(Uodki vesUtik
občin Ormož in Ptnj
YU ISSN 0042 - 0778
Uto: XIII.
Ptuj, dne 13. oktobra 1977
Številka: 12
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ
129.	Odlok o zakloniščih v občini Ormož;
130.	Odlok o skladu za financiranje ljudske obrambe in družbene samozaščite občine Ormož
131.	Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otro&ega varstva v obdobju od leta 1976-1980 (Ormož);
OBČINA PTUJ
132.	Odlok o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ptuj;
133.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnm površinah v mestu Ptuju in naselju Kidričevo;
134.	Sklep o imenovanju novih članov upravnega odbora sklada za financiranie obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj;
135.	Sklep o določitvi liste članov disciplinske komisije;
136.	Sklep o imenovanju ravnatelja Srednješolskega zavoda Ptuj;
137.	Sklep o razrešitvi dosedanje ravnateljice in o imenovanju novega ravnatelja Glasbene šole ,,KAROL PAHOR14 v Ptuju;
138.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti (občine Ptuj) v svet osnovne šole Ivana SPOLEN JAKA v Ptuju;
139.	Sklep o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega člana komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj;
140.	Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic ter gospodarskih pomočnikov, ki delajo pri zasebnih delodajalcih in civilnih pravnih osebah v občini Ptuj;
129.
Na podlagi 4. odstavka 147. in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Ut. list SFRJ, št. 22/74), 52. in 155. do 167. člena zakona o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS, št. 23/76) in 12. točke 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29/9-1977 sprejela
ODLOK
o zakloniščih v občini Ormož
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva pred zračnimi in drugimi napadi in vojnimi učinki se morajo na območju občine Ormož zgraditi zaklonišča. Graditev, financiranje in vzdrževanje zaklonišč urejajo zakon o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), zakon o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS št. 23/76) in ta odlok. Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni gradijo po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določbe tega odloka.
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena in opremljena.
3.	člen
Zaklonišča se gradijo na območju mesta Ormož in v naseljih, ki se določijo z načrtom graditve zaklonišč in z načrtom zaklanjanja. Načrt graditve zaklonišč sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Svet sklene, da se mora zaklonišče zgraditi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo tudi če so izven mest oz. naselij iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Za zaklanjanje ljudi in materialnih dobrin se lahko prilagodijo tudi drugi objekti in primerni prostori v obstoječih objektih in izven njih, ki po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji in obliki nudijo zaščito pred vojnimi akcijami.
5.	člen
Z urbanističnim načrtom se določijo vrsta, urbanistični pogoji in makrolokacija zaklonišč, z zazidalnim načrtom pa vrsta in mikrolokacija ter prilagajanje primernih prostorov in drugih objek-M*. za zaklonišča.
#	6. člen
Zaklonišča se grade v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč (Uradni list SFRJ, št. 11/76).
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč, kakor tudi z ureditvijo drugih objektov in primernih prostorov za zaklonišča, opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezne evidence.
11.	GRADITEV ZAKLONIŠČ
7.	člen
Zaklonišča se, kjer je to mogoče, gradijo kot dvonamenski objekti:
Za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, z možnostjo uporabe tudi v miru za namene in pod pogoji, ki jih določata zakon in ta odlok.
Javna zaklonišča gradi občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov v skladu z občinskim načrtom izgradnje zaklonišč.
Hišna in blokovna zaklonišča ter zaklonišča organizacije združenega dela in drugih organizacij gradijo investitorji.
8.	člen
Svet občinske skupščine Ormož za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti organizacijo združenega dela.
9.	člen
Investitor (družbeni investitorji in zasebni graditelji) je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini že zadostne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Pri stanovanjski izgradnji se morajo graditi zaklonišča v vsakem stanovanjskem objektu.
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da posamezni objekti ne presegajo 100 kv. m neto stanovanjske površine.
10.	člen
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo daje predhodna soglasja k izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Če se v postopku ugotovi, da lokacijska dokumentacija in projekt nista v skladu z zako-nim o ljudski obrambi in tem odlokom ter urbanistično dokumentacijo, soglasje odkloni.
Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča, ali organizacija združenega dela ali oseba, ki jo določi občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Inšpekcijo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi občinske gradbene inšpekcije skupaj z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
11.	člen
Pri adaptaciji stavb, kjer gre za povečanje koristnih površin ali za spremembo namena objekta in je za to potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče za povečane potrebe.
Ce gradnja zaklonišča iz tehničnih razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoča, mora investitor dobiti soglasje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, da graditev zaklonK šča opusti. V takem primeru plača ustrezen prispevek za gradnjo zaklonišč iz 23. člena tega odloka.
12.	člen
Zaklonišča in drugi primerni prostori, ki niso grajeni po veljavnih predpisih za gradnjo zaklonišč, se morajo preurediti in prilagoditi v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
13.	člen
Komunalne in druge objekte v mestu, ki se gradjo pod površino tal in so primerni za zaklanjanje prebivalstva, mora investitor prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva.
Obstoječe komunalne in druge objekte, ki so zgrajeni pod površino tal in so primerni za zaklanjanje prebivalstva, morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaščito prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo. Stroški nastali v tej zvezi se krijejo iz posebnega računa občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča.
14.	člen
Investitorji manjših objektov (montažni, pomožni, inprovizirani, delno odprti, manjših razsežnosti in za omejen namen), ki se gradijo za največ pet let in objektov, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje, so za te objekte oproščeni gradnje zaklonišča in plačila prispevka za zaklonišča. Ce tak objekt v petih letih ni odstranjen, se plača prispevek po prvem odstavku 23. člena tega odloka od leta zgraditve objekta. Odločbo o oprostitvi oziroma plačilu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
III.	DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ
15.	člen
Pri graditvi novih stanovanjskih, objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50 % stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjskem objektu se ugotovi tako, da se na 20 m2 bruto površine stanovanj računa en stanovalec.
16.	člen
Največja dopustna razdalja od zaklonišča do najbolj oddaljenega mesta, s katerega se prebivalstvo umika v zaklonišče, je lahko največ 250 metrov. Navpična oddaljenost se računa trajno.
Izjemoma je lahko oddaljenost večja, če je zaklonišče v okviru tovarniške ali druge ograje.
Odstopanja po drugem odstavku tega člena dovoljuje svet občinske skupščine Ormož za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
17.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce ter za osebe, ki so v poslovni ali storitveni zvezi v skladu z urbanistično dokumentacijo, ki temelji na oceni kritične gostote, če pa te ni, pa po naslednjih kriterijih:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti, ki delajo v več izmenah za najmanj 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti, ki delajo v eni izmeni — najmanj za 2/3 vseh zaposlenih;
—	v hotelih, samskih in dijaških domovih, ter v turističnih objektih — najmanj za 50 % od celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v poslovno stanovanjskih zgradbah najmanj za 50 % vseh stanovalcev in za 2/3 zaposlenih;
—	v trgovskih hišah in drugih trgovskih lokalih — za polno število zaposlenih v največji izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno število zaposlenih;
— V zgradbah z gostinskimi lokali — najmanj za 50 % števila sedežev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v šolah in vzgojno varstvenih zavodih — za 1/2 varovancev, učencev ali dijakov in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
—	v zdravstvenih delovnih organizacijah — v skladu z vojno nalogo;
—	v železniških in avtobusnih postajah — za ocenjeno eno urno povprečno število potnikov in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni;
Eno urno povprečno število potnikov ugotovimo tako, da vzamemo 50 V« dnevnega števila avtobusov oz. vlakov ob 80 % zasedenosti in delimo s 17.
— V kulturno prosvetnih organizacijah, v zgradbah kjer se zbira večje število ljudi, v skladu z določitvijo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
18.	člen
Glede na stopnjo ogroženosti pred vojnimi akcijami delimo območje občine Ormož za dve coni.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, določi cone s posebnim sklepom svet občinske skupščine Ormož za ljudsko obrambo, varnost in družbeni samozaščito.
19.	člen
Pri projektiranju in gradnji zaklonišč je treba glede na cone ogroženosti upoštevati odpornostne stopnje, ki jih s posebnim sklepom določi svet občinske skupščine Ormož za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
20.	člen
Občinski upravni organ za ljudsko obrambo lahko za važnejše objekte, ki jih določa odlok zveznega izvršnega sveta o določitvi objektov, ki se morajo pri graditvi prilagoditi potrebam ljudske obrambe, določi večjo odpornostno stopnjo s posebnim sklepom.
IV.	VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
21.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v uporabnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
Nadzor upravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, občinski štab za civilno zaščito in štabi za civilno zaščito v TOZD ter krajqMh skupnostih.
Javna zaklonišča vzdržuje občina Ormož ali pooblaščena organizacija.
Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupnosti vzdržujejo te organizacije oz. skupnosti.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljalci stanovanjskih poslopij na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v
enakem razmerju, kot velja za investicijsko v vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišč je sestavni del investicijske in tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo. Izvod tega navodila mora biti na ustreznem varovanem mestu v zakloniščih.
22.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja občinski štab za civilno zaščito ali organizacijo, ki jo ustanovi ali pooblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter skupnostih upravljajo samoupravni organi teh organizacij oz. skupnosti. S hišnimi in blokovnimi zaklonišči upravljajo lastniki oz. organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini.
V hišah z mešanimi lastništvi upravlja z zaklonišči podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti v družbeni lastnini. Pri morebitni odtujitvi objekta zaklonišče ne sme spremeniti osnovnega namena.
V.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ
23.	člen
Investitor, ki je po 9. členu in 2. odstavku 11. člena tega odloka oproščen graditve zaklonišč, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča) v višini 3 % od skupne cene gradbenega dela stavbe. Za gradbeni del stavbe se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (elektrika, voda, kanalizacija in drugo), brez opreme in pohištva in brez ureditve prostora okrog stavbe.
Organizacije in skupnosti za opravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % od skupne stanarine oz. najemnine.
Imetniki pravice porabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov družbeni lastnini, katere sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od nabavne vrednosti oz. osnove za obračun amortizacije.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oz. prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,06 % od vrednosti stavbe oz. prostorov.
Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zaklonišče za osnovno zaščito ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena.
Določbe tega člena se uporabljajo samo na območju občine, kjer se morajo graditi zaklonišča.
24.	člen
Merila in način za ugotovitev vrednosti objektov iz četrtega odstavka prejšnjega člena se določijo po 28. do 38. členu 6. poglavja odloka o davkih občanov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/76).
25.	člen
Zavezanci prispevka za zaklonišča iz 4. odstavka 23. člena morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oz. prostora na posebnem obrazcu pri pristojni občinski davčni upravi.
Dolžnost vložiti napoved je enkratna. V kolikor se vrednost naknadno spremeni za več kot 20 % je zavezanec prispevkov dolžan vložiti novo napoved.
Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda pristojna občinska davčna uprava, ki en izvod dostavi občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo v vednost. Občinska davčna uprava odmerja prispevek za zaklonišča, ga pobira in izterjuje.
26.	člen
Prispevek iz prvega odstavka 23. člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih mesečnih situacij.
Zasebni graditelji plačujejo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Prispevek za zaklonišča in 2., 3. in 4. odstavka
23.	člena plačujejo:
—	zavezanci iz drugega odstavka 23. člena do 30. dne v mesecu za tekoči mesec,
—	zavezanci iz tretjega odstavka 23. člena enkrat letno do 30. junija za tekoče leto,
—	zavezanci iz 4. odstavka 23. člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
Zavezanci iz 2. in 3. odstavka 23. člena samo obračunavajo prispevek po stopnji, ki jo določa ta odlok. Nadzor opravlja služba družbenega knjigovodstva.
27.	člen
Prispevki za zaklonišča iz 23. člena se plačujejo na posebni račun občine, ki se glasi ,.Sklad za fi-financiranje, izgradnjo in vzdrževanje zaklonišč občine Ormož”.
O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
28.	člen
Sredstva za zaklonišča se uporabljajo za graditev, preureditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu s programom izgradnje zaklonišč na območju občine Ormož.
Graditev in ureditev zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnika oz. organizacije, ki upravlja z zgradbami.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti v družbeni lastnini ter organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži del najemnine za tekoče vzdrževanje zaklonišč.
29.	člen
Investitor, ki gradi zaklonišča manjše vrednosti kot bi znašal prispevek za zaklonišča po prvem odstavku 23. člena, mora v višini razlike plačati prispevek za zaklonišča.
