»OBČINSKI RAZGLEDI« — GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA-SISKA. IZHAJA ENKRAT MESEČNO, RAZEN V JULIJU IN AVGUSTU. UREJA URDENISKI ODBOR GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK FRANC BERGANT ZA DOBER START! Na začetku novega koledarskega leta smo. Gospodarsko življenje se nadaljuje v novem obdobju, na začetku katerega ocenjujemo rezultate v minulem, da bi na osnovi ocenjenih izkušenj izoblikovali in takoj tudi začeli uresničevati gospodarski program za novo koledarsko obdobje. In če smo se v minulem letu kaj naučili, vemo predvsem, da se zgodovina minulega leta ne sme ponoviti, da ne smemo dopustiti dveh povsem različnih polovic leta, padca gospodarskega uspeha v prvem delu, da bi ob koncu leta nadoknadili zamujeno in preprečili popoln neuspeh. Zato je predvsem po- membno, da se ne prepustimo krajšemu ali daljšemu predahu ob zamenjavi dveh koledarskih obdobij, saj dobro gospodarstvo ne more poznati ponavljanj od padca na začetku leta do končnega vzpona v zadnjem obdobju leta, temveč mora diagram industrijske proizvodnje neprestano rasti. Ze med letom smo nekajkrat spremljali uresničenje planskih nalog in sproti ugotavljali proizvodne uspehe, pa tudi zaostajanje nekaterih gospodarskih organizacij ter skušali posredovati objektivne in subjektivne razloge za uspehe in neuspehe. Ti se namreč manifestirajo tudi v prvih ocenah končnega rezultata za leto 1962. Prve informacije namreč govore, da so industrijska podjetja v občini dosegla v povprečfa 93,6 % celotnega plana fizičnega obsega proizvodnje. Tako so v realizaciji pod planom podjetja »Iskra« (68,8 %), SKIP (68,9 %), »ZVEZDA« (82), Rašica (76,1), Dežnik, Litostroj, Bombažna tkalnica »SKIP«. 'Visoko nad postavljenimi planskimi nalogami pa so Tovarna dekorativni tkanin (125,6 %), podjetje za obnovo tirnega materiala (152,7 %), Avto-montaža (115,9%), »TIKI« (122,8%), Lek (113,6%). Celotna industrija pa je dosegla v primerjavi z le- tom 1961 za 14,9 % večji fizični obseg proizvodnje. Ce pa ocenjujemo fakturirano realizacijo, je podatek ugodnejši, saj je celotna industrija le 1,2 % pod planom, medtem ko je za 20,5 % nad realizacijo v letu 1961. ! Med ostalimi gospodarskimi panogami sta po fakturirani realizaciji pod predvidenim planom le gradbeništvo (88,6 %) in trgovina (99,7 %). Ti prvi podatki o gospodarskih uspehih v minulem letu so torej najmanj resno opozorilo vsem, ki neposredno ali posredno sodelujejo v našem gospodarskem življenju, da še tako dober »finiš« ne more nadoknaditi' zamujenega. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Predlog za zvišanje socialnih podpor Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora, ki je bila 16. t. m., so odborniki poslušali letno poročilo Sveta za socialno varstvo ter sodnika za prekrške. Razen tega pa so razpravljali tudi o predlagani združitvi občine Šiška z občino Medvode. Sklenili so, da bodo o tej stvari razpravljali zbori volivcev, ki bodo od 24. do 31. januarja. Razen tega pa bodo pretresali še poročila o realizaciji lanskega družbenega plana ter proračuna. V lanskem letu smo v naši občini porabili za socialno varstvo 34 milijonov 