g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 poročilo Države Jugovzhodne Evrope na poti v Evropo – geografski vidik (Dubrovnik, 27. 9. – 1. 10. 2004) Srečanje geografov iz 11 držav (Avstrija, Bolgarija, Bosna in Herce- govina, Hrvaška, Madžarska, Make- donija, Moldavija, Nemčija, Romuni- ja, Srbija in Črna gora ter Slovenija) je potekalo v organizaciji Oddelka za geografijo Univerze v Zagrebu in pod sponzorstvom Združenja Jugo- vzhodne (JV) Evrope za stabilnost (Stabilitätspakt für Südosteuropa), ki je zagotovilo finančna sredstva preko sklada Nemške akademske službe za izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdienst – DAAD) v okviru programa "Akademska rekonstrukci- ja JV Evrope". Glavni namen srečanja je bil zbrati udeležence iz različnih držav in raziskati možnosti za us- tanovitev geografske raziskovalne in poučevalne mreže za države JV Ev- rope. Kljub temu da je bilo glede na tematiko srečanje prostorsko ome- jeno na JV Evropo, so bili dobrodošli tudi udeleženci iz drugih držav. Uvodnim nagovorom so sledile pred- stavitve prispevkov z diskusijami, na katerih je v treh dneh sodelovalo 39 udeležencev z 28 univerz oz. dru- gih znanstvenoraziskovalnih institucij; predstavljenih je bilo 34 prispevkov (štirje iz Slovenije). Prvi dan je bil namenjen razpravam o značilnostih in pojmovanju JV Ev- rope in Balkana, predstavitvi indika- torjev kakovosti življenja v JV Ev- ropi, spreminjanju etnično-religioznih vzorcev v JV Evropi v 20. stoletju, stereotipom mladih Zagrebčanov o Balkanu ter o transportu kot de- javniku prekomejnih povezav in in- tegracije JV Evrope z ostalo Ev- ropo. Izpostavljen je bil problem počasnih sprememb na področju administrativne regionalizacije v JV Evropi (kot morebitni razlog za to so bile navedene močne regionalne identitete in kulturne manjšine). V nadaljevanju so sledile predstavitve prispevkov in razprave o mejnih regi- jah v sedanjosti in prihodnosti. V os- predju so bile teme o demograf- skih virih hrvaških obmejnih območij, prostorskem razvoju v tranzicijskem obdobju na primeru romunskega Ba- nata ter o urbanem in podeželskem prostoru v obmejnih območjih za- hodne Romunije, problemih procesa transformacije in možnostih trajnost- nega regionalnega razvoja. Posebna pozornost je bila namenjena pred- stavitvi računalniškega mreženja v JV Evropi preko organizacije DAAD. Drugi dan srečanja so predstavitve in razprave potekale vzporedno, obravnavani so bili štirje vsebin- ski sklopi: regionalizacija in regional- ni razvoj, trajnostni razvoj v JV Ev- ropi, urbana območja v tranziciji ter migracije in turizem. Nemški kolegi so predstavili znanstveno- geografsko delo v Leipzigu (Institut für Länderkunde) in primere nemških raziskav na sredozemskem območju; skupaj z albanskimi kolegi pa so ko- mentirali rezultate uspešnega znan- stvenega sodelovanja pri izdelavi de- mografskega atlasa Albanije. Tretji dan je potekal ob izmenjavi izkušenj o značilnostih bolonjskega procesa in njegovih učinkih na uni- verzitetno geografijo. V sklepnem delu (okrogli mizi o razvoju geo- grafske raziskovalne in poučevalne mreže med akademskimi instituci- jami držav JV Evrope in Nemčije) je bilo podanih več predlogov za nadaljnje sodelovanje pod sponzor- stvom DAAD v okviru programa "Akademska rekonstrukcija JV Evrope" - predvsem s strani članov prisotnih romunskih in bolgarskih institucij. Dobro organizirano srečanje v Du- brovniku smo sklenili na popoldan- skem izletu s staro ribiško ladjo, ki nas je popeljala na sončne Elafitske otoke (Koločep, Šipan in Lopud). Po- droben program s povzetki refera- tov, fotografije s srečanja in nekaj dodatnih spletnih povezav je ob- javljenih na spletni strani http:// www.geog.pmf.hr/dubrovnik. Irena Hergan Mednarodna konferenca "Prenos dobrih praks EU – Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine" (Otočec, 16. – 19. 02. 2005) Prisotnost 160 udeležencev iz enaj- stih evropskih držav je potrdila, da je tematika celostnega razvoja pode- želja in trajnostnega turizma na po- deželju aktualna, predvsem in tudi z vidika razvoja v prihodnjem pro- gramskem obdobju EU 2007-2013. Udeleženci, med katerimi so bili tudi predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta, odgovor- ni za razvoj podeželja v Sloveniji, predstavniki LEADER Observatory in drugi mednarodni strokovnjaki s področja razvoja podeželja, so prišli iz Združenega kraljestva (tudi člani strokovne ekipe, ki je od 1995 do 1996 sodelovala pri nastajanju projek- ta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine), Irske, Finske, Hrvaške, Poljske, Bolgarije, Romunije, Srbije in Črne gore, Makedonije, Italije in Slo- venije.