IZPrtlS IN ZfllSŽIlS V0P5IV0 odlikovani lekarnar G. PIGGOLI, Ljubljana svetosti ===== lekarna ..Pri angelju". Dunajska cesta. ■ -r—.■ ■ - papeža. (Vestnik:) ■■■ .-■■■ XVIII. .. šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navad ii o leto 1905. ->(•<- Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. Tisk ..Narodne tiskarne". 1904. Vsebina. 1. Koledar za leto 1905. 2. Dr. Fran Škofič (s podobo). 3. Slovan. 4. Pri proštu Lovru Serajniku v Tinjah, o. Na tujem. 6. Kdaj sem se smejal. 7. Kukavica. 8. Senice. 9. Češka »Osrednja Matica šolska«. 10. Drobnosti o Prešernu. A. Ob grobu Prešernove matere. B. Še ena posvetitev »Krsta pri Savici«. 11. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XVIII. Leto 1905 je navadno in ima 365 dni (med temi 68 nedelj in praznikov); začne se z nedeljo in konča z nedeljo. Začetek leta 1905. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 27. listopada. Godovinsko število. Rimsko število ... 3 Nedeljska črka ... A Letni vladar: Solnce. Zlato število .... <‘> Epakta ali lunino kazalo XXIV Solnčni krog .... 10 Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. i Začetek jeseni 23. kimavca. Začetek poletja 21. rožnika. | Začetek zime 22. grudna. Premakljivi godovi. Sedemdesetnica 19. svečana. ; Binkošti, 11. rožnika. Pust, 7. sušca. j Telovo, 22. rožnika. Velika noč, 23. mal. travna. J 1. adv. nedelja 3. grudna. Vnebohod, 1. rožnika. Od božiča do pepelnice je 10 tednov in 3 dni. Znamenja za lunine premene. Mlaj......................© Ščep ali polna luna . . ® Prvi krajec...............3 Zadnji krajec .... C Solnčni mraki leta 1905. L. 1905. mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat; po naših krajih bosta vidna oba lunina mraka in drugi solnčni mrak. 1. Delni lunin mrak bo dne 19. svečana izza 6. ure zvečer do 9. ure 12 minut zvečer. 2. Obročasto mrkne solnce dne (i. sušca izza 3. ure 25 min. zjutraj do 9. ure 11 min. zjutraj. 3. Deloma mrkne luna dne 15. velikega srpana izza 3. ure 44 min. zjutraj do 5. ure 49 min. zjutraj. 4. Popoln solnčni mrak bo dne 30. velikega srpana izza 11. ure 43 min. dopoldne do 4. ure 43 min. popoldne. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih in javni plesi so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, o Telovem in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe itd. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna. PROSINEC + JANUAR 1^-*-. _A~----------------------------------JV2 Hrv.-srbsko: Siečanj. Poljsko: Styczeii. Češko: Leden. -'-g'- 31 dni. -7P- Rusko: 11 Luž.-srb.: Wulki rdžk. Bolgarsko: flnyapnif. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Ko je bilo dopoln. 8 dni. Luk. 2,21. 1 Ned. _§ Pon. 3 Tor. 4j Sred. & čet. (1 Pet. % Sob. Novo leto. Obrez. Gosp. Makarij, op.; Martinijan, šk. Genovefa, dev.; Anter, pap. Tit, šk.; Izabela, kraljica. Telesfor, p. m.; Simeon @ Sv. trije kralji ali razgl.Gosp. Valentin, šk.; Lucijan, muč 121etni Jezus v templju. Luk. 2, 42-52. Ned. Pon. Tor. Sred. 12 Čet. Pet. Sob. 1. po razgl. Gosp. Severin Julijan in Bazilisa, muč. Pavel I., pap.; Agaton, pap Higin, pap. muč.; Božidar,op Arkadi j, muč.; Ernest, šk. Veronika, dev.; Bogomir. 'D Hilarij, šk.; Feliks iz Nole, sp O svatovščini v Kani Gal. Jan. 2, 1-11. Ned. Pon. Tor. _ Sred. 19! Čet. 20 Pet. Sob. 2. po razgl. Gosp. Ime Jez. Marcel, p.; Ticijan, šk. Anton, pušč.; Sulpicij, šk. Sv. Petra stol v Rimu. Kanut, kr.; Marij in Marta,m. Fabijan in Sebastijan, muč. Agna (Neža), dev. muč.@ Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8, 1-13. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. po razgl. Gosp. Vincenc. Zaroka Marije Dev. Timotej, šk.; Babila, muč. Spreobrnitev Pavla, ap. Polikarp, šk.; Pavla, vd. Ivan Zlatoust, cerkv. uč. Julijan, šk.; Marjeta, d. ( Jez. pomiri vihar na morju. Mat. 8,23-27 Ned. 4. po razgl. Gosp. Frani. S Pon. j Martina, dev.; Ivan mil., šk. Tor. j Peter Nol., sp.; Marcela, vd. Beležke. f -y.nl, 704 /n /, . *■> • jh*r V/, r/ L !,' ■ . ,/♦ £Vry-, L* . h t ! 'O ^ j4rr~ ffj, ✓*, "/Vtj. SVEČAN ★ FEBRUAR Hrv.-srbsko: Veljača. Poljsko: Luty. Češko: Unor. 28 dni. jr* Rusko: dPeupa^it. Luž.-srb.: Maly rdžk. Bolgarsko: eni>.yapnil. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sred. Ignacij,šk.m.; Efrem.c.uč. Beležke. 2 Čet. Svečnica. Darovanje Gosp. — i||in' 3 Pet. Blaž, šk.; Oskar, šk. 4 Sob. Andrej Kor., š.; Veronika. © 0 pšenici in ljuliki. Mat. 13, 24-30. 0 Ned. 5. po razgl. Gosp. Agata, d. 0 Pon. Doroteja, dev. m.; Tit, šk. 7 Tor. Romuald, op.; Rihard, kr. 8 Sred. Ivan Mat., sp.; Juvencij, šk. 9 Čet. Ciril Al., šk.; Apolonija, dev. 10 Pet. Sholastika, dev.; Viljem,puš. 11 Sob. Adolf, šk.; Deziderij (Željko). 0 gorčičnem semenu. Mat. 13, 31-35. 12 Ned. 6. po razgl. Gosp. Humb. )) 13 Pon. Katarina, dev.; Jordan, zv. 14 Tor. Valentin (Zdravko) m.; Zojil. 15 Sred. Favstin in Jovita, muč. 16 Čet. Julijana, d. m.; Onesim, sp 17 Pet. Donat in tov., muč. 18 Sob. Simeon, šk.; Flavijan, šk. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20,1-10. 1«) Ned. Sedemdesetnica. Julijan, (g) 20 Pon. Elevterij, šk. m.; Evharij, šk. 21 Tor. Maksimilijan, šk.; Eleonora. 22 Sred. Stol sv. Petra v Antiohiji. 23 Čet. Peter Dam., šk.; Romana, d. 24 Pet. Matija, apostol. 25 Sob. Valburga, op.; Viktorin, m. Prilika o sejalcu in semenu. Luk.8,4-15. 20 Ned. Šestdesetnica. Marjeta. ( ,»/ *- JI Pon. Leander, šk.; Baldomir, šk. isfa.n* jM / ■»;-«• Tor. Roman, op.; Rajko, sp. J -r ■ / Dan vzraste za 1 uro 21 min. Dan je dolg 9 ur 38 min. do 10 ur 59 min. m m SUŠEČ * MAREC Dnevi 1 Sred. 2 Čet. 3 Pet. 4 Sob. Godovi in nedeljski evangeliji Albin, Sk.; Hadrijan, mnč. Simplicij, pap.; Anežka Č. Kunigunda, ces.; Feliks. Kazimir, sp.; Lucij I., pap. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18, 31-43. 