TRGOVSKI U časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. leto vra. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 24. novembra 1925. Telefon St. 552. ŠTEV. 138. Fr. Zelenik: Razvidnost terjatev. Trgovec bi se izognil marsikateri izgubi, če bi počasnega plačnika pravočasno opominjal. Največ izgub izvira iz zastarelih terjatev in iz površnosti v opominjanju. Zato je pa za vsako podjetje velike važnosti natančen pregled odprtih računov, da lahko vsaki hip vidi, koliko ima zunaj in pri 4rom. Trgovski krogi so si in si se pomagajo z raznimi načini in pripomočki, Itakor tudi razni praktiki priporočajo razne pripomočke; vsak pa smatra svoj pripomoček za najboljšega. V prejšnjih časih si je trgovec zabe-leževal kar v koledarju dospelostni dan svojih terjatev in svojih obvezno-stij. Toda koledar je zadostoval le majhnim razmeram. Drugi so vodili takozvano >opominjalno knjigo« (starejšim trgovcem je znana z naslovom >Mahnbuch«), kamor so se vrejeno po času vpisovali računi. Drugi zopet so si uredili računsko knjigo tako, da jim je služila kot opominjalna knjiga in sicer so imeli poleg vrednostnega stolpca še stolpec za datum plačila itd. Izkušnja je pa pokazala, da so take knjige zelo nepraktične in v velikih obratih sploh neporabne, ker so odprte terjatve pomešane s poravnanimi in je tedaj porabi mnogo časa z iskanjem in listanjem. Večinoma se terja na podlagi saldakonti. V določenih dneh se pregleda saldakonti in izterjajo se zapadli računi. Pri nobenem teh načinov pa nimamo pravega pregleda in trgovec ne ve, koliko bi na določen dan moral dobiti denarja. Da se vsak dan natančno' ve, koliko računov je na ta dan zapadlo plačilo in kakšne vsote bi morale priti v blagajno, sem uvedel -način pregleda terjatev, ki sloni na ideji kartotek pa je nadvse poceni. Kopije računov, ki se v vsaki modernejši pisarni napravljajo obenem * računom s pomočjo podloženega in-digo-papirja, se vlagajo v posebne mape, kjer ostanejo do plačila. Potrebne so najmanj tri mapfe z registrom za dneve. Prva mapa obsega dneve od 1. do 10., druga od 11. do 20. in tretja od 21. do konca meseca. V te mape se odlagajo kopije računov, vsak datum vrejen po abecedi. Ko plača dolžnik, se dvigne iz mape računska kopija in na njo se prilepi dokaz plačila, ali zapiše dan in način plačila. Potem se odloži kopija v mapo odjemalca v re-gistraturi. V mapah so tedaj le kopije še neporavnanih računov in možno je tedaj vsak dan dognati dotični dan zapadle in še ne poravnane terjatve brez vsakega iskanja po knjigah. Ta način preglednosti sem vpeljal že pri marsikateri firmi in povsod so zadovoljni. Marsikje imajo še mapo ali več map s predeli: v konkursu, v poravnavi, tožen, rubljen, banki in inkaso itd. Že naslov vsakega predela pove, kaj se vloži v dotični predel. Vse kopije računov, ki so izgubljeni ali so dvomljive vrednosti, vlagaj v posebno mapo, da ob zaključku poslovnega leta imaš vse izgubljene in dvomljive terjatve skupaj. Kar je izgubljenega, se sme odbiti od davku podvržene vsote prejemkov. Ta način ne nudi samo velike preglednosti terjatev, ampak ima še drugo dobro posledico. Počasnega plačnika se pravočasno terja in ta v kratkem izprevidi, da pogoji ne obstojijo samo na papirju, ampak se v resnici zahteva njih izvrševanje. Doseže se vpo-števanje dogovorjenih plačilnih pogojev in prihrani se občutna izguba na obrfestnih in tudi marsikatera terjatev se reši, ki bi sicer se izgubila. Seveda zahteva nekaj zamude časa in truda tudi to vrejevanje kopij, ven-, dar se porabi mnogo manj časa in truda, kot pa z vpisovanjem plačil v fakturno, knjigo itd. Način pregleda terjatev, kakor ga priporočam v tem članku, je poraben tudi za najobseženejše podjetje, medtem ko fakturna ali opominjalna knjiga odpovesta pri količkaj obsežnem podjetju. Radevolje dam vsakemu še nadaljna pojasnila in navodila ter se lahko vsakdo obrne naravnost do mene. Obrtna banka kraljevine S. H. S. y \ , Ze v zadnjem Trgovskem listu smo poročali, da bo minister trgovine in industrije g. dr. Ivan Krajač v eni prihodnjih sej predložil narodni skupščini osnutek zakona o Obrtni banki kraljevine SHS v odobritev. Predlogu bo priloženo sledeče poročilo ministra dr. Ivana Krajača: Važnost obrtnega staleža za narodno gospodarstvo je izven vsakega dvoma tam, kjer ne nahajamo še razvite industrije in kjer našo obrtniško proizvodnjo cgreža inozemska industrijska produkcija. Država ima zato velik interes, da pomaga obrtništvu, da si ustvari vse gospodarske pogoje za najboljši razvoj. V povojnih nenormalnih razmerah ob relativni tesnosti in draginji denarja, stopi tu na prvo mesto vprašanje cenega in potrebam obrtništva in obrtniškim zadrugam primernega kredita. Dosedanje industrijalno kreditiranje potom bank ne odgovarja potrebam obrtništva in v znatni meri je tudi predrago. Tudi je nezadostno tako z ozirom na količino kakor tudi z ozirom na osebno in teritorijalno razdelitev kredita, in ravnotako tudi z ozirom na tehniko kreditiranja. Ker osrednje zveze obrtniških zadrug, kakor jo predvideva zakon o Narodni banki v členu 11., točki 10., še nimamo in nam tudi ni mogoče ustvariti v kratkem času soliden zadružni sistem v celi državi, ne preostane drugega nego to, da se ustanovi osrednja obrtna banka, ki naj nudi cene kredite obrtnikom in obrtniškim zadrugam v celi državi. Pri tem delu mora država nuditr svojo pomoč. Vendar je potrebno, da se v polni meri ohrani privatna inicijativa in uporaba gospodarske moči obrtniškega stanu; da se zasigura avtonomija in konkurenčna sposobnost obrtne banke same, vse z namenom čim cenejšega kreditiranja, in vse to brez