sebe, da ko bi bili gospodje mestjani celo l"to spali, bi se bili gotovo oni vecer predramili ler fossi, okolici koristiti, ne prespali—oder was ? In tudi res. Ko-raaj je aiestni zbor na g. Nabergojev predlog, n»j so patrioticnega druStva petieija, ali bi rekol nasvet, za \stn-novljenjj 10 §tipendij po 50 letnih for. za revne »ko-licne fantifee, ki bi po dovrseni dvorazredni Ijudski Soli do-ma, zeleli se naprej Solati, Solskemu odseku v pn-tres dal, so se ti gospodje do .stevila 50 zbrali in gowpod kapitan Dr. M.de Angeli je videc postavno fitevUo zbranih poslancev, mestni zbor v ndezeini zbor" sprcnianii in kakor prvo tocko na dnevni red postavil nadaljovanju dsbato 0 noveni. volilnem redu. Veliko bi se lehko o roformi te postave pisalo, ali nepotrebno bi bilo, ker j»s uze tako slovensketnu sv^tu splob znana ' malicijozna tendenca nafiih bratcev Lahonov; oni namrec zelo oko-liSane ob pravice volitve in okolico ob poslance pripra-viti, ali za ta pot se jirn nij posrecilo, ker so na.si vrli gg, poslanci vedeli, za kaj grc in se tnozuto nasprotni-kom branili. Tudi sedem mestnih prav!6nih in nepri-stranskih poslancev je z okolicniini potnguiio ter sklo-pan jo zabranilo s torn, da so dvorano zapustili. Prcbri-sani so zares Hermet in Comp.! Glejte no, kaj g. Her-met v imenu dezelnega odbora nasvetuje: 1. Yoliloc bo v okolici le kedar 3 f. in vefi davka piaeuje ter po ve5-jem ali manjsem davku bodo okolicni volilci med me-stjane v 1. 2. in 3. red pomeSani, ker ko bi se prav vsi volitve vdelefcili bi v dotienem redu v straSanski raanjsini ostali, n., p. komaj 100 do 200 volilcev dali, kar ce toliko reci, kakor da nij ma ve5 okolican pravice vo-liti, ker eden ne bode nikdar zoper 100 zmagat. Tudi ne bodo nikdar mescani okolicanov v zbor volili, to jo pa toliko, kakor okolica je poslance zgubila. Volilci v Trstu so dozdaj v stiri razrede razdeljani in siecr volilci v mestu spadajo k pervimi tremi, okolicani pa vsa-ml za se narede svoj Cetrti razred, ki potem v poscb-ne volilue okraje spada in sicer I. II. III. IV. v. V(.t kojih vsak svojega poslanca voli. Opomniti ji; pa tudi treba, da dozdaj je v okolici vsakdo volilec, ce le kaj davka placuje, ce prav nvire- nredjene, nam pricajo skupno korenine za pojnmve: oca, muti, sin, hci, brat, sestra, tasf, tasca, Mteiin, svak, svakinja, stric, stricnik, vnnk, moz, zena, ml tide-net*, devica. Da se nahaja tali skupna korenina bus^do vdova, dokazuje, da pri arijskem ljudstvu nij bila ob-sojena zena z mozem vred umreti, kakor poznoje pri indah. Da so se mozje z eno zeno zadovob li, nam pri-cajo zgoraj navedene besede za zaznatnovauje druzin-skih razmer. Pefali so se z zivinorejo in zaiSenjali tudi polje obdelovati, med pridelki se imenuje jecmen in pseniea, pa v obcesobil; nomadi. Izmed doma5ih zivaiij poznali so vse imenitnisi; govedo, ovco, kozo, konja, svinjo, prasea. Izmed divjih so jim bile le maloktere zna-ne n. pr. volk, medvel. Bili so Arijei miroljubuoljudstvo vojske niso poznali. Denar jim je nadomcstovala zivina, katero so za blago zamenjavali. Tudi zacetki drzave se nam kafcejo, toda v prav tamni