VI.	UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
30.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakona o ljudski obrambi SRS in ob naslednjih pogojih:
—	da se ne uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme za zaklonišča in prostori s filtroventilacijskimi napravami;
—	v zakloniščih je prepovedano imeti eksplozive, strupene in vnetljive snovi.
31.	člen
Pogodbo o najemu zaklonišča sklene tisti, ki upravlja zaklonišče v soglasju z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabi zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, vzdrževanje, prekinitev pogodbe, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov in stanje zaklonišča.
Zapisnik o stanju objekta, instalacij, investitorja in naprav pri izročitvi zaklonišča v uporabljanje je sestavni del pogodbe. En izvod najemne pogodbe in zapisnika morajo pogodbene stranke dostaviti občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo.
Ob uvedbi pripravljalnih ukrepov oz. ob razglasitvi vojnega stanja pogodba o uporabljanju zaklonišča preneha veljati neglede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka nima pravice zahtevati v takih primerih odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati, tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Popravilo škode in stroške vzpostavitve prejšnjega stanja mora povrniti najemnik.
32.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti daje zaklonišča v uporabljanje predvsem stanovalcem in najemnikom poslovnih prostorov v njih. 50 % najemnine za zaklonišča iz 30. člena tega odloka gre na poseben račun občine, preostalih 50 % pa na poseben sklad upravljalcev zaklonišč in jih je mogoče uporabljati samo za modernizacijo, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč. Ce upravljalec teh sredstev ne izkoristi, gredo v celoti po zaključnem računu na poseben račun občine.
VIL KAZENSKA DOLOČILA
33.	člen
Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazenska določila zakona o ljudski obrambi SFRJ.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Vso urbanistično dokumentacijo (urbanistični program, urbanistični načrt, zazidalne načrte in urbanistične rede) je v roku 2 let uskladiti z določbami tega odloka in z drugimi akti, ki urejajo vprašanja graditve zaklonišč.
35.	člen
Dokler načrt graditve zaklonišč in načrt zaklanjanja nista sprejeta, se gradijo zaklonišča na osnovi posebnega sklepa, ki ga sprejme svet občinske skupščine za LO, varnost in družbeno zamozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
Rok za sprejetje načrta graditve zaklonišč in načrta zaklanjanja je 1 leto po sprejetju tega odloka.
36.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1978. leta.
Številka: 8-7/1977
Ormož, dne 29. septembra 1977
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK, 1. r.
130.
Na podlagi 4. točke 150. člena statuta občine Ormož (uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) in 45. ter 46. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS* št. 39/74) je skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29/9-1977 sprejela
ODLOK
O SKLADU ZA FINANCIRANJE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE OBČINE ORMOŽ
1.	člen
Sklad za financiranje ljudske obrambe in družbene samozaščite občine Ormož (v nadaljnem besedilu sklad) je pravna oseba.
Sedež sklada je v Ormožu, Kolodvorska 9.
Za svoje obveznosti jamči sklad z vsemi svojimi sredstvi.
2.	člen
Namen sklada je, da v skladu z razvojnim načrtom (načrt za obrambo) in finančnim programom občine Ormož trajno zagotavlja sredstva za financiranje nalog občine na področju teritorialne obrambe, civilne zaščite, obrambne vzgoje in družbene samozaščite, ter za financiranje posameznih zadev ljudske obrambe s katerimi se ustvarjajo pogoji in možnosti za zadovoljitev obrambnim potreb, ki so skupnega pomena za občino Ormož in za delovne in druge organizacije na območju občine Ormož. Sklad sofinancira tudi dejavnost pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba teritorialne obrambe.
3.	člen
Naloge na področju financiranja so:
1.	Organiziranje, oprem Janje in pouk enot teritorialne obrambe na območju občine Ormož in enot teritorialne obrambe delovnih organizacij na območju občine Ormož,
2.	osnovni in dopolnilni pouk prebivalstva za obrambo in zaščito
3.	nabavo in vzdrževanje materialnih rezerv, zlasti rezerv sanitetnega materiala in zdravil za potrebe občine Ormož v vojni,
4.	financiranje civilne zaščite, enot krajevne skupnosti in občinskih enot
5.	financiranje vzgoje in sredstev zvez za potrebe občine Ormož,
6.	financiranje nalog narodne zaščite v krajevnih skupnostih in OZD.
4.	člen
Sklad upravlja svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
5.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	sprejema statut sklada, (ki ga potrdi občinska skupščina),
2.	sprejme finančni načrt sklada,
3.	sprejme samoupravni sporazum o združevanju sredstev v sklad,
4.	odloča o uporabi sredstev sklada,
5.	sprejema zaključni račun sklada,
6.	opravlja druge naloge, ki jih določa statut in drugi predpisi
6.	člen
Viri dohodkov sklada so:
1.	sredstva, ki jih združujejo delovne organizacije, druge organizacije, zasebni obrtniki in občani,
2.	dotacije in prispevki delovnih in drugih organizacij, zasebnih obrtnikov in občanov,
3.	sredstva iz proračuna občine,
4.	drugi dohodki.
7.	člen
Upravne zadeve sklada opravlja oddelek za ljudsko obrambo SO Ormož.
Finančne zadeve sklada opravHa oddelek za gospodarstvo in finance SO Ormož.
8.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati
*
(bsedanji odlok o ustanovitvi sklada občine Ormož za financiranje teritorialne obrambe (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/69).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 8-6/1977
Ormož, dne 29. septembra 1977
Predsednik
skupščine občine Ormož Mirko Novak l.r.
131.
Na osnovi 2., 28. in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja (Uradni list SFRJ, št. 6/76), prvega in drugega odstavka 24. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) sklepamo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih v občini Ormož
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju od leta 1976—1980
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta samoupravni sporazum določa smotre in naloge, kijih bomo uresničevali v skupnosti otroškega varstva v občini Ormož v obdobju od 1976 do 1980 leta in sicer:
—	pogoje, kriterije in merila na katerih temelji svobodna menjava dela na področju vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke;
—	sestavine in obseg programa družbenega varstva otrok in prešolske vzgoje;
—	obseg pravic matere, otroka in družine, ki si jih zagotavljamo po načelu vzajemnosti in solidarnosti;
—	odgovornosti izvajalcev in uporabnikov za uresničitev dogovorjenega programa;
—	obseg sredstev in višino prispevne stopnje za uresničitev dogovorjenih nalog;
—	dolžnosti in pristojnosti skupščine skupnosti otroškega varstva in drugih organov v zvezi z izvajanjem tega samoupravnega sporazuma.
2.	člen
Podpisniki soglašamo, da mora biti razvoj družbenega varstva otrok ter socialne varnosti matere in družine usklajen s plani temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti in z rastjo celotnega dohodka organizacij združenega dela, s potrebami združenega dela in delovnih ljudi in s splošnimi družbenimi potrebami in smotri na tem področju.
IL POGJl IN MERILA SVOBODNE MENJAVE DELA NA PODROČJU DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK
3.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezujemo, da bomo organizirali in skrbeli za izvajanje vzgoje in varstva predšolskih otrok, otrok prizadetih v telesnem in duševnem razvoju ter drugih oblik vzgojnovarstvene dejavnosti, zagotavljali razvoj novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti ter omogočali dostopnost posameznih oblik družbene vzgoje vsem predšolskim otrokom.
Z izvajanjem teh nalog bomo delavci in drugi delovni ljudje, ki združujemo sredstva v skupnosti otroškega varstva in delavci, ki izvajamo vzgojnovarstvene programe, zagotovili bolj enake možnosti za skladen duševen, osebnostni in telesni razvoj vsem predšolskim otrokom in prispevali k produktivnejšemu del staršev v združenem delu.
5.	člen
Enote storitev v vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke so:
—	oddelek predšo'skih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v starosti od 0 — 3 let;
—	oddelek predšolskih otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v starosti od 3 — 7 let;
—	oddelek predšolskih otrok v dvojezični vzgojnovarstveni organizaciji;
—	oddelek predšolskih otrok z motnjami v telesnem oziroma duševnem razvoju v vzgojnovarstveni organizaciji;
—	skupina predšolskih otrok v organiziranem družinskem varstvu;
—	oddelek predšolskih otrok pri 80-urnem vzgojnem programu;
—	posebne oblike vzgojnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.
Za oddelek oziroma skupino predšolskih otrok se šteje število predšolskih otrok po veljavnih pedagoških in zdravstvenih normativih (Uradni list SRS, št. 37/72 in 28/74).
Na podlagi enote storitve in števila predšolskih otrok po veljavnih pedagoških in zdravstvenih normativih se določi cena vzgojnovarstvene storitve za predšolskega otroka.
6.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva določi tiste dodatne prvine v kalkulaciji stroškov na enoto storitve, ki izhajajo iz posebnih namenov, zmogljivosti in potreb v vzgojnovarstveni organizaciji.
7.	člen
Tehnične, delovne in potrošne normative na enoto vzgojnovarstvene storitve sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva na predlog vzgojnovarstvenih organov organizacij.
Skupščina skupnosti otroškega varstva lahko spremeni te normative le ob koncu poslovnega leta na podlagi analize kadrovskih, prostorskih in tehničnih zmogljivosti in analize finančnih možnosti za njihovo spremembo.
8.	člen
Program vzgojnovarstvene dejavnosti se izvaja na osnovi pogodb, ki jih sklepa skupnost otroškega varstva s posameznimi vzgojnovarstvenimi organizacijami.
Pogodba z vzgojnovarstvene organizacijo mora vsebovati zlasti naslednje sestavine:
—	vrsto nalog, njihov obseg po enotah storitev, kakovost in čas v katerem bodo opravljene:
—	pogoje, ki jih mora zagotoviti vzgojnovarstvena organizacija, da bodo storitve dostopne uporabnikom;
—	obveznosti, da bo vzgojnovarstvena organizacija zagotovila kvaliteto storitev najmanj v okviru enotnih tehničnih in delovnih normativov, ki veljajo v vzgojnovarstveni dejavnosti;
—	ceno za opravljene storitve;
—	način poročanja o izvršitvi nalog po pogodbi;
—	nadzor nad izvajanjem vseh elementov pogodbe;
—	določbe o sankcijah za primer neizvršitve ali neustrezne izvršitve pogodbe.
Obvezni sestavni del pogodbe so tudi veljavni tehnični, delovni in stroškovni normativi, ki jih sprejema skupščina skupnosti otroškega varstva, če niso določeni s predpisi.
Pogodbe se sklepajo za poslovno leto oziroma za čas izvrševanja nalog. Med poslovnim letom se pogodba lahko dopolni v primeru povečanja števila enot storitev oziroma zaradi bistvenih sprememb posameznih sestavin cene storitve.
4.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da se pri vrednotenju opravljenih nalog za vzgojnovarstvene storitve za predšolske otroke uporabljajo naslednji kalukulativni elementi:
—	enote storitev, ki jih določa ta samoupravni sporazum;
—	elementi cene, ki jih določa ta samoupravni sporazum;
—	enotni tehnični, delovni in potrošni normativi, ki jih sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva;
- normativi vzdrževalnih stroškov za zmogljivosti, pri katerih se stroški ne obračunavajo po opravljenih enotah storitev in jih določa skupščina skupnosti otroškega varstva.
9.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da se pri izračunu cene za opravljene storitve po pogodbah priznavajo naslednje sestavine cene za enoto storitve:
a)	materialni stroški, ki se izračunajo na podlagi enotnih tehničnih normativov in potroškov materiala oziroma storitev, in sicer po cenah, ki so veljale 31. decembra preteklega leta;
b)	amortizacijo
c)	dohodki:
cl) — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, izračunana na podlagi delovnih normativov, ki jih določa skupnost otroškega varstva; pri izračunu teh sredstev na enoto storitve se uporabljajo merila po
samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov;
c2) — sredstva za kritje obveznosti iz dohodka temeljne organizacije združenega dela na podlagi zakona ali samoupravnega sporazuma;
c3) — sredstva za razširitev materialne osnove dela v skladu s sklepom skupščine skupnosti otroškega varstva;
c4) — sredstva za obvezno rezervo v skladu s predpisi.
10.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva določi pogoje in višino prispevka staršev h kritju mesečne cene za vzgojnovarstveno storitev za enega predšolskega otroka, ugotovljeno na podlagi meril, določenih v 9. členu tega samoupravnega sporazuma.
Pri določanju višine prispevka staršev se izvzamejo stroški za vzgojno delo v skladu s 36. členom zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 28/71).