birokratizacije kreditne ustanove nove. To bo delovalo tudi vzgojno: dvignilo bo vest samopomoči, šte- denja, poslovne solidnosti in zadružništva med obrtništvom. Obrtna banka mora zbrati vse proste obrtniške kapitale iz cele države in zasigurati mora njih uporabo v celi državi, ker samo tako jih bo mogla zbrali. Obrtno banko morajo upravljati pod kontrolo države obrtniki sami in zasigurati je, da bo služila izključno vsem najpotrebnejšim in solidnim obrtnikom cele države. Zakonski načrt vsebuje določila glede prednosti in denarnih sredstev, katere daje država obrtni banki na razpolago, kakor tudi principe organizacije in delovanje obrtne banke. Ti principi bodo — ob ohranitvi avtonomije — zagotovili, da bo obrtna banka vse dovoljene ji prednosti upo>-rabila v resnici samo za čim cenejše kreditiranje vseh obrtnikov. Obrtniki bodo svoje kapitale in se je posluže-zacije in njenega poslovanja pridobiti zaupanje do lastne banke, zaupali ji bodo svoje kapitale in s eje posluževali za pospeševanje in razvoj obrtniške produkcije.« Ne dvomimo v iskrenost in naklonjenost ministra g. dr. Ivana Krajača do obrtništva in hvaležni mu bodemo, ako se mu bo posrečilo realizirati na--črt, s katerim se že toliko časa mami naše obrtništvo, ki že izza prevrata zaman moledeva po uspešni kreditni pomoči. Minister g. dr. Krajac kaže, kakor nam priča gornje poročHo in o čemur smo se že ponovnokrat prepričali, najboljše razumevanje za obrtniške težnje, pozna prav dobro obrtniške potrebe in ceni važnost zdravega obrtništva za razvoj celokupnega našega gospodarstva. Tudi poudarja minister g. dr. Krajač v gornjem poročilu, ki spremlja zakonski osnutek, da bodo mogli obrtniki na podlagi predvidene organizacije pridobiti zaupanje do nove banke. Vprašamo, ali je zaupanje do banke, ki ne nudi že v zakonu, s katerim se ustanavlja, jamstva, da bo služila enako interesom celokupnega obrtništva, mogoče? Banka, ki misli le po potrebi in bogve/ kedaj ustanoviti za celo Slovenijo samo zastopstvo in ki s tem prezira in- ■* . LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Bolj nevaren je drugi, pri nas, vsaj po vsebini pravil, ki sem jih videl, skoraj da navadnejši način kvalifikovane ustanovitve. Snujoča se družba, to se pravi ustanovitelji, ne prevzamejo imovinskih predmetov za delnice, nego jih — v ustanovnem Stadiju družbe - nabavijo za v gotovini plačano- delniško glavnico s kakršnimkoli pravnim poslom med živimi, navadno s kupno pogodbo, če ustanovitelji nameravajo obdržati delnice in tako sami ostati interesovani pri podjetju delniške družbe, bodo seveda redno skrbeli za to, da ne plačajo takih »ustanovnih nabav« predrago. Toda drugačna je stvar, če oni ali nekateri izmed njih sami prodado bodoči družbi svoje podjetje ali drug stalni porabi v bodočem podjetju namenjen predmet večje vrednosti, ne da bi postali ali hoteli -ostati delničarji. V tem primeru jer nevarnost,' da se-predmet, previsoko oceni in s tem oškodujejo bodoči delničarji in bodoči upniki družbe, še večja nego pri ustanovitvi z aporti, kajti prodajalec sam niti ne postane delničar, torej ni intero-sovan na prepevanju družbe. Seveda pa vsega tega ni razumeti tako, kakor da so se pri nas delniške družbe res ustanavljale na tak prevaren način; po samih statutih tega že celo ni moči trditi, še manj dokazati. Tudi je upoštevati, da je pravilna ocenitev zlasti celih podjetij jako težka stvar, izmota jako lahko mogoča, slednjič, da je že celo težko pozneje, ko se je morda spremenila konjunktura, trditi in dokazati, da je bila ocena že spočetka — vedoma ali nevedoma — nepravilna. Vsekako pa treba reči, da navadni način skupljanja delniške glavnice z denarnimi vložki ravno zaradi možnosti ustanovnih nabav ai da bi moral biti solidnejši, nego ustanovitev s stvarnimi vložki. Glede »denarne« ustanovitve treba zlasti opozoriti še na nekaj drugega. Pri nji je v večji meri nego pri kvalifikovani ustanovitvi dana možnost, da se delniška glavnica sicer podpiše, ne pa res vplača v celoti, da' namreč pri simultanski ustanovitvi ustanovitelji, ki ne nameravajo obdržati delnic, le4eh ne vplačajo dejanski, nego .prepOste Vplačevanje delniške glavnice onim Oseba in,- katedra prepuste delnice, ali da pri- > sukcesivni ustanovitvi, kjer jim neredko gre v pfvi' vrsti za ustanovni dobiček, niso dovolj izbirčni v sprtejemanfa podpisnikov delnic. SeVeda,- če 90: mortija detaJico takoj popolnoma plačati, te nevarnosti ni. Toda naš zakon ne zahteva popolnega plačila delnic pri podpisu, niti bi ne bilo modro, da bi ga zahteval v vsakem primeru, vendar pa način, kako skuša zajamčiti, da se bo delnica naknadno popolnoma plačala, ni posebno vspešen, zlasti pa ne tako ročen, da bi družbi zagotovil zanesljivo brzo plačilo neplačanega dela delniške glavnice. Vprašanje je sedaj, ali dajejo naši predpisi možnost, da se pride nevarnostim kvalifikovane ustanovitve glede ocenjevanja v okom. Vprašanje se more le deloma potrditi, .kajti zakon sam daje sicer nekaj nepopolnih kavtel za koman-ditno družbo na delnice, ne pa za delniško družbo samo, in del. regulativ kot naredba ni mogel mogočega zla prijeti tam, kjer bi se dalo prijeti najuspešnejše, namreč v osebi ustanoviteljev. Modemi zakoni nalagajo ustanoviteljem strogo in dolgotrajno osebno odgovornost za vsako škodo, ki bi delniški družbi nastala iz njihovega nepravilnega dejanja in nehanja pri ustanavljanju družbe, deln. regulativ pa ni mogel razširiti odgovornosti, ki jo nalaga obče državljansko in trgovinsko pravo; zadovoljiti se je moral s tem, da določa, kdo je »ustanovitelje, namreč polog o9eb, ki izposlujejo koncesijd, tudi