362.599 dinarjev. Socialno družbeno pomoč prejema v občini 166 občanov, in sicer največ 10.000 in najmanj 2000 dinarjev mesečno. To pomoč dobivajo osebe, ki sicer imajo redne prejemke, toda premajhne, da bi se lahko z njimi preživljale. Svet je predlagal ljudskim odbornikom, da zaradi naraščajočih življenjskih stroškov zvišajo povprečje družbene pomoči od 5823 na 7200 dinarjev mesečnih prejemkov na osebo. Odborniki so predlog odobrili. Znatna sredstva smo v preteklem letu porabili za plačevanje oskrbnin v domovih počitka, kjer imamo 84 oseb. V razpravi so odborniki poudarili, da je v prihodnje treba posvetiti več pozornosti nekdanjim borcem ter njihovim vdovam, zlasti kadar gre za reševanje nekaterih perečih stanovanjskih primerov. Prav tako naj bi v prihodnje bolj skrbeli za primerno razširitev obratov družbene prehrane, kjer bi lahko občani dobili polpripravljeno hrano. (Nadaljemnje na 4. str.) Maketi predstavljata programski skici za ureditev in zazidavo območja pivovarne Union. Obe skici sta delo inž. arhitekta Koželja 2 SiSenski razgledi SiSenski razgledi 3 Z ZADNJE lem letu so uvodoma ra: no vzgojo. Zatem pa težjih vprašanj skrbi za OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V MINULEM LETU ZA BORCE Na zadnji seji obeh °v ljudskega odbora v minu-'jali o poročilu sveta za telesna dnevnem redu poročilo komisije za reševanje z borcev in invalidov. V poročilu je med drugim rečel1 je komisija reševala eno naj- jetju Megrad. Gradbeno pod- li prave, ki ga je dala v soglasju z delovnim kolektivom gradbenega podjetja Šentvid, o pripojitvi tega podjetja k gradbenemu pod- jetje Megrad prevzame vse pravice in obveznosti z vso . ... akUvo in pasivo pripojenega t110 politiko je komisija izde- podjetja. Gradbenemu podov, ki niso v delovnem raz- jetju »Megrad-« pa se z isto •Icev bodo vseljena letos in odločbo razširi poslovni pred-ilijonov, so zagotovljena iz met na *gradnjo m montažo udeležba zavoda za stano-a participacija. Ie — stanovanjsko vprašanje. Na predlog občinskega < a ZB in v sodelovanju z od sekom za zdravstvo in lala prioritetno listo 23 merju. Stanovanja teh prihodnje leto. Sredstvi treh virov: sredstva Ol vanjsko izgradnjo ter n Zaupanje v namensko varčevanje Priporočilo družbenim organizacijam Zbori volivcev občine Medvode, razen v dveh vaseh, so sc izjasnili za združitev z občino Ljubljana-Siška, o tem bo razpravljal tudi občinski ljudski odbor na svoji bližnji seji. Zdaj bodo o tem predlogu razpravljali tudi zbori volivcev v naši občini. Kolikor bo naposled sprejet sporazumen sklep o združitvi obeh občin, bo že na začetku februarja skupna konferenco SZDL, na kateri bodo poročilu dosedanjih občinskih odborov SZDL, v skupnem poročilu o bodočih nalogah pa bo prvič zarisan enoten program gospodarskega in komunalnega razvoja skupne občine. Zaradi tega priporoča občinski odbor SZDL vsem družbenim in strokovnim organizacijam, da upoštevajo to predvideno združitev in uskladijo programe temu dejstvu. Kolikor se pripravljajo na letne občne zbore, naj računajo, da bi jih izvedli po morebitni združitvi skupaj z ■strežnimi organizacijami inedvoške občino Sklad za zidanje