podobi; da so se branili zunanjih napadov, nam pricajo skupna imena pojmov loka, sulice in fccita. Njih hrana so bile domace zivali, jecmenov in pseniceu kruh,\ yina nijso poznali, imeU pa so neko iz rastl in skill „okov narejouo omamljivo pijaco, katero so rabili tudi pri svojih da-ritvah. Znali so dalje tkati, plesti in si vat i, tudi neob-hodno orodje za poljedelstvo so si sami izdeiovali. Poznali so zlato. najbrz tudi srebro in baker. Iz tega, da jim je bilo inorjo neznano, se sklepa, da so bivali v srednji Aziji. To se w mnoge stvari Se nijso dovolj razjasnene in §* cakajo natanonega preiskovanja, tu je siroko polje za jezikosiovce vseh aarodov; rezultati bodo tem boljsi, ve6 jezikov kdo v primero jemlje, kakor Bopp, Schleicher inzadnje ease tudi Curtius. Iz vsega tega pa, kar ze vemo za gotovo, smemo sklepati, da je bilo arijsko \judstvo ze precej omikauo. . (Dalje prih.) biti samp' sojde. Jasno je tedaj zakaj Hennet in,, drugi kof-ppdlago volilne. :pravfce $ f. davka nasyetyj^,, ker po tej poti hi' polovici okoUfianom: pqt do yohlov zaprh,,ker v okoiici- so m&jWi pose&fcniki in y obziru; ali primeri z drugimi; dezetami davki majhni—-ergode vefiji posestniki po'3 f. in vefitdavka plafiujejo, Zato. so se pa krepko gg. Nabejrgoj, NadliSek, Loser, Burgstal-Ier, Sancin, de Wifcfcmann in §e drugi tej krivici :zoper— stavili in posebno zadnji gospod jenaglaSal, da hofiejo nasprptniki ne b'rigaje se za pravico, manj&no-majori-zirati in" ker so v vecini, nofieJQnobenegaporazumljenja. Nasvetovali 30 namrefi skozi tri leta zaporedoma prija-telji okoliee, naj za okolico volilna postava >hespreme-njena ostane ali pa, fie prav hofiejo refoi-mirati, /naj se ne gleda na davke in naj se okolifiane ne, amalgamira z inestom in fie Je celo nij drugafie, kakor da jib. bofie-jo k mestu pritisniti, naj za nje posebeu tnidelek nare-de in temu oddeiku toliko poslaneev pnfos^ijo, kolikor jib ima okoliea zdaj. Vse zastonj! Poslusajte gg. fiita-t vlada sama vsmilila. Da niti ne izgubiui o tej reform!, naj omeaim, da S3 je morulo glusovaii in gospodino Kor-m<>t men la se danes plaka in upotita nijiua, kur nij mogel okoliee pozrefci, zdrfcalo so je immrcfi 13 po.sl.in-r»ov glasovanja ter Hermetovo refonno zopot za eno Into v kozji rog poslalo in morebiti za vstdej. V ravn«> tej seji so tudi prb&njo druntva „Edinost" zavrgli. Prosilo se jo natmvfi, dn bi se „> svojega zaupanja volilo, ki bi tudi za okolico skerbelf, zato se pa tudi nij dovo]i!o. Trtt 11. muja (hv dop.) Obfini zbnr politifinega drustv* wKdiuu>tu, kteri je bil v node!jo 9. t. in., je bii dosto dobro obisknn ; zbrtilo se je nad 80 udov. Debate so bib jnko zivabne in kinetjo so se jako yde< >»%ovali zivabnib razprav, ktere so bile na dnevnem v/do.