osebe, ki za delnice dajo stvarne vložke, in osebe, H hočejo nastajajoči družbi za odplatek, ki ne sestoji iz delnic, prepusti imovinske predmete. Jasno je, da je regulativ s tem hotel označiti in razširiti krog oseb, ki naj bodo odgovorne za ustanovitveno škodo, toda brez posebne zakonite sankcije je s tem malo rečeno, tu bo moral bodoči delniški zakon dati primerno stroge zasebnopravne, pa tudi, kakor ; drugi moderni zakoni, kazenske norme, j Prir .emo stroge, ne prestrogih, kajti da je z ustanovitvijo delniške družbe kakor z ustanovitvijo vsakega drugega podjetja spojen izvesten riziko, je jasno, pre-5 stroge sankcije bi ubijale zdravo podjetnost. j Ko del. regulativ ni mogel prijeti zla pri korenini, pri preveliki sebičnosti ustanoviteljev, je poskusil — sledeč modernim zakonom — omogočiti občinstvu, podpisnikom delnic, strogo kontrolo nad ustanovitvijo, računajoč, da bo vsakdo sam čuval svoje interese, če se mu le da prilika, da jih Čuva. Prilike daje regulativ ljudem, ki so' usposobljeni preingj-triti položaj, dovolj, seveda pa ne more, j kakor bi ne mogel hiti zakon, odpirati S oči ljudem, ki ne znajo gledati; takih je v mrzličnih ustanovitvenih časih vedno dovolj in pri teh ni mogoče apelirati naj 1 svoje interese čuvajo sainr; francoski rek »BŠte comme un actionairc bo v takih pnlikah vedno ostal resničen, morda povprek ne samo v takih. Previdnim podpisnikom delnic pa daje deln. regulativ ( ledeče prilike, da čuvajo svoje interese: ! (Dalje uleči!) . lAjBKa terese nad 25.000 samostojnih obrtnikov, pač ne more računati na nase zaupanje. Kje je v zakonu dano jamstvo, da bo banka pravično upoštevala tudi interese celokupnega obrtništva?' Izrečena ni še zadnja beseda in dolžnost naših narodnih poslancev je, da storjeno hibo popravijo! Gospodarski položaj Zedinjenih držav. Že zadnjič smo pisali o tem. Nadaljnja poročila pravijo: Položaj trgovine je izboren in industrija proda toliko, kolikor se sploh v zdravih razmerah predati more. Dovoz zlata se da razlagati iz vzroka, da so vplačila v Zedinjene države veliko večja kakor pa ena, ki jih morajo Zedinjene države poslati ven. Blagovni zaključek v prid Zedinjenih držav znaša v letu 1924 skoraj milijardo dolarjev, v mesecih januar do vključno junij 1925 pa čez milijardo dolarjev. To je približno dvojna trgovska bilanca Unije pred vojsko; seveda so bile tedaj razmere drugačne, denar drugačen, pa vendar. Pred vojsko je bila Unija dolžnica, Evropa je imela veliko njenih akcij in obligacij, Amerikanci so morali vsako leto nakazati velike svote, da so plačali obresti in dividende. Dovoz zlata v Ameriko bo trajal tako dolgo, dokler ne bo importirala Unija več drugega blaga, dokler ne bo zmanjšala eksporta ali pa dokler ne bo denarja v inozemstvu investirala. Da se prepreči inflacija, priporoča »Nacional City Bank cf New York sledeča tri protisredstva: 1. zvišanje imperta drugega blaga namesto zlata; 2. znižanje eksporta; 3. dovolitev posojil inozemstvu, da se izenačijo plačila, ki jih Amerika mora dati, z onimi, ki jih mera dobiti. Zadnje sredstvo jo samo začasno, kajti več ko posodimo, več bomo pozneje dobili nazaj . Ljudem pa lahko pripovedujejo, naj zvišajo ali znižajo eksport ali iinport; vsak gleda le nase in skupnega končnega cilja seveda nihče ne uvažuje. Glede najbližje bodočnosti so Amerikanci u ver jeni, da je najbolje, če na- j prej pesejujejo, da pripomorejo k obnovitvi sveta in da preprečijo^ prehud preobrat v trgovini. Seveda je posojanje prostovoljno, a z namenom, da imam cd tega dobiček in da je posojilo vame. Take in enake skrbi imajo Amerikanci. Vsak ima skrbi; tisti, ki kaj ima, in tisti, ki nima nič. čim mora plačati za blago, ki ga sam kupi, nad 60% več kakor leta 1913. Zato posamezniki ne gradijo sedaj nobenih ladij več in prepustijo to družbam. Te so sedaj veliko na boljšem, in če kdo kaj naroči, naročijo one. Jasno je pa, da se bodo voznine same zvišale, preden je pričakovati kak napredek v ladjedelništvu. Gradbo ladij leta 1913 in v nekaterih letih po vojski kaže tale pregled, ki ga priobčuje »Lloydov register : Številke so v tisočih tonah: Velika Britanija leta 1913: 1932, leta 1919: 1620, leta 1923 : 645, leta 1924: 1440; Nemčija leta 1913 : 465, leta 1919: —, leta 1923 : 345, 1. 1924: 175; Unija leta 1913: 276, leta 1919: 4075, leta 1923: 173, leta 1924: 139; Francija leta 1913: 176, leta 1919: 32, leta 1923: 97, leta 1924: 82; Italija leta 1913: 50, leta 1919: 85, leta 1923: 65, leta 1924: 82; druge države leta 1913 : 434, leta 1919: 1334, leta 1923: 318, leta 1924: 332; vsega skupaj leta 1913: 3333, leta 1919: 7146, leta 1923: 1643, leta 1924: 2247. Rekord v gradbi ladij ima leto 1919, tedaj, ko si je ves svet hotel v vojski izgubljeno blago spet nadomestiti. Zgradili so več kot dvakrat toliko ladij kakor leta 1913, koje leto je bilo pa že itak nad predvojnim nor-maiem. Do leta 1923 je padla zgradba ladij že na polovico one iz leta 1913, leta 1924 je pa dosegla dve tretjini zadnjega predvojnega leta. Pravzaprav niti toliko ne, ker so morali zaradi poprave ladjedelnic prej z mnogimi ladjami čakati in so jih šele leta 1924 spustili v morje. Dne 30. junija 1924 .je bilo v delu 2,617.000 ton, dne 30. junija 1925 pa 2,370.000 ton. Gornji seznam nam kaže, da si je znala Velika Britanija ohraniti pivo mesto kljub vsemu nasprotnemu prerokovanju. Depresija pa ni omejena na nobeno deželo, temveč vlada po vsem svetu. Tudi Nemčija je v zadnjih dveh letih manj zgradila kakor pred vojsko; prestala je znorelost, ki jo je napadla v letih 1918 do 1920 in jo založila z ogromno množico neporabnih ladij. »Trgovski