stanovanjskih hiš naše občine je sklenil do 21. novembra lani 1218 pogodb o namenskem varčevanju. Po teh pogodbah bodo varčevalci vplačali enkratno 217,041.700 dinarjev in letno 178 milijonov 818.900 dinarjev, podjetja in ustanove pa so se obvezale plačati enkratno ali v obrokih 805,032.000 dinarjev. Med varčevalci jih je 300 vložilo do 100.000 dinarjev, okoli 400 do 500.000 dinarjev, 70 do milijon dinarjev in 18 nad milijon dinarjev. Podjetja pa so takole prispevala: do 500.000 dinarjev 27 podjetij, do 1,000.000 23, do 1,5 milijona 19, do 2 milijona 5 in nad 2,5 milijona dve podjetji oziroma ustanovi. Trenutno je za interesente v gradnji 40 stanovanj, spomladi pa bo začel sklad graditi stanovanjski objekt B 2 s 138 stanovanji na Celovški cesti in stolpnico s 84 stanovanji ob cesti na Jami ter objekt s 40 stanovanji v Pod-gori. Nad 200 varčevalcev pa ima v rokah že kupne pogodbe za 45-stanovanjski blok v Šentvidu, za 40-sta-novanjski blok TB18 ob Zvezni ulici in 138-stano-vanjski blok B 1 ob Celovški cesti. Novi prospekt zavoda objavlja podrobnosti o predvideni zazidavi za varčevalce v letošnjem letu. Tako v prvem delu informira o devetetaž-nem stanovanjskem bloku B 2 ob Celovški cesti. V bloku bo torej 138 stanovanj s 3 stopnišči in 3 dvigali. Najmanjša stanovanja bodo od enoinpolsobnih (31 m* površine) s ceno 2)518.438 dinarjev do štirisobnih s površino 86,31 in ceno 7,011.945 dinarjev. V dvanajstnadstropni stolpnici ob cesti Na jami pa bodo garsonjere, enosobna in dvosobna stanovanja: garsonjera (28,60 m1) 2,288.000 dinarjev, enosobna stanovanja (47,10 kvadratnih metrov) 3,768.000 dinarjev in dvosobna stano- vanja (61,70) 4,936.000 dinarjev. Na sliki: Perspektiva govskega centra. tr- PREDSEDNIKU ObLO LJUBLJANA-ŠIŠKA Dovolite nam, vaščane! vasi Stanežičc in Dvor, se vam oh priložnosti, ko j stekla dobra, zdravo pit( voda v naše domove, prisP’ no zahvalimo, da ste n«1 omogočili in uresničili to > desetletja staro željo. To ni bila samo želj temveč potreba, saj smo p' sebno v vasi Dvor mor« kori.ščati vodo v zelo slabi higienskih razmerah. Pri tej akciji smo sodci11 vali vsi vaščani in s prosi1' voljnim delom opravili t1 meljska dela v dolžini 12*! metrov, kar bi zneslo mil1 jon 500.000 din, skupnost f je prispevala za material} strokovno delo 1,480.000 db Prisrčno sc vam še enkfj zahvaljujemo zn vaše ose« no razumevanje in za po" poro ljudskega odbora. Vllllllllinilllllll!llll!IIHII!l!!!llllllllllllll!l!!llllllllllll!ll!lllll!!lllllllllllll!llllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIM Prti - neznanka v našem ^stinstvu ■ V naši občini imamo 12 gostinskih podjetij s 17 gostinskimi obrati, 4 bifeje ter 15 zasebnih gostišč. Nekatera naša gostišča smo si želeli pobliže ogledati, zalo smo jih ta mesec nekaj obiskali, da bi videli, kakšna so in kako poslujejo. Gostišča smo pri tem ocenjevali od 5 do 0 točk, in sicer iz-gled lokala, stranišča ter strežbo, pri čemer smo upoštevali tudi, kako je miza pripravljena. Povsod smo bili hitro in vljudno postreženi, kar lahko najbrž vsaj malo pripišemo tudi temu, da v času našega obiska v lokalih ni bilo gostov. V posameznih gostinskih