XIII. letnik.
V Gorici, dno HO. novembra 1905.
48. številka.
IzhajavsnkCotrtok .J ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sp m* vra-čajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cona listu znaša za celo leto t krone, za pol leta 2 krom. Za manj 'premožne za celo leto 8 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo jo cena listu B K. za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
lovensKo
xavero
*- •«»fr)	—
Naročnino in naznanila s pr oj ema upravniStvo, Gorica, Somoniška ulica št. 1(5. Posamezne Atovi l k c s c prodajajo v lobakarnah v »Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem to-kališČu nasproti mostnemu vrtu in na Korenjskom bregu (Hiva Como) št. lipo 8 vin.
Oglasi in poslanice so računijo po potit vrstah, in sicer: čo so tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt, v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. J. Murnšič) v Gorici.
Deželne podpore.
Leto za letom dovoljuje deželni zbor podpore iz deželnega zaloga za razna javna podjetja in dela krajevne in splošne koristi. Za povzdigo kmetijstva potom sadjarskih in vinarskih, sploh kmetijskih društev, za vodnjake, vodovode, zaježenje in uravnavo rek in hudournikov, za mostove, ceste, brvi in poti odločujejo se vsako leto visoki zneski. Pričakovati bi bilo, da dovoljene podpore pridejo brez ovire in zamude v roke prosilcev ter da se porabijo za občeko-ristne namene, v katere so bile dovoljene.
Žal, da temu ni tako. Večji del dovoljenih, včasih z velikim trudom pridobljenih podpor ne dobi poti iz deželne blagajnice med stranke, ki so za nje prosile, marveč zapadejo ter se porabijo za plačevanje deželnih dolgov, zgube na obrestih in drugih potrebščin, za katere ni poskrbljeno v deželnem proračuna. Takih dovoljenih pa ne izplačanih podpor in prispevkov, ki so že zapadli ali r kratkem zapadejo, se je nabralo že na sto in sto tisoč kron. Temu so krive z ene strani občine, zastopi in stranke, ki se ne potrudijo, da bi začele in izvršile delo, za katero so prosile podporo, deloma pa neopravičena strogost deželnega odbora, ki tu in tam stavlja pogoje in zahteve, katerih deželni zbor ni sklenil in ki so v nasprotju z dobrohotnimi nameni deželnega zbora.
Deželni zbor je sklenil v svojem zasedanju lanikega leta, da podpore, ki se dovoljujejo iz deželnega zaloga v javne namene, so plačljive skoz dve leti, ako ni drugače določeno. Podpore, ki so razdeljene na reč let, so plačljive še eno leto potem, ko steče rok za zadnje odplačilo. Lansko leto so se bili podaljšali nekateri stari krediti, ki zapadejo s koncem tega leta, ako deželni odbor do
LISTEK.
Po zmoti k pravi poti.
(I)alje.)
Agati je bilo že prišlo do ušes, da vzame njen Beneš nevesto rajnega brata ; pa ni bila zavidna onemu dekletu. Tudi se ni jezila nad Benešem, nogo želela je le to, da bi bil prav srečen in zadovoljen. Zase je bila že sklenila, da se ne poroči, marveč bo vzgajala krščanski svojega Jenika in zaupala je v Boga, da ju ne zapusti.
V	tem je prišel zopet čas žetve, ko so odhajali vaščani v daljne kraje žet. Bratranec jo je zopet nagovarjal, da bi šla spet na žetev. Agata pristane rada na to — nekaj zaradi same sebe, da bi lože pozabila svojo bolest, nekaj pa tudi zaradi Beneša, da bi lože ubogal očeta, ko bo ona oddaljena.
Ali zelo se je motila v tej reči; in kakor Beneš tudi ona ni poznala poštenega in pravičnega mišljenja Vojte-hovega.
V.
Ko je bila odšla Agata na žetev, vzela je njena mati Jenika v oskrbovanje. Nekega dne je Bedela Eliza z dečkom pred hišnimi durmi. Otrok se je igral pri njenih nogah. V tem pride Vojteh s po-
tedaj ne nakaže vsaj delnega izplačila posameznih podpor.
Da se županstva, drnštva, odbori in posamezniki ne bodo izgovarjali, da niso vedeli, kako stvar stoji, navedemo posamič tiste podpore, katere čaka omenjena usoda, da namreč zapadejo z dnem 31. decembra 1905, ako stranke ne izprosijo od deželnega odbora, da jim do tedaj nakaže vsaj del dovoljenih podpor.
Za vodne naprave (vodnjake^ vodovode) zgubi županija Serpenicsi 700 K, Štijak 800 K, Šebrelje 400 K, ki so bile dovoljene leta 1900; dalje županija Ležeče (Naklo) 600 K, Šmarije 600 K, Zgonik 600 K, Dolenja 1000 K, Št. Ferjan 800 K, Štorje 400 K, Trnovo 600 K, ki so bile dovoljene leta 1901; dalje županija Ponikve 900 K, Lokve na Krasu 600 K, Tomaj 1000 K, dovoljene leta 1902 ; dalje županija Rihemberg 600 K, Velikirepen 600 K, Sežana 1000 K, dovoljene leta 1903; dalje Dolenja za Lože 800 K, in Sir. Križ 500 K, dovoljeno leta 1904.
Podpore za ceste zapadejo sledeče: Županija Kožbana zgubi za cesto po Kožbanščeka 6000 K, dovoljenih leta 1900, ter za cesto Peternel-Hlevnik 400 K in za cesto Kožbana-Škrljevo 400 K, dovoljenih leta 1902. Dalje zapadejo podpore za ceste: Poaikve-Idrija 800 K, Lože-Makorič 900 K, Sv. Martin-Zdrav-ščina 1500 K, Hruševlje-Skrljevo 2600 K, Prvačina - Bezovljak - Šempas (Osek) 3000 K, dovoljene leta 1903 ; dalje zapadejo podpore za cesto : v Hlevnik 500 K, na Dol-Otlico 400 K, v Biljani 1500 K, Trnovo pri Gorici 1000 K, Anhovo 400 K, Dolenja 800 K, Ponikve 800 K, Libušnje (Vrsno) 1000 K, Rute-Zagomilica 700 K, Breginj (za Robedišče) 500 K, vse ie dovoljene leta 1904.
Za mostove zgubijo podpore: Tri-buša 400 K iz leta 1902 in Soča 600 K iz leta 1904.
Županstva, ki nočejo, d« jim zapa-• dejo navedene podpore, naj takoj vse : pripravijo, da lahko pričnejo z dotičnim delom, ter naj se obrnejo na deželni odbor, da jim še meseca decembra nakaže vsaj del podpore.
Za zapadle podpore treba znova prositi v deželnem zboru z vsemi težavami, ki so združene s takimi prošnjami.
Podpore, dovoljene na breme proračuna za leto 1905, ostanejo v veljavi še prihodnje leto 1906. Podpore, dovoljene v prejšnjih letih, katere so bile že deloma izplačane ali nakazane, ostanejo v veljavi še prihodnje leto 1906.