list je o tem že pisal, j Tudi Francija gradi za polovico manj kot pred vojsko, samo Italija gradi več oxl prej. Iz tehniškega stališča je najbolj važno to, da se motorne ladje zmeraj bolj uveljavljajo. Na Angleškem gradijo sicer motornih ladij samo 58% par-niških, a na Nemškem, v Italiji, na Holandskem, Danskem in Švedskem je razmerje parnikov in motornikov kakor 100 : 300. Bližnja bodočnost je za ladjedelništvo zelo negotova. Dokler trpi trgo- Ladjedelništvo. ' Nobena od velikih industrij sveta j se ne bori sedaj s takimi težavami, k a- . kor ladjedelništvo. To je ena od naj- ) vina vsega sveta, bo trpelo tudi ladje-stareiših industrij, od tistih dni sem, ; delništvo. Vsebina uporabnih morskih ko sj\e človek prvič upal na morje ladij znaša sedaj 58,750.000 ten, pred ven Ladjedelništvo je dopolnilo dru- vojsko pa je znašala 74 500.000 ton. ge še večje industrije, pomorskega j Previšek nad predvojnim časom dajo premeta. Eno brez d nagega ne more ! ameriške ladje, ki se nikdar več ne biti Trgovski morski promet sedanjih j dni je daleč zadaj za prometom pred- { vojnih let, in ni dosti upanja, da bi ga > v doglednem času dosegel.Zato se da- j nes v ladjedelstvo malo investira. , Potuj ob najznamenitejših angleških j ladjedelnicah ob Clyde, Tyne, Mer- ■ sey, pa boš videl cele vrste praznih i ladjedelnic in pred vsako plcvbno ; agenturo cele vrste takih, ki prosijo j za delo; vprašaj jih, pa ti bodo pove- , vec. Če bi jih uničili, bi se ladjedel-dali, da je danes od treh ladijskih de- i mstvu vsaj začasno lahko pomagalo, lavcev 1 brez dela. In to so največje j bodo vozile po morju, in pa -tanki Dejstvo je pa le, da se preveliko trgovsko bredovje bori za veliko manjši trgovski premet kakor je bil pred vojsko. Odločili so se, da uničijo ono tonsko vsebino, ki se ne splača, in so lani uničili sedemkrat toliko ladij, kakor povprečno pred vojsko. Lotos niso bili več tako goreči. Osem milijonov ton je starih 25.let ali pa še malo ladjedelniške delavnice na svetu. Pa ni samo na Angleškem tako, ki je prva ladjedelniška država sveta, temveč tudi drugod. Da posestniki ladij od bodočnosti nimajo zaenkrat begvekaj Trgovina. Zakonski načrt glede - trgovinske pogodbe Italije z Rusijo odobren. Italijanski senat je razpravljal o zakonskem na- pričakovati, nam pove sledeči pre- j Mu, ki se tiče izvršitve trgovinske in gled: Indeks tovornih parnikov v najvažnejših trgovskih središčih: Leta 1913 100, leta 1922 122, leta 1923 110, leta 1924 113, leta 1925 prva polovica 92. Indeks cen na debelo v 44 vrstah: Leta 1913 100 leta 1922 159, leta 1923 162, leta 1924 174, leta 1925 prva po- loiovica 162. Ta pregled nam pravi, da so bile voznine tovornih parnikov v zadnjih treh letih in pol globoko pod splošmi ceno blaga in da mora dati letos, 1925, i plovbene pogodbe, katera je bila sklenjena med Italijo in ZSSR v Rimu dne 7. februarja 1924. Senator Garafolo pravi, da je bila v začasno trgovinsko pogodbo z Rusijo 1. 1921 vnesena klavzula, od katere je bila zavisna veljavnost pogodbe. Na podlagi te klavzule se je morala ena država odreči sovražni propagandi im ozemlju druge države in obratno. Slično klavzulo je vsebovala tudi rusko-angle-Ška trgovinska pogodba. Neizvrševanje te klavzule je dovedlo d? padca Mac Do-naldove vlade. Taka klavzula manjkd v vzame v nov načrt, kajti tretja internaci-jonala širi neprestano propagando po vsem svetu. In vsem je znano, da stoji za tretjo internacijonalo sovjetska vlada. Govornik dostavlja, da se inozemska trgovina v Rusiji nahaja v vladnih rokah. Kadi tega se zastopniki sovjetske trgovine v inozemstvu smatrajo kot diplomatski agenti ter uživajo ekstrateritori-jalnost in diplomatsko nedotakljivost. In ali je res nerazumljivo, tako pravi senator Garafolo, da širijo ti trgovski zastopniki, ki jih je v Italiji več stotin sovjetsko propagando? Radi tega poziva govornik vlado, da določi število sovjetskih trgovinskih agentov v Italiji. - Ugodni položaji za kupčije na svetovnih tržiščih. — V Ameriki je konjunktura za stavbeno, železninsko, jeklarsko in tekstilno stroko jako ugodna, v Angliji, Nemčiji in Franciji se je produkcija premoga jako dvignila in v zvezi s tem število brezposelnih oseb izdatno znižalo. V Angliji in Franciji je tekstilna industrija zopet dobro zaposlena in tudi v Nemčiji so se kupčije v železni in strojni industriji jako poživele. Ker so kupčijske razmere tudi pri nas v ozki zvezi s položajem na svetovnih tržiščih, je pričakovali, da se bodo kupčije tudi pri nas v doglednem času poživile. Starostno zavarovanje avstrijskih trgovcev. — Avstrijski parlament bo v doglednem času razpravljal predlog zakona o starostni preskrbi trgovcev in obrtnikov, ki ima namen, da preskrbi trgovcem in obrtnikom preskrbo v obliki pokojnine za starost in delanezmožnost. Prispevki za to zavarovanje — njihova višina še ni določena — naj bi se plačevali mesečno in sicer prisilno, tako da bi moral biti vsak trgovec in obrtnik zavarovan za starost. Stanovske organizacije se ne upirajo nameravanemu zavarovanju, ampak samo zahtevajo, da naj ne bedo prispevki previsoki, da jih ne bodo posamezniki, ki so gospodarsko šibkejši, preveč občutili. Nadalje zahtevajo, da naj se plačani prispevki porabljajo samo za penzijske namene in da se zavarovalnica ne sme urediti tako, da bi uprava absorbirala večino plačil. Po dosedanjih izkušnjah stane uprava pri sličnih zavarovalnicah 70—8b% vseh prejemkov. Zaradi tega zahtevajo stanovske organizacije, da bodo imele na upravo zadostno ingerenco, da bodo mogle preprečiti zlorabo te samonasebi dobre ustanove, da bi ne imelo to zavarovanje samo