lokalih smo opazili naslednje stvari, obrate pa ocenili takole: V gostilni »Keršič« se jim za dopoldanske goste očitno ne zdi vredno pogrniti pr- tov. Najbrž menijo, da je dovolj, če so prti razstavljeni na servirni mizi, ki je bilo že sicer preobložena z umazano steklenino in jedilnim priborom. Nepospravljene so bile tudi nekatere mize. Prostor tega lokala je je razmeroma slabo ter mu dali prav tako 3 t' Tudi * ! virati hitro, zato smo strežbo f _________________ ^ Naša akcija po gostiščih sicer okusno urejen in opremljen s sodobno gostinsko opremo ter smo ga ocenili s 5 točkami. Strežbi smo zamerili, da mize niso bile pospravljene ter prekrite s prti, zato smo ji dali le 3 točke. Stranišče ni najboljše ter smo ga ocenili s 4 točkami. Skupno je »Keršič« dobil 12 točk. Gostilna »Primorje« je dobila oceno za prostor le 3 točke (predvsem bi ga lah- nih s 4 točkami. Skup■,,’ točk. Gostilna »Lovec« s< more pohvaliti niti s p* rom niti z opremo, ki j starela in iztrošena. T< miza sodi bolj muzej kot pa Komisija je tudi pregledala dodeljevanje stalne in začasne priznavalnine. Na tej osnovi je odobrila zimsko pomoč 24 osebam v skupnem znesku 345.000 dinarjev. Na predlog ZB NOV in ZVVI je komisija odobrila zdravljenje 12 družinskim invalidskim upravičencem in okrevanje 13 članom ZB na morju in Gorenjskem. Na tej seji je bil sprejet tudi sklep, da se osnovni šoli v Vodicah in Skaručni pre-osnujeta v podružnični šoli osnovne šole v Vodicah kot centralne šole. S sklepom na tej seji se glasbena šola v Šentvidu pripoji k glasbeni šoli Franca Sturma Šiška-Bežigrad. Tako je na območju naše občine ena sama glasbena šola z enim vodstvom, svoje oddelke pa ima v Spodnji Šiški, Zgornji Šiški, Dravljah, Šentvidu in v Vodicah. Seja ljudskega odbora je potrdila sklep delavskega sveta gradbenega podjetja “•Megrad« in predlog prisilne l!ll^n|Hlllllill||||H vseh vrst industrijskih peči«. Ljudski odbor je prav tako potrdil sklepa delavskega sveta »Moda« in izvršnega odbora stanovanjske skupnosti Šentvid o pripojitvi obrtnega podjetja »Moda« k stanovanjski skupnosti Šentvid. Potrjen je tudi sklep delavskega sveta podjetja »Cos- mos« in delavskega sveta »Avtoservis« o pripojitvi slednjega k podjetju »Cos-mos«. Ljudski odbor je sprejel tudi sklep o financiranju proračunskih izdatkov za razdobje januar—marec 1963. Po tem odloku smejo izdatki znašati največ 25 % proračuna za leto 1962. Imenovan je bil tudi svet zavoda za socialno delo ObLO Ljubljana-Siška v sestavu: dr. Bronislav Skabeme, Mihaela Gostiša, Neva Miladinovič, Heda Pogačnik, dr. Ja-kobina Zupančič, Cilka Prešeren, Pavla Toni, Štefka Rebec, Ljubo Božič, Dušica Divjak in Tone Kavčih Za upravnika je bil imenovan Ljubo Božič. Razumevanje gospodarskih organizacij Pred koncem minulega leta je bil zelo slab dotok sredstev v sklad za šolstvo in je že kazalo, da bo moral sklad prenesti v novo leto zn kakih 16 milijonov svojih obveznosti do šolskih ustanov. Upravni odbor sklada se je obrnil na vse gospodarske organizacije, ki so bile v zaostanku z odvajanjem sredstev za sklad, da bi do konca leta izpolnile svoje obveznosti. Gospodarske organizacije so razumele