11.	člen
Če se zaradi naraščanja cen povečajo materialni stroški vzgojnovarstvene organizacije med izvajanjem pogodbe do 5 %, bo organizacija analizirala možnosti za racionalizacijo stroškov v okviru pogodbenega zneska.
Če pa vzgojnovarstvena organizacija dokaže, da racionalizacija ni mogoča brez škode za izvedbo nalog po pogodbi, bosta skupnost otroškega varstva in vzgojnovarstvena organizacija ustrezno spremenili pogodbo.
12.	člen
Vzgojnovarstvene organizacije se zavezujejo, da bodo pri sklepanju samoupravnega sporazuma oziroma pogodb o neposredni menjavi dela z drugimi uporabniki upoštevale enaka načela in merila za oblikovanje cen, kakor jih določa ta samoupravni sporazum razen glede tehničnih, delovnih in potrošnih normativov.
III.	TEMELJI PLANA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V OBDOBJU 1976-1980
13.	člen
Temelji plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976 do 1980 vsebujejo naslednje skupine nalog, za katere delavci in drugi delovni ljudje ter občani združujejo sredstva in sicer:
-	enotni program vzgoje za predšolske otroke;
-	program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji;
-	dopolnilni program skupnosti otroškega varstva.
A.) ENOTNI PROGRAM VZGOJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE
14. člen
Z enotnim programom vzgoje zirpredšolske otroke se zagotavljaj ^ rga^Zg^^d1vzgojni program za predšolske otroke, ki niso vključeni v
vzgojnovarstvene organizacije.
VZGOJNOVARSTVENA DEJAVNOST ZA PREDŠOLSKE OTROKE
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo na podlagi menjave dela na področju družbeno organizirane vzgoje m varstva predšolskih otrok združevali sredstva za izpeljavo nasledniin nalog:
a)	vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke v vzgojnovarst-venih organizacijah in v organiziranem družinskem varstvu po enotnem programu:
leta 1976 486 otrokom leta 1977 505 otrokom leta 1978 581 otrokom leta 1979 631 otrokom leta 1980 672 otrokom
b)	80-umi vzgojni program bomo zagotovili letno 205 predšolskim otrokom, itd.
S tem samoupravnim
16. člen sporazumom
da bomo
____ _______r_______	_	zavezujemo,
ovrednotili enotni program vzgoje za predšolske otroke, ki se izvaja v
uvreuiiuLui cnuuu piugituu	—------j . ■
okviru vzgojnovarstvene dejavnosti naimani po naslednjih dogovoqemh osnovah in merilih:
1.	obvezni del vzgojnega programa za predšolske otroke, ki so v vzgojnovarstveni organizaciji:
-	delo vzgojiteljice in polovica varuhinje na enoto storitve po pedagoških in zdravstvenih motivih;
-	stroški za vzgojna sredstva v višini 10 % od stroškov po prvi alinei;
-	amortizacija za opremo in prostore za vzgojno dejavnost po normativih in višini z zakonom predpisanih minimalnih stopenj.
Na teh osnovah se zagotovi predšolskim otrokom v vzgojnovarstvenih organizacijah minimalni standard predšolske vzgoje.
2.	80-umi vzgojni program za predšolske otroke, ki še niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije:
-	delo vzgojiteljice za 80-umi vzgojni program ;
-	stroški za vzgojna sredstva v višini 10 % od stroškov v prvi alinei;
-	amortizacija za opremo in prostore za vzgojno dejavnost po normativih in v višmi z zakonom predpisanih minimalnih stopenj.
Na teh osnovah se zagotovi 80-umi vzgojni program vsem predšolskim otrokom enega letnika, ki še niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije.
17.	člen
Za izvedbo temeljnega programa vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske- otroke so -potrebna na podlagi meril v 16. členu tega samoupravnega sporazuma naslednja sredstva:
-	vzgojna dejavnost za predšolske otroke v vzgojnovarst organ.
-	80-umi vzgojni program
Skupaj
v 000 din
1976	1977	1978	1979	1980
2925	3381	4086	4657	5209
62	65	68	72	75
2987	3446	4154	4729	5284
18.	člen
Pri izvajanju solidarnosti za enotni program bo skupnost otroškega varstva spoštovala naslednja načela:
1.	Do solidarnostnih sredstev so upravičene tiste skupnosti otroškega varstva, ki na podlagi enotno dogovoijenih meril ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za izvajanje enotnega programa.
2.	Solidarnostna sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo enotnega programa po osnovah in merilih iz 16. člena tega samoupravnega sporazuma in sicer največ do razlike med sredstvi, zbranimi za dejavnost na območju občine, ter celotno vrednostjo enotnega programa dejavnosti v občini
3.	V, okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije se bodo občinske skupnosti otroškega varstva najkasneje v roku meseca dni po začetku veljavnosti tega sporazuma dogovorile o tehniki izvajanja solidarnosti.
B.) PROGRAM SKUPNIH NALOG DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V SR SLOVENIJI IN NJIHOVO URESNIČEVANJE
19.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje združeni v skupnosti otroškega varstva bomo skupaj z delavci in delovnimi ljudmi v drugih skupnostih otroškega varstva uresničevali dogovoijene naloge skupnega in splošnega pomena družbenega varstva otrok v SR Sloveniji (v nadaljnem besedilu: skupni program) po načelu vzajemnosti in solidarnosti v Zvezi skupnosti otroškega varstva S R Slovenije.
V obdobju 1976-1980 bomo zagotovili naslednji skupni program:
a) varstvo matere in novorojenčka
-	nadomestilo osebnega dohodka delavkam - materam v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma skrajšani delovni čas do enega leta starosti otroka, določenega na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu, ter z zdravstvenimi skupnostmi dogovorjen obseg porodnega varstva kmetijskim proizvajalkam in
-	pomoč za opremo novorojenemu otroku v SR Sloveniji oziroma otroku delavca v združenem delu v SR Sloveniji po enotnih merilih in v sedanji višini, ki bo vsako leto usklajena z gibanjem materialnih stroškov za novorojenca.
b) denarne pomoči družinam
-	otroške dodatke za otroke delavcev in kmetov ter posebne dodatke k otroškemu dodatku za otroke edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otroke na podlagi enotnih meril v SR Sloveniji najmanj enakemu številu otrok, kot v letu 1975 in v višini, ki bp letno usklajena z rastjo življenjskih stroškov po merilih, ki jih bodo določile skupnosti otroškega varstva s sporazumom v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
c)	pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti
-	pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah (sofinanciranji razširitve zmogljivosti in razvoja drugih oblik družbenega varstva otrok);
-	zagotavljanje izvajanja vzgojnih programov za predšolske otroke v manj razvitih in obmejnih občinah;
-	predšolska vzgoja v zavodih za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
-	predšolska vzgoja v dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah;
-	predšolska vzgoja Romov;
-	izvajanje kadrovske štipendije za vzgojnovarstveno dejavnost po dogovoru s skupnostmi otroškega varstva;
-	financiranje družbeno dogovoijenih nalog, ki so pomembne za razvoj otroškega varstva (regresiranje periodičnega tiska za otroke in Scupinskih potovanj otrok, sofinanciranje programov mladinskih delovnih akcij, tehnične kulture);
-	sofinanciranje programov za otroke, ki jih izvajajo družbene organizacije (Zveza prijateljev mladine, Konferenca za rehabilitacijo invalidov SRS, Zveza tabornikov SRS, Skupnost vzgojnovarstvenih organizacij SRS);
—	financiranje študijskih in strokovnih nalog, ki so pomembne za vse skupnosti otroškega varstva (analiziranje optimalnih rešitev za gradnjo, opremo in delo vzgojnovarstvenih organizacij; financiranje svetovalne službe v zvezi z nadnjo vzgojnovarstvenih objektov; študij programa predšolske vzgoje; studii v zvezi z denarnimi pomočmi in podaljšanim porodniškim dopustom);
-	druge samoupravno dogovorjene naloge.
č) dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ter drugi izdatki (stroški denarnega in plačilnega prometa in povračilo davčnim upravam za Èteriavo prispevkov za otroško varstvo).
20.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo za skupne naloge družbenega varstva otrok v SR Sloveniji po načelu sorazmernosti zagotovili sredstva za:
Potrebna sredstva v 000 din
1976	1977	1978	1979	1980
1.	varstvo matere
innovoroj.	246.000	264.200	284.400	306.100	329.400
Z denarne pomoči družinam
(otroš. dodatki) 930.900	958.800 987.500 1,017.200 1,047.700
3.	pospeševanje razv. družb, varstva otrok na manj razvit.
območjih	39.929	43.115	48.091	51.335	55.520
4.	druge naloge________5.550	5.900	6.300	6.700	7.100
SKUPAJ:	1,222.379	1,272.015	1,326.291	1,381.335	1,439.720
Za zagotovitev navedenih sredstev bodo:
—	delavci in drugi delovni ljudje in občani zagotavljali in združevali
sredstva pri Zvezni skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotni prispevni stopnji od osebnih dohodkov v višini: 1976 — 2,73 %\ 1977 — 2,68 %; 1978 - 2,64 %; 1979 - 2,59	1980 - 2,54 %;
-	upokojenci, združeni v Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v višini dejanskih izdatkov za denarne pomoči otrokom upokojencev.
Udeleženci se zavezujemo, da bomo v občini Ormož združevali sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotni prispevni stopnji od osebnih dohodkov in od oseb s samostojno dejavnostjo (v 000 din).
1976		1977	1978	1979		1980
Rrispev. po, enotni stopnji 5828	6329		6828	7334		7876 = 34.195
		21. člen .				
Dopolnilni program skupnosti			otroškega	varstva	Ormož	obsega
naslednje naloge m	dejavnosti:					
	1976	1977	1978	1979	1980	76-80
1. Anuitete Z Sam. org. in strok. sL, ■ ,	1.460	1.057	848	1.174	1.127	5.666
	114	118	121	125	129	607
3. Obvezna rez.	46	46	50	53	58	253
4. Skupaj 1 do 3	1.620	1.221	1.019	1.352	1.314	6-526
5.	Investicije 6.	Sk. dopoln. program	745	1.600	4.800			7.145
	2.365	2.821	5.819	1.352	1.314	13.671
22. člen
Predvidene investicijske naložbe:
Leto	Zajetje otrok	Vrednost izvest	Viri sredstev Zdr. sr. ■ Solid. Krediti amort
1976 adaptaciia			
prostorov v Tomažu 1977	novogradnja v Podgorcih 1978	novogradnja	40	745	365	380
	40	1.600	232	-	1368
v Ormožu	120	4.800	272	—	4.528
IV.	IZVAJANJE PROGRAMA V LETU 1976 IN 1977
23. člen
Sredstva za izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu znašajo:
Skupaj
1976 1977 1978 1979 1980	1976-1980 1
1.	Plan (cene 1975):
Enotni program	2987 3446 4154 4729 5284	20601
Dopolnilni program	2365	2821	5819	1352	1314	13671
Skupaj	5352	6267	9973	6081	6598	34272
Od tega:
-	iz solidarnosti	2388	2489	2915	3189	3343	14324
-iz pokojnin	118	124	132	139	147	660
-	prispevek od BOD	2101	2054	2126	2367	2722	11370
-	drugi doh. ,	745	1600	4800
S topni a od BOD (v %)	1,03	0,92	0,87	0,88	0,92	•	0,92
Z Izvedba plana v tekočih cenah za leto 1977
Enotni program 4058 Dopolmlni program	2973
Skupaj	7031
Od tega:
-	iz solidarnosti	2930
-	iz pokojnin	164
-	prisp. od BOD	2337
-	drugi doh. ,	1600
Stopnja od BODv %	0,91
Solidamostna sredstva za izvajanje enotnega vzgojnega programa bodo zagotovljena s prispevno stopnjo za skupne naloge družbenega varstva otrok v SR Sloveniji.