6 Ned. (i Pon. 7 Tor. 8 Sred. 9 Čet. 10 Pet. 11 Sob. Petdesetnica. Agape s tov. Fridolin, op.; Katarina B. © Pust. Tomo Akv., c. uč. J Pepelnica. Ivan Božji, sp. rančiškaR., vd.; Gregor Ni. 40 muč.; Kaj in Aleksander,m Hcraklij, muč.; Cozim, muč Hud. duh skuša Jezusa. Mat. 4, 1-11. Ned. Pon. Tor. Fred. Čet. Pet. Sob. 1. postna. Gregor I., pap.; Rozina, vd.; Evfrazija, d. Matilda, kr.; Pavlina. ]) f Kvatre. Klement Dvofak. Hilarij in Tacijan. t Kvatre. Jedert, dev. f Kvatre. Ciril Jeruz., šk. Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17,1-9. 2 postna(kvat-) Josip, ž.D.M Feliks in tov., m.; Evgenij, m Benedikt, op.; Serapijon. @ Benvenut, šk.; Vasilij, muč. Viktorijan, m.; Nikolaj F., m. Gabrijel, v. a.; Epigmenij, m. Oznanjenje Mariji Devici. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Jez. izžene hud. iz mutca. Luk. 11,14-28, 201 Ned. 27" Pon. 281 Tor. 29 Sred. 30j Čet. 31 Pet. 3. postna. Emanuel, m. Rupert, šk.; Ivan D., sp. ( Ivan Kap., sp.; Guntram, kr. Sredpost. Ciril, šk. Angela F., vd.; Amadej, sp. Gvidon, sp.; Modest, šk. Beležke. &5*i MALI TRAVEN -K APRIL SSL Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. I Hugon, šk.; Teodora, muč. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. (S, 1-15. 2j Ned. I 3j Pon. 4 Tor. 5i Sred. i Oj Čet. T Pet. 8 Sob. 4. postna (sredp.). Franč. P. Abundij, šk.; Rihard, šk. Izidor, šk.; Rozamila, d. Vincenc F., sp.; Irena, d. © Sikst, pap.; Čelestin, pap. Herman, sp.; Eberhard,p. Albert, šk.; Dionizij, šk. Judje hote Jez. kamenjati. Jan. 8,40-59, Ned. Pon. Tor. 12j Sred. 13 Čet. lllLPet. lmSob. 5. postna (tiha). Marija KI. Božja Glava. Ecehijel, p. Leon I. Vel., pap.; Betina, d. Zenon, šk. m.; Saba, m. j) Hermenegild, muč.; Ida, dev. Mar. Dev. 7 žal. Justin m. Helena, kr.; Anastazija, d. Jez. prihod v Jeruzalem. Mat. 21, 1-9. Ned. 6. postna (cvetna). Turibij. Pon. Rudolf, muč.; Liberal, sp. Tor. Apolonij, muč.; Elevterij, šk. Sred. Leon IX., pap.; Ema, vd. @ Čet. + Vel. četrtek. Marcelin, šk. Pet. -- Vel. petek. Anzelm, šk. 221 Sob. j f Vel. sobota. Soter in Kaj. Jezus vstane od smrti. Mark. 10, 1-7. Ned. Velika noč ali vstaj. Gosp. 24 Pon. Veliki poned. Jurij, m. 25 Tor. Marko, evang.; Ermin, muč 20 Sred. Klet, pap.; Marcelin, pap. ( 27 Čet. Peregrin, duh.; Sava, vel. šk, 28 Pet. Pavel križev; Vital, muč. 29j Sob. Peter, m.; Robert, op. Jez. se javi pri zap. vratih. Jan. 20,19-31 ^0 Ned. 1. povelik. (bela) Katarina S Beležke. /*A -TF-7 TfpF1" f? J (J n'\ tf+t zyb j, /f4 //•v #1 Sl i/ »n ■+4*31 VELIKI TRAVEN ★ MAJ §£§•+■ e -)V---------------------------------------- Hrv.-srbsko: Svibanj. Poljsko: Maj. Češko: Kvčten. -<5- 31 dni. SP- Rusko: Malt. Luž.-srb.: Rdžovnik. Bolgarsko,: Maft. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 4 5 G Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Filip in Jakob, ap.; Žiga. Atanazij, Sk.; Sekund, muč. Najdba sv. križa; Mavra, m. Florijan, m.; Monika, vd. © Pij V., pap.; lrenej, šk. Ivan Ev. pred lat. vr.; Judita. Beležke. Jezus, dobri pastir. Iv. 10, 11-16. 7 S 11 1(1 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. povelik. Stanislav, šk. m. Prikazen sv. Mihaela, vel. a. Gregor Nac., šk., c. uč. Antonin, šk.; Izidor, km. Mamert, šk.; Gandolf, op. Pankracij, m.; Nerej, m. j) Servacij, šk.; Peter Reg. Jez. napove svoj odhod. Iv. 16, 16-22. 14 15 16 17 18 11) 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. povelik. Varst. sv. Josipa. Zofija, m.; Hilarij, op. Ivan Nep , muč.; Ubald, šk. Paškal, sp.; Maksima, dev. Feliks, sp.; Venancij, m. @ Celestin, pap.; Ivo, sp. Bernardin, sp.; Bazila, d. m. Jezus obeča učen. sv.Duha. Iv. 16,5-14. 21 22 23 24 25 26 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. povelik. Feliks Kant., sp. Ivan Vladimir, kr.; Julija, d. Deziderij,šk.; Andrej B., sp. Marija Dev., pomoč kristj. Gregor VII., pap.; Urban 1. FilipNerej,sp.;Elevterij,m. C Magdalena Pac., d.; Ivan, p. Jezus uči o molitvi. Iv. 16, 23-30. 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. 5. povelik. Avguštin, šk. Maksim, šk.; Teodozija j ^ Ferdinand,kr.; Feliks L, c Kancijan s tov.; Ang., d. 1 ^ Dan vzraste za 1 uro 11 min. Dan je dolg 14 ur 18 min. do 15 ur 21) min. -ft ROŽNIK * JUNIJ .mr Hrv.-srbsko: Lipanj. Češko: Červen. 30 dni. Luž.-srb: Smažnik. Poljsko: Czervviec. Rusko: liont. Bolgarsko: IOhhm. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 Čet. Pet. Sob. Kristov vnebohod. Juvencij. Marcelin, m.; Erazem, šk. m. Klotilda, kr.; Oliva, dev. © Jez.gov. oprič. sv.Duh. 1.15,10-27,1(5,1-4. 4 Ned. Pon. 6. povelik. Frančišek K.,sp. Bonifacij, šk.; Valerija. Norbert, šk.; Bertrand, šk. Robert, op.; Bogomil, op. Medard, šk.; Maksim, šk. Prim in Felicijan, muč. f Marjeta, kr.; Mavrin, m. J Tor. 7 Sred. Čet. “ Pet. 10| Sob. Jez. gov.osv. Duhu in ljub. Iv. 14,23-31. 11 12 13 14 § 17 Ned. Pon. Tor. Sred. c Čet. Pet. Sob. Binkošti. Barnaba. Binkoštni p. Ivan Fak., sp. Anton Pad., spozn. t Kvatre. Vasilij, šk. Vid in tov., muč. + Kvatre. Franč. Regij, sp. f Kvatre. Adolf, šk. C '/; (j_ jtif lJ, ; . J ■vrji, j dr, C-J- iicnA% J, VELIKI SRPAN * AVGUST S8t~*-'jKe.--------------------------------------- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1, Tor. | 21 Sred. 3 Čet. ! 4 Pet. 1 5LSab. Vezi Petra, ap.; Makab. b. © Porcijunkula. Alfonz L., š. u. Najdba sv. Štef.; Avg. Gaž. Dominik, sp.; Agabij, šk. Mar.Dev.snežna; Ožbalt,kr. Beležke. 'Ki"' ; 0 krivičnem hišniku. Luk. 10, 1-9. 6 7 8 9 10 n 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 8. pobink. Preobraženje G. Kajetan, sp. Donat, šk. m. j) Cirijak, Larg, Smaragd, m. Roman, m.; Emigdij, šk. Lovrenc, muč.; Hugon, šk. Tiburcij, m.; Suzana,d. m. Klara, dev.; Hilarija, muč. Jezus se joka nad Jeruz. Luk. 19,41-47. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 9. pobink. f Hipolit in Kas. t Evzebij, sp.; Anastazija, d. Vel. gsp. Vnebovz. M. D. © Rok, sp.; Hijacinl, red. Liberat, m.; Šibila, d.; Helena, kr.; Agapit, m. Ludovik Toled. šk.; Julij, m. 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18, 9-14. 20 21 22 23 li 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet Pet. Sob. 10.pobink. Joahim.očeM.D. Ivana Frančiška, vd.; Adolf. Timotej, muč.; Hipolit, šk. Filip B., sp.; Bogovoljka. ( Jernej, ap.; Ptolomej, šk. Ljudevit, kr.; Patricija, d. Cefirin 1., pap.; Samuel, m. Jezus ozdravi gluhon. Mark. 7, 31-37. /• C J 27 Ned. L28l-Ron. |29| Tor. 30 Sred. 31 Čet. 11. pobink. Srce Marijino. Avguštin, šk.; Hermet, m. Obglavljenje Ivana Krst. RozaLim., d.; Feliks, m. @ Rajko, sp.; Izabela, dev. Dan se skrči za 1 uro 27 min. 1 Dan je dolg 14 ur 49 min. do 13 ur 22 min. KIMAVEC * SEPTEMBER -\r: /< Vj, c» [ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1' Pet. 1 Egidij, op.; Verena, dev. m. 2. Sob. Štefan, kr.; Antonin, muč. O usmilj. Samarijanu. Luk. 10, 23-27. Beležke. 'lir JI Ned. 4 Pon. & Tor. Sred. Čet. Pet. ITT Sob. 12. pobink. Angelska. Rozalija, dev.; Ida, kr. Lovrenc J., šk.; Viktorin, šk. Hermogen, m.; Pelagij, m. ]) Bronislava, n.; Regina, d. m. Mala gospojn. Roj. M. D. Korbinijan, šk.; Gorgonij. Jezus ozdravi deset gob. Luk. 17,11-10, lOj Ned. 13. pobink. Ime Marijino. 11 Pon. j Prot in Hijacint, muč. 12 Tor. Macedonij, šk.; Gvidon, sp 13 Sred. i Virgilij, m.; Ljubi voj, šk. 14 Čet. ( Povišanje sv. križa. (f) 15J Pet. I Nikomed, m.; Evtropija, vd. 10 Sob. | Ljudmila, muč. O božji previdnosti. Mat. 0, 24-33. 17 Ned. IH Pon. 19 Tor. 20 Sred. 21 Čet. 22 Pet. 23! Sob. 14. pobink. 7 žalosti M. D. Josip Kup.,sp ; TomoVil.,šk Januarij, šk. muč. t Kvatre. Evstahij, m. Matej, ap.; Mavra, d. ( t Kvatre. Mavricij in t., m. p Kvatre. Tekla, dev. muč. Jez. obudi mlad. v Najmu. Luk.7,11-10, 24 Ned. 15. pobink. M. D. reš. ujet. 25 Pon. Kleofa, sp.; Firmin, Sk. 20 Tor. Justina, d. m.; Ciprijan, m. 27j Sred. Kozma in Damijan, m. 28 Čet. Venčeslav, kr.; Marcijal, © 20 Pet. Mihael, vel. ang.; Evtihij, m. 30, Sob. Jeronim, c. uč.; Honorij, šk. I 'ifa. Ja v J/ufA- /frr 7r>. Hf vfl1] < VINOTOK ★ OKTOBER <£§:*- ,Ov--------------------------- Hrv.-srbsko: Listopad. Poljsko: Paždziernik. Češko: fefjen. 31 dni. Rusko: Oimiopt.. Luž.-srb.: Winowc. Bolgarsko: OktomopiiB. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 11,1-11. Beležke. 1 2 3 4 5 6 7 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 16. pobink. Rožnov. Lcodegar, šk.; Teofil, sp. Kandid, muč.; Evald, muč. Frančišek Ser., sp.; Edvin,kr. Placid in tov.,muč.; Gala. J) Brunon, sp.; Fida, dev. muč. Justina, dev.; Marko, grof. c največji zapovedi. Mat. 22, 34-40. 8 9 10 11 12 13 14 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 17. pobink. Brigita, vd. Dionizij, šk. m.; Vintir, bi. Frančišek B.,sp.; Gereont.m. Nikazij, šk.; Firmin, šk. Maksimilijan, šk. m.; Serafin Edvard, kr.; Koloman, m. (g Kalist, pap.; Domicijan, šk. f i A /j . i Jez. ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9, 1-8. f 9 l i. ^ (,/ •, ;< 15 W 17 18 19 20 21 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 18. pobink. Posv. cerkva. Gal, op.; Maksima, dev. Jadviga, voj v.; Viktor, šk. Luka, ev.; Just, muč. Peter Alk., sp.; Etbin, op. Ivan Kentski, sp.; Felicijan. Uršula, dev.m.; Hilarijon. ( Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22,1-14. 22 1! 25 20 27 28 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 19. pobink. Kordula, d. m. Severin, šk.; Peter Pash. sp. Rafael, vel. ang.; Kristina Krisant in Krišpin, m.; Evarist, p. m.; Lucijan in M. Frumencij, šk.; Sabina, muč. Simon in Juda, ap. © Jezus ozdravi kralj. sina. Iv. 4, 40-53. -/ /v- /2»^ l*V y 'i G V 31 Ned. Pon. Tor. 20. pobink. Narcis, Šk. Klavdij, m.; Marcel, m. f Volbenk, šk.; Lucila, d. Dan se skrči za 1 uro 35 min. * Dan je dolg 11 ur 41 min. do 10 ur 6 min. m LISTOPAD * NOVEMBER m te Dnevi Sred. Čet. Pet. Sob. Godovi in nedeljski evangeliji Vsi svetniki. Vse verne duše; Just, m. Viktorin, šk. m.; Ida, kr. Karol Borom.,šk.; Modesta.}) Prilika o kralj, računu. Mat. 18, 23-35 9 To ll Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 21. pobink. Caharija. Lenart, op.; Sever, šk. m Prosdocim; Engelbert, š. Bogomir, šk.; Deodat, mučč Božidar, m.; Orcst, muč. Andrej Av., sp.; Triton, muč Martin, šk.; Mena, muč. Dajte cesarju, kar je ces. Mat.22,15-21 12 Ned. 13 Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 22. pobink. Martin, p. m. (g Stanislav K., sp.; Didak, sp. Jozafat Kunč., šk. m. Leopold, vojv.; Jedert, d. Edmund, šk.; Otmar, op. Gregor, šk.; Viktorija, muč. Odon, op.; Evgen, sp. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. ... Pet. gaj Sob. Jezus obudi Jairovo hčer Mat. 9,18-20 23 pobink. Varstvo M.* D. Feliks V., sp.; Edmund, k.C Darovanje Marije Device. Cecilija, dev. m.; Maver, m Klemen, p. m ; Felicita, m. Ivan križev, sp.; Hrizogon. Katarina, d m.; Jukunda, m O razd. Jeruz. in o sodbi. Mat.24,15-36 20 Ned. 24. pobink. Konrad, šk. 27 Pon. j Virgil, šk ; Valerijan, šk Jakob iz Marke; Eberhard,šk. 28 Tor. 29 Sred. j Saturnin, muč.; Filomen, m. 30 Čet. | Andrej, ap ; Justina, d Beležke. Hi'"- v Šf/. r* M GRUDEN * DECEMBER 101 Ned. 11 Pon 12 Tor. 13 Sred. 14! Čet. 15 Pet. 16 Sob Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1: Pet. i Eligij, šk ; Natalija, dev. m. 2 Sob. | Bibijana, muč ; Pavlina, dev O poslednji sodbi. Luk 21, 25-33. 