Geometrija ali merstvo v Ijudski šoli. CDalje.) Hoti. Dve ravni nevštričnici se po podaljšanji gotovo v eni točki zadenete ali stikate. Ti dve čerti ste nekoliko nagnjeni cna proti drugi; to nagnjenje imenujemo kot. C V naslednji sliki se strinjate B A in C A v točki A in oklepate torej kot. Čerti, ki kot od dveh j^ gstrani omejujete, zovele se kreki; piki, v kteri se čerti strinjate, pravimo verh ali teme kotovo. A B in A C ste tedaj kreki, A 9* pa je verli kotov. Da ni treba pri govorjenji o kotu nanj kazati, zaznamova se s čerkami tako-le: Zapiše se po ena čerka na verh in na končnici krek. Če je kot na ta način zaznaniovan, imenovati se mora tako, da se čerka na verhu v sredi izrece. Zgornji kot se toraj zove B A C ali pa C A B, ne pa A B C ali A C B. Vcasi se kot tako zaznamova, da se le ena čerta zunaj na verh ali pa znotraj v kot postavi. Tako moremo omenjeni kot imenovati tudi kot A ali kot m. Velikost kotov se ne meri po dolgosti krek, marveč po večem ali manjšeni nagnjenji krek. Tako ostane kotova velikost vedno ista, akoravno bi se kreki zdatno podaljšali ali skrajšali. Pri kotu b a c smo kreki podaljšali, a s tem ni kot veči postal; in ko bi pri kotu d a č kreki skrajsali, vendar kotove velikosti ne spreminjamo. Misliti si moremo, da koti tudi tako nastanejo, da se ena sama čerta, na eni strani vterjena dalje pomika ali obrača. Prejšnji kot je tedaj nastal tako, da se je čerla a b dalje pomaknila v lego a c, ter se tako naredili dve kreki, ki oklepate kot b a c. V tej sliki se je čerta a b pomaknila do lege ac; ta čerta pa stoji navpik na pervo. Kot, ki je med tema krekama, je pravi kot. Vsak kot, ki je manj raztegnjen od pravega kota, imenuje se oster kot, p. bac in čde; v spodnjih slikah sta ostra ali stisnjena kota. Ako bi se navpična kreka pri pravem kolu se dalje obračala, vendar tako daleč ne, da bi obe kreki le ena čerta postali, nastane top ali stegnjen kot; m o n je top (tumpast) kot. V sliki s polokrogom se je kreka p r tako daleč pomaknila, da imate obe kreki le eno namar. Tak kot, kterega si le misliti moremo, zove se raven kot, p. p r s. Manjši od tega je top, pravi in oster kot, ki se vsi vkup usklonjeni koti imenujejo. Ako se pri ravnem kotu druga kreka še dalje pomikuje, nastane izbuhnjen kot; tak kot je tuv. Pokažite mi v šoli prave kote! Imenujte še ' druge reči, na kterih so pravi koti! Kako stoje kazalci na urah ob devetih in treh? Kteri rokodelci rabijo kotomer (Winkelmass) ? Ceinu? Kje pa nahajamo ostre kote? Ob kterih urah oklepata kazalca ostre kote? ob kterih tope? Ali si moremo misliti na urah pri kazalcih ravne in izbuhnjene kote? Risajte tri različne ostre kote, dva prava kota, dva topa in dva izbuhnjena kota! Ako je ena čerla na drugo tako postavljena, da se ne nagibuje na nobeno stran, sta kota na vsaki strani navpičnice enaka in sicer prava kota. Slika to pojasnuje. Kot AOC je tii enak BOC; tedaj 8toji 0 C navpik na A B, kar se krajše tako zapisuje: C 0 JL A B. Kako se na dano ravno čerto postavi navpicnica iz točke, ki je nad ali pod dano čerlo? ,M E C XD Da se je v sgornji sliki iz točke M na čerlo A B postavila navpičnica M E, ravnalo se je tako le: S krožiloni se je iz JVI presekala A B v točkah C in Č. Iz teh smo opisali na vspod zopet dva loka, ki se v D križata. Zvezalši D in M, dobili smo čeitu EM, ki stoji navpik naAB. Kako se s pomočjo pravovogelnicc ali irivogelnika navpičnice vlečejo? Kako se iz določene točke A v čerti B C — v nasl. sliki — na to poslavi navpienica? Od točke A sc na obe strani odrežeta E enaka koseca AČ in AD; va D X in Č se na vzgor opišeta niala Ioka, ki se križata v točki E. Ako se A in E zvežeta, dobi se čerta A E, ki stoji navpik na B C. Č a DKako se pri tej nalogi rabi pravovogelnica (pravokotnik)? Kedar se zna navpičnice vleči, lože je tudi vštričnice potezati. K čerti A B naj v sledeči sliki potegnem skozi točko C vštričnico. V ta namen postavim iz C na A B navpičnico; tudi iz poljubne točke D naredim navzgor navpičnico D E, ktero uiora nanireč pervi uavpičnici C C enaka biti. Zvezaje C in E dobil seru ravno čerto M N, ki je z dano vštric. -i— c n E N D Če podaljšamo v spodnjeui pravein kotu B 0 C kreko B 0 na verhu, nastaneta dva kota, ktcrim pravimu sokota. BOC in AOC sta torej sokota. Kakošna sta dva enaka sokota? kakošna dva različna? kakor sledeča: N 0 .M Risajte več sokotov? Ako se na kotovent verliu obe kreki podaljšate, nastanejo k r i ž u i ali o v e r š n i koti, p. pri A 0 B ste se podaljšali A 0 io B 0; novi kot COCje tedaj križni kot pervotnemu A 0 B. Mislimo si pa tudi, da sta B 0 C in A 0 Č overšna kota. Da primerjanio dva kota po nju velikosti, položimo te- oie enega na teme drugega kota, tako tudi eno kreko verh druge. Ako se tudi ostali dve kreki obeh kvtov stikate, sta kota enaka, sicer pa neenaka. Križna kota sta vedno enaka. Kako se narisa kot, ki je danemu kotu B A 0 v naslednji sliki enak? Potegne se na strani čerta ČD nedoločne dolgosti. Na to se iz vcrha A opiše lok MN, kteri križa kreki danega kota. Z istim polomorom opiše se lok tudi iz točke C, ta seka čerto CD v točki E, iz ktere se odreže lok E F liste velikosti, ktero ima lok M N. Ako se v novi podobi C in F zvcžeta, nastal je kot DČF, ki je enak pervemu A B C. Primerjajte različne kote med seboj! Kferi koti so veči od ostrega? Kteri so manjši od pravega, topega, ravnega, vzbuhnjenega kota? Kako se dani kot razpoljuje.? Kot A 0 B naj se razkroji na dva enaka dela. V ta namen se s krožilom iz verlia 0 odrežeta dva enaka koseca 0 M in 0 N. Iz teb toček se opišeta na dalje z enakim polunierom nnala loka, ki se križata v točki C, ktero se zveže z verliom 0. Tako smo dobili polovici pervotnega kola AOB, ki ste AOCinBOC. Kako bi se na enaki način delov ? razdelil kot na 4, 8, 16 enakih (Prih. dalje.) e i / /, / ¦ / _B C B o