zahteve sklada ii) so storile vse, da bi svoje obveznosti izpolnile. In tako je priteklo v sklad v zadnjem tednu minulega leta 26 milijonov dinarjev in tako so vse šolske ustanove prejele do konca leta vsa sredstva, predvidena po pogodbah. TAKO NE GRE! Iščemo predsednika! Krajevni organizaciji SZDL terena »Milan Majcen«, ki ima 1606 članov, ter Podutik, ki ima 250 članov, že nekaj časa zaman iščeta med odborniki predsednika krajevnega odbora. Na terenu »Milan Majcen« so na primer sestavili že pet predlogov, kdo vse bi prišel v poštev za predsednika, ko pa so kandidata naprosili, naj bi prevzel to mesto, je vsak našel kopico izgovorov, Češ da je preobremenjen z drugim družbenim delom itd. Pri večini se je sicer kasneje izkazalo, da ni tako zelo preobremenjen ali pa celo, da sedaj nima prav nobene funkcije. Pri vsej stvari pa< je najbolj nerazumljivo to, da gre za krajevni organizaciji, ki se doslej lahko pohvalita že z marsikaterim delovnim uspehom, da prav sedaj pripravljajo otvoritev klubov SZDL ter da imata v svojih vrstah dovolj marljivih in dela voljnih članov. Medtem ko bi še nekako razumeli, da imajo v Podutiku zaradi maloštevilnosti članov kadrovske težave, da so to večinoma preprosti ljudje, ki se morda boje opravljati odgovornejšo funkcijo, pa tega nikakor ne moremo razumeti, če na terenu »Milana Majcna«, kjer imajo močno organizacijo SZDL in kjer stanuje večinoma delovna inteligenca, ne morejo najti predsednika krajevnega odbora. Oba odbora se sicer redno sestajata ter še naprej iščeta predsednika. Koliko časa še? Op. ur.: Tik pred izidom časopisa smo izvedeli, da so na terenu »Milan Majcen« po štirih brezuspešnih sejah krajevnega odbora SZDL le našli predsednika odbora. Ker pa je presenetljivo dolgo iskanje predsednika vzlic temu nerazumljivo, smo se odločili, da že napisan prispevek vseeno objavimo. ko vsaj prebelili). Stro"' o*11«, če popokajo cevi. .»»sv»v» n 1 r»lw» 4of* V. z 1 točko. ■ j ipvi ^ lii°* ^ prejšnjih lokalih, tudi tu imajo navado * w. oisnio našli pregrnjenih »nem jedila, ne da bi I1, u’zv^cr smo zato dali za po-pogrnili mizo, vendar ? . r°zbo le bili postreženi vljudno J c^0a: 7 i t I,„ v 4 točke. Skupna točk. k-zoren gostinski lokal pa V »Jelen«. 2e ob vstopu i„;?»di gostu prijeten vtis Mo* ,,a urejenost lokala, či-ter pregrnjene mize, j,i*° smo brez oklevanja za-oceno lokalo: 5 točk. Vij1 "J* tu smo bili hitro, Vidino ter strokovno pra-b- postreženi, kar smo Mi V‘^o ocenili s 5 točka-kti ^ra,,išča so snažna ter j, tLi, Urejeno, za kar smo novih 5 točk. Skupno točk. »Jelen« ne- lilllilllllllllllillllllliuilllllllllllllllllilllllllllilllllllt Lenega sektorja. Prostor. |f'‘Jnno sodi med naše naj zato ocenili le z 2 točk", k(!'se in najvzornejše go-V stranišču, ki je S lokale in prav bi bo, smo našli vse zani*7, (M,,če bi ga jemali za vzor no. Kaže, da nihče n< ■Hv; ^rogi gostinski kolek-fnna s škodo, ki lahko k • > v *'y j* ; ‘ > ,-v -v •' 0 ' i : P . ' .v.,, v« V . ..