3 Ned. ~4 Pon. 5 Tor. 6 Sred. 7 Čet. 8 Pet. 9 Sob. 1. adventna. Franč. Ks. j) Barbara, d. m ; Peter Zl., sp. Saba, op ; Krispin, muč. Nikolaj, šk.; Apolinar, m. •f Ambrozij, šk ; Agaton, m Brezm. spočetje Mar. Dev. Peter Forezij, šk ; Sirij, šk Ivan Krstnik v ječi. Mat. 11,2-10 2. adventna. Loret. M. B. Damaz, p.; Trazon, op. Epimah, m.; Maksencij. @ Lucija, dev. m.; Otilija, dev Spiridijon, šk.; Nikazij, šk. Jernej šk.; Kristina, dev. Evzebij, šk. m.; Albina. Ivan Krst. pričuje o Krist. Iv. 1,19-28 17 Ned. 18 Pon. 19 Tor. 20 Sred. 21 Čet. 22 Pet. 23 Sob. 3. adventna. Lazar, šk. Gracijan, šk.; Vunebald, op. Nemczij, muč.; Favsta. ( f Kvatre. Liberat, m. Tomo, ap.'; Glicerij, muč. + Kvatre. Demetrij in Hon. f Kvatre. Viktorija, dev. Ivan Krst. poki. v prorok Luk. 3, 1-15 4. adventna. Adam in Eva Božič. Rojstvo Gosp. Stefan, m.; Arhelaj, šk. © Ivan, ev.; Fabijola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, m Tomo, šk. m.; Trofim, m. David, kr.; Nicefor, m. 24 Ned. 25 Pon. Tor. Sred Čet. 29 Pet. 30 Sob. Sim. in Ana oznan. Gosp. Luk. 2,33-40. 31 Ned. Ned, pr. nov, letom. Sil., p. Beležke. wr 'rrn « (Z5 ” frn /V a V1 Vladarji Slovanom. Avstroogrskim: Fran Josip I., roj. dne 18. vel. srpanal830, poročen dne 21 mal. travna 1851 z Elizabeto, umrlo dne 10. kimavca 1 SOK. Prestolonaslednik: Fran Ferdinand, roj. dne 18. grudna 1803. Ruskim: fJikolaj II., roj. dne 18. velikega travna 1808, zavladal dne 1. listopada 1894, poročen dne 20. listopada 1894 z Aleksandro hesensko. Prestolonaslednik: veliki knez Aleksej, roj. dne 12. vel. srpana 1904. Bolgarskim: ferdinand I., roj. 20. svečana 1801, zavladal dne 7. mal. srpana 1887; vdovec; bil poročen z Marijo princ. Bourbon - Parmsko. Sin: Boris, roj. I. 1894. Srbskim: Peter I., roj. 11. mal. srpana 1810, izvoljen za kralja dne 15. rožnika 1903. Prestolonaslednik: Jurij, roj. dne 8. kimavca 1887. Črnogorskim: Nikolaj I., roj. 7. vin. 1841, zavladal 14. vel. srpana 1807, oženjen z Mileno Vukoličevo, roj. dne 4. yel. travna 1817. Dedni princ: Danilo, roj. dne 29. rožnika 1871. Pruskim: Viljem II., roj. dne 27. prosinca 1859, vladar izza dne 15. rožnika 1888, poročen z Avgusto Viktorijo, roj. dne 22. vinotoka 1858. Prestolonaslednik: Friderik Viljem, roj. dne 0. vel. travna 1882. Saksonskim: Jurij I., roj. dne 8. vel. srpana 1832, zavladal dne 19. rožnika 1902. Vdovec; bil oženjen z Marijo portugalsko. Prestolonaslednik: Friderik Avgust, roj. dne 25. vel. travna 1865. Italijanskim: Viktor Emanuel III., roj. dne 11. listopada 1869, vladar izza dne 29. mal. srpana 1900, oženjen z Jeleno črnogorsko, roj. dne 8. prosinca 1873. Prestolonaslednik: Humbert, roj. 16. kimavca 1904. Turškim": Abdul Hamid II., roj. dne 22. kimavca 1842, zavladal dne 1. kimavca 1876. Prestolonaslednik: Selim, roj. dne 11. prosinca 1870. Barve slovanskih držav. Rusija: bela-višnjeva-rdeča. Bolgarska: bela-zelena-rdeča. Srbija: rdeča-višnjeva-bela. Črna gora: rdeča-višnjeva-bela. Poštne določbe. I. Določbe za pisemsko pošto. Navadno pismo v Avstro-Ogrsko, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 gr (gramov). Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosenske in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in celo Nemčijo z Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni kraj, kjer se oddd pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka za 6 v, nad 20 gr 12 v. Pismo nad 20 gr do vračunši 250 gr\ vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 v. Pisem nad 250 gr težkih ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2kg (kilograma); taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, pa le do 1 kg. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 gr 10 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črno goro za vsakih !5^r10v;vSrbijoza vsakih 15 #r 15 v; v druge države za vsakih 15 gr 25 v. Pri priporočenih (rekomandiranih) pismih plača se kot priporočilno pristojbino brez razločka teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retur-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v. Dopisnice so dovoljene v celem obsežju svetovnopošt-nega društva in stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in cele Nemčije 5 v, v Črno goro 5 v, v Srbijo in v druge k svetovno-poštnemu društvu spadajoče dežele 10 v Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-poštnega društva. Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave itd., tiskane, kamnopisane in fotografovane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, terne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov; v notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Dovoljeno je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisavanjc imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. Kot pristojbino za notranji promet Avstro-Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50'gr; 5 v do 100 gr; 10 v do 350 gr; 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gr 5 v. Obrazci in poizkušnje blaga. Poizkušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, kakor ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poizkušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr. Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350 gr 20 v. V ostalem svetovno-poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 7l/2 km (kilometra). Poštno-denarne nakaznice (komad po 2 v) do zneska 1000 K sprejeti mora vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do bOO K 60 v, do 1000 K 1 K. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo v Plevlje, Prie-polje in Priboj) in v Srbijo je od denarnih nakaznic plačati: do 40 K 20 v, do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K. V Nemčijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih na-daljnih 20 K 10 v. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 25 K 25 v, do 100 K; čez 100 do 1000 K od vsakih 50 K 25 v. — Na Angleško, Irsko in Združene države Severne Amerike pa za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske je porabiti »mejnarodne poštne nakaznice«, katerih kom. stane 2 v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev itd. Zalepke po 6 v, ozir. one po 10 v se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, naznaniti mora to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se pismo nazaj vzame. Ravnotako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko premeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečateno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. II. Določbe jsa vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 4'/-; vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg; pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisnia se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenje z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati. — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice itd. se morajo oddati vedno zaprti: navesti se mora njihova vrednost, ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno-poštne pošiljatve sc morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice itd.) pritisniti se morajo pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, ki presegajo 50 gr, pridejati se mora poštna sprem nica (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za vsak kilogram 4 K. S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter- bosensko-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, navesti mora oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje K . .v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po '/»“/o, to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve dostavljajo se na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim selom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno sprcmnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim selom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v v slučajih, v katerih se pošiljatve same vročč, v onih slučajih pa, v katerih se dostavijo samo naznanila (avisi), 30 v. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7*/a km. Lestvice za pristojbine štempljev ali kolkov. čez I. Kolek: za menice. Do 150 K 150 „ 300 >) 300 „ (»00 )f 000 „ 1)00 )) 1)00 „ 1.200 )) 1.200 „ 1.500 1.500 „ 1.800 1.800 „ 2.100 2.100 „ 2.400 2.400 „ 2.700 • 2.700 „ 3.000 3.000 „ 0.000 6.000 „ 9.000 11.000 „ 12.000 12.000 „ 15.000 15.000 „ 18.000 18.000 „ 21.000 21.000 „ 24.000 24.000 „ 27.000 )) - K 1 1 1 1 1 2 4 e 8 10 12 14 1<> 18 10 20 40 00 80 20 40 (50 80 Do 4 K čez 4 II 40 II II 40 II 80 II tl 80 II 120 II 11 120 II 200 II 200 II 400 II J1 400 II (500 II >1 600 II 800 II tl 800 II 1.600 JI J) 1.600 JI 2.400 >1 2.400 ll 3.200 J) 3.200 JJ 4.000 II It 4.000 II 4.800 II II 4.800 II 6.400 II II 6.400 II 8.000 II II 8.000 JJ 0.600 II II 9.600 JI 11.200 ” II 11.200 II 12.800 II 12.800 ll 14.400 II K — v — a 14 a a 20 a a 38 a a 04 a 1 n 20 n 1 n 88 a 2 a 50 a 5 n — n 7 a 50 n 10 a — n 12 a 50 n 15 a — a 20 a — n 25 a — n 30 a — a 35 a — a 40 a — ti 45 n — i III. Kololc za pogodbe. Do 20 K . . . . K 14 čez 20 „ 40 II .... 2(5 II 40 „ 60 II .... 38 II 60 „ 100 H 64 II 100 „ 200 II ... . . . . . 1 26 II 200 „ 300 It .... . . . . 1 88 II 300 „ 400 II ... . 2 11 50 II 400 „ 800 II .... !.. ! 5 a — II 800 „ 1.200 II ... . 7 50 II 1.200 „ 1.600 . . . . 10 II l.(>00 „ 2,000 !i .... . . . 12 50 II 2.000 „ 2.401) II .... .... 15 II 2.400 „ 3.200 )) .... .... 20 II 3.200 „ 4.000 . . . . 25 — II 4.000 „ 4.800 . . . .30 — II 4.800 „ 5.600 .... 35 — II 6.600 „ 6.400 . . . . 40 11 6.400 „ 7.200 .... 45 II 7.200 „ 8.000 .... 50 n — ■ ©) r* G>^ Zabavi in pouku. <5^ (© og kar zveže, človek ne razveže! Kar z jezikom, onim svetlim trakom, Sama mati narav je zvezala, To, o človek, z zlobno in zavistno Ne razvezaj, ne raztrgaj roko! Nas Slovake, Čehe in Moravce In Slezaka združila je s Poljci, In zvezala je ognjene Ruse Z hrabrimi na toplem jugu brati, Kterih ravna in bogata polja Z velikim napajajo sc Istrom, Skoz njih tihe loge pa vale sc Sava, Drava, Drina in Marica In ostale brezštevilne reke; Kterih bela mesta, čedna sela Na obeh straneh stoje Balkana; Kterih veslo križa po Jadranskem ln po severnem ledenem morju. O jaz nisem še pozabil Srba Iz Pomorja in iz dvojih Lužic, Ki prevarjen po sosedu Nemcu V vednem strahu, da bi ne bil slišan, Kramolja še v narodnem jeziku. Še spominjam donavskih sc Srbov, Ki tako med Turki se vzdigujo, Kakor med grmovjem vitke jele. V srcu nosim kranjskega Ilirca, Ki ga niso vničila stoletja. Mislim na junaškega Slavonca, Ktcri združen z viteškim Hrvatom Vso odganja moč sovražnikovo. Čcsto s svojega duha očesom Velikana gledam Dalmatinca, Ki spomin na starodavno slavo V pršili do sedaj mu ni ugasnil, Ki ga pesem narodnega pevca K djanju najhrabrejšemu spodbada. Oj bili so nekdaj tožni časi, Časi dolgi, časi prenesrečni, Ko med nas razsevali so tujci Needinosti prokleto seme, Zvito proti rodu rod dražeči, Da bi sami med seboj sc klali, Da bi sina z materjo razprli In tako ves narod potlačili! Al’ to seme (Bogu bodi hvala!) Na rodilno zemljo zdaj ne pada. Bliski grozni mile majke Slave Vso sežgo njihovo zlobno setev. Shajamo pomirjeni sc bratje Na širokem knjig in spisov polju; Divjega prepira in nesloge Pojcnjuje na slovanskem svetu. Varujmo sc bratje jih v prihodnje! Vedno čuvajmo se onili vragov Ktcri bi nas razdelili radi, Ki žele, da se med sabo spremo, Da potem uničijo nas oni Kakor sprednike so naše slavne, Naše sprednike po nemških krajih In po Galiji in po Britanskem, Ker pred veki tudi tam slovanska Gostih vej je zelenela lipa, Tudi tam po gorah in dolinah Nam soroden jezik sc razlegal. Neizrečna radost me prešine, Ko vas vidim, bratje, pod Kavkazom Nova mesta zidati in sela, Ko vas vidim tri široka morja Z ladjami preletovati hitro, Ko vas vidim ved in znanja polje Z novim dušnim plodom nasajati. O jaz nisem izmed nečlovekov Tistih, da bi skoro jih ne bilo, Ki odvračajo oko od knjige, Ki je pisana v