Mnogo podpor iz prejšnjih let, ki so bile v delnih zneskih že izplačane, zapadejo v še ostalih zneskih (navadno polovicah) s koncem leta 190 6, ako se strankam prej ne posreči doseči od deželnega odbora, da jim jih nakaže. Te podpore (r še neizplačanih zneskih) so : za sadjarska in vinarska društva : v Št. Ferjanu 200 K, v Dornbergu 200 K, obe iz leta 1900; v Kamnjah 50 K, v Krepljah 100 K, v Komnu 150 K, v Dornbergu 50 K, v Kanalu 100 K, vse iz leta 1904.
Za vodne naprave (vodnjake, vodovode) zgubi Ročinj 300 K, Štjak 400 K, oboje iz leta 1901; Vojščica zgubi 750 K, Gorjansko 400 K, oboje iz leta 1902; Kamno zgubi za uravnavo Soče 658 K iz leta 1901.
Za ceste zgubijo : Bukovo-Vrh (Št. Viškagora) 150 K, braniška cesta 2000 K, obe iz leta 1900; Sr. Lucija 200 K, Šlovrenc pri Moši 200 K, oboje iz leta 1902; Nemški Rut 250 K iz leta 1903; Doblar 200 K, Ročinj 250 K, Kambreško-Kosi 300 K, vse iz leta 1904.
Kazen tega zapadejo z dnem 31. decembra 1906 vse one podpore, ki *o bile dovoljene na breme deželnega proračuna za leto 1905, ako se v prihodnjem letu ne porabijo.
Podpori*, ki so bile dovoljene z letošnjem zasedanjem na breme deželnega proračuna za leto 1906, ostanejo plačljive še vsn leto 1907.
Župani, predsedniki, rodoljubi, ganite s e. da Vsm ne zapai-dejo že dovoljene podpore, kajti podpora zgnbljena ne pride nazaj.
Ija, pozdravi Elizo ter prisede k njej. Bil jej je prijatelj tudi zdaj pri 60 letih. Kjer jo je srečal, jo je pozdravil, podal jej roko ter jo izpraševal, ali jej česa manjka. In izoral jej je polje zastonj, pa sadil za njo korun na svojem polju, sejal lan, dajal jej klaje za kozo, pa tudi kruha, moke in kar je sploh potrebovala. In če je izvedel, da si je kje drugje kaj izposodila ali nakupila, je bil kar jezen.
Ko je sedel tu in gledal igrajočega se dečka, pokliče ga k sebi ter ga vzame v naročje. Ni si mogel razložiti, zakaj je tako naklonjen temu otroku; ujčkal ga je, pa mu dajal žemlje. Malček pa se je radoval in z veseljem jedel.
„Žal!" reče Vojteh, „da ima otrok takega bogopozabnega očeta!“ Eliza ! molči. — „Ne razumem, kako da je padla ' tvoja Agata, saj je vendar tako tiha in ' pridna mladenka !" Eliza le molči ter [ pobesi oči. — „Povej mi vbhj, kdo ti je premotil hčer?" — „Tega ti ne smem povedati; obljubila sem Agati, da bom
i molčala.1 „Gotovo je kak malopriden ‘ človek in potepuh ; sicer bi ga ne skrivali." „Ce ti povem, boš jezen na me, daBi sva bila dozdaj dobra." — „Nebom se jezil, pa naj bi bil moj sin. To je pač vnebovpijoča krivica, da gre zapeljat deklino ter jo potem popusti." — »Pridnih roditeljev je sin in ne potepuh!" —- „Ime-nnj mi ga ; skušal bom vse, morda ga
pripravim do tega, da izpolni svojo dolžnost.11 — „Pa si jenika bolje oglej, morda . .."
Vojteh se ozre na dečka, gleda, gleda, obraz se mu podaljša strmenja in sapa mu zastane. „Zenska, zarotim te, povej mi resnico: sodim, da je Bonešev!"
—	„Res je tako.’1 — „Pa čemu si mi to zamolčevala?" — „Kako naj bi ti bila povedala, ko sem izvedela že potem, ko je bil odšel tvoj sin. Moja hči je hranila to zase; 'n bala se je tebe, ker si pravičen mož; morda bi se bil tako razsrdil, da bi bil Beneša tepel ali celo zavrgel." — „Prav praviš ; vendar je neodpustljivo, da zapelje ubogo siroto in jo pusti. Kdo ve, ali ni prevaril ta lahko-miselnik še kako drugo stvar v tujini ? Midva sva si bila tudi dobra, toda ostala sva vendar poštena." — „Res da, ali vendar ne sodiva jn zdaj preostro." — ^Ali veš za trdno da se imata še rada?1 „Za gotovo vem; vsaj o hčeri, sina pa vprašaj ti, kako je ž njim?" — „Kam pa je šla hči?“ — „Na žetvi je v »asi N." — „Dobro I Najprej hočem ž njo govoriti, potem bom videl, kako bo." —-„Sosed, nikar se ne prenagli." — „Nič ne skrbi, storim, kar bo prav." — „Eli-za," reče jej po kratkem odmoru, „jaz se zdim grešen zaradi tega greha Jaz in ti — oba imava vzročeni greh na vesti; posebno pa še ti, ki si mati. Videla ava
Nalogo duhovščine w sedanji družbi.
Zakaj pišemo o tem?
Člankom, katere priobčujemo pod gornjim naslovom, so dali porod naši nasprotniki. Tako v kranjskem kakor goriškem deželnem zboru so slovenski liberalni poslanci pri razpravah za uredbo splošne rolilne prarice napadli slorensko duhorščino radi politike. Očitali so ji, da zlorablja vero in cerkev v politične namene, ter zahtevali, da se naravnost s posebnim aakonom omeji politična svoboda duhovščine. Zahtevali so, naj se s posebnim zakonom nataknejo duhovnikom nagobčniki, da bi morali liki mutasti psi gledati, kako liberalni volkovi slovensko verno čredo izrabljajo v svoje protirerske in proticerkvene namene. Saj je razkri-stjanjenje slorenskega ljudstra in usužnje-nost katoliške cerkre njihor cilj in smoter. Deloranje liberalcev in pisarjenje njihovih glasil „Slor. Naroda" in „Soče“ nam to jasno dokazuje.
Jasno smo izpoznali konečni cilj naših liberalcev. Poznamo jih, da so meso od mesa, kri od krri vsesplošne frannsonske lože, ki po vsem sretu, v vseh državah in r vseh narodih rpri-zarja in rodi protirerski boj. V tem b iju pa jim je pred rsem na poti duhorščina, duhovščina namreč, ki zvesto čuva najdražji zaklad ljudstra, sr. vero. Zato pa porsodi najprro rprizarjajo boj pro‘i duhovščini, prizadevajo se, omejiti jamo
oba, da sta Bi bila najina otroka naklonjena od detinstra, lahko bi bila sodila iz skušnje, kaj se utegne izcimiti iz tega pozneje. In vendar nisva varovala nevednih otrok pi Bvoji previdnosti; prepustila sva ju samima sebi, in od tod je ta pokora. Bila bi ju morala poučiti o ljubezni; da je ta sicer potrebna v zakonu, ali da je treba mladim, da jej zaprejo srce, dokler se jim ne ponudi gotova in bližnja priložnost v zakon. Če mladiči goj6 znanja pred časom — najsi vidijo, da še dolgo dolgo ne bo prilike za zakonsko preskrbljenje — tedaj silijo predrzno v nevarnost, da utegnejo smrtno grešiti. In tudi res bodo grešili — tako kot se užge predivo, če pride blizo ognja; treba je le, da se ena nitka užge, pa bo gorela vsa kodelja. Glej, Eliza, v tem sva oba pogrešila, ti pa še bolj kot jaz. Pri tebi sta se shajala vedno, ti si ju videla, kako sta se milovala, ti si poslušal njune zaverovane pogorore; ti bi me bila morala opozoriti na to, da bi ju bila za časa ločila. Zdaj seve se ne da nič reč izpremeniti; gledati morava pa vsaj na to, da bosta postavno poročena. Za naj a pa ni druge pomoči, kakor da obžalujeva svojo neskrbnost. Z Bogom !"