3. Obseg združevanja sredstev za program v skupnosti otroškega varstva Ormož v letu 1977 se ugotovi takole (v tisoč din):
1.	Dogovorjeni program za leto 1977	7.031 din
Z Manj realizirana sredstva v obdobju
1.	1.1977 do 31. 7. ,19,77 (po zakonu
o začasnem financiranju SIS)	691 din
3.	Manj znesek presežka tz leta 1976	28 din
4.	PUisznesek primanjkljaja iz leta 1976	-din
3.5. Ostane za združevanje v obdobju od
1.8. ,1977 do 31. IZ 1977	6.312 din
Od tega:
-	prisp. od BOD	1.640	din
-	prisp. od pokojnin	142	din
-	solidamostna sredstva	Z930	din
-	drugi dohodki	1.600	din
4. Obseg združevanja sredstev za program v zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovence v letu 1977 sc ugotovi takole (v tisoč din):
1.	Dogovoijeni program za leto 1977	1,497.798 din
Z Manj nrispevek od pokojnin za leto 1977	77.400 din
3.	Manj realizirana sredstva v obdobju
od 1. 1. 19,77 do 31. 7. ,19,77 (po zakonu
o začasnem financiraniu SIS)	801.000 din
4.	Manj znesek presežka iz leta 1976	97.000 din
4.5. Ostane za združevanje v obdobju
od 1. 8. 19,77 do 31. IZ 19,77	522.398 din
Presežek sredstev iz leta 1976 se ugotovi tako, da se od celotnih sredstev, združenih za izvedbo programa po tem samoupravnem sporazumu v letu 1976, odšteje vrednost revaloriziranega programa za leto 1976 P° Ì'tem pr‘ncipu se Bračuna tudi znesek primanjkljaja za leto
Znesek iz 3.5. točke prejšnjega odstavka se bozdruževal v skupnosti otroškega varstva tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke po stopnji 137 % od osebnih dohodkov.
Znesek iz 4.5. točke prejšnjega odstavka se bo združeval v Zvezi skupnosti otroškega varstva tako, da bodo zavezanci plačevali prispevke po stopnji 2,21 % od osebnih dohodkov.
Merila za združevanje sredstev po tem sporazumu za leto 1978 in za naslednja leta bodo določali udeleženci tega sporazuma z aneksom, upoštevaje sistemske osnove, ki bodo za to obdobje opredeljene z zakonom.
V.	IZVAJANJE SPORAZUMA
24.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva mora ob polletnem
vseoinsko in deti ustrezne
uiaepe. izvajalske organizacije so dolžne predložiti poročila stanja iz polletnega in le tnega obračuna.
Če pri analizi iz prejšnjega odstavka pokaže, da se iz objektivnih razlogov program ne izvaja, kakor je določeno v tem sporazumu, ter da skupščina skupnosti otroškeea varstva tega ne more popraviti v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udeležence sporazuma in občinsko skupščina ,
Šteje se, da se program ne izvaja v bistvenih točkah, če:
1.	se ne izvaia dogovorjeni enotni minimalni program ali skupni program v predvidenem obsegu in kvaliteti:
2.	če nastopijo nepredvidene in izjemne okoliščine, ki bi zahtevale vrednostno krčenje programa za več kakor 5 %;
3.	če so bistveno kršena določila izvajalskih pogodb glede kakovosti storitev.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti otroškega varstva predlaga spremembo samoupravnega sporazuma, afi pa predlaga družbeno politični skupnosti, da sprejme ustrezen ukrep.
25.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva bo ob zaključku vsakega poslovnega leta, ko bo sprejela tudi letni program za naslednje leto, valorizirala zneske v programu za naslednje leto v skladu z dohodkovnimi gibanji v občini.
Delavci in drugi delovni ljudje bodo preko skupnosti otroškega varstva v skupščini Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ob zaključku poslovnega leta valorizirali zneske iz dogovorjenega programa po tem samoupravnem sporazumu za naslednje leto.
Pri tem bodo upoštevali:
- predvideno rast osebnih dohodkov v tekočem in prihodnjem letu;
-	predvideno rast življenjskih stroškov za otroke;
-	predvideno povečanje števila zaposlenih.
26.	člen
Presežki iz priliva sredstev, ugotovljeni z letnim zaključnim računom skupnosti otroškega varstva, se poračunajo zavezancem pri obveznostih za naslednje leto.
27.	člen
Samoupravni nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabe sredstev v skladu z dogovoijcnim programom bo opravljal odbor za samoupravni nadzor iz - člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva.
Odbor za samoupravni nadzor ima pri nadziranju tega sporazuma naslednje naloge:
-	spremlja izvajanje plana skupnosti otroškega varstva po vsebini, obsegu in kvaliteti;
-	preverja upoštevanje dogovorjenih tehničnih, delovnih in stroškovnih normativov pri sklepanju pogodb o svobodni menjavi dela s TOZD, ki izvajajo program;
-	spremlja priliv sredstev iz prispevkov po tem sporazumu;
-	opravlja druge nadzorne naloge v zvezi z izvajanjem tega sporazuma;
-	poroča o svojih ugotovitvah skupščini skupnosti otroškega varstva ter po potrebi neposredno udeležencem.
VI.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Ta sporazum sprejmejo delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, udeleženkah samoupravnega sporazumevanja, na način, ki ga določa njihov statut oziroma samoupravni sporazum o združitvi.
Sklep o sprejetju tega sporazuma pošlje udeleženka skupnosti otroškega varstva.
29.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin udeleženk sporazumevanja.
Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož.
Številka: 173-16/77 Datum: 17/6-1977
132.
Po 11. členu zakona o gostinski dejavnosti (Ur. list SRS, št. 42- 34 0/73), 1 členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št 11-554/75) 4. in 9. členu zakona o prekrških (Uradni list, SRS, št 12-619/77) in
14.	točki 244. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o pogojih ' za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj podovmh prostorov v občini Ptuj
sploSne DOLOČBE
1.	člen
Priložnostno pripravo hrane in pijače ter prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov *nqo opravljati:
-	gostinske in druge organizacije združenega dela, ki so registrirane za prodajo hrane in točenje pijač;
-	samostojni obrtniki;
-	društva, če imajo tovrstno dqavnost določeno v svojih pravilih.
2.	člen
Za občasno prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov po tem odloku se šteje:
1.	prodaja na stojnicah ali prodajnih mizah, ki niso stalnojprodajno mesto in
2.	priložnostna prodaja na raznih prireditvah, proslavah in podobno.
Prodajno mesto mora biti označeno s firmo prodajalca in cenikom artiklov.
3.	člen
Organizacije, samostojni obrtniki in društva iz
1.	člena tega odloka (v nadaljnjem besedilu: prireditelji) smejo priložnostno opravljati gostinsko dejavnost z dovoljenjem, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo.
Dovoljenje za občasno prodajo živil in pijač o prvi točki 2. člena se lahko izda za določen as, dovoljenje za prodajo in druge točke 2. člena odloka pa za vsak primer posebej. Za izdajo dovoljenja mora prireditelj zaprositi najmanj 8 dni pred pričetkom prodaje in obenem sporočiti ime odgovorne osebe.
Pred izdajo dovoljenja si mora pridobiti upravni organ, pristojen za gospodarstvo, poprejšnje soglasje občinskega sanitarnega inšpek-toija, kadar gre za prodajo živil živilskega izvora, pa še soglasje občinskega veterinarskega inšpek-toqa.
MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI
4.	člen
Prodaja živil in pijač po tem odloku je dovoljena, če so izpolnjeni naslednji minimalni tehnični pogoji:
1.	da prostori ustrezajo minimalnim higien-4co-tehničnim pogojem ;
2.	da ima prireditveni oziroma prodajni prostor poseben prostor za pripravo in izdajo jedil s potrebno opremo;
3.	daje osebje, ki prihaja v neposreden stik z živili, zdravniško pregledano v skladu z zakonom o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, za prodajo živil v originalni embalaži pa na kliconoštvo in ima o tem potrdilo;
4.	da je osebje, ki ravna z živili, oblečeno v čisto delovno obleko bele barve;
5.	da je za pomivanje posode in steklovine na razpolago tekoča, higiensko neoporečna voda; če te ni, sc smejo uporabljati le kozarci in krožniki za enkratno uporabo;
6.	da je v bližini prireditvenega prostora higiensko urejeno, čisto in v času prireditve vzdrževano stranišče, ločeno za moške in ženske ter opremljeno s toaletnim papirjem in umivalnikom s tekočo vodo.
5.	člen
Pri priložnostni prodaji živil in točenju pijač na raznih prireditvah, proslavah in podobno morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
1.	teren mora biti primeren za tovrstno dejavnost;
2.	prireditveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom posod za odpadke;
3.	po končani prireditvi mora prireditelj poskrbeti, da se celotni prireditvem prostor očisti in uredi
KAZENSKE DOLOČBE
6.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 din se kaznuje za prekrške pravna oseba, ki prodaja živila zunaj poslovnih prostorov, če nima dovoljenja iz 3. člena tega odloka.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 2000 dinarjev tudi odgovorna oseba pravne osebe ali društva.
Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 din se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega ostavka tega člena.
\	7. člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor opravlja prodajo živil in točenje pijač v nasprotju z izdanim dovoljenjem oziroma v nasprotju s 4. in 5. členom tega odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 5000 do 2000 dinaqev tudi odgovorna oseba pravne osebe ali društva.
8. člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odločba o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinskih storitev na priložnostnih prireditvah in shodih v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št 16,-160/73).
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
Številka: 334-20/70-SK Ptuj, 21. septembra 1977
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Branko G o r j u p, 1. r.
133.
Po 23. ilenu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, St. 24-114/75 in 13-688/77) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, St. 12-619/77) ter 14. točki 244. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik Ormož in Ptuj, St. 5/74) je SkupSčina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 21. septembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v mestu Ptuju In naselju Kidričevo
1.	člen
V odloku o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v mestu Ptuju in naselju Kidričevo (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 3-20/70) se naslov odloka dopolni tako, da se glasi:
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnih povrSinah v občini Ptuj.
2.	člen
Prvi člen odloka se spremeni tako, da glasi:
,,Na območjih občine Ptuj, ki so posebej določena, se morajo smeti in odpadki (v nadaljnjem besedilu: odpadki) iz stanovanjskih in drugih prostorov odlagati in odvažati na način in ob pogojih, ki so predpisani s tem odlokom.
Območja iz prvega odstavka tega člena določi IzvrSni svet skupščine občine Ptuj v soglasju s pristojno sanitarno inSpekcijo.
Izven območij iz 2. odstavka tega člena je obvezno odlaganje odpadkov na javno odlagališče.”
3.	člen
V	vseh členih, kjer so v odloku navedeni tipizirani smetnjaki, se v ustreznem sklonu dodajo besede: ,,ali tipizirani smetiSčni zaboji”.
4.	člen
V	četrtem členu odloka se dodajo novi 2., 3., in 4. odstavek, ki glasijo:
,,Odpadke naftnih derivatov je treba odlagati v hermetično zaprte posode, fekalije speljati v greznice, če ne obstoji javna kanalizacija, ostale tekoče odpadke pa v zaprte posode.
Odpadki iz proizvodnje in predelave morajo biti odloženi v posebnem smetnjaku ali zaboju in tako, da ne kvarijo izgleda kraja.
Odpadke organskega izvora je treba odlagati na higiensko ali tehnično urejena gnojišča in gnojiščne jame, če se uporabljajo kot gnojila v kmetijstvu, sicer pa le na javna odlagališča.”
5.	člen
Za drugim odstavkom 7. člena se doda tretji odstavek, ki glasi: ,,Komunalno podjetje je dolžno skrbeti za redno vzdrževanje in nadomeščanje tipiziranih smetnjakov in tipiziranih smetiščnih zabojev, po potrebi jih mora tudi prati.”
6.	člen
V	9. členu se dodata za prvim odstavkom nova odstavka, ki glasita: ,,Ne glede na določilo prvega odstavka mora smetnjake stanovanjskih hiš v zasebni lasti komunalno podjetje izpraznje-vati enkrat tedensko ne glede na to, koliko je v smetnjaku smeti.
Razpored odvoza odpadkov objavi komunalno podjetje v Tedniku.”
Dosedanji 2. in 3. odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
7.	člen
14. člen odloka se spremeni tako, da glasi:
,,V vseh krajevnih skupnostih se morajo urediti javna odlagališča odpadkov.
Lokacijo za javno odlagališče določi pristojni občinski upravni organ na predlog krajevne skupnosti in v soglasju s pristojno sanitarno inšpekcijo.”
8.	člen
15.	člen odloka se dopolni tako, da se v prvem, drugem in tretjem odstavku za besedami ,,komunalno podjetje” vstavijo besede ,,ali pristojna krajevna skupnost.”
9.	člen
38. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da glasi: V prvem odstavku tega člena se namesto besed ,,do 3000” vstavijo besede ,,od 1.000 do 10.000.”
Za 12. točko se vstavita nova 13. in 14. točka, ki glasita: ,,13. odvaža odpadni gradbeni material in izkopni material, ki nastaja pri izvajanju gradbene dejavnosti na mesta, ki jih ne določi komunalno podjetje.
14.	ne skrbi za redno nadomestitev ali vzdrževanje posod za smeti ali jih ne pere.”