azbuki drugi Al’ v cirilici al’ glagolici; Saj pod to zunanjo le obleko Tudi slavsko žarno bije srce, Razlivajo potoke življenja Na sveta slovanskega vse strane: Naj obleko razno ima na sebi, Vendar plod le enega duha je; Pišemo naj z raznimi pismeni, Hočemo pa eden narod biti, Dokler sinu mila bode mati, Dok je nezahvalnik ne spodrine In trinogom nc proda je tujim. Kar sc mene tiče, o jaz nisem izmed kratkovidnikov mračnjakov Olcdajočili zmerom samo predse, Čutim gorko, da je vse slovanstvo Mojc ino tudi jaz ud njega. To je moj ponos, to dika moja, Kterc vzeti si nc dam nikakor. Narod moj je domovina moja. Dom ima moj neizmerne meje, Ne stotin, temveč miljonov šteje; Jaz živim v veliko večjem svetu, Kot zavist mi dopustiti more; Jaz sem sin močnejega naroda, Kakor ona misliti si more. Nad prostrano domovino mojo Krasno solnce nikdar n c za pada. Bog moj in junaška sreča daj, da Tudi slava nikdar ne zapade; in ne bo zapadla, dokler bodo Sc ljubili sini majke Slave. f Ivan Vesel. Pri proštu Lovru Serajniku v Tinjah. l. Leta 1893. so se koroški rodoljubi obrnili do družbe sv. Cirila in Metoda, da naj bi družba na Koroškem ustanovila slovensko šolo in sicer bi za to bil najprimernejši kraj Velikovec.*) Tedanji župnik pri Sv. Ruprtu ob Velikovcu, duhovni svetnik Anton Keznar, je pri tem opozarjal, da ima prošt Serajnik v Velikovcu hišo, katero bi morda odstopil družbi. Vodstvo se je o tem posvetovalo in prišlo do sklepa, da pred vsem treba se na licu mesta o tamošnjih razmerah informirati ter je mene nagovarjalo, da se peljem v Velikovec. Ker je društvena blagajna tačas bila precej dobro založena, v njej je ležalo za 17.000 gld. hranilnih knji- *) Nasvet, da naj se osnuje vsaj ena slovenska šola na Koroškem najbolje v okolici velikovški, stavil je pokojni komendator Matej Š er vi cel j na veliki skupščini na Bledu dne 8. velikega srpana 1889. (Vestnik 111. str. 22). Izza večkrat ponovljenih prošenj koroških Slovencev se je vršilo poizvedovalno potovanje gospoda pisatelja drja Vošnjaka leta 1893.; a znameniti predlog Šervicljcv sc je mogel obistiniti šele dne 25. vinotoka 189(5, ko se je slovesno otvorila prva družbina šola na Koroškem — pri Sv. Ruprtu poleg Velikovca. Ur c d n. žic, se tudi jaz, kot blagajnik, nisem bal ustanovitve za koroške Slovence silno imenitnega našega zavoda. Odpeljal sem se neki poletni dan po gorenjski železnici, pa ne kar do kraja. Izstopil sem na postaji Pod-kloštrom, kjer me je pričakoval vrli zastopnik koroških Slovencev, župnik Gregor Einspieler. V prelepem kraju pod razvalinami samostana se razteza vas z dokaj čednimi hišami, le žal, da zelo ponemčenega prebivalstva. Nasproti pa se vzdiguje imenitni Dobrač s svojo navpično steno, kjer se je bilo ob potresu leta 1348. odtrgalo pol gore in v dolini pokopalo gozdove, cerkve in vasi z vsemi prebivalci. Z Gregorjem sva šla v njegovo stanovanjc, ki ga je imel v privatni hiši, ker se je novo župnišče tačas šele začelo zidati. Do pozne noči sva skupaj sedela in tožil mi je o tužnih koroških razmerah, pa tolažila sva se, da pravična stvar mora končno zmagati. Med drugim mi je pravil, da ima v župniji nekaj kmetskih protestantovskih rodbin, pri katerih bi se utegnilo še najti Dalmatinovo sveto pismo. On je že povpraševal, pa ljudje so proti njemu kot katol. duhovniku v tem oziru nezaupljivi. Drugi dan me je Gregor spremljal do Beljaka, kjer sva poiskala prof. Josipa Lendovšeka, gorečega rodoljuba in talentiranega pisatelja, ki nam ga je na veliko škodo narodne stvari na Koroškem neizprosna smrt le prerano vzela iz naše srede. Bil je silno vesel najinega pohoda in domenili smo sc, kje naj bi se sklicali shodi v prid naše družbe. Popoldne sem sc ustavil v Celovcu in tu mi je marljivi vodja Mohorjeve tiskarne Vekoslav Legat razkazal novo veliko poslopje Mohorjeve družbe, ki je že bilo pod streho. V Celovcu sem si ogledal tudi hišo z vrtom, katero je neki tamošnji rodoljub volil dijaški kuhinji v Celju. Pa prišlo je do pravde in ta je tako nesrečno iztekla za dijaško kuhinjo, da ni skoro nič dobila, temveč še dotičncinu advokatu morala povrh plačati. Na potu sem se ustavil pri hiši, v kateri je do svoje smrti stanoval neumorno delavni in neustrašeni prvoboritelj koroških Slovencev mons. Andrej Einspieler. Tu sva bila 1882. leta slednjič skupaj, ko sem po svojem obširnem govoru o koroških šolskih razmerah v državnem zboru se peljal v Celovec, da se še nadalje informiram. Deželni predsednik baron Schmidt Zabierovv je po mojem odhodu Andreja vprašal, ali sem res jaz ga poiskal, kar je seve Andrej pripo-znal. Mnogo bridkih ur je preživel naš Andrej, a ko se mu je bližala poslednja ura, je lahko z vestjo, da je storil za svoj narod več ko svojo dolžnost, mirno v Gospodu zaspal. Res je, kar je govoril tačasni starosta štajerskih Slovencev dr. Štefan Kočevar v Celju ob svoji sedemdesetletnici, da vse drugo, kar je človek dosegel v življenju, je brez pomena, tolažba ob koncu življenja je le spomin na to, kar smo dobrega storili za svoj narod. — In vozil sem se dalje do postaje Sinčaves, kjer sem izstopil in si med vozniki, ki so na kolodvoru čakali na tujce, najel voz v Velikovec. 2. Med Sinčovesjo in Velikovcem si je deroča Drava izkopala globoko strugo, preko katere dolgi leseni most veže obe obali. Na drugi strani pa se cesta vije po precej strmih ovinkih v starodavno mestece Velikovec. Spominjal sem se ga iz dijaških let, ko sem se v počitnicah parkrat s svojim očetom vozil v Velikovec in Celovec, kjer se je preskrbel s sirovimi kožami za svojo usnjarijo. No v tej precej dolgi dobi se je Velikovec malo izpremenil; še so stare hiše in začrnelc cerkve stale na svojem mestu, novih pa sc je prav malo sezidalo. Poiskal sem župnika pri Sv. Ruprtu in skupaj sva šla k odvetniku dr. Mesnerju, poštenemu Slovencu, ki se nama je pridružil, ko smo si ogledali Serajnikovo hišo. Nasproti cerkve stoji to enonadstropno poslopje prav ob bregu, ki sc za hišo strmo pogrezuje do Drave, tako da je vrtič prav majhen, za šolo ne-dostaten. Sob bi šc bilo dovolj v prvem nadstropju, vendar bolj temnih. Dr. Mcsncr mi je pravil, da je hiša poprej bila drja Pavliča, ki je v njej tudi umrl 1. 