Osramočen, užaljen in zamišljen odide Vojteh domov, da bi se okrepčal in pripravil na pot.
(Dalje pride.)
delovanje duhovščine, zapreti jo v zakristije. Ko so to dosegli, jim je kaj lahko liudslvo brez učiteljev in voditeljev v javnorti preslepiti lt*r kor-.k za korakom izvrševati svoje protiverske nakane. In ravno la jo tudi konečni namen slo venskih liberalcev.
Naslednje članke pišemo slovenskemu ljudstvu v poduk t>‘r da mu podamo orožje, s katerim moro. zavrniti liberalne agitatorje, ko mu bodo govorili, da duhovščina naj ostane v cerkvi ter pusti politiko.
I.
Francoska 1111 s uči.
Kako zvito in prefrigano delujejo sovražniki vere. da dosežejo svoje zlobne namene, kaže francoska država.
Fiancosko državo vladajo danes framasuni, nasprotniki krščanstva in katoliške vere. Ogromna večina poslancev v francoski državni zbornici ie protikr-ščanska. Državno krmilo vodeči možje delajo z vsemi silami, da razkristjanijo ljudstvo, uničijo katoliško cerkev na Francoskem. Izključili so krščanski nauk iz šol. Praga državne šole ne sme prestopiti noga duhovnika. Dvedli so civilni zakon in razporočenje že poročenih. Pregnali so katoliške redovmkej in redovnice iz Francije. Na stotisoče francoskih državljanov je moralo zapustiti svojo domovino edinole, ker so bili katoliški redovniki. Zatrli so katoliške zasebne šole, izbacnili iz vseb dvoran sv. razpela. Noben državni uradnik ne sme svojih otrok poslati v zasebne katoliške šole. Poslanska zbornica jo sklenila, da se loči cerkev od države. Francoska zbornica sklepa postavo za postavo proti katoliški veri in cerkvi
In kako je prišlo do tega, da katoliški francoski narod po veliki večini je volil in voli poslance, ki so sovražniki katoliške cerkve? »Štirideset tisoč je duhovnikov na Francoskem, in vera na Francoskem je oslabela I To je skrivnost I-, je nedavno govoril francoski škof na zborovanju duhovnikov. Tega nikakor niso zakrivile nravne pregrehe francoske duhovščine, ki je delavna, goreča in požrtvovalna, marveč edino le brezbrižnost njena z a j a v n o p o 1 i t ič n o delovanje tekom 19. stoletja. Duhovščina je ostala v zakristiji, kakor so želeli nasprotniki. Toda zlo posledice niso izostale, kakor smo že zgoraj pokazali.
Zlorabljajoč besede Gospodove: »Mo-je kraljestvo ni od tega sveta', so francoski liberalci vedno kričali, da je duhovnik edino le služabnik cerkve, da ga javne zadeve prav nič ne brigajo, da se nima vmešavati v politiko. Njegov delokrog, govorili so ljudstvu, je v cerkvi, OBtane naj v zakristiji. In tako so nasprotniki vere dosegli, da se je smatralo kot javno mnenje in neovržena resnic«, da se duhovnik nima vmešavati v politiko. Hkrati pa so ljudstvo slepili, kakor pri nas delajo njihovi učenci naši liberalci, b puhlicami o „gospodstvu cerkve11, „nadvladi duhovščine", »klerikalizmu", „klerikalnem zmaju", »klerikalnem jarmu" itd.
Žal, francoska duhovščina soje res uklonila temu umetno vzbujenemu javnemu mnenju, odpovedala se je z redkimi izjemami javnemu delovanja ter se zaprla v cerkve in zakristije. Francoski katoličani so v javnosti ostali brez voditeljev. Za duhovniki je šlo ljudstvo. Pretežna večina francoskih katoličanov je menila, da se kot katoličani nimajo vmešavati v javne zadeve, v politiko. Hodijo v cerkev, prejemajo sv. zakramente, so vpisani v razne bratovščine, opravljajo razno pobožnosti toda za volitve se ne brigajo, ali pa celo pri volitviih giasuj-jo za protikrščanske, protiverske kandidate.
In tako je brezbrižnost francoske duhovščine zakrivila, da je vkljub 40 000 duhovnikov, v javnosti vera na Francoskem oslabela, da je pretežna večina zbornice protiverska, ki bije uničevalni boj proti katoliški cerkvi.
In kar njihovi bratci na Francoskem, to hočejo doseči tudi naši liberalci. Duhovščino hočejo zapreti v zakristije, v javnosti ji zvezati roke in zamašiti usta. Liberalni volkovi hočejo, da ostane čreda brez pastirjev, da jo toliko lažje razmesarijo. »Udaril bom paBtjrja, in razkropile se bodo ovce."	I.	D.
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je imela v torek svojo prvo sejo v tem zasedanju, katero je predsednik,
grof Velter otvoril ob 11.‘/v uri- Prvi se je oglušil k besedi ministerski predsednik, baron Gsutsch, ki je podal jako obširno vladno izjavo, posebno glede državnozborske volilne preosnove. Ministerski predsednik baron Gautscb je rekel, da namerava vlada že v mesecu februvarju leta 1906 predložiti zbornici zukonski načrt glede preosnove volilnrgt reda na podlagi splošne volilne pravice, odvisno da je torej od zbornice, da se to zgodi. Zbornica mora namreč poprej rešili najnujnejše in za državo najpotrebnejšo zadeve, kakor državni proračun, ali vsaj ručunski provizorij za prvih šest mesecev prihodnjega leta, nekatere trgovinske pogodbe in pa zakonski načrt glede novincev. Zbornica je sklenila, da se o vladni izjavi otvori debata. Danes ima poslanska zbornica zopet sejo.
Krščanski socijalei na Dunaju za splošno in euako volilno pruvlco.
—	Na Dunaju so v nedeljo priredili krščanski sobijalci velikansko demostra-cijo za splošno in enako volilno pravico. Te demonstracije se je udeležilo nad 50.000 oseb. Govoril je zbrani množici dr. Lueger in drugi krščanski socijalei. I Zažgali so tudi rdečo zastavo. Po demonstraciji so zapeli cesarsko pesem, nakar so se razšli.
Manlfestndjn za splošno in enako volilno pravico drugod. — Povsod v vseh pokrajinskih mestih in drugih krajih so v torek delavci priredili shodo in poulične sprevode v prid splošni in enaki volilni pravici. Ta dan je bilo delo skoro povsod zaustavljeno, in prodajalnice so bile zaprte.