-p Hotel Bellevue v zimski izdaji Šišenski razgledi Vse knjižnice pod skupno streho S prvim januarjem je bila ustanovljena v naši občini centralna ljudska knjižnica, ki ima mimo sedeža v Šiški še knjižnico v Šentvidu, knjižnico v Dravljah in potujočo knjižnico z nekaj kovčki, ki deluje onkraj Save. Takšen sklep nedvomno opravičuje dejstvo, da so majhne knjižnice prepuščene same sebi, obsojene na večje ali manjše životarjenje in stagnacijo. Z življenjem v večji skupnosti vseh knjižnic občine pa je moč okrepiti strokovno službo, usklajati politiko nabave knjig in v večji meri zadostiti željam bralcev, saj si bodo posamezne knjižnice po potrebi knjige lahko izmenjavale. Statistični podatki kažejo, da vlada na območju občine veliko zanimanja za knjige, saj si je v minulem letu povprečno vsak občan izposodil v knjižnici vsaj eno knjigo. Ljudska knjižnica v Šiški razpolaga z 16.862 knjigami, knjižnica v Šentvidu s 4100 knjigami, v Dravljah s približno 2000 knjigami, v petih potujočih knjižnicah za severni del občine pa je tudi nekaj nad 500 knjig. Po šolah je preko 14.700 knjig. Tako razpolagamo na področju občine s približno 38.000 knjigami. '''v ^ Predlog za zvišanje socialnih podpor (Nadaljevanje s. 1. str.) V preteklem letu je bilo prijavljenih sodniku za prekrške 40 % več prekrškov kot v letu 1961. Največ prekrškov je bilo storjenih zaradi kršitve cestno-prometnih predpisov; izsiljevanje prednosti na križiščih, nepravilno prehitevanje, vinjenost voznikov in podobno. V 155 primerih so odvzeli vozniška dovoljenja, v 12 pa kaznovali z zaporno kaznijo. Med cestnoprometnimi kršitelji je bilo precej mladoletnikov, zlasti pa preseneča, da so nekateri smeli celo z vednostjo staršev upravljati motoma vozila brez opravljenega vozniškega izpita. Skupno je bilo izrečenih za 10,650.000 dinarjev kazni. V sklad za ceste je ■ .... 1 ......... . ---------— V decembru se je začelo življenje v novi telovadnici osnovne šole »Hinko Smrekar« šlo 7,130.000, v sklad za so-wf'W‘ • ^ ^ • cialne ustanove pa 3,520.000 Kranj sJca cjora vaJDi obvestilo bralcem’ V tej lepi, čeprav letos precej mrzli zimi, so ljubitelji zimskih Spor- SedanjiVobčinškia^l^iliSe»Ob-tov nedvomno zadovoljni, da naša počitniška skupnost ni uperila svojega činski razgledi« in »Medvo-pogleda samo na jadransko obalo, ampak je uredila prijeten dom tudi v ški kurir« združujeta v enot-popularnem zimskem središču v Gornjesavski dolini. »občfnski^razgledi«113^«^ Dom v Kranjski gori je namreč odprt vse leto. V zimskih mesecih, razen v prazničnih dneh, zmogljivosti doma še niso bile povsem izkoriščene, kar kaže, da še ne znamo izkoristiti te priložnosti za cenen zimski dopust. Zato pa bodo dijaki in starši s šolskimi otroki v teh zimskih počitnicah do zadnjega kotička napolnili dom (40 ležišč) in sobe (40 ležišč) v okoliških stavbah. Cene dnevnega penziona se preko leta ne spreminjajo. Torej: 950 dinarjev za člane skupnosti in 1200 dinarjev za priložnostne goste. Člani kolektivov, ki so vložili svoj delež, pa plačajo pravzaprav samo 600 dinarjev mesečno. Tistim, ki že dalj časa niso bili v domu, in tistim, ki še niso odšli tja na prijeten oddih, naj zaupamo, da je bila v spodnjih prostorih sodobno urejena jedilnica z 90 sedeži, medtem ko so v pritličnih prostorih uredili klub, v na- niki »Medveškega kurirja« slednji etapi modernizacije bodo prejemali brezplačno pa bosta v pritličnih prosto- »Občinske razglede« v času, rih urejeni še recepcija in za kolikor so že vnaprej pla-shramba za smuči. čali naročnino. Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA — ČUFARJEVA 2 NUDI: • VSE VRSTE MLEVSKIII IZDELKOV • TESTENINE »PEKATETE« • OVSENE KOSMIČE • VSE VRSTE KRUHA, PECIVA IN SLAŠČIČARSKIH IZDELKOV V novih občinskih mejah V skladu z družbeno in gospodarsko krepitvijo komun se bo nekaj šibkejših občin v Sloveniji združilo s sosednjimi močnejšimi občinami Tak predlog je tudi za združitev občine Šiška z občino Medvode. O tem so bivalca. V združeni občini Ljubljano so izredno ugod-pa bo mogoče zaradi kon- ne, saj poleg številnih vla-ccntriranega gospodarskega kov vozi v obe smeri potenciala, kmalu občutno dnevno 80 avtobusov. Obe povišati narodni dohodek občini sta že sedaj imeli noter s tem krepiti gospodar- katere skupne medobčinske sko moč združene občine. Za združitev obeh občin že razpravljali zbori voiiv- pa govore tudi drugi razio-cev v občini Medvode ter gl Občina Medvode je sita predlog odobrili, razen cer geografsko zaključeno zaselkov Moše-Dragočajna, območje, ki pa je nedvom-ki spadajo pod katastrsko no pod neposrednim vpil-občlno Kranj ter se zaradi vom Ljubljane, tega žele priključiti k tej Medvod je od nje oddaljen občini. Število prebivalstva le 12 km. Iz občine Medvo-bi se povečalo od 38.000 na de sc dnevno vozi v Ljub-47.000 prebivalcev, s čimer ijano 20 % delavcev in se bo uvrstila med najgo-. uslužbencev, medtem ko v stejše naseljene občine. Združitev ne bi bistveno spremenila strukture prebivalstva, .povečala pa bi gospodarski potencial za 3.2 %, čeprav se bo v začetku narodni dohodek zmanjšal za 5,9 % na pre- Kranj le 11 %. Razen tega lahko pričakujemo v prihodnosti še močnejšo povezavo Ljubljana-Mcd-vode. Dijaki z občine Medvode hodijo v gimnazije ter druge šole v Šentvid ter v Ljubljano. Zveze z službe kot Zavod za prosvetno pedagoško službo, zavarovalno službo, skupno sodišče, zdravstveni center, socialno zavarovanje ter nekatere upravne službe kot sanitarno, sodnika za Center prekrške itd. S tem pa niso izrčpani vsi razlogi, ki govore v prid tej združitvi, temveč bi jih lahko našteli še nekaj. O vsem tem bodo sedaj razpravljali še zbori volivcev občine Šiška, ki so jih sklicali za čas od 24. do 31. januarja. Z ozirom na razpravo zborov volivcev v obeh občinah, bosta nato oba ljudska odbora sklepala o združitvi. • Svet za komunalne zadeve je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal o kraji mivke in o vodnem režimu na Savi na področju naše občine. Med drugimi so bili na seji navedeni primeri, da je ustvaril eden izmed »tatov mivke« za 2,5 milijona prometa, drugi pa je prodal »KRAJA« MIVKE OB SAVI po ceni 1500 do 2000 dinarjev okrog 2000 kub. metrov miv-ko V želji, da bi uredil eksploatacijo mivke iz savske struge, je svet za komunalne zadeve sklenil poveriti eksploatacijo Komunali Šiška, interesenti pa bodo lahko mivko nabavljali samo preko tega podjetja. Mimo tega so sklenili, da bodo ob Savi vzpostavili čuvajsko službo, da bi tako preprečili nadaljnje poskuse tovrstne kraje.