1877. In tu sem se spominjal, da je dr. Pavlič bil do 1. 1864. koncipijcnt pri drju Dominkušu v Mariboru in da sta on in dr. Janko Ser n ec, ki je še sedaj odvetnik v Mariboru, sc zelo trudila, da sc je v Mariboru ustanovila čitalnica. L. 1864. je bil imenovan za advokata v Velikovcu in se tudi tam izkazal za odločnega Slovenca, tako da so ga koroški Slovenci pri deželnozborskih volitvah leta 1867. kandidirali, pa je žal propal za nekaj glasov. L. 1877. pa je v najboljši moški dobi naglo umrl. Dr. Mcsncr, poprej njegov koncipijcnt, je prevzel pisarno. Pa tudi dr. Mesner ni pričakal starosti. Že takrat so sc mu poznali sledovi bolezni, ki je glodala na njegovih pljučih in dve leti pozneje je umrl na sušici. Nimamo sreče s slovenskimi odvetniki v Velikovcu. Obiskal sem še posojilnico, ki je prav dobro uspevala in bila nastanjena v hiši narodnjaka g. M. Po hiši je dišalo po sveže pečenem kruhu in prosil sem gospo M., naj mi prepusti hleb, kar je smehljaje se rada storila, da sem ga s seboj peljal v Ljubljano. Tako okusnega rženega kruha, kakor se peče na Koroškem, pač nisem našel nikjer. Šli smo potem skupaj še na neki gostilniški vrt, kjer smo se malo okrepčali in tu sem se poslovil od majhnega krdelca velikovških rodoljubov in se naprej odpeljal v Tinje. 3. S početka smo se peljali po veliki cesti in videl sem grad, v katerem stanuje bivši trgovinski minister baron Pino, že mnogo let slep. V Taaffejevi dobi je bil dalje časa namestnik v Trstu, edini, ki je pravičen bil Slovencem, potem trgovinski minister, a je prišel na slab glas, ko je podaljšal privilegij severne železnice, in je moral odstopiti. Odslej je živel na svojem gradu in imel, kakor se mi je pravilo, zmerom kakega dijaka okoli sebe, da mu je čital iz časnikov in knjig. Hudo je izgubiti kruh, pa še hujše vid. Od velike dobro ohranjene ceste je voznik krenil na stransko pot, ki pelje med njivami in travniki do Tinj, kamor sva dospela proti večeru. Svet je skozi valovit in dobro obdelan. Tinje leže na griču s krasnim razgledom na južno stran. Odslovil sem voznika, poštenega Korošca, ki se je le zmerom čudil, da ž njim slovenski govorim, kar se mu še ni pripetilo s koroško gospodo. Grem proti proštiji in ko stopim na dvorišče, sedi na klopi zraven hišnih vrat črno oblečen gospod v rokavih in bos. Bil je prošt Serajnik, silno vesel mojega prihoda. „Vi se morda čudite, da sem bos“, pravi smehljaje. „Jaz sem Knajpovec in se strogo držim njegovih zapovedi. To me ohrani pri zdravju v moji visoki starosti. “ In res sem sc čudil tačas že osemdesetletnemu starčku, ki pa je stopal čvrsto pred menoj gori po stopnicah, kakor da bi bil še v moški dobi, čegar vid in sluh sta bila dobra in duh svež in živahen. Proštija je starikasto poslopje brez vseh arhitekturnih posebnosti in je zvezana s cerkvijo, katera se ne razlikuje od navadnih župniških cerkev po deželi. V svoji spalnici mi je prošt kazal veliko cinkasto banjo z mrzlo vodo. „Vsako noč okoli polnoči se prebudim, vstanem in se kopljem v mrzli vodi. Potem grem spet v posteljo in se dobro prespim do jutra.“ Pri večerji, pri kateri smo pili štajersko vino, ki ga je proštu pošiljal njegov nečak, Lovro Serajnik, nadučitelj na Prihovi blizu mojega posestva, oče samih vrlih, v narodnem duhu vzgojenih sinov, slovečih po svojem muzikalnem talentu, smo pozno v noč skupaj sedeli in moral sem odgovarjati na sto in sto njegovih vprašanj o narodnih razmerah širom naše domovine. Menila sva se tudi zaradi hiše, katero je bil pripravljen družbi oddati za primerno ceno, ko bi bila pripravna za šolo. Drugo jutro sem se poslovil od prošta, želeč mu, da še nekatera leta preživi v tako povoljnem telesnem in duševnem stanu. Spremljal me je njegov mladi kaplan, tudi sin prihovskega nadučitelja, in šla sva v svežem jutranjem vzduhu doli do Drave, kjer nas je na brodu prevozil čolnar. Malo po bregu navzgor in bil sem na postajici, menda Tinje imenovani, ter se odpeljal proti Mariboru. Vodstvu sem v prihodnji seji poročal o svojem potovanju in navedel, da bi se hiša Serajnikova dala adaptirati za šolo seve s precejšnjimi stroški. Po dolgi debati pa je vodstvo sklenilo, da bolj kaže zidati novo poslopje in sedanji ljubljanski župan Ivan Hribar se je naprosil, da za društvo pridobi primeren stavbni prostor, kar se mu je tudi posrečilo prav tik Velikovca blizu župne cerkve Sv. Ruprta. In tu stoji zdaj krasno šolsko poslopje, ki ga čuvata slovenska blagovestnika sv. Ciril in Metod in ki privablja čimdalje več dečkov in deklet, šolske sestre pa jih vzgajajo v narodnem in krščanskem duhu. Dr. Josip Vošnjak. Na tujem. v ^Z^eljno, željno se oko Daleč mi ozira, Daleč tja, kjer mu nebo Sklad gora zapira . . . Za gorami tam stoji Hišica na trati . . . Vdova v hišici živi — Moja zlata mati . . . Ivan Nep. Resman. Kdaj sem se smejal. Vztočni darovi. V našem polku je služil stotnik, Poljak, ki je imel burno življenje za seboj. Leta 1863. je ubežal kot častniški namestnik na Poljsko ter se udeležil ustajc proti Rusom. Po zatrtem uporu je bil sprejet nazaj v našo vojsko. Kot stotnika so ga poslali v Teheran, da je tam pomagal vežbati pcrzovsko vojsko po našem načinu. Mnogo je vedel povedati o šegah Perzov, o šahu in njegovem dvoru in mnogokrat smo se mu smejali, ker brez dovtipa in satire skoraj ni dal od sebe pripovedke. Poslušajte, kaj nam je pravil! Nekoč se mu je napovedal šah, da pride k njemu v vojaščnico pogledat, kakšen red je uvedel po evropskem načinu pri moštvu. Prišel je šah in zelo ga je zadovoljilo to, kar je videl. Pohvalil je stotnika ter ga odlikoval s tem, da mu je podaril dragoceno preprogo, kar pomeni pri Perzih visoko počaščenje. Ker pa šah ne nosi preprog s seboj, mu je ni dal kar precej iz roke v roko, ampak odlikovanje je še tisti dan pismeno objavil svoji vojski. Stotnik je bil vesel svoje časti in dragocenega darila, pa je čakal nanj. Nepotrpežljivo jc čakal teden, dva, tri . . . šele v osmem tednu je prišla preproga, ki pa ni bila dragocena. Na dolgi poti od šaha do stotnika, po mnogih rokah dvornikov je zgubila vso vrednost in se prelevila v navadno cunjo. In razočaran je bil stotnik.