Na Dunaju se je udeležilo sprevoda, ki je trajal 4 uro in pol, nad 200.000 oseb. Posebna deputacija je izročila, ko je prišel sprevod pred parlament, min. predsedniku ter predsednikoma poslanske in gosposke zbornica peticijo za splošno in enako volilno pravico. Ko je sprevod ob 2. in pol uri popoludne bil končan, se je množica mirno razšla.
V	Trstu je bilo v torek šest shodov, dva slovenska in štirje italijanski. Ob 10. uri so se sešli udeležniki teh shodov na Velikem trgu ter so tam v sprevodu, broječem kakih bOOO oseb, odkorakali po mestnih ulicah. Okolo 4. ure pop. pa so se mirno razšli.
Kakor rečeno, tudi po drngih mestih so se priredile slične demonstracije, in obdržavali so se shodi in izšlo je povsod vse v lepem redu, le na Moravskem je tudi ta dan tekla kri. V Brnu je omela-vala namreč množica policijo s kamenjem in je bila policija primorana rabiti gole sablje. Sicer pa je bil mir kmalu vspo-otavljen. V Slavkovu, blizu Brna, pa so delavci, ki niso ta dan delali, hoteli s silo zabruniti drugim delavcem delo. Orožništvo, ki je bilo pozvano na pomoč, je moralo streljati. Eia oseba je bila ubita, več jih je bilo težko ranjenih, od teh je jedna oseba na potu umrla.
Istotako so bili nemiri v Olomucu, kjer je bilo več oseb ranjenih.
Slovenska ljudska strnuka ua Kranjskem. — V pondeljeh so je vršil v dvorani volikega hotela „Union" v Ljubljani shod zaupnikov katoliško narodne stranke na Kranjskem. Na tem shodu, ki je bil jako mnogoštevilno ob skan, se je sklenilo, da se bo imenovala odslej ka-toliško-narodna stranka na Kranjskem slovenska ljudska stranka. Na shodu je bilo sprejetih več važnih resolucij.
Pomorska demonstracija proti Turčiji. — Mednarodno vojno brodovje, ki ima nalog izvršiti pomorsko demonstracijo proti Turčiji, je dospelo v luko mitilensko in se tam zasidralo, ne da bi dalo s streli običajnih pozdravov. 400 mož se je tu izkrcalo in so zasedli carinsko uradno poslopje brez kakega odpora od turškega vojaštva, ki se je umaknilo v vojašnico, katero so zastražili avstrijski vojaki. — Ker se je pa, kakor se poroča iz Carigrada, Turčija udala, in sicer brezpogojno, zahtevi evropskih ve-levlasti, bo te pomorske demonstracije že v najkrajšem času konec.
Dopisi.
Iz St. Petra. — Ubogi liberalci! Najbolj pomilovanja vredni ljudje bo dandanes liberalci. A ti ljudje so tudi najbolj zaničevanja vredni. Nič drugega vam no znajo, kot skrbeti za svoj žep in trebuh in pa o vsaki priliki zabavljati proti »farjem*. S tem se delajo ti reveži imenitne in mislijo, da komu im-ponirajo, a imponirajo le sebi in pa sebi I enakim, ali pa morda še to ne. Kakšni
so liberalci, se pač sami najbolj poznajo. Prazni so, puhli so, da "je joj, a tudi zlobni so, da je grdo. Ker pa zlasti zadnje čase ne gre liberulcem nič po godu, ker imajo povsod blamažo zn blamažo, pa udarijo na duhovnike, da odvrnejo pozornost pri svojih bralcih od svojo gnilobe. Zanimivo je opazovati liberalce v boju za splošno in enako volilno pravico. Dokler so roveži mislili, da jih ves svet poslušal, so se smejali klicem po splošni in enaki volilni pravici in so govorili in pisali na vse kripljo proti njej. Ko pa so videli, da se nihče ne zmeni za njihovo kričanje, in da bo splošna in enaka volilna pravica kmalu gutova stvar, so obrnili svoje umazano bandero in se delajo, kakor da so tudi oni za njo, v resnici bi pa bili liberalci najrajši, da bi bila vsa stvar pokopana, in da bi ostalo lepo vse pri starem. Kako krepko so porazili v ljubljanskem deželnem zboru kat. narodni poslanci slov. liberalce in ž njimi zvezane nemške grofe — barone I Liberalci so bili zmešane ovce. Niso vedeli, kaj bi začeli. Fosl. Hribar je kričal, da so bili liberalci vedno za splošno in enako volilno pra-i vico, liberalni general Tavčar je pa vpil, da liberalna ttianka se ni nikdar izrekla za tako volilno pravico. Ubogi liberalci I ln tako je prišlo, da so morali tudi libo-ralci glasovali za splošno in enako volilno pravico. Kislo jabolko, a vgrizniti so ga morali.
K a j p a „S o č a" ? Jezi se reva, da bo prišlo do tega, namreč do splošne in enake volilne pravice. Liberalcem okoli »Soče" so strašno imponirali kat.-narodni poslanci
v kranjskem dež. zboru. In ko je „Soča* videla, da so liberalci po tleh, je začela še ona pisati z a splošno in enako volilno pravico. A vidi se, kako ji ne gre nič od srca. Zato pa stoka, da bi se mogel vpeljati tudi .kanzelparagraf". »Veliki Slovan" Hribar, ki je zvezan z Nemci, je tudi zahteval, naj se vpelje „kanzelparagraf“, t. j. tak paragraf, s katerim bi duhovnike podili s prižnic. A liberalci okoli »Soče", ki tako pazno berejo »Slovenca*, bi pač morali vedeti, kako sta mu dr. Krek in dr. Šušteršič krepko zamašila usta, da proti koncu ni prišel več noben »kanzelparagraf ‘ iz njih. Prav je imel Krek, ko je rekel, da liDeralci lahko skujejo sto »kanzelpara-grafov", če hočejo, ker duhovniški stvari ne bodo škodovuli ampak — koristili. _ Če pa hoče »Soča" pisati za splošno in enako volilno pravico, ji svotujemo, naj prinese nekaj govorov kat.-narodnih poslancev v kranjskem deželnem zboru in pa natančna poročila o premnogih ljudskih shodih v Ljubljani in drugod, kjer so jih »liberalci" toliko slišali od „klerikalcev" in socialnih demokratov, da jim še sedaj zveni po ušesih. — Sicer pa vsa hvala »liberalcem", da so se vsaj v lej stvari udali „klerikalcein", ker drugače govorijo, da naj »rajši vse hudič vzame, če njih ne velja". No, sedaj ni hotel hudič ničesar vzeti, pač pa so se morali liberulci udati. Zatorej: Živio splošna in enaka volilna pravica I
Smešno. — »Soča" piše z odprtimi črkami, najbrže zato, da so bolj vidi njihova neumnost, te-le besede: »Kon-štatovati pa moramo tudi, da bi tudi res ne bil črhnil nikdo niti besede o volilni reformi, če ne bi bil prišel predlog iz vrste naprednih naših poslancev. Zato gre vsa hvala g. poslancu Štreklja, da je sprožil predlog o volilni reformi v zbornici". To mora vsak verovati, kdor jo prespal zadnja leta, zlasti pa zadnje mesecu z glavo v vreči in kdor ničesar drugega ne ve, razun tega, kar mu liberalci povedo. Torej »Soča" že ve, za kake ljudi piše. — Vi pa neutrudni bo-ritelji za volilno reformo, vi socialni demokrati in vi krščanski socialci in vsi
vi „klerikalci‘, ki si boste kmalu tudi priborili volilno reformo, zahvalite se vendar poslanca Štreklja, ker on je tisti, ki je prvi črhnil besedo o volilni reformi, ker če bi njega ne bilo, bi še vedno držali stari privilegiji, pri katerih so imeli tako mogočno zaslombo — liberalci. Slava torej takemu možu, kakor je Štrekelj, ker njegova beseda, katero je črhnil pred nekaj dnevi v zbornici, je vzrok, da se bije tako mogočen boj zlasti zadnje mesece za splošno in enako volilno pravico. Res, tak mož zasluži, da se mu zažge v čast en cel — škopuik slame. — V torek je počivalo delo, in delavci vseh strok so dostojno a mogočno manifestirali za splošno in enako volilno pravico po celi Avstriji. Pardon I Se mi je zareklo. Ne, delavci niso manifestirali za spremembo volilnega reda, ampak — tkazali so s tem le čast
poslancu Štroklju, ki zna tako mogočno črhat besede, da povzročijo že mesece poprej tako velikansko gibanje, predno jih on črhne.