-^G. Nab«rgoj jo govoiil o pomnofcpnji razredov .arodr.ilt S»l v okoiici tor povdarjal veliko korist Sol; pokMrni je v jedyrnatum gororu, kako se potegiijejo-dm-gi narodi z* narodnc sole, kftk temelj so soli, in kako se omika siri po dobrih »clab} kako materijalno in- du-t>evno bkgoatauje napreduje vsled dobrih sol i.t.d. Na zadnjeje tudi osyetil v pravi luci Solo in ufiitelje v okoliei. Govornik stavi po tern predlog: naj bi pol. dru&tro ^Edinost" zalilevalo od inestnega sv&tovalsfoi tri glavne sole v primernem kraju okolice z slovenskom ufinem jftzikom. Debate o tern predlogn udelezili so se g.g. Pipan, kaplan Krizman in SfceFl, po tein je bil predlog o.no-glasno sprejcst. Natanjfini predlog ^e glasi: Pol. dr. f.Ediaast'' naj se obrne do si. inestnega svetovalstva, naj bi; se rmpravili v primernili kr.ijib okoliee tri glavne sole z slovenskwn ufinem jozikom, v Rojunu ho fie-terti razrod z slovcuskem j^zikom, 3 laski razred pa na| se premeni v slovensk«:ga: pt»t>'m pri st. Muriji Mngdaleni zgornji eno uarodno 6olo in tain, ijor jo otrok za enega uciudja, naj so doda ihlodnjiini je tudi nok gorifiki nirmaoeut. Vseh vku-,,aj jo 26. B torn so universitotne kazni dokonfiaim, a dva dijaka se imata §e zagovarjati pred sodnijo zaradi napada polio, komisurja (modieiner H. in gori§ki iarmacist) Obravnava zoper delalee, ki so se pri ckscesu vdelezili, je ze dokonfiuna. Dobili so kazni od enega do troh todnov. Dijakoin se prav za prav ne more drug-o nopostavnosti ooituti nogo, da so sklic.ili neklcri takoimonovano „De-legirton-Versiuumliing allcr Oorporatioimn-, knr noso i-undi po nobonih postavah pruvieo. Pri tern zbom so fiklenili protest in ga dali v grasko Tagosposto, v kato-rin» se zabranujo zoper brutalno poatopanjo policjije in zopor laznjivo Udogramo in dopise v zunanjib fiasnikib. Zaradi toga je razpustilo uamustuistvo vsa akademifina drustva(17 po stevilu m«j temi tudi vsa slovauska), fioravno so nij nifi /oper njo proiskov.ilo, in fieravno nij bila Se polo-vica nizp.isooiiih lirnstov pri onein zboru zastopana. Dog vi»zoo(l kedajsujesedaj porvikrat pripotilo, da so no vidi nobonoga dijaka vefi s trakom ali druStvono kapo po Grad-eu korukati. V zunanje fiasnike so so o graSkih demonstracijah take lazi in zavijunja, p tudi noostotifine surovosti po-rofiule, od katerih tukaj nifi ne vomo, tako, da mora v-sakoga }<7A\ zgrabiti, kedar beru o teh skandalih. Splosno so je bralo po mimskih fiasnikib, da so vse ie sorbski in italjanski Studenlije provocirnli. A da to nij res, ka-5e zo to, da mod 20 kaznovanimi je jedva 10 Ita-lijanov ali Serbov in splob Slovanov (Slovenca nobonega). Importineutna laz je, fie se Studentom podtika, da so Alfonza -dojansko napadli. To ze zaradi tega nij mogofie, ker so bili 28. aprila vsi Studentje pred in v univerzitetnem poslopji in jo med njirni in stolno cerk-vijo policija stala. Terg je bil pa ves natlafien drugih ijudij razlifinih stanov in star^sti. Mogofie je, da je v gnjefii ves kedo Alfonsa sunil, toda vse sodnijske preiskave ncso moglo do sedaj se toga dokazati. Da bi se bile v cerkvi t;ik«* ostudnosti godile, kakor stoje n. pr. v vAugsburgor Aiigeinf.iiift Zeitung^, je nemogofie m cerkvono predst'ojiiistvo bi bilo golovo zaradi kalenja bozje sluzbo tozilo, Otrofija je jeza noktsrih listov na „akadt>niiLno in drugo drulial", kor ne bodo zmerom bolj spozna-vali mej seboj in da so tako uze precej zaeenja gojiti obfino pevsko druztvo.