V	zadnjem odstavku tega člena se številka ,,12” nadomesti s številko ,,14” znesek denarne kazni za odgovorno osebo pa glasi ,,od 200 do 2.000 dinarjev.”
10.	člen
V	prvem odstavku 39. člena se namesto besed ,,do 3000” vstavijo besede ,,od 500 do 5000 dinarjev.”
V	zadnjem odstavku tega člena se besedi „do 300” nadomestita z besedami ,,od 100 do 1000 dinarjev.”
11.	člen
V	prvem odstavku 40. člena se besedi ,,do 300” dinarjev nadomestita z besedami ,,do 1.000 dinarjev.”
Lokacijo za javno odlagališče določi pristojni občinski upravni organ na predlog krajevne skupnosti in v soglasju s pristojno sanitarno inšpekcijo.”
8.	člen
15.	člen odloka se dopolni tako, da se v prvem, drugem in tretjem odstavku za besedami ,,komunalno podjetje” vstavijo besede ,,ali pristojna krajevna skupnost.”
9.	člen
38. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da glasi: V prvem odstavku tega člena se namesto besed ,,do 3000” vstavijo besede ,,od 1.000 do 10.000.”
Za 12. točko se vstavita nova 13. in 14. točka, ki glasita: ,,13. odvaža odpadni gradbeni material in izkopni material, ki nastaja pri izvajanju gradbene dejavnosti na mesta, ki jih ne določi komunalno podjetje.
14. ne skrbi za redno nadomestitev ali vzdrževanje posod za smeti ali jih ne pere.”
V	zadnjem odstavku tega člena se številka ,,12” nadomesti s število „14” znesek denarne kazni za odgovorno osebo pa glasi „od 200 do 2.000 dinarjev.”
10.	člen
V	prvem odstavku 39. člena se namesto besed ,,do 3000” vstavijo besede ,,od 500 do 5000 dinarjev.”
V	zadnjem odstavku tega člena se besedi ,,do 300” nadomestita z besedami ,,od 100 do 1000 dinarjev.”
11.	člen
V	prvem odstavku 40. člena se besedi ,,od 300” dinarjev nadomestita z besedami ,,do 1.000 dinarjev.”
Za 12. točko tega člena se doda nova 13. točka, ki glasi: „13. ne postavi smetnjake na dan odvoza na primeren vidni prostor ob dovozni cesti in ne omogoči pregleda, izpraznitve ali odvoza smeti.”
12.	člen
Statutarno pravna komisija Skupščine občine Ptuj je pooblaščena, da določi prečiščeno besedi-
lo odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v občini Ptuj.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-178/74-SK
Ptuj, 21. septembra 1977
Predsednik Skupščine občine Ptuj Branko GORJUP 1. r.
134.
Po 15. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) in po 5. členu odloka o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-49/70), je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne
21.	septembra 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju novih članov upravnega odbora sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptnj
1.
Zaradi prenehanja mandata dosedanjim članom upravnega odbora sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj, se v novi upravni odbor sklada imenujejo:
—	za predsednika:
1.	Branko GORJUP, predsednik Skupščine občine Ptuj, Langusova 9,
—	za tajnika:
2.	Stanko MEGLIČ, pomočnik načelnika oddelka za ljudsko obrambo Skupščine občine Ptuj, CM drev. 7,
—	za člane:
3.	Feliks BACAR, poveljnik občinskega štaba CZ občine Ptuj, Rogoznica, Slovenskogoriška 6
4.	Jože PERKO, načelnik poveljstva za TO občine Ptuj, Ziherlova ploščad 1,
5.	Stanko LEPEJ, predsednik ObK — SZDL Ptuj, Miklošičeva 8,
6.	Franc KLEMENČIČ, podpredsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj, Apače 1976
po enega člana delegirajo v upravni odbor v roku 30 dni po sprejemu tega sklepa naslednje organizacije združenega dela:
1.	Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo
2.	Kmetijski kombinat Ptuj
3.	Agis Ptuj.
2.
Mandatna doba predsednika, tajnika in članov upravnega odbora traja dve leti, to je do 21. septembra 1979.
3.
Naloge upravnega odbora določa odlok o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-49/70).
4.
Administrativne posle za sklad opravlja za ljudsko obrambo pristojen upravni organ Skupščine občine Ptuj.
5.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-19/74-1 Datum: Ptuj, dne 21. sept. 1977
Podpredsednik. SkupSčine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
135.
Na podlagi 3. odstavka 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, St. 53-764/76) in 245. člena statuta občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj St. 5-45/74), je zbor združenega dela SkupSčine občine Ptuj, na seji dne 21. septembra 1977
sprejel
SKLEP
o določitvi liste članov disciplinske komisije
1.
Za člane disciplinske komisije, se v skladu s 3. odstavkom 200. člena zakona o združenem delu, na listo članov disciplinske komisije določijo naslednji delavci:
») industrija
1.	BANKO Anton, skladiščnik TOZD ,,Aluminij TGA B. Kidrič” Kidričevo
2.	BURJAN Franc, tekst. tehn. TVI Majšperk
3.	CAGRAN Stanko, delovodja, AGIS Ptuj
4.	EMERSlC Leopoldina, ind. Šivilja TOZD DELTA Ptuj
5.	KOLARIČ Valter, delavec, Skup. službe TGA B. Kidrič, Kidričevo
6.	KURNIK Stefan, ind. teh., TP „LES” Ptuj
7.	MESARIČ Viktor, delavec Agis Ptuj
8.	OGRIN Ivan, ključavničar, TOZD — vzdrževanje TGA B. Kidrič, Kidričevo
9.	PINTARIČ Ivan, strojevodja, TOZD Promet TGA B. Kidrič, Kidričevo
10.	SIMONIČ Franc, delavec v skup. službah AGIS Ptuj
11.	SNAJDER Franc, delavec, Agis Ptuj
12.	TRUNK Martin, žerjavovodja, TOZD Glinica TGA B. Kidrič, Kidričevo
b) Kmetijstvo (in prehrambena industrija):
13.	CVETKO Stanko, računovodja, TOZD — kooperacija Mesokombinat Perutnina Ptuj
14.	LAH Avgust, ing. agronom., TOZD — Mlekarne KK Ptuj
15.	MLAKAR Slavica, skupinovodja, TOZD — Perut, farme Mesokombinat Perutnina Ptuj
16.	PRESEČKI Boris, dipl. ing. agronom., TOZD—Kmetijstvo KK Ptuj
17.	ROBAR Vlado, kmet. teh., TOZD — farma praSičev KK Ptuj
18.	SLANA Mirko, kalkul. predel, mesa TOZD — mesna ind. Mesokombinat Perutnina Ptuj
19.	ŠIROVNIK Vinko, vod. odd. stavnice, TOZD Ptujska tiskarna — Mesokombinat Perutnina Ptuj
20.	TOPOLNJAK Ivan, skladiščnik, TOZD — Kletarstvo Slov. gorice, KK Ptuj
21.	VAMBERGER Miro, stroj, teh., skup. službe KK Ptuj
c) Gradbeništvo
22.	SARIČ Željko, varnostni ing., TOZD — gradbeništvo DRAVA Ptuj — STAVBAR Maribor
d)	Promet:
23.	SlC Ivan, tehnolog, TOZD — želez, delavnica Ptuj, ZŽTP Ljubljana
e)	Trgovina in gostinstvo
24.	IVANOVIČ Sonja, fakturistka, TOZD — Panonija Ptuj, TP Mercator Ljubljana
25.	MUNDA Marjan, ekonom, teh., TOZD — Panonija Ptuj, TP Mercator Ljubljana
26.	PODKRIŽNIK Aleksander, poslovodja — TP Izbira Ptuj
27.	PULKO Jože, kmet. teh., TOZD — Panonija Ptuj, TP Mercator Ljubljana,
28.	RAKUŠA Tonček, likvidat. faktur TOZD HaloSki biser, KK Ptuj
f)	Obrt:
29.	GLAZER Zinka, likvidat. faktur, podj. PLESKAR Ptuj
g)	Komunalna in stanovanjska dejavnost:
30.	VIDOVIČ Ivan, tajnik org. samoupravi). Stanovanjska skupnost Ptuj
h)	Družbene dejavnosti:
31.	EKART Jože, učitelj Osnovna Sola Hajdina
32.	DEBELJAK Mimica, učiteljica, Osn. Sola Franc Osojnik Ptuj
33.	PETROVIČ Jože, stomatolog, TOZD — zobozdravstvo ZZD Ptuj
34.	SIMONIČ Majda, med. sestra SploS. bolnišnica dr. J. Potrča, Ptuj
1) Ostale dejavnosti:
35.	NOVAK Janko, hiSnik uprave SO Ptuj.
2.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 16-1/77-1
Ptuj, dne 21. septembra 1977
Podpredsednik SkupSčine občine Ptuj Oton Polič 1. r.
136.
Na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o srednjem Šolstvu (Uradni list SRS St. 20-113/70), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj St. 5-45/74) in 63. člena statuta Srednješolskega zavoda Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1977 sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU RAVNATEUA SREDNJEŠOLSKEGA ZAVODA PTUJ
1.
Anton VELIKONJA, profesor pedagogike, rojen 25. januarja 1942 v Stranskih Makolah, stanujoč v Dornavi 136, se
imenuje
za ravnatelja Srednješolskega zavoda Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja štiri leta, t.j. do 21. septembra 1977 do 31. julija 1981.
3.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-1/77-1 Ptuj, dne 21. septembra 1977
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ l.r.
137.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni Soli (Uradni list SRS, St. 13-108/69), 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 5-45/74) in 33. člena statuta Glasbene Sole ,,Karol PAHOR” v Ptuju, je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora , dne 21. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o razreiitvi dosedanje ravnateljice in o imenovanju novega ravnatelja Glasbene Sole „Karol PAHOR” v Ptuju
1.
Eleonora ŠROL-SENČAR, profesorica glasbe, se na lastno željo razreši dolžnosti ravnateljice Glasbene Sole ,,Karol PAHOR” v Ptuju, s stanjem z 31. oktobrom 1977.
Z veljavnostjo tega sklepa preneha veljati sklep Skupščine občine Ptuj, St. 110-25/70-1, z dne 30. maja 1975.
2.
Anton HORVAT, profesor glasbe, rojen 16. januarja 1939 v Krčevini pri Ptuju, stanujoč v Ptuju, Volkmerjeva 7, se
imenuje
za ravnatelja Glasbene Sole ,,Karol PAHOR” v Ptuju.
3.
Mandatna dob imenovanega ravnatelja traja štiri leta, oz. od 1. novembra 1977 do 31. julija 1981.
4.
Ta sklep začne veljati od 1. novembra 1977 dalje, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 110-3/77-1
Datum: Ptuj, dne 21. septembra 1977
Podpredsednik SkupSčine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
138.
Na podlagi 27. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) in 20. členu statuta Osnovne šole Ivana SPOLENJAKA v Ptuju, je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1977 sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU PREDSTAVNIKA DRUŽBENE SKUPNOSTI (OBČINE PTUJ) V SVET OSNOVNE ŠOLE IVANA SPOLENJAKA V PTUJU
1.
Jože VRABL, novinar v pokoju iz Ptuja, Mariborska c. 7, se imenuje za člana družbene skupnosti (občine Ptuj) v svet Osnovne šole Ivana SPOLENJAKA v Ptuju.
2.
Mandatna doba zgoraj imenovanega predstavnika družbene skupnosti v svetu šole traja dve leti, t.j. do 21. septembra 1979.
3.
Naloge predstavnika družbene skupnosti določa statut Osnovne šole Ivana Spolenjaka v Ptuju.
4.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 021-3/75-1 Ptuj, dne 21. septembra 1977
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ 1. r.
1.
Lojze GOJČlC, dipl. politolog in dosedanji s«; kretar ObK ZKS Ptuj, se na lastno željo zaradi odhoda na novo delovno dolžnost, razreši dolžnosti člana komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Pruj.
2.
Dr. Cveto DOPLIHAR, generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj, Ciril-Metodov drevored 10, se imenuje za novega člana komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj.
3.
Mandatna doba novoimenovanega člana komisije traja do poteka mandatne dobe na splošnih volitvah, v letu 1974 izvoljenih delegacij.
Na podlagi 21. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) in 159. člena poslovnika občinske skupščine, je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. septembra 1977 sprejela
SKLEP
o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega člana komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ptuj
4.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-32/74-1 Ptuj, dne 21. septembra 1977
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
140.