• Kmalu potem so ga poslali z velikim oddelkom vojaštva krotit uporne Kurde. Uporniki so bili ustrahovani in vojska se je zmagonosno vrnila v Teheran. Tu je šah poklical stotnika k sebi, ga močno pohvalil ter obdaril s solnčnim in levjim redom v biserih. Pa reda ni dobil takoj iz roke v roko, pač pa pismeno obvestilo, s katerim jc šah naznanil visoko odlikovanje strmeči vojski. Vesel je bil stotnik solnca in leva v biserih, ker takšna čast se pripeti le redkemu zemljanu. Ker pa red ni precej prišel, jezil se je na tihem, da šah ne pozna evropske prislovicc, ki pravi: Kdor hitro da, dvakrat da — no mislil si je: Azijati imajo svoje nazore in svojo naravo. Pa je čakal na red, nestrpno je čakal teden, dva, tri . . . šele v osmem tednu je prišel šahov dar. A žal — v biserih ni bil, ker na dolgi poti od šaha do stotnika so ga mnogi dvorniki in velikaši do gola oskubili in stotnik je prejel čisto navaden kositer brez vrednosti. Hudo razočaran je bil in razgnevljen in šele takrat se je potolažil, ko se mu je posrečilo ukradene bisere pri hazardni igri pribankati od perzovskih velikašev. — Ko sem pred letom čital v novinah, da je daroval sultan 50.000 turških lir (milijon kron) za macedonske kmete, da si zopet postavijo ob ustaji razdejane hiše, spomnil sem se šahovih darov, pa sem se posmejal ter prašal: Bog ve koliko tistih denarjev pride nesrečni Raji v roke? Folinjska Madona. Mnogo nas je stalo pred folinjsko Madono v vatikanski galeriji slik. Ta je občudoval božjo milobo, razlito po obrazu prečiste Matere, drugi je strmel ob krasoti in harmoniji barv, ta je govoril o kompoziciji,, drugi se je spomnil božjega slikarja, ki je vedel kakor nihče drugi srčno uda-nost in rajsko ljubezen spojiti s krasoto obraza. Vsi so bili zamaknjeni in so se mi zdeli podobni mnogo-glavi družini cnakomislečih ljudi, ki stoje pred božjim oltarjem, zatopljeni v tiho in svečano molitev. Kar pride nov posetnik v galerijo, mlad in eleganten gospod. Vodnika, cicerona je imel pri sebi. Korakata za našimi hrbti in vodnik vznosno pokaže na imenitno sliko, rekoč: Madonna di Foglino! Gospod površno pogleda, mračno in hladno zre pa zaspano praša: „Kje je Folinj?“ — in ravnodušno gre dalje, To vedenje me je speklo. Pričakoval sem, da se oko novega posetnika istotako ujame s čistim očesom prečiste Matere, kakor se je ujelo naše, da se tudi njegova duša napije, naužije in ogreje; pa nič. Kje je Folinj? praša in gre. Prašal sem se: Zakaj je šel ta človek z zavezanimi očmi mimo imenitne slike, zakaj ne strmi, kjer strme vsi? Ko bi se le z enim pogledom v tihi in plašni molitvi zazrl v božji obraz, slutil bi v njem srce za nebeško umetnost in za vse, kar je lepega in človeka povišujočega. Posmejal sem sc tujemu človeku. Toliko ljudi sem videl pred Madono in vsi so imeli na jeziku svete besede in svečane, a tu pride človek brez daru iluzije in posnemanja in njegova duša sc ne zmeni za slavno obličje, ampak praša le po nečem postranskem, v nejasnih obrisih izraženem v ozadju slike, po nečem, kar se nahaja nekje daleč za gorami. Smejal sem se in strmel sem za tujcem. In razdelil je mojo dušo na dvoje. Poprej jo je imel v oblasti umetnik, ž njim sem čutil nebeško krasoto, ujel me je s svojo umetnostjo, zbudil je v meni resonanco, asocijacijo, relativnost, iluzijo; a oni tujec je speljal mojo misel od slike na mnogoglavo druhal, ki je stala krog mene. Kako različne ljudi sem zazrl tam, kjer se mi je zdelo poprej, da vidim enakomislečo družino v isti pobožni misli in tihi molitvi. Le malo sem videl takih, kojih čudenje in strmenje se mi je zdelo pristno, v duši vzraslo, in mnogo sem zapazil takih, kojih strmenje in čudenje je bilo površno, in mnogo svetih besed in svečanih se mi je zazdelo ponarejenih, priučenih ter hlinjenih. In blagroval sem tiste, ki so bili veščaki v slikarski umetnosti, in so po svoje sodili in cenili mojstra slikarjev, ugodno ali neugodno, in še bolj sem blagroval tiste, ki so bili brez slikarskih vednosti in ničesar niso vedeli povedati o slikarski tehniki, pa je bilo njih srce ustvarjeno tako, da je globočjc nego veščakovo čutilo krasoto; a smejal sem se tistim, ki so se razgreli za to, ker so videli razgrete druge, tistim, ki jim je strmenje vsilila njih potopisna knjiga, tistim, ki niso ničesar čutili, pa bi jih bilo sram, ko bi se ne čudili tam, kjer se čudijo drugi, tistim, ki so imeli doma koristniše in potrebniše stvari na skrbi, pa so prišli sem, da bi mogli reči: Tudi mi smo bili tamkaj! in vsem tistim, kojih duša je bila prazna, pa si ni upala odkritosrčno prašati: Kje je Folinj ? — Zvečer tistega dne sem sedel v preprosti rimski gostilni. Poleg mene je sedela gostilničarjeva hči. Izpraševal sem jo o Rimu in z navdušenjem sem govoril o rimskih galerijali, ki so me iz daljnih krajev zvabile v večno mesto. „Ali vi kaj pridno hodite v vatikanske in kapitoljske galerije?“ sem jo vprašal. „Šc nikoli nisem bila tam“, mi je odgovorila. Čudom sem se čudil. „Kaj vi ne poznate folinjske Madone, belveder-skega Apola, kapitoljskega borilca? In tako blizu ste pri njih.“ „Nič ne poznam11, je dejala. „Ali vas