Iz Iiarkc v nakelski županiji nam pišejo, da se je tam ustanovilo dne 20. t. m. »Mekarsko društvo*.
V	občini Barka pridelbjo posestniki prav mnogo sena, in ljudje bavijo se tam prav pridno z živinorejo. Posestniki imajo do sedaj že nad 200 glav goveje živine. Ako se polovica omenjeno goveje živine vporabi za uprego, polovica pa za mleko, potem bode imelo omenjeno društvo dan na dan do 400 litrov mleka na razpolago, in to mleko bode imelo gotovo na trgu prednost pred dragim, ker je znano, da imajo naše krave veliko boljo mleko od drugih, to pa zaradi izvrstnega sena, s katerim krmimo svojo živino. »Mlekarsko društvo* ima svoj sedež v hiši župana g. D ujca v Zavrhka. Pristopili so k njemu gospodarji iz Zavrhka, iz Barke, iz Mishč in drugi. Čast in hvala vsem onim, ki so se na koji koli način potrudili, da je prišlo do ustanovitve tega prepotrebnega in preko ristnega društva.
Novice.
Umrl je na Dauaju, dne 27. t. m. g. Ignacij Rebek, nadkotrolor pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu. Bil je naš domačinec. Hiša njegovih starišev je ona na -Goričici", na cesti pod Kamnjami, na Vipavskem kateri se pravi še sedaj: »pri Rebku". N. v. m. p.
Sred uje šole je obiskal v Gorici ; osmi latinski razred v Trstu, kjer je dostal zrelostni izpit. Na Dunaju se je vpisal v juridično fakalteto, katero j e obiskoval nekaj časa. Radi pomanjkanja denarne podpore je pastil jaridične študije in se podal k c. kr. pošti. Od leta 1883 je služboval pri poštno-hranilničnem uradu. Zapustil je udovo in pet otrok. Edini sin, najstarejši izmed otrok, je doktor prava na Dunaju.
Imenovanja. — Višji policijski svetovalec v Trstu Alojzij Laseiac, okrajni glavar dr. Anton Hohenegger v TrBtu in okrajni glavar Ivan Šorli v Pazinu so imenovani za namestniške svetovalce v Trstu. Ministerijalni svetovalec v ministerstvu za poljedelstvo Viktor vitez Pozzi je imenovan okrajnim glavarjem, in okrajni komisar Radolf baron Gorizzutti pa namestniškim tajnikom. Pisarniškega oficijala v Sežani g.	Josipa Det to ni ja	je	imenovalo
višje deželno sodišče v Trstu za zeralje-knjižnega vodjo v Gorici.
Za ..Slovensko slrotlšče“: P. n. gg.	Ivan	Koruza, župnik	v	Klani 3 K,
N. N. 2 K.
Bog vsem stotero poplačaj in obudi obilo dobrotnikov I
Za Alojzijcvlšče: Preč. g. Alf. Blažko 5 K, M. S. iz C. 2 K.
Bog povrni!
Manifestacija za splošno in enako volilno pravico v Gorici. — V Gorici se	je izvršila manifestacija	za splošno
in	enako	volilno pravico	v	torek prav
mirno. Predpoludne okolo 10. ure zbiralo se je delsvstvo na Telovadnem trgu, od koder je odkorakalo potem v sprevodu po mestnih ulicah, noseč rudeče zastave, popolnoma mirno in tiho. Sprevod ni bil posebno mnogoštevilen, mogoče radi skrajno neugodnega vremena. Udeležilo se je sprevoda posebno mnogo delavcev iz okolice. Bili so to skor izključno Slovenci. Popoludne so zaprli vse prodajalnice in tudi kavarne so bile do 2. ure zaprte. Čez dan so se ljudje razšli po gostilnah. Na večer okolo 6. uro so se zopet zbrali na Telovadnem trgu, od koder so zopet odkorakali po meBtu, pe-vajoč. Slovenci so prepevali slovtnske narodne pesmi, kakor »Hej Slovani" itd., Italijani so pa peli delavsko pesem. Na Telovadnem trgn so Slovenci prav ubrano zapeli par lepih slovenskih pesem. Okolo 7. ure pa so se vsi mirno razšli, le tu in tam oglašali so se posamezniki, ki so se ta dan preveč navžili božje kapljice.
Shod soc|jalcev. — V nedeljo pred-poludne so imeli tukajšnji socijalei na dvorišču gostilne Marzini svoja dva shoda. Govoril je na njih v slov. jeziko tržaški Kopač. Kakor njegov ital. predgovornik, se je bavil tudi Kopač v prvi vrsti s splošno in unako volilno pravico. Med drugim se je Kopač bavil *udi s pisavo »Slov. Naroda", o katerem jerrekel, da je sedaj glasilo .Narodne tiskarne", dočim je bil nekdaj glasilo sloveuAega ljudstva. .Slov. Narod", rekel je govor-
nik, odlikuje se dandanes najbolj z napadi	na	kaplane, očitajoč	jim vsako malenkost,	kar pa	razsodne	Ijuii presneto
malo briga in so jim taka pisava celo studi. Pi«al naj bi ta list raje o dragih važnejših in resnejših zadevah, kakor n. pr. o slovenski Soli v Trsta, in koristil bi slovenski stvari gotovo več, n«go s svojimi neslanimi napadi na kaplane.
Pred c. kr. UpraSevalno komisijo	za	občno	Ijiulskv	in meščanske
šole	v	Gorici	ho napravila izpit spo-
sobljenosti za ljudske Sole h slovenskim in nemškim učnim jezikom gospodično Silva Binter, Olga Cvahte, Fani Jandl, Vekoslava Gorjak, Murija Kenda, Marija Kocuvan, Alma Kovačič (z* slov. šole z odliko), Ana Lapornik (oboje z odliko), Ljudmila Lavrenčič, Ljuboslava Orehek, Berta Pavliček, Ana Prinčič, Helena St-motorčan, S. Luitgarda Sch\voiger, Marija Starč, S. Berchmana Tomc, Ana de Toni, Franja Trtnik (oboje z odliko), Amalija Vardjan, Avrelija Vrezec, ti. Baziiija Žigart, Bogdana Žižek in gospod Ivan Riglar; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gospodične Marija Bučar,
(Marica Perin (nemščina kot predmet), Josipina Skert, Katarina ŠuSelj (nemSč. kot predmet), Julija Šušteršič (nernJč. kot predmet), Ana Švagelj (ital. kot predmet), Lucija Trampuž (nerašč. kot predmet), Antonija Vitin in Fani Živec (z odliko, nemšč. kot predmet); z nemškim učnim jezikom gospodična Adela Schwar zer. Jedna kandidatinja je bila vepro-birana.