KOLEKTIVNA POGODBA
o delovnih razmetjih gospodinjskih pomočnic ter gospodarskih pomočnikov, ki delajo pri zasebnih delodajalcih in civilnih pravnih
osebah v občini Ptuj
.UTjm'tcj
•olfijBbo)
Po drugem odstavku 92. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18-173/74).
SKLEPATA
Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ptuj in
Izvršni svet skupščine občine Ptuj
KOLEKTIVNO POGODBO
o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic ter gospodarskih pomočnikov, ki delajo pri zasebnih delodajalcih in civilnih pravnih osebah v občini Ptuj
1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Ta kolektivna pogodba velja za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike, ki delajo v gospodinjstvu in gospodarstvu zasebnih delodajalcev ' in civilno pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci) ter za njihove zasebne delodajalce in civilno pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: delodajalci).
Pri urejanju delovnih razmerij upoštevata delavec in delodajalec zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št-22-73) in zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, Št-18-173/74) in določila te kolektivne pogodbe.
2. člen
Ta kolektivna pogodba podrobneje ureja:
—	nastanek delovnega razmerja, nastop dela in razporeditev delavca;
—	varstvo pri delu in posebno varstvo žena, mladine in invalidov v delovnem razmerju;
—	delovni čas;
—	odmore, počitke, dopuste in druge odsotnosti z dela;
—	osebni dohodek in nadomestila oziroma povračila ter druge prejemke delavca na podlagi delovnega razmerja;
—	obveznost delodajalca glede strokovnega izobraževanja oziroma izpopolnjevanja delavcev;
—	obveznost delodajalca za izboljšanje stanovanjskih pogojev delavcev; — zagotavljanje sredstev za skupno porabo delavcev in o zneskih z*
posamezne namene, do katerih ima delavec pravico;
—	delovne dolžnosti in materialno odgovornost delavca;
—	prenehanje delovnega razmerja;
—	odpovedne roke;
—	uveljavljanje pravic delavca iz delovnega razmerja;
—	pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcije delegata in
—	trajanje, dopolnjevanje, spremembe ter izvajanje kolektivne pogodbe.
3.	člen
Delavcu — delegatu mora delodajalec omogočati, da opravlja funkcijo delegata ali člana delegacije in da se za to funkcijo čimbolje uposobi.
V času odsotnosti z dela za določen čas, ki je vezana na funkcijo delegata ali člana delegacije, gre delavcu — delegatu osebni dohodek po določbah te kolektivne pogodbe za poln delovni čas. Za čas odsotnosti z dela za določen čas zaradi udeležbe na seminarjih na katerih spopolnjuje svoje sposobnosti delegata, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka kot če bi delal poln delovni čas. V teh primerih ima delodajalec pravico do povračila sredstev od organa — organizacije, v kateri delavec dela kot delegat za izplačani osebni dohodek ali nadomestilo delavcu — delegatu, na podlagi potrdila delodajalca o osebnem dohodku oziroma nadomestilu, ki ga je izplačal delavcu — delegatu za čas, ko je bil odsoten z dela.
Delavec — delegat ima do delodajalca vse obveznosti po pogodbi o zaposlitvi razen v času odsotnosti z dela zaradi obveznosti v zvezi s funkcijo delegata ali člana delegacije, ko njegove delovne obveznosti mirujejo.
Odsotnost z dela zaradi opravljanja obveznosti ali usposabljanja v zvezi s funkcijo delegata ali člana delegacije mora delavec dokazati s potrdilom organa ali organizacije, v kateri deluje.
2.	delati štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Svojo izjavo o tem, katero obliko podaljšanega porodniškega dopusta bo koristila, mora dati delavka delodajalcu pismeno najmanj 8 dni pred nastopom podaljšanega porodniškega dopusta.
Če se otrok rodi mrtev ali če umre pred pretekom porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da se opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka, najmanj pa še 42 dni.
V primeru smrti matere pridobi pravico do preostalega dopusta po prvem odstavku oče oziroma tisti, ki otroka neguje.
Ko je otrok star dvanajst mesecev, ima delavka pravico delati štiri ure na dan tudi dokler ni otrok star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega.
12.	člen
Delavec, ki še ni star osemnajst let in ženska ne smeta delati na delovnem mestu, na katerem se pretežno opravljajo posebno težka telesna dela, ki lahko škodiljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in življenje mlajšega delavca oziroma ženske glede na njihove psihofizične posebnosti.
Delavcu, ki še ni star osemnajst let, nosečnici in materi z otrokom do enega leta, se ne sme naložiti, da dela dalj kot poln delovni čas ali da dela ponoči med 22. in 6. uro naslednjega dne.
' II. NASTANEKDELOVNEGA RAZMERJA, NASTOP DELA IN RAZPOREDITEV DELAVCA
4.	člen
Delavec in delodajalec skleneta pismeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi zakona in kolektivne pogodbe, preden delavec nastopi delo.
5.	člen
Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana v petih izvodih, od katerih en izvod obdrži ob registraciji pristojni občinski upravni organ zadelo, po en izvod zadržita delavec in delodajalec, en izvod pošlje delodajalec v roku osmih dni po registraciji pristojni skupnosti za zdravstveno varstvo in zavarovanje, en izvod pa pošlje občinski upravni organ za delo pristojnemu občinskemu odboru sindikata.
6.	člen
Ob spremenjenih pogojih sta delavec in delodajalec dolžna spremeniti oziroma dopolniti pogodbo o zaposlitvi na način, ki velja za njeno sklenitev ali pa skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.
7.	člen
Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas, pa delavec po preteku tega časa s pristankom delodajalca nadaljuje z delom, sta delavec in delodajalec dolžna takoj skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Če v primeru iz prvega odstavka tega člena ni sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, delovno razmerje preneha.
8.	člen
Delavec je dolžan nastopiti delo v roku sedmih dni po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, če v pogodbi ni drugače določeno.
Če delavec brez opravičljivega vzroka v določenem roku ne nastopi dela, se šteje, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
9.	člen
S pogodbo o zaposlitvi se lahko delavec in delodajalec sporazumeta o poskusnem delu, ki ne sme biti daljše kot trideset dni.
Dokler teče poskusno delo, lahko razdere delovno razmerje vsaka stranka brez poprejšnje odpovedi, vendar mora to poprej sporočiti drugi stranki.
Če delavec po preteku poskusnega dela nadaljuje z delom, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in sicer od dneva, ko je delavec nastopil poskusno delo.
III.	VARSTVO PRI DELU
10.	člen
Za varstvo pri delu se uporabljajo določila posebnega pogodbenega akta, ki je sestavni del kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki.
13.	člen
Če je delavcu zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je s poklicno rehabilitacijo usposobljen za določeno delo, je delodajalec dolžan prirediti takemu delavci ustrezno delovno mesto, preden je nanj razporejen.
Delavcu, ki še ni star osemnajst let, se mora zagotoviti letni dopust po osnovah in merilih, po katerih se odmerja letni dopust drugim delavcem, povečan za sedem delovnih dni.
V. DELOVNI ČAS
14.	člen
Poln delovni čas delavca znaša 42 ur tedensko. Ta delovni čas se razporedi na šestdnevni ali petdnevni delovni teden.
15.	člen
V dejavnostih, kjer narava ali organizacija dela to terja, se delavec in delodajalec lahko dogovorita za letni ,obračun delovnega časa, tako da je delovni čas delavca v določeni dobi med letom daljši, v preostalem delu te dobe pa krajši od polnega delovnega časa, pod pogojem, da letni fond polnega delovnega časa v povprečju ne presega 42 ur na teden ter da je delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek.
Delavcu, ki v smislu prvega odstavka tega člena dela dalj od polnega delovnega časa, ne pripada posebni dodatek k osebnemu dohodku za nadurno delo, pač pa se mu osebni dohodek v času, ko dela več, in v času, ko dela manj od polnega delovnega časa, obračunava normalno, tj. za poln delovni čas.
16.	člen
Delo delavca sme izjemoma trajati preko polnega časa v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.
17.	člen
Za delo, ki se opravlja v delovnem času, ki je krajši od polnega delovnega časa, se lahko delavec in delodajalec dogovorita le v primeru, kadar je tako delo glede na naravo dela in objektivne potrebe delodajalca nujno.
VI. ODMORI, POČITKI, DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
18.	člen
Ce delavec dela v neprekinjenem polnem delovnem času, mu pripada 30 minutni plačani odmor praviloma med četrto in peto uro dela. S pogodbo o zaposlitvi se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi drugače, vendar pa odmor ne sme biti določen na začetku in ne na koncu delovnega časa.
Če je poln dnevni delovni čas deljen, ima delavec pravico do vmesnega počitka, ki ne more biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas, prebit na delu.
IV. POSEBNO VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV
19.	člen
Delavec ima med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur.
11.	člen
Delavka ima za nosečnost in porod ter po porodu pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni.
Po preteku dopusta iz prejšnjega odstavka ima delavka pravico:
1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali
20.	člen
Tedenski počitek pripada delavcu praviloma v nedeljo.
Delavec in delodajalec lahko s pogodbo o zaposlitvi določita kak drug dan v tednu za dan tedenskega počitka.
21.	Člen
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po Šestih mesecih nepretrganega dela pri delodajalcu.
Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, delodajalec pa ga ne more zanj prikrajšati.
Čas izrabe letnega dopusta doloiita delavec in delodajalec sporazumno.
odsotnosti delavca z dela brez pravice nadomestila osebnega dohodka (npt v primeru težke bolezni v družini, nujnega privatnega opravka, vezanega n« določen rok ipd.)
Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena delovno razmeri* ne preneha, vse pravice in obveznosti delavca, ki se pridobivajo po delu i" iz dela, pa v tem času mirujejo.
22.	člen
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka lahko delodajalec prizna delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, letni dopust v trajanju do 36 delovnih dni.
23.	člen
Dodatno k najmanj 18 delovnim dnem letnega dopusta pripada delavcu določeno število delovnih dni dopusta tudi glede na:
—	težo dela in delovne pogoje,
—	delovno dobo,
—	delovne uspehe,
—	posebne socialne razmere.
24.	člen
Delavcu, ki pretežno in neposredno opravlja posebno težka ali nevarna dela, pripada glede na težo dela in delovne pogoje dodatno še do 4 delovne dni letnega dopusta.
25.	člen
Glede na delovno dobo oziroma dobo, ki je izenačena z delovno dobo, pripada delavcu, starejšemu od 18 let, dodatno:
po 5 letih delovne dobe 2 del. dneva let. dopusta po 10 letih delovne dobe 4 del. dnevi let. dopusta po 15 letih delovne dobe 6 del. dni let. dopusta po 20 letih delovne dobe 8 del. dni let. dopusta po 25 letih delovne dobe 10 del. dni let. dopusta
Kot merilo za letni dopust sešteje delovna doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, v katerem izrabi dopust.
Vil. OSEBNI DOHODKI IN NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA TER DRUGI PREJEMKI DELAVCA NA PODLAGI DELOVNEGA RAZMERJA
Osebni dohodki in nadomestila
31.	člen
O osebnem dohodku se delavec in delodajalec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi glede na vrsto delovnih nalog, zahtevnost nalog oziroma del»’ strokovno izobrazbo, delovne pogoje in delovni čas.
32.	člen
Najnižji osebni dohodek delavca za delo v normalnih delovnih pogojih* polnem delovnem času, ki znaša 182 ur na mesec in pri normalni delovni storilnosti je izražen v razmerjih na osnovo 100 naslednji:
I.
skupina — za najbolj enostavno delo nekvalificiranega
delavca	10®
II.
skupina — za delo polkvalificiranega oziroma priučenega
delavca brez strokovne	šolske izobrazbe	1
III.
skupina — za delo, ki zahteva delavca, s končanim šolanjem po zakonu o poklicnem izobraževanju (in o urejanju učnih razmerij), ki ne zahteva uspešno
končane osemletke	1$
IV.
skupina — za delo, ki zahteva delavca s končano poklicno
šolo po zakonu o srednjem šolstvu, ali delavca s popolno
osnovno šolo in 2-letno administrativno šolo	17“
26.	člen
Glede na posebne socialne razmere pripada dodatno:
—	delavcu, ki še ni star 18 let, 7 delovnih dni letnega dopusta,
—	materi z enim ali več predšolskimi ali šoloobveznimi otroki 3 delovni dnevi letnega dopusta,
—	delavcu, udeležencu NOB in delavcu, ki je bolehen, 3 delovni dnevi letnega dopusta.