namen preskrbeti cel štab uradnikov. Vpisi v trgovski register. Vpisale so se nastopne firme: Viktor Vogler, Cankova; Ivan Gliha, Kostanjevica pri Krškem; Teodor Pristavec v Kranjski gori; trgovina z živo in zaklano živino v Ljubljani; Joško Soeh, trgovec z meša-nim blagom, Podcerkev; Matevž Bclaj, trgovec z žitom; Ivan Fišter, Praprotno pri Radečah; Anton Kasjak, trgovina z lesom, Rečenjak; Martin Ješovnik, trgovina z vinom in sadjevcem, Sv. Beue-dikt; Avgust Lorber, trgovina z žganjem, Vajgen. Vpisi v trgovski register. Vpisale so se nastopne firme: Vezalka družba z o. z., Kamnik; Čampa & Co., Ljubljana; E. Jeras in drug, Ljubljana; Prometno društvo, družba z o. z. v Ljubljani; Rude in kovine, družba z o. z. v Ljubljani; Šlih-tovna in mehanična tkalnica E. Zelenka & Comp., Maribor. Izbrisale so se nastopne firme: Tovarna testenin »Savinja«, družba z omejeno zavezo v Celju; Carinsko-posredniški in spedicijski biro »Grom« v Ljubljani; Lavrič & Cie., trgovska družba z o. z. v Ljubljani; Stebi & Tuječ, strojno in elektrotehnično podjetje :V Ljubljani. Italijansko-nemška trgovinska po-god-| ba v izjavah ministra Stressemanna. Mi-‘ nister za zunanje zadeve Stressemann je nied razpravo o trgovinski pogodbi med Italijo in Nemčijo v državnem zboru iz-ki je stopila v veljavo po udejstitvi carinskih tarifov. Ta pogodba, je rekel rinskih tarifov. Ta pogodba je rekel Stressemann — mora zboljšati nemško trgovsko bilanco ter pospešiti trgovinske odnošaje z drugimi državami. Stress^-nian je izjavil: nato, da bo .pogodba ne Zunanja trgovina Bolgijsko-lukscm-burske ekonomske unije. V prvih šestih mesecih t. 1. je znašal uvoz v Belgijo in Luksenburg pod imenom »Belgijsko luksemburška ekonomska unija« 16,385.058 ton v vrednosti 8,484.069.000 frankov in tc: živine 6877 ton v vrednosti 30.862 frankov; življenskih potrebščin 1,475.171 ton v vrednosti 2.266,052.000 frankov; sirovin in polizdelkov 14,495.895- ton v vrednosti 4.306,952.000 fr.; fabrikatov 407.111 ton v vrednosti 1.868,029.000 frankov; nepredelanega zlata in srebra in zlatega in srebrnega denarja 4 tone v vrednosti 12,173.000 frankov; v istem času je dosegel izvoz 10,246.624 toir v vrednosti 6.831,724.000 frankov. Izvozilo se je: živine 6072 ton v vrednosti 45,264.000 frankov; življenskih potrebščin -326.668 ton v vrednosti 661,336.000 frankov; sirovin in polizdelkov 7,495.042 ton v vrednosti 2.122,978.000 frankov; fabrikatov 2,448.773 ton v vrednosti 3.971,249.000 frankov; in 69 ton nepredelanega zlata in srebra in srebrnega in zlatega denarja v vrednosti 30,844.000 frankov; za . prvih šest meescev t. 1. znaša tedaj tr-| govska bilanca Belgijsko-l.uksemburske • ekonomske unije za 1.652,344.000 fran-I kov manj nego je znašala v istem času i prošlega leta. Lep poslovni lokal, obstoječ iz treh l prostorov in več pisarniških sob skupno j ali posamič, odda Pokojninski zavod v | Ljubljani. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna | čevljev Peter Kozina & K., Tržič raz-j prodaja več tisoč parov raznovrstnih za-i ostankov pod lastno ceno, dokler ta za-■| loga traja. Vse blago je garantirano najboljše. kvalitete,- prodaja se pa samb v lastni podružnici Ljubljana na Bregu 20. industrija. Anketa o naši lesni industriji? Ker se je po časopisju koncem prošlega meseca širila vest, da se bo vršila v Beogradu dne 26. oktobra t. I. pri ministrstvu za šume in rudnike anketa, na kateri bodo sodelovali zastopniki vseh prizadetih ministrstev in gospodarskih korporacij in organizacij,, se je naša zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki ni prejela vabilo na to anketo, obrnila na ministrstvo za šume in rudnike zn pojasnilo,, zakaj ni bila pozvana na anketo. Ministrstvo za šume in rudnike je zbornici nato sporočila, da novinarske vesti o tej anketi niso bazirale na točnih i formacijah. Na anketo, ki se je vršila g...le bosanske šumske industrije so bili vabljeni samo dva predstavnika državnih šuinskih direkcij in višji .činovniki ministrstva. S strani šumske direkcije ni prisostvovalo anketi nikdo, ker je bila strogo internega značaja. šeašssWMwaFerB e soz miinnuAi r " - ;r - Ako piješ MBuddh3“ čaj, vživaš že na zemlji raj! TtttllA MAHU ( Denarstvo. Stanje Narodne banke dne 15, novembra (v oklepaju razlika v primeri s stanjem dne 8. novembra). Aktiva: kovinska podlaga 188.6 (—2.0), posojila 1,245.6 (7.4), račun, za odkup kronskih, uovčanic 1,186.3, račun začasne rame-njave 368.2, državni dolgovi 2,966.3, vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 2,138.3, saldo raznih računov 985.3 (— 560), skupaj 9.3771. Pasiva od glavnice izplačano ‘28.0, rezervni fond 6.4, novčauice v oktobru 6.072.9 (—64, 5); državni račun začasne razmeujave 368.3, državne terjatve po raznih računih 84.6 (+ 34.3), razne obveznosti 603.6 (—27.7), državne terjatve za zastavljene domene 2.138.3, ažijo za kupovanje zlata za glavnico in fonde 74.7 — skupaj 9.377.1. Italijanska posojila v Ameriki. Finančni minister Volpi je dne 1.9. t. m. podpisal v New Yorku v. Morganovo bančno skupino-stomilijonsko posojilo.. Posojilo . ___ y Sud« prispel 20. t. m. na Reko, nadaljeval bo v Sušak in Gruž. »Morava« v progi Jadransko-Egejsko morje. »Vladimir« v Poli. »Diamant v pregi Jadransko-Egejsko morje. — Ore-aniac. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Celju, kakor tudi Gremij 'trgovcev za celjsko okolico opozarjata vse trgovce v mestu kakor na deželi, da mora, na podstavi odloka Velikega župana mariborske oblasti številka 3715/3 z dne 17. novembra t. 1., na dan ujedinjenja t. j. 1. decembra t. 1. počivali delo skozi celi dan, to se pravi, da morajo biti trgovine v mestu kakor na deželi ves dan zaprte. Prestopki te odredbe se strogo kaznujejo. Načelstva za gremij trgovcev v Celju in za gremij trgovcev za politični okraj Celje. Gremij trgovcev za politični okraj Slo-venjgradec in Prevalje naznanja svojim članom, da je trgovina na malo odovo ki-selino močnejša od 15% glasom Uradnega lista štev. 69/224 z dne 24. julija 1925 od t; januarja 1925 naprej Vezana na koncesijo, vsled česar naj si blagovolijo trgovci z oetovo kiseiino pravočasno od srezkega poglavarstva priskrbeti tozadevne koncesije. K Uradnemu listu št. 69/224 ex 1925 se sledeče pojasnilo g. Ministra za narodno zdravje dr. S. Miletiča razglasi: Na niolbu Saveza od 24. oktobra t. g. 891 izv.eštava se, da je na-redbom ovog Ministarstva o prodaji sir-četne kiseline odrejeno, da se ista ne može predavati u količinama večini od 2 lit., a manje cd 2 lit. nije zabranjeno, te se samo po sebi razume da se u ma-njim količinama može predavati, samo po odrejenim uslovima,« Obenem se vsi trgovci opozorijo na praznik, udinjenja Srlx)v, Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra 1925; ta dan je norma. Tudi se trgovci opozorijo na točno označbo cen v trgovinah in v izložbah. RAZNO. i Praznovanje državnih praznikov v mariborski oblasti. Mariborski veliki župan je izdal vsem srezkim poglavarjem svojega področja in magistratom v Celju, Mariboru in Ptuju okrožnico da gledajo na to, da obrtna in trgovska podjetja po deželi in mestih enako praznujejo državne praznike. Praznik ujedinjenja (1. december), rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. december) in Vidov dan (28. junij). Navedene dneve mora počivati delo celi dan v trgovskih in obrtnih obratih. Izvzeta so industrijska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja. Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Novi finančni zakon vsebuje med drugim tudi člen, ki se nanaša na volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ta člen pooblašča ministrski svet, da na predlog ministra za trgovino in industrijo izda odredbo, ki po pot repi z nova uredi volitve za zbornico. Uredba se nanaša tudi na vsa ostala vprašanja, ki se tičejo teh volitev. Volitve se imajo izvršiti po novi uredbi. Naša udeležba na razstavi v Parizu. Iz kabineta ministrstva za trgovino in industrijo nam poročajo: Velika mednarodna razstava dekorativnih umetnosti v Parizu, na kateri je sodelovala tudi naša država, se je zaključila 9. t. m. Ob za-ključitvi se je vršil poslovilni večer, na katerem so bili oficijelni zastopniki vseh držav, ki so sodelovali na tej razstavi. Potrebno je podčrtati kakšna pozornost se je posvečala na tem večeru zastopnikom kraljevine SHS. Našemu delegatu g. dr. Dragotinu Dučiču, generalnemu direktorju državnega računovodstva, ki je prisostvoval večeru, se je dalo mesto med francoskim ministrom trgovine in predsednikom sveta. Ob tej priliki se je izreklo s- strani francoskih predstavnikov mnogo laskavih besed tako o naši državi kakor tudi o njeni umestnosti in kulturi. Ravno tako se je izrazil zelo pohvalno o naši državi tudi sam generalni komisar francoske razstave g. Fernand David, bivši minister in iskren prijatelj našega naroda. V svojem in v imenu vlade je izjavil, da je bila udeležba naše države na mednarodni razstavi v Parizu v čast Franciji. Nemška vlada za locarnsko pogodbo in za v p to p Ne m čile v Društvo narodov. Nemška državna vlada je odobrila načrt, ki se tiče v Locarnu sklenjenih paktov in vstopa Nemčije v Društvo narodov. Te dni bo razpravljal o tem zakonskem načrtu državni zbor. Ruska žetev. Glasom uradnih statističnih podatkov sovjetske zveze je znašala celokupna žetev v Rusiji 65 milijonov ton proti 70, kakor je bilo to v začetku pričakovati. Državna borza dela v Mariboru. Od 15. do 21. novembra je bilo pri tej borzi 91 prostih mest prijavljenih, 211 oseb je iskalo službe, v 50. slučajih je borza posredovala uspešno in 8 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 21. novembra pa je bilo 6494 prostih mest prijavljenih, 9479 oseb je iskalo službo, v 2817 slučajih je borza posredovala uspešno in 649 oseb je odpotovalo. * ZIATOROCTERPENTINOVO MILO Po svetu. Angleške predilnicc, ki predelujejo ameriški bombaž, so sklenile, da bodo delovni čas v decembru in januarju znižale še za štiri ure in pol in bo znašal odslej na teden namesto 48 ur samo 35 ur. Ker je ameriški bombaž šel v ceni dol, ta sklep precej kritizirajo; predilnice odgovarjajo, da imajo še veliko zalog, ki jih ne morejo prodati, čemur spet drugi oporekajo, z motivacijo, da bi se zaloge takoj zredčile, če bi predilnice cene nekoliko znižale. — Med vojsko so ustanovili Angleži posebno družbo za produkcijo barvil; denarno ji je priskočila tudi vlada na pomoč. Družba je kapital znižala sedaj od 9 milijonov funtov na VA. Govori se, da se pripravlja ozek stik z nemško industrijo barvil. Poljsko ministrstvo za industrijo in promet je dovolilo izvoz dveh tisoč vagonov surovega petroleja. Ministrstvo bi organizaciji, ki bi koncentrirala vsaj 90 odstotkov za izvoz deklariranega petroleja, dovolilo izvoz do 31. marca 1926. Če producenti ne bodo mogli napraviti take eksportne organizacije, bo ministrstvo izvoz petroleja dovolilo državnim petrolejskim podjetjem. — Med Nemčijo in Španijo divja huda carinska vojska. Sedaj je španska vlada zvišala carino na uvoz nemškega blaga v španske kolonije na 80%. — Poljaki so začeli kovati zlate novce po deset do dvajset zlatnikov, zaenkrat samo na zasebni račun. Na eni strani je slika kralja Bole-slava, na drugi strani pa poljski orel. — Po mirovni pogodbi ni smela skleniti Bolgarija za dobo pet let nobene samostojne trgovske pogodbe. Ker je ta doba sedaj potekla, je Francija Bolgarijo povabila, naj sklene ž njo trgovsko pogodbo, da se vzpostavijo med obema državama spet normalni trgovski odnošaji. Enako povabilo je poslala tudi Anglija. Bolgarija je obe ponudbi sprejela. — Ljubljanska borza. < Pondeljok, 23. novembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz !. 