Društvo sv. Cecilije za goriško nadškofijo. — Zborovanje se je vršilo 23. nov. po določenem programu, a izvršilo se je deloma. Prvi del vsporeda, slovesna sv. maša, petje, je bil popoln ; vsi so bili izredno zadovoljni in so se o petju pohvalno izrazili; vspeh je bil krasen 1 Drugi del — zborovanje — je pa bil nepopoln, ker se niso izpeljale vse točke. Sporočim torej na kratko, kar se je obravnavalo in določilo.
Pri zborovanja pozdravi msgr. dr. Sedej navzoče s prisrčnimi besedami, se zahvali za lepo in ginljivo 'petje ; glede odbora, izvoljenega za izpeljalo določil v „Motu proprio“, pravi, da je bilo njegovo prizadevanje brezvspešno; a društven odbor se je trudil, da zadosti svoji nalogi, kar mej dragim kažejo muzikalije, katere je društvo podalo svojim udom.
Tajnikovo poročilo omenja dveh odborovih sej, v katerih se je obravnavalo o glasbeuih publikacijah, občnem zboru, in tudi, kako se priačiti tradicionalnemu korala. Z» publikacije — predigre, lavret. lit., odgovori pri slovesni sv. maši — sta se veliko trudila g. D. Fajgelj in preč. g. Kokošar. — V zadnjem časa petje v goriških cerkvah vrlo dobro ua-preduje.
G. msgr. Sedej predlaga, naj se pošlje pozdrav obč. zboru cecilij. draštva v Ljubljani, kar se zgodi takoj.
G. župnik Kokošar priporoča, naj društvo izda koralne Intr., kom. za največjo praznike, kar se pa odloži z ozirom na to, ker namerava č. g. Kimovec prirediti podobno izdajo; na ta način se prihrani nepotrebno delo.
G. Kokošar omenja, da pripravlja g. Fajgelj lepe fngirane, tematično izdelane medigre, ki pridejo v kratkem, a g. dr. Sedej pripomni, da bi bolje kazalo, prej izdati primerne, lahke, kratke kadence.
G. Kosec stavi predlog, naj se naroči že izišia izdaja trad. korala „KyrjaIe“, in se petje vravna tako, da bo moglo ljudstvo v petju sodelovati -tudi pri slovesnih mašah. Lepa misel, li težko izvedljiva in to tem bolj, ker še ne vemo natanko, kako prepevati trad. koral; zato se sklene na predlog msgr. Sedej-a in g. župnika Kokošarja, naj se prirediti koralni karz, pokliče kak zve-denec v tein petju, ki bi pokazal, kako naj se izvaja trad. koral, da se pritegnejo temu tudi drugi predmeti cerkv. glasbe, da bi bila tedaj t. prireditev nekak podučevalni tečaj, ki se ima vršiti « primernem času, najbolje pred pustom, ko razni gospodje niso toliko z drugim delom zadržani. — Odbor be pooblasti, da v tem oziru potrebno in primerno ukrene in podrobnosti ob času naznani. Po končanem kurzu se vrši pravi občni *bor 2 volitrijo novega odbora, kar sedaj ni bilo mogoče. Na to je bilo zborovanje zaključeno.
Na veselo svidenje tedaj pri kor. kurzu in obč. zbora !	P.	A. V.
Raba Thomasov« žlindre pri sadnem drevju In vinski Irti. — Kadar se zasajajo sadovnjaki in vino-
gradi, je treba skrbeti, da so v zemljo spravi zaloga fisforove kislino, ki izda za desetletja Z*to (se priporoča, da se zemlji di\ vsaj 1000 do 2000 kg Thoma-sovo žlindre na hektar, kadar se sadi drevje ali se prekopava vinograd. Na ta način dobi zemlja fosforove kisline, da dolgo vrsto let lehko rodi obilno sadja.
—	Stari nasadi se najbolje tako gnoje, da se vsaki dve loti okrog drevosa potrosi 50 g Thomasove žlindre na Stiri-jaški meter ter se potem globoko pod-koplje, ali da se nad trtami napravijo globoko luknje ter se vanje dene gnojilo. Če se polovici navadne množine hlevskega gnoja doda Thomasovo žlindro, to posebno pomnožuje pridelke. V tena slačaju se priporoča na hehtar vzeti 900 kg Thomasove žlindre ter gnojenje na tri leta ponavljati.
Thomasovo žlindro se naroči pri „Goriški zvezi* v Gorici, alica Vetturini št. 9 ali pa pri posojilnicah, ki so včlanjeno pri zvezi.
Izpred porotnega sodišča — V pondeljek se je vršila pred tuk. porotnim sodiščem kazenska obravnava proti 35-letni Magdaleni Mavrenčič, ženi čevljarja Franceta Mavrenčiča. Mavrenčič, ki je doma iz Biljane in ki je stanovala na Placuti š . 6 v hiši hišnega posestnika Tosa, je bjla obtožena, da je dne 28. janija t. I. na treh mestih svojega stanovanja zanetila požar z namenom, da bi so okoristila, ker je bilo njeno pohištvo, katero je zavarovala pri „Vza-jemno zavarovalni banki v Ljubljani" za 2600 kron, veliko manj vredno, nego je znašala zavarovalna svota. Mavrenčič je istega dne popoludne, ko jn nastal požar, šla s svojimi otroci na Sv. Goro in tam so jo tudi orožniki prijeli ter našli pri nji zavarovalno polico in pa slike njenih otrok. Državno pravdništvo jo je tožilo vsled tega zaradi požiga. Mavrenčič je pa kolikor med sodno preiskavo, tako tadi na razpravi v pondeljek odločno tajila, da bi bila ona provzro-čila požar, čeravno so priče dokazovale, da je začelo omenjenega popoladne na treh mestih njenega stanovanja hkrata goreti. Razpravi je prediedoval sodai svetnik Gabrijelčič. Obtožbo je zastopal drž. pravd, nameštnik Jeglič. Zagovornik pa je bil odvetniški kandidat dr. Levpa-šček. Po dokončani razpravi so se podali porotniki v svojo posvetovalno sobo in po daljšem presledka je prišel v sodno dvorano njih predsednik, župan Gruntar ter je naznanil sodnema dvora, da se je 7 porotnikov izreklo za to, da je Mavrenčič kriva požara, 3 da so na tozadevno vpraSanje odgovorili z: ne, a 2 porotnika, da nista glasovala ne z: ne kakor tadi ne z: da. Predsednik sodnega dvora, sodni svetnik Gabrijelčič je pa opozoril predsednika porotnikov, da ni tako postopanje pravilno in da se morajo vsi porotniki izreči ter ali zanikati, ali pa potrditi Btavljeno jim vprašanje. S tem pojasnilom seje podal predsednik porotnikov zopet v posvetovalno sobo in ko se je čez nekaj časa povrnil v sodno dvorano, naznanil je predsednika dvornega sveta, da se je izreklo 7 porotnikov za krivdo, 5 porotnikov pa proti krivdi Magdalene Mavrenčič na požigu. Vsled takega pravoreka je bila Mavrenčič oproščena.