27.	člen
Glede na uspehe, ki jih dosega pri delu, lahko delodajalec prizna delavcu toliko delovnih dni letnega dopusta, kolikor znaša razlika med najdaljšim dopustom, ki ga lahko ima delavec in dopustom, ki pripada delavcu po osnovah in merilih te kolektivne pogodbe.
28.	člen
Letni dopust delavca se izračuna tako, da se k 18 delovnim dnem dopusta prišteva dopust po osnovah in merilih 24., 25., 26. in 27. člena te kolektivne pogodbe.
29.	člen
Delavcu pripada izredni dopust do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu in mu gre pri tem nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih:
ob poroki
očetu ob rojstvu otroka ob smrti v ožji družini za selitev
ob odhodu na odslužitev kadrovskega roka v JLA ob zaključnem izpitu za pridobitev stopnje izobrazbe ali kvalifikacije ob prizadetosti delavca po hujši nesreči (npr. požar, elementarna nesreča)
3 delovne dni izr. dop.
1	dan izr. dopusta 3 dni izr. dopusta 3 dni izr. dopusta
2	dni izr. dopusta
7 dni izr. dopusta
5 dni izr. dopusta
V.
skupina — za delo, ki zahteva delavca z izpitom visoke kvalifikacije, mojstra, delavca, ki je končal gimnazijo, srednjo ekonomsko šolo, srednjo tehnično šolo ali
delovodsko šolo	200
VI.
skupina — za delo, ki zahteva delavca s končano višjo
šolo ali L stopnjo fakultete	230
Osnova 100 predstavlja 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposl*' nega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SRS.
Za polkvalificiranega oziroma priučenega delavca se šteje delavec, ki.ie
30.	aprila uskladil najnižje osebne dohodke po skupinah iz prvega odstavi*3 tega člena s povišanjem življenjskih stroškov in z gibanjem osebnih dohod' kov delavcev v združenem delu.
33.	člen
Glede na minulo delo delavca pripada delavcu na dogovorjeno mesečno akontacijo osebnega dohodka poseben dodatek, ki znaša v procentih:
Odstotek na akontacij0 osebnega dohodi*3
nad 1 do 5 let	*
nad 5 do 10 let	\
nad 10 do 15 let
nad 15 do 20 let
nad 20 do 25 let
nad 25 do 30 let
nad 30 let
Delodajalec lahko prizna ta dodatek v gornji višini tudi delavcu, ki se P*' njem na novo zaposli, ima pa že določeno delovno dobo pri drugih zased' nih delodajalcih ali v organizacijah združenega dela.
Poseben dodatek za minulo delo po navedeni lestvici ne gre upokojef' Cern, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno prid0" bili lastnost delavca ter prejemajo pokojnino.
30. člen
Delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju
34.	člen
Osebni dohodek delavca za poskusno delo, ki ne sme biti daljše kot tri' deset dni, je lahko največ do 20 % nižji od osebnega dohodka, ki prip3*18
delavcu določene skupine po 32. členu kolektivne pogodbe, vendar samo v Primeru, če delavec ne doseže normalnega delovnega uspeha pri delu, za katerega se je z delodajalcem dogovoril, da ga bo opravil.
35.	člen
Delodajalec, katerega gospodinjstvo oziroma gospodarstvo je ovirano zaradi prevelike fluktuacije delavcev, lahko prizna delavcu poseben dodatek za stalnost v višini 5 % na dogovorjen mesečni osebni dohodek.
36.	člen
Delavec ne more prejemati nižji osebni dohodek, kot je določen z zakonom o najmanjšem osebnem dohodku in s predpisi izdanimi na njegovi Podlagi.
Delavcu se izplačuje najmanjši osebni dohodek v primerih, kot je določeno v zakonu in v roku in na način, kot je dogovorjen v 41. členu te kolektivne pogodbe.
zagotovljeno samo stanovanje in 70 % osebnega dohodka, če mu je zagotovljena samo prehrana.
40.	člen
Ce ima delavec kot prejemek v naravi pri delodajalcu stanovanje in hrano, ima pravico do osebne uporabe ali souporabe primernega stanovanjskega prostora in do primerne hrane.
Ob prenehanju delovnega razmerja se mora delavec iz stanovanja izseliti.
41.	člen
Delodajalec je dolžan izplačati delavcu osebni dohodek oziroma nadomestilo najpozneje do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec.
Izplačilo osebnega dohodka, nadomestil in drugih prejemkov se opravi proti podpisu.
Pri vsakem izplačilu delodajalec vroči delavcu pismen obračun osebnega dohodka, nadomestil in drugih prejemkov.
37.	člen
Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan nedelje in praznika ter za delo v deljenem delovnem času pripada delavcu dodatek na obračunsko osnovo ali doseženo akontacijo osebnega dohodka za redni delovni čas v naslednji višini:
za nadurno delo	50 %
—	za delo v nočnem delovnem času
t. j. v času od 22. ure do 5. ure	30 — 50 %
—	za delo na dan nedelje	35 — 50 %
za delo na dan zveznega ali republiškega praznika poleg
zakonsko določenega nadomestila in akontacije zaradi dela na
ta dan še (t.j. skupno 250 % obračunske osnove ali dosežene
akontacije za redni delovni čas)	50 %
—	za deljen delovni čas, če je zaradi narave dela dnevni delovni
čas prekinjen eno do dve uri mesečno največ neto	200 din,
če pa traja prekinitev več kot dve uri pa mesečno neto največ 400 din.
38.	člen
Delodajalec mora izplačati delavcu nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih in višini:
—	za čas letnega dopusta — nadomestilo, izračunano na osnovi dnevnega poprečja njegovega osebnega dohodka za redni delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem koristi letni dopust;
—	za delo na državne praznike — nadomestilo, izračunano na osnovi Poprečnega dnevnega osebnega dohodka za redni delovni čas v mesecu, v katerem je praznik;
—	za čas odsotnosti z dela po 28. členu te pogodbe (do 7 dni v koledarskem letu) — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečnega dnevnega osebnega dohodka v mesecu, v katerem koristi to pravico;
—	za čas odsotnosti z dela med odpovednim rokom zaradi iskanja nove zaposlitve — nadomestilo, izračunano na osnovi poprečnega osebnega dohodka na uro ali dan za redni delovni čas v mesecu, v katerem je bil odsoten z dela;
—	za čas prekinitve dela, do katere pride brez krivde delavca (npr. v Primeru ko delodajalec ne preskrbi delavcu dela in delavec zaradi tega ne htore delati, ko delodajalec ne izplača osebnega dohodka, kot je dogovorjen oziroma v roku, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi ipd.) — nadomestil za ure ali dneve, v katerih ni delal, v višini dogovorjene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas;
—	za čas odpovednega roka, ko ima delavec pravico še ostati na delu, Pa delodajalec zahteva, da preneha z delom pred določenim rokom — nadomestilo v višini dogovorjenega osebnega dohodka do izteka odpovednega roka;
—	za čas odpovednega roka, če preneha delovno razmerje z izstopom delavca v primerih iz prvega odstavka 107. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in Osebnimi delodajalci nadomestilo v višini skupnega zneska dogovorjenega osebnega dohodka za redni delovni čas za čas odpovednega roka;
—	za čas odsotnosti z dela zaradi vojaških vaj, predvojaškega pouka, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanja delegatskih oziroma drugih javnih funkcij, ali zaradi pozivov vojaških ali drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde — nadomestilo izračunano na osnovi poprečnega osebnega dohodka v preteklih treh mesecih; nadomestilo pod tem naslovom 'žplača delodajalec na račun organa, ki je delavca poklical;
—	za čas odsotnosti z dela do 30 dni zaradi bolezni najmanj 90 % od psnove, zaradi nesreče pri delu pa najmanj 100 % od osnove. Osnova je ^Plačan čisti osebni dohodek delavca v preteklem koledarskem letu.
Drugi prejemki
42.	člen
Poleg nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta mora delodajalec vsako leto pred dopustom izplačati delavcu delno nadomestilo stroškov letnega dopusta v višini med 1.000.— in 1.200.— dinarjev.
Ce delavec koristi letni dopust v dveh delih, se lahko tudi regres za letni dopust po prvem odstavku tega člena izplača v dveh delih v odgovarjajoči višini.
43.	člen
O povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela se delavec in delodajalec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, s tem da delavec sam krije stroške prevoza v višini 40 din.
44.	člen
Dnevnica za službeno potovanje v državi znaša:
za čas odsotnosti
—	od 6 do 8 ur največ 50 dinarjev,
—	od 8 do 12 ur največ 96 dinarjev,
—	za čas odsotnosti več kot 12 ur največ 150 dinarjev.
Za službena potovanja v tujino pripada delavcu dnevnica v višini, ki je določena za delavce republiških upravnih organov.
Stroške potovanja povrne delodajalec delavcu v višini cene vozovnic ter računov za prenočevanje, vendar največ v višini do 170 dinarjev za noč. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu pripada za prenočevanje 75 dinarjev za noč.
45.	člen
Delavcu pripada ob delovnih jubilejih nagrada v višini:
—	za 10 let delovne dobe pri istem delodajalcu	2300 din	neto;
—	za 20 let delovne dobe pri istem delodajalcu	3450 din	neto;
—	za več kot 30 let delovne dobe pri istem delodajalcu	4600 din neto.
46.	člen
Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj enega in največ tri poprečne mesečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom njegove družine.
O konkretni višini odpravnine oziroma pomoči po prvem odstavku tega člena odloči delodajalec, pri čemer zlasti upošteva pogoje, v katerih je delavec pretežno delal oziroma njegovo delovno dobo.
47.	člen
Ce se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dgovorita, da delavec v zvezi z delom uporablja lastno osebno motorno vozilo, mu pripada kot povračilo teh stroškov kilometrina v višini 1,50 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer.
48.	člen
Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcu toplo prehrano med delom. Za takšno se šteje prehrana, ki je po dnevnih obrokih zagotovljena pri delodajalcu ali pogodbeno z ustreznim obratom.
Delodajalec regresira toplo prehrano med delom, upoštevaje pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 dinarjev mesečno.
Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati tople prehrane med delom, regresira prehrano v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem, če je za to dal soglasje pristojni občinski odbor sindikata.
39.	člen
Ce so v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeni tudi prejemki v naravi (hrana ln stanovanje ali samo hrana ali samo stanovanje), je treba v pogodbi o 2aPoslitvi določiti skupni znesek osebnega dohodka, koliko od tega odpade na plačilo v denarju in koliko znaša vrednost prejemkov v naravi.
Ce je plačilo osebnega dohodka dogovorjeno delno v naravi in delno v denarju, prejme delavec v denarju 50 % osebnega dohodka, če mu je Ugotovljeno stanovanje in prehrana, 80 % osebnega dohodka, če mu je
Vlil. DRUGE OBVEZNOSTI DELODAJALCA
49.	člen
Delodajalec je dolžan izločiti za izgradnjo stanovanj za delavce, za izboljšanje stanovanjskih razmer v obstoječih stanovanjih in za delno nadomestitev stanarin prispevek off skupnega zneska izplačanega osebnega dohodka delavca po stopnji, kfjo določa občinska skupščina.
50.	člen
Delodajalec je dolžan plačevati poseben prispevek za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavca v višini 1,5 % od obračunanega bruto osebnega dohodka delavca.
Prispevek za dopolnilno izobraževanje delavca vplačuje delodajalec v sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju.
delodajalec odpove delovno razmerje in ima delavec pravico še ostati na delu, je odpovedni rok naslednji:
za delavca, ki ima
—	do 10 let delovne dobe	1 mesec
—	nad 10 let do 20 let delovne dobe	2 meseca
—	nad 20 let delovne dobe	3 mesece
51.	člen
Delodajalec je dolžan na svoje stroške oskrbeti delavca z zaščitnimi sredstvi in zaščitno oziroma delovno obleko, če je to predpisano.
Glede vzdrževanja in pranja delovne obleke iz prejšnjega odstavka tega člena ter glede nabave in pranja druge delovne obleke se delavec in delodajalec dgovorita s pogodbo o zaposlitvi.
52.	člen
Delodajalec je dolžan delavca nezgodno zavarovati.
Delodajalec lahko tudi zagotovi delavcu enkrat letno preventivni zdravstveni pregled ter preventivno zdravstveno zaščito (cepljenje ob epidemijah).
IX. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCA DO DELODAJALCA
53.	člen
Delavec je dolžan izpolnjevati vse s pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in z zakonom določene obveznosti.
Za namerno opuščanje ali malomarno opravljanje delovnih dolžnosti je delavec odgovoren neposredno delodajalcu.