1921. bi. 76; loterijska državna renta za vojno škodo den. 299, bi. 300, zaklj. 299'; zastavni'listi Kranjski deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske dež. banke ben. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka den. 210; Merkantilna banka,' Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den 950; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185, zaklj. 175; Strojne tovarfte in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 34; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šeširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 145, bi. 152. Blago: Javorjeve deske, neobrobljene, 3 m dolž., 25 cm šir. napr., 80 mm deb., fco meja den. 650; hrastovi plohi, neobrobljeni, la, 3 m dolž., 25 cm lir. napi*, in 80 mm debelj. napr., fco meja den. 1100; bukovi hlodi od 3 m dolž., 25 cm premera napr., fco meja den. 350; bukovi hlodi la, od 30 cm prem. naprej in od 3 m naprej, fco nakladalna postaja den. 450; bukovi hlodi la, od 30 cm prem. naprej in od 3 m naprej, fco nakladalna postaja den. 215; jelove podruerne deBke, 13 m, 20 mm, 4 m, fco vag. Postojna trans, bi. 470; pšenica banatska, fco vag. nakladalna postaja bi. 245; pSenica slavonska, 77 te*-ka, 2—0% primesi, fco vag. Bjelovar bi. 266; koruza'stra, par. Novi Sad bi. 160; korusa stara, par, Ljubljana bi. 190; koruza umetno . sušena,, par.. Novi Sad bi;. 145; koruza nova, času primerno suha, par. Novi Sad, l vag. den. 110, bi. 110, zaklj. 110; koruza pokvarjena, tal-quale, fco vagon Domžale, I vag. den. 115, bi. 115, zaklj. 115; oves sremski, fco Gunja, 1 vng. den. 170, bi. 170, zaklj. 170; ttjela domača, par. Ljubljana, 1 vag. deu. 265, bi. 265,. zaklj. 265; proso domače, fco vagon prekmurska postaja bi. 215; otrobi debfeli v vrečah, fco vag. par. Novi Sad bi. 145: otrobi drobni v vrečah, fco' vag. Djakovo bi. 120; otrobi drobni v vrečah, fco Ljubljana bi. 140; krompir lepi, beli, fco nakl. post. bi. 68; ‘fižol prepeličar, fco vag. šla j. post. bi. 845; fižol beli sremski, fco vag. nakl. post. bi. 200; fižol rjavi sremski, fco-vag." nakl.-pošt. bi. 200; leča sladkorn. par. Ljubljana den. 400; brinje ital., par. Ljubljana den. S75;. riž. bril-lato No. 333, fco vag. Trst bi. 570; seno sladko, stisnjeno, fco vag. nakl. pošt bi. 72;' seno polsladko, stisnjeno, fco vag. nakl; post bi. 60; "slama stisnjena, fco vag. nakl. post, bi. 50. TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani. Kilogram go^ vejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8» jeter, le-dic, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 10, teletine 17 do 20, jeter 25' do 30, pljuč 20, svinjine 20 do 27, pljuč .10, jeter 15 do 20, iedic .27;, glave 7.50, parkljev 5, , slanine 22.50 do 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega uiesa 30 do 35, .prekajenih parkljev, 12,< {jrefedjene--glave 15, jezika 35, koštrunovega mesa.14 tfdoAlfjj kpfclHtevine 20, konjskega meša,7 >WTZN£i raTfla, cenike, raCune, letake, časo broiure, poaetnlce Iii razglednice vratne trgovske kakor tudi vse druge ne. m m m'* m fcastna knjigoveznica. do 9. Kilogram krakovskih in debrecin-skih klobas 44, hrenovk in safalad 35, tlačenk 40, svežih in pol prekajenih kranjskih-32 do 40, šahih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 35. Piščanec 10 dp 20, kokoš 25 do 35, petelin 25 do 40, raca 25 do 30, nepitana gos 40 do 70, pitana gos 70 do 100, domač zajec 5 do 18, divji zajec 25 do 60, poljska jerebica 15 dp 18, gozdna jerebica 25, kg srne 20 do 35, kg krapa 26 do 32,50, linja in ščuke 25 do 30, klina 13.50 do 15, mrene .17.50 dp 20, pečenke 8 do 12.50. Liter mleka 2JaO do 3, kg surovega masla 40, čajnega 55 do 60, masla 45, bohinjskega sira 36, Sirčka 9 do 10, par jajec 3.50 do 3.75. Ki-logram belega kruha 5.50, črnega in rženega 4.50. Sadje: kg luksusnih jabolk 8, jaboljk I. vrste 5, II. in III. vrste 3 do 3.50, luksusnih hrušk 12, hrušk I. vrste 10, II. in III. vrste 4 do 8, ena oranža 2, kg rožičev 10, fig 12 do 18, dateljnov 25, navadnega kostanja 4 do 8, maroni 9 do 12, orehov 12, luščenih orehov 35, grozdja 12 do 16, suhih češpelj 11 do 12, suhih hrušk 6 do 8. Špecerijsko blago: Kilogram kave 45 do 76, pražene kave 52 do 92, kristalnega sladkorja 13.25, sladkorja v kockah 15.25, kavne primesi 20, riža 8 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, celega popra 38, mletega 42, paprike 32 do 52, testenin 10 do 12, pralnega liga 3.50, čaja 75.. Mlevski izdelki: Kilogram moke št. 00 5.25, št. 0 4.50, št. 3—4 6 do 3, kaše in ješprenja 7, ješprenjčka lQdo 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3 do 4, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove moke 7 do 9, ržene moke 5 do 5.50. Žito: q pšenice 305 do 310, rži 250 do 280, ječmena 230 do 250, ovsa 230 do 260, prosa 300, koruze 230, ajde 330, fižola 340 do 360, graha 400, leče 600. Kurivo: q premoga 40 do 46, m3 trdih drv 150 do 160, mehkih drv 100. Krma: q sladkega sena 80 do 100, polsladkega 75, kislega 60, slame 50. Zelenjava: kg endivije 7 do 8, motovilca 10 do 15, radiča 10 do 15, zelja —.50 do —.75, rdečega zelja 3 do 4, kislega zelja 3, ohrovta 2, karfijol 8 do 15, kolerab 8 do 10, kolerab-podzemljic —.75 do 1, špinače 7 do 8, paradižnikov 10, čebule 3, česna 15, krompirja 1.25 do 1.50, repe —.75, kisle repe 2.50, korenja —.75 do 4, peteršilja in zelenjave za juho 4 Din. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 21. novembra 1925. Mariborski trg dne 21. novembra 1925. Mrzlo vreme je privabilo 70 slani-narjev na trg in tudi drugače je bil trg tega dne prav dobro preskrbljen in obiskan, kajti razven 70 s svinjskim mesom naloženih voz je bilo tudi 135 s krompirjem, zelenjavo in drugimi živili in 15 s sadjem naloženih vozov na trgu. Slani-narji so prodajali svinjino po 20 do 30, slanino 25 do 30, na debelo pa po 21, in drob po 15 do 20 'Din kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do 15» teletino 12.50 do 17.50, svinjino 20 do 22, drob 7 do 15, klobase 25 do 40, gnjat 40 do 50, prekajeno meso 30 do 40 Din kg. — Perutnina in druge živali. Teh je bilo črez 1000 komadov. Cene so bile koko-šem 25 do 60, račinn, gosem in puranom 30 do 120, domačim zajcem 5 do 40, velikim belgijskim 50, angora 100, golobom 30 do 50,Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Ta dan se je trg raztegnil tudi po Strossma-jervi ulici. Cene so bile krompirju 3-50 do 5 Din mernik (7 in pol kg), oziroma 1.25 do 2 Din kg, solata 1.25 do 2.50 Din kg, glavnati oslati, endiviji in ohrovtu 0.75 do 2, zeljnatim glavam 0.50 do 2.50, pesi in korenju 0.25 do 1, karfiola 2 do 12 Din komat, čebuli 1.25 do 6, česnu 3 do 7 Din venec, kislemu zelju 3 do 3.50, kisli repi 2, fižolom 2 do 5, paradižnikom 1.50 do 3, ovčjemu siru 20, trapistovske-mu siru 25, maslu 40 do 50, kuhanemu maslu 00, mleku 2.50 do 3, smetani 12 do 14, maslinemu olju 32 do 50, bučnemu olju 28 do 36 Din liter, jajcam 2.25 do 2.50 Din komad, sirčku 1 do 10 Din hlebček. Sadju: jabolkam 5 do 12, hruškam 6 do 16, grozdju 8 do 14, kostanjem 5 do 8 Din kg, pečenim kostanjem 6 do 7 Din liter, orehom 10, luščenim 3.5 Din kg, malinovcu 25 Din kg, limonam 2 do 2 Din komad, figam 1, dp 8. Dip venec, kokos orehom 15 Din komad. — Cvetlicam 1 do 8 z lonci vred 15 do 75 dinarjev komad.. — Lončeni in leseni robi 1 do 200 Din, lesenim ročnim ro-zičkom. 100 do 250, velikim vozovom 1500 do 1800, brezovim metlam 3.75 do 0 Bin komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 18.' novembra so kmetje pripeljali 6 vozov sena in. 8 Vozove slame, v soboto. 21. novembra 'pa 3 vozove sena in 5 vozov slame aa trg 'in so predajali seno po 50 do 75, slamo pa po 45 do 50 Din za 100 kg. Danajska bana. za kmetijske produkte (20. novembra.) Zaradi čvrstih poročil ■ z-ameriških borz, iz zapadnih držav in z brailskega tržišča je zavzel tudi promet na dunajskem tržišču čvrstejši potek. Povpraševanje po boljših vrstah pšenice je bilo precejšnje, toda imetniki.blaga, bo malo ponujali. Cene so malo poskočite .madžarski pšenici, domači rži ter turšei-ci. Kotirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine v veletrgovini: pšenica: domača 36—37.541 madžarska potiska 40.50—42.50; rž: domača 27.25—27.50; ječmen: domači 33 do 39, slovaški 39—43; turščica: 28 do 29; oves: domači 27.50—29.50. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon intemrban: Podnart 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljnke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige Vijaki z maticami o Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorčili In risbah najceneje Ilustrovanl ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. IGROMI D. Z O. Z. carinsko posrednlSkl In spedlcljski bureau LJUBLJANA Kolodvorska ni. 41 Telefon interurban Stei. 454 Naslov brzojavkam: - mobomw Podružnice • MARIBOR, JESENICE, RAKEK. Obavl]a vse v to Zastopniki draZbe stroko epadaJoCe RaiSfOt spolniti vox posle JnofltlireJe ln natlnilll S' E" pod najkulantnlral |UI«UI||) so ekspresne pogori. poSIIJke. DR. MIROSLAV LUKAN Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi dobite vse potrebščine za šivilje, krojače in sedlarje na veliko In malo po najnižji dnevni ceni. Cene za i ZDELUJE ZAVOD Up poslovni lokal v pritličju, obstoječ iz treh prostorov, z velikimi izložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski zavod v Ljubljani. bivši veliki župan, agrarni direktor in krajni komisar za agrarne operacije prevzema pravno zastopstvo strank ter intervencije v vseh strokah državne uprave (POLITIČNA UPRAVA, zlasti vodopravne, obrtne, gradbene, gozdarske, ribiške, lovske, državljanske-opdjske, občinske zadele itd., itd. - AGRARNE OPERACIJE, AGRARNA REFORMA), posreduje pri serijoznlh poslih vsake vrste in daje informacije. Obenem naznanja, da je ustanovil v svoji pisarni tudi DAVČNI ODDELEK, pri katerem sodelnjejo kvalifieironi strokovnjaki. Pisarna v hiši Pokojninskega zavoda, GLEDALIŠKA ULICA St, 8 - III. nadstropje (lift). Vhod nasproti vhodu v palačo Trboveljske.. Telefon štev. »21. Telefon Štev. »21. Poslovne ure od 9. do 18. ure. 20% fšnSršK, znižane. dreto in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču .KONOPJUTA* Ljubljana Gosposvetska 2 KJE SE KUPI? Le pri tvrdki 9C Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni »troj ta rodbinsko ali >brlno rabo, svetovno znanih zn n rok Grltzner - Adler - PhOnbc. Jsloteun posamezne dele za slroje In kolesa, Igie, olje, jermena, pnevmatika. Pouk p vezenja na stroj brezp.ačenl — Večletne garancija 1 Na velikoI Na malo! razpošilja od 100 kg naprej po dinar) e v 160 nrt nolvagonskih ali vagonsklh naročilih ceneje. JOSIP LAH, Moškancl. O LJUBLJANA - SIMON OHEOORČIČEVA UL. 13. * TELEFON 553 it. Ifll — . TV1— - Sa taeavaka-ladastrij*« d. i. »Isrttar« kat tsiajateUa ia Satana A. SBVM, Ljablfaus.