V	torek je sedel na zatožni klopi pred porotniki 26 letni zakonski trgovski pomočnik Artar Derossi iz Gorice. Tožen je bil, da je v kradel iz zapuSčine dne 13 septembra 1.1. umrle Magdalene Martinelli hranilno knjižico tuk. Monta, na katero je bilo vloženih 6000 kron in da je ta denar pri Montu tudi potegnil. Ker se je denar našel na njegovem stanovanja, ni mogel Derossi tajiti tatvine. Obsojen je bil na petmesečno ječo.
Včeraj se je začela kazenska obravnava proti 41-letnemu Ivanu Gabro-vicu iz Zgoaika, a stanujočemu v Št. Andreia; 37-letnemu Antonu Gorjana z Vogerskega; 39-letnemu Josipa Martelancu iz Bukovice; 20-letnemn Petru Brajdi iz Št. Petra in 51-!etnemu Francetu Maska iz Bilj. Toženi so radi goljufije. Obravnava se danes nadaljuje.
Vabilo na javni društveni shod, katerega sklicuje ,Kat del. drnit?o“ v Mirnu za nedeljo, dne 3. decembra ob 3. uri in */« pop. pti g. 1. Badibnn v Mirnu. Ta skod se sklicuje po sklepa pododbora „KrSč. soc. zveze“ za dekanijo St. Peter. Govorilo se bode o potrebi izobraževalnih in strokovnih društev ter o medsebojni organizaciji istih. Zato so povabljeni na ta shod vsi zastopniki bližnjih naših društev, polijejo naj pa tadi župnije, kjer še ni društev svoje
zastopnike. Naznanjena sta dosedaj kot govornika g.da dr. Dermastija in Mihael Mošker j iz Ljubljane. Na svidenje !
Odbor.
Knjige družbo sv. Mohorju za leto 1905 za mesto Gjrica so včeraj došle, in se dobivajo pri cerkovnika stolne cerke. Vsi častiti draštveniki so uljadno naprošoni, da ob tej priliki, ko dobijo knjige, plačajo udnino za prih. leto, da s tem prihranijo poverjeniku dosti truda.
Za pogorelcc na Srpenici so darovali preč. g. Lovro Juvančič, žapnik v Dornbergu, 10 K, g. Anton Pahor, vikar v Sovodnjah 40 K, g. K. Čigon 4 K, Gradež 30 K 16 vin.
M. Ivančič,	Trebše,
kurat.	župan.
Ubojstvo. — V nedeljo zvečer med 7. in 8. uro je zabodel 26-letni Josip Gorjan z Grčine 26-letnema Valentina Padovana, stanujočemu pod Kapelo v Gorici nož v vrat s tako močjo, da je Padovan kmalu potem izdahnil svojo dašo. Zgodilo se je to na križpotja blizu goriškega pokopališča, kjer se ločijo poti ijedna pod Kostanjevico, druga proti mesta in tretja proti Kronbergu. Josip Gorjan kakor tudi ubiti Padovan in drugi bili so poprej v Komelovi krčmi na Grčini, kjer je Gorjanov brat godel na harmoniko in so drugi plesali. Ko se je Padovan podal s svojimi znanci proti mestu, sta šla za njim Gorjan in neki Železniški delavec Kocbek, doma s Štajerskega, ki stanuje pri Gorjanih na Grčini in ko sta dohitela Padovana na zgoraj omenjem mestu, napadel je Gorjan Padovana in ga ubil.
Trideset njiv z i«vratfi'> Ilovico za opeko je na prodaj v St. Petru pri Gorici. — Da je iz te ilovice napravljena in žgana opeka v resnici izborna, se lahko vsakdo prepriča; na razpolago mu je vsaki čas. Cena zemljišča po dogovoru. Lega morebitne opekarne je krasna, ob okrajni cesti, blizo mesta in železnične postaje. — „Hranilnica in posojilnica”* v Št. Petru.
Najdeno truplo. — V pondeljek predpoludne okolo 10. ure je zagledal neki Gašpar Špacapan, ki je šel po tovarniškem mostu i Stračicah v Podgoro na podgorski strani trtiplo neke ženske v Soči, koje obleka se j(f zapletla med grmičevje. Naznanil je to dotični oblasti, ki je poskrbela, da se j‘0‘ trnplo potegnilo iz vode. Kmalu so se prepričali, da je bilo to truplo ono nesrečne gospodične Pavle Defranceschi, ki je predminuli pondeljek, kakor smo poročali, skočila v Sočo.
Predavanje ruike revolucljo-uarke v Gorici. — Jatri bo predavala v tuk. eledišdu ruska revolaoijonarka Angela Balabanor o rueklh razmerah. Govorila bo seveda tako, da bode fo ugajalo poslušalcem, posebno našim Italijanom.
Dopolnilna državnozborska volitev v Trstu. — Na mesto odstopiv-šega drž. poslanca Scaramang& je bil v Trstu izvoljen državnim poslancem ta-mošnji magistratni asesor Pittacco.
Potovalna knjižnica za slo ven* sko-nemško mejo. —• Pododbor Slov. k. s. z. za Štnjersko je sklenil v zadnji seji, da osnuje za slovensko-nemško mejo uzorno in obsežno potovalno knjižnico. Snovanje je drage volje prevzel g. Jože Kranjc, kaplan pri Sv. Petru pri Maribora, p. Maribor. Rodoljubi, ki se zanimajo za tužne razmere ob meji, naj svoje doneske v knjigah in denarjih blagovolijo poslati na omenjeni naslov.
V	vsaki župniji ob meji se nahajajo ljudje, ki bodo vodstvo knjižnice iz ro-doljubja prevzeli, ia na slovenski javnosti je, da samo pomaga knjižnico ustanoviti.
Močan vrelec pitne vode so te dni našli v Polju, kjer je doslej vedno primanjkovalo dobre vode. Vrelec se nahaja v Valdragoni blizu Palja poleg hiše Kočičeve, vzdiguje se 8 93 m nad morsko gladino. Nipravili so že r6č sesalnic na par, ki dvigajo vodo, ne da bi se gladina vrelčeva znižala.
Prilepki na sprednjih straneh dopisnic. — Po pisemskem poštnem tarifa v tuzemskem prometa dovoljene beležke in slike na prvi strani dbplsnic more se od sedaj naprej nadomeičati s prilepki. Dopisnice, katerih sprednja stran nosi mamke za dobrodelne nainane, na- t rodne koleke itd, ne da bi trpelrf vsled tega razločnost naslova, poštnega preeata in poštnih zaznamkov, se v prihodnje rte bodo ved v tuzemskem prometa takso- 1
vale na škodo prejemnikov kakor ne-frankovana pisma.
Ukradeni koleki In poštne znamke. — V nedeljo zjutraj mod 9. in 10. uro je bilo ukradenih v Trstu tobakarnarju Štefanu Bubniča za 1700 kron kolekov in poštnih znamk.