— (l*revelika vladna prevldnoM) Kakor Se nam brzojavlja, je vlada prepovedala v St. Petru na No-tranjskem vsako ovaeijo Nj. Velifianstvu, ko se jntre pripelje iz Reke.—Notranjci so namr«5 nameravali v St Petru pozdravljati Cesarja po raznih deputacijah iz vsih vasij Kotranjskega, tudi bi bili tarn peli razci pevski zbori Gesarju na east in posebna deputacija zu-panov bi se bila Gesarju poklonila in ga prosila, naj podeli Slovencem zazeljene pravice; toda Slovenee ne sme Gesarju pokazati svoje udanosti, ne sme prosit) ga pomoei. Taka se je godila tudi nam goriikim in trzaSkim Sloveneem.—fcalostna nam je osoda in prava grenkota se polasti slovenskih sre v ocigled takim raz-meram. —Skoro se nam ho5e dozdevati, da smo mi v Gizlajtaniji to, kar so Slovaki v Translajtaniji. Toda to naj nas ne vstragi; predno ali pozneje bomo tudi mi usli§ani; zatorej pa deiajmo in bodimo gotovi.da ne propademo, kajti v delu je mo6.—6asiso. se uU dostikrat spremenili, pa se se bodo. Kranjski dez. zbor je hotel tudi posiati deputacijo v §t. Peter; a skoro gotovo tudi ta ne bode sprejeta; za to bodo skerbeli Nem&kut.arji Skupno trpijenje veca solidarnost in mi te, silno potrfbujemo.— (Vakintoje v«jabov) je od vceraj sem v Gorici in bode trajalo do 20. t. m. po tem pa gre komissija v ijdovSclno. Na§i slovenski fantje tndi letos prar slabo pojo po ulicah. (Trzaiki ,,i»ev«ki Sokui"). iz Trsta se nam pi-ie, da se tarn snaje pevsko drn§tvo z imenom „Pev-ski Sokol." Udje bodo imrfli posebno lieno sokolsko obleko. Pravila, katera je izdelal nas vrii in jako mar-Ijivi Ivan Dolinar, so jako dobra in so *e nadejati, da pevsko dru§tvo na tej podlagi bode dosti koristilo in na§o okolico k bolj zivahnem zivenji obndilo. ?se po-hvale je torej vreden vrli gosp. Dolinar za idejo in ve-lik trud. (C8»«pnnosijo podhlacice. Ce so otroei v rnskoplatneni obleki na prasanje g. Lenar-diSa, €e jih zebe, veselo odgovorili, da ne, mi ne vemo ; znano pa nam je uie darno marsikaj o gluhone-mici, kar pride na dan o svojem casu. Slilimo tudi, da se je g. vodja drznil na§o poslanico kritizirati iz slovnignega stali^a, ce§, da je v njej 10 napak. Da je kaka tiskovna napaka, tega ne tajimo; teh iraajo t Goriei vsi slovenski listi zarad uze zoanih neugod-nosti; ampak da se filovek, ki je poslal menda v tem stoletji najvegLsIovnigni skandaL mej svetT namreS Ian-sko nnapredovanjeu gluhonemiee, postopi ocltati drugim slovnicne napake, to je uze veg, nego nepreraisljenost, Ce kedo pile „iz Bergignja, iz Gattra, iz Bigliane, is Carraina" itd. in le f>: tem ie izgovarja, da je hotel pisati ta imena po ihrsko in itahjansko, kaj si bo vsakdo moral misliti o takem cloveku : da ma ne manjka samo slovnice, ampak le kaj druzega, kar mi po do-made imenojemo—razum, ali po itahjansko: nsenso co-raune," S tem nebamo vsako polomiko, kajti nij nas vo-Ija plagevati poslanice, da odgovarjamo na izdelke jez-nih junakov, ki sebe in druge blamujejo. _________ VeSJ^lofekoljnbov. Slamo oredniSlro! Podpieana prosira slkvno ur«dni5tTo, naj bi blagovolilo potiditi, da niava bila pisatelja 0B9 notice o vremcBB r 17. itev. „SoleH in todi ne v kakej dofciW i g