54.	člen
Delovna dolžnost delavca, ki je vključen v gospodinjstvo ali gospodarstvo delodajalca, je tudi varovanje premoženja in ugleda delodajalca ter njegovih družinskih članov.
55.	člen
Kot kršitev delovnih dolžnosti se poleg namernega opuščanja in malomarnega opravljanja teh dolžnosti šteje tudi:
—	neupoštevanje ukrepov o varstvu pri delu, neuporabljanje sredstev in naprav za osebno varnost pri delu ter malomaren odnos do varnostnih sredstev in naprav;
—	neracionalno koriščanje delovnih sredstev in materiala ter malomaren odnos delavca do premoženja delodajalca;
—	neprimerno nastopanje in izjave delavca, ki lahko škodijo ugledu delodajalca ali njegovih družinskih članov;
—	izostanek z dela, ki je sicer upravičen, pa ga delavec ne javi delodajalcu v 24 urah, če bi to lahko storil;
—	vsak neupravičen izostanek iz deta;
—	večkratno zamujanje na delo ali zapuščanje dela med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa brez dovoljenja delodajalca;
—	neupravičena odklonitev dela, ki je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi;
—	neupravičena odklonitev dela preko polnega delovnega časa ali dela na drugem delovnem mestu v skladu z določbami zakona in pogodbe o zaposlitvi;
—	ponovno povzročanje nereda, žaljenje delodajalca ali njegovih družinskih članov, izzivanje medsebojne mržnje;
— prihajanje na delo oziroma delo v opitem stanju.
V primeru kršitve delovnih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, kadar še ni podan razlog za odpoved delovnega razmerja, ima delodajalec pravico izreči delavcu pismeni opomin ali pismeni opomin pred odpovedjo delovnega razmerja.
Proti pismenemu opominu in pismenemu opominu pred odpovedjo delovnega razmerja po prejšnjem odstavku tega člena, ima delavec pravico pritožbe v osmih dneh na arbitražno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik podpisnikov te kolektivne pogodbe in pristojnega občinskega upravnega organa za delo. Pritožbo na arbitražno komisijo vloži delavec pri pristojnem občinskem odboru sindikata. Odločitev arbitražne komisije je dokončna.
Člane komisije imenujeta podpisnika te pogodbe.
56.	člen
Kadar delavec tri zaporedne delovne dni neopravičeno ne pride na delo, se šteje, da je samovoljno izostal z dela, vse pravice iz dela pa mu prenehajo z dnem, ko je nehal delati.
V primeru po prvem odstavku tega člena lahko delodajalec s civilnim pravdnim postopkom zahteva od delavca, da mu povrne s takim ravnanjem povzročeno škodo.
Odpovedni rok teče od dneva vročitve pismene odpovedi.
Pri določanju odpovednega roka se v delovno dobo priznava ves čas, ki je vpisan v delovno knjižico, vključno čas do dneva podajanja odpovedi.
58.	člen
Med odpovednim rokom mora delodajalec delavcu dovoliti, da je med delovnim časom odsoten za dela dnevno 2 uri ali tedensko v neprekinjenem času 1 delovni dan, da bi si poiskal drugo zaposlitev.
59.	člen
Za odpoved, ki ni pismena in v primeru, ko jo poda delodajalec, tudi obrazložena, se smatra, da ne obstoji.
Odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca mora biti vročena delavcu osebno ali v priporočenem pismu na zadnji naslov ter mora obvezno vsebovati pouk delavcu, da se v roku določenem v 37. in 42. členu zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti priglasi pristojni skupnosti za zaposlovanje, da bi mogel v upravičenih primerih uveljaviti pravice v slučaju brezposlenosti.
60.	člen
Delodajalec je dolžan dostaviti kopijo ali prepis odpovedi delovnega razmerja pristojnemu občinskemu organu za delo in pristojnemu občinskemu odboru sindikata in sicer v petih dneh od dne, ko je bila odpoved dana.
V primeru, da je delovno razmerje prenehalo brez pismenega sporazuma ali pismene odpovedi, je delodajalec dolžan o vsakem primeru posebej in po enakem postopku s pismenim obvestilom obvestiti v prvem odstavku tega člena imenovane naslovnike.
XI. UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
61.	člen
Delavec — član sindikata se glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic lahko obrne za posredovanje na pristojni občinski odbor sindikata, ki ga bo na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo v takih primerih tudi zastopala.
62.	člen
Delodajalec mora omogočiti delavcem — predstavnikom sindikalne organizacije, da preučijo pogoje, v katerih delavci delajo in kako se v praksi uresničujejo njegove pravice iz dela, pri čemer mora ponuditi tudi vse tozadevne dokaze.
63.	člen
Če delavec meni, da mu je kršena pravica iz delovnega razmerja, jo lahko uveljavi s tožbo pri pristojnem sodišču.
XII. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
64.	člen
Določbe te kolektivne pogodbe veljajo pet let, računajoč od dneva, ko je ta pogodba stopila v veljavo.
Podpisnika te pogodbe bosta vsako leto proučila določbe te pogodbe in ugotovila njihovo ustreznost in skladnost s predpisi.
V primeru, ko je potrebno spremeniti ali dopolniti določbe te pogodbe, se za spremembe in dopolnitve podpisnika dogovorita v pismeni obliki in po enakem postopku, kot velja za sklenitev te pogodbe.
Spremembe ali dopolnitve so, potem ko so vpisane v register organa, pri katerem je vpisana ta pogodba, sestavni del te pogodbe.
65.	člen
Vsak od podpisnikov te pogodbe ima pravico ob kateremkoli času sprožiti postopek za spremembo ali dopolnitev te pogodbe. Za spremembe in dopolnitve velja enak način in enak postopek kot za sklenitev te pogodbe.
X. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
57.	člen
Če delavec odpove delovno razmerje in mora ostati na delu, ali če
66.	člen
Najkasneje tri mesece pred iztekom te pogodbe morata podpisnika skloniti novo pogodbo.
Podpisnika te pogodbe se lahko sporazumeta tudi za podaljšanje veljavnosti te pogodbe. V tem primeru mora biti sporazum o podaljšanju veljavnosti dosežen najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe.
Podaljšanje veljavnosti te pogodbe mora biti izraženo v pismeni obliki in vpisano v register kolektivnih pogodb pri istem organu, pri katerem je registrirana ta pogodba.
67.	£len
Spore v zvezi s sklepanjem, spremembami in dopolnitvami te kolektivne Pogodbe reSuje arbitražni svet na način in po postopku, predpisanim z zakonom.
Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in predstavlja nadomestilo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe.
68.	člen
Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem te kolektivne pogodbe opravlja Pristojna občinska inšpekcija dela.
69.	člen
Pogodbe o zaposlitvi med delavci in delodajalci morajo biti sklenjene oziroma usklajene z določbami te kolektivne pogodbe najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi.
70.	člen
Ta kolektivna pogodba je izdelana v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en izvod, en izvod pa se nahaja pri Republiškem sekretariatu za delo, pri katerem je ta pogodba registrirana.
71.	člen
Ta kolektivna pogodba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 11-2/75-3 Ptuj, dne 17/11-1976
Za občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ptuj
Predsednik Janko Bezjak
Za izvršni svet skupščine občine Ptuj Predsednik
Franjo Gnilšek, dipl. ing.
Ta kolektivna pogodba je registrirana pri Republiškem sekretariatu za delo z odločbo št. 11-13/75 z dne 7/4-1977 in je vpisana v register kolektivnih Pogodb, ki ga vodi ta sekretariat pod zaporedno številko 11.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost - obrtniki sklenejo
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
o obsegu in načinu združevanja ter uporabi sredstev za realizacijo programa Samoupravne interesne skupnosti požarnega varstva občine Ormož za obdobje 1977-1980
1.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko- ah negospodarsko dejavnost in sc jim ugotavlja dohodek - obrtniki se zavezujejo, da bodo v obdobju od 1977-1980. leta združevali sredstva za financiranje nalog, oziroma realizacijo srednjeročnega razvojnega programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ormož.
2.
Delavci v Temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in drugih organizacij ali ter občani, ki z osebnim delom in sredstvi- v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja, dohodek plačujejo prispevek Samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom iz dohodka.
Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz OD - bruto osebni dohodek. Prispevek se plačuje po stopnji 0,30.
3.	.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter druge organizacije plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmeri občinska davčna uprava.
4.
S sporazumom zbrana sredstva bo uporabljala Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom smotrno v skladu s srednjeročnim in letnimi razvojnimi programi varstva pred požarom v občini Ormož. Skupnost se zavezuje tekoče obveščati delovne ljudi o izvajanju s programi zastavljenih nalog in o porabi zbranih sredstev. Javnost dela skupnosti se zagotavlja po delegatili, ki so jih v Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom delegirali podpisniki sporazuma ter v javnih informativnih sredstvih.
5.
Ovrednotenje programa se valorizira le v primeru bistvenega porasta cen, ki bi vplivale na fizični obseg realizacije plana.
Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina Temeljnih organizacij združenega dela, delovni skupnosti in drugih organizacij ter oseba, ki jo preko svoje delegatske baze pooblastijo delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, uporablja pa se od 1. januaija 1977 leta.
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE
ORMOŽ
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST POŽARNEGA VARSTVA OBČINE ORMOŽ
Ste vika:
Datum: 6. 6. 1977
ANEKS
k samoupravnemu sporazumu o obsegu in načinu zdmževanja ter uporabi sredstev za realizacijo programa samoupravne interesne dcupnosti požarnega varstva občine Ormož za obdobje 1977-1980.
1.
Zadnji odstavek drugega člena navedenega sporazuma se spremeni in se glasi:
»Osnovna za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz OD - bruto osebni dohodek. Prispevek se plačuje po stopnji 0,20.“
2.
Za toliko, kolikor bo po znižani prispevni stopnji zbranih manj xedstev, bo zmanjšan tudi program skupnosti požarnega varstva v obdobju 1977-1980.
pooblastijo delovni ljudje,____
opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, uporablja pa se od 1. 1. 19.77 leta.
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE ORMOŽ
PODPISNIKI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA:
Osnovna šola Gmož
Skupščina občine Ormož
INTES - TOZD ..PEKATIN" - Pekama Ormož
Osnovna šola Miklavž pri Ormožu
Glasbena šola Ormož
ZSS - Občinski svet Ormož
Občinska konferencaZSMS Ormož
Gasilsko društvo Ključarovci
Trgovsko podjetje .ZARJA" Ormož
V (3e trgovin a „KOLONIALE“ — Pivo slatina Ormož
Občinska konferenca SZDL Ormož
OS - Občinski štab teritorialne obrambe Ormož
Delavska univerza Ormož
Osnovna šola Središče ob Dravi
Občinska kulturna skupnost Ormož
„DROGA“ Portorož - TOZD „GQSAD“ Središče ob Dravi
Dimnikarsko podjetje Ptuj - obrat Ormož
Industrijsko gradbeno podjetje ,,OGRAD“ Ormož
SO Ormož - sodnik za prekrške
Občinsko sodišče Ormož
Kreditna banka Maribor - exp. Ormož
„SLOVIN" - TOZD Kmetijstvo Ormož
„SLOVIN“ - obrat za kooperacijo Ormož
»MARLES" Maribor - TOZD žaga Ormož
Občinska konferenca ZKS Ormož
Osnovna šola Tomaž pri Ormožu
Osnovna šola Velika Nedelja
Krajevna skupnost Ormož
Veterinarska postaja Ormož
Krajevna skupnost Kog
»SLOG" - Maribor - Mizarski obrat Središče ob Dravi
Gasilsko društvo Središče ob Dravi Tovarna »JOŽE KERENČIČ" Ormož
Združenje samostojnih obrtnikov in avtoprevoznikov Ormož Krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu Gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu Splošna bolnišnica Jožeta Potrča - TOZD Psihiatrični oddelek
Ormož
Komunalno podjetje Ormož
»PRIMAT" Maribor - TOZD Ormož
Gasilsko društvo Pršetinci
Krajevna skupnost Središče ob Dravi
Krajevna skupnost Podgorci
Krajevna skupnost Velika Nedelja
Gozdno gospodarstvo Maribor - TOZD Ormož
Občinska skupnost otroškega varstva Ormož
Zdravstveni dom Ormož
Samoupravna stanovanjska skupnost Ormož
Občinska izobraževalna skupnost Ormož
Regionalna zdravstvena skupnost - izpostava Ormož
Podpisani samoupravni sporazum se hrani pri Požarni skupnosti
Ormož.
Uradni veatnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma dva.krat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemaj0 brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova S. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj«
Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje .Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.