Krajevni nnplsl. — Občinski odbor na Trebelnem jo soglasno sklenil napraviti	samoslovenske	krajevne	napise.
C. kr. okrajni	glavar v	KrSksm je ustavil
dotični sklep in zahteval, da morajo biti napisi dvojezični. Na Kočevskem pi no vidijo samo nemških napisov. Občinski odbor je seveda sklenil, za se napravi pritožba zoper dvojno mero.
Listnica uredništvu. — G. dop. iz Mirna : Zi danes prekasno.
Loterijsko številke.
24. novembra.
T st.................. 3	43 46	68 71
Lino................. 36	21	15	22 29
Tržne cene.
Za 100 kg.			
Kava: Ceylon . .	K 294 —	do	300—
„ Portorico .	„ 260—	»	280—
„ Santos . .	„ 210—	))	230—
Slakdor ....	„ 76-	V	80—
Otrobi debele .	„ 12—	))	14—
drobne .	„ 12—	ff	13—
Petrolij v sodu .	• „ 42-	»	43—
„ zaboju	*i 13—	n	13 50
Moka ogerska:			
St. 0 K 29 80 St. 1	K 28 60 St. 2 K 27 40.		
„ 3 „ 26 20, „ 4	n 25 40, „	5 ,	23.80
št. 6	K 22 40.		
Pouua vtiake goapo <11 nj« J« dobra kara.
Kathreinerjeva
Knelppova sladna kava
n
mo ne bi smel* pori - Auti vefi v nobomun goHpO dinj8tvu, kadar no na-prarlja karlna ptjada.
Zahternjte le lartrne cavoje s itnouoro »KATHHEIUER«
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v Goric*
odlikovan z častno diplomo najvlšjiga priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvrSnje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljndneje.
slovenshi optihap.Gorica
ulica Vetturini 3,
prlporoda preč. duhovščini In slav. občinstvu v mestu In na deželi svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste o6al, barometre, toplomerje, zdravni 'ito ške plomerje, daljnoglede vage za vino, žganja itd.
Sprejema uarolila in popra ve in pošilja na dom.
Sounig 8 Deta
ulica Munfcipio St. 1.
(■urica.
\ plika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakcir za šiviljo, krojače, Ore\ Ijarje, in tudi zn umetno veza-njc> (rekainiranjc). V zalogi m> tudi nahajajo angleSka dvokolesu „flelical Premier" in slamoresni stroji, samokresi in razne puške, lastna mrh. popravljalni««. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Wc8tfalla".
«1. 322S
Naznanilo
Vsled podiranja enega dela poslopja „Zastavljavnice“, sc bode razprodajalo razno staro slavbinsko gradivo.
Pismene ponudbe za odkup, sprejema podpisano ravnateljstvo.
Ravnateljstvo „Zastavljavnice“ in iojo
Najzanesljiveje izvrševanje
pleskarstvo
(slikarstva)
kator izvrševanje napisov, sli-tanje sel in sploh vseh v ta stroko spadajočih del izvršuje
Jos. Makovec
v Gorici, ulica Morelli št. 9
Speeijiillst v imitaciji na lesovju.
Delavnica cerhVenih posod in cBrtiffenega orodja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistralna ulica šteO. B.
Priporoča preč. duhovščini s voj o delavnico cer-koenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsa-kam slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
d
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos. Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko iu dalmitin sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko U. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in drnge vrste, namreč ob */« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnidetšič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
J
Lekarna
Cfislofolctli v Gorici |
Pravo In odlno žrl. kapljice
h anamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh knpljicjo ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo retino prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pjj0 ._ Okrepi
Helodcc, stori1, da ogrne v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi storž, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
^	(fr
And. Fajt,
pek. izvedence (»orlca |— lekalliče Fr. Josipa it.2 (lastoa hiša), In podružnica it. 20.
I
Izvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najjinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače a a birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po tsmemi ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
*0cf' s lato ^
zlatar, ulica Morelli Uto. 13.
s*
I’reč. duhovščini in slav. občinstvu se daje na /.nanje, da s« proda jn.jorerkv. posode po znižanih eenali. Izd tl uje se vsakovrstne predmete in srebra, alapke in medi po najuovejih vzorcih. Popravljajo se uže obrabljene cerkv. priprave, po-srebrl in pozlači se z ognjem Sprejemajo se tudi vsakovrstna dela v clze-llranju. v Izrezljanju posamnlk črk in monogramov Itd. Ilustrovan cenik na zahteve brezplačno. Zaboji po-Atnlne prosti.
x2
□
Priporoča svojo zalogo rn*-novrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po Jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro ln po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolj# vrste po tvomišklh cenah, a ne kakor posredovalci.
Učenca
sprejme pošlena [družina na slimo vanjc in hrano. Več se poizve pri našem upravnišlvu.
Priden in pošten
mladenič
lepepa zadržanja 7, dobrimi spričevali iSče sluibe kot alnga pri kaki trgovini ali v kakem zavodu, — Več pove uprav-ništvo ^Primorskega Lista".
♦♦♦♦
p*
rjr-, - -
Podpisani priporočam častili duhovščini in slavnemu občinstvu v (iorioi in na deželi svojo
prodajalno jestvin.
V zalogi imam kavo vseli vrst, različne moke iz Joclimauno-vega in Majdičevega mlina; daljo imam tudi nuno tekočine n. pr. francoski konjak, pristni kranjski lirinovec, domači tropinovec. izvrsten rum itd., Ciril .Metodovo kavo, testenino Žnideršič Valenčič itd.
.JOSU* KUTIN
Scmunlška ulica lila. štev. I.
♦♦♦♦
1»
t
Prosiva k a h t e v a t i listko!
Največja trgov na z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
KIIO krono nagrmle izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove tfmerlkanske blagajne, da je kapil pri najn za 100 kron blaga.
►ti
o
M
O
»
p
o
p
p.
i
|	Prosiva	Eahtevati	listkel	I
JJ
trata Kiii
M
Gorica, ni. Vettnrini 9
Posojuje svojini Članom od 1. nov. 1.1.
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100K glavnice 2 K na memec.
Posojuje svojim lanom od 1. aprila 1.1.:
na menico po 5'i-l«, na vknjižbo p 5°|o
z V8% upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
e/. ffOPrfC
Odlikovana srečama
na paro
v GORICI
v ulici sv. Antona štv. 7.
Priporoča preč duhovščini, cerkvenim oskrbništ-vom, p. n. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega _ _ čebelnega voska kg. a 4*90. Za pristnost jamčim z K 2000. Sveče za pogrebe, za božična drevesa, zavitke izfvoska, med najfinejše vrste po jako nizki ceni.
v Gorici
v. Teatro 20
Velka zaloga oljknega olja
Iz najugodnejših krajev.
Jedilno
Corfii . . . Itari .... Lurra . . . N izza . . . Naj fin? j e .
. kr. 32 fine . . „ :t6 „ flnejo . „ 4«
„ bol)e . „ 44 daliuatinnko . ., 4h istrijausko . . „ 56
***« e«« *••#•*****#••#*«*«»<
Priporočam it. duhov&čini cerkvenim oakrbnlStvom.
kr. 56
„ 60 _
.. 70 Afo
„ so m «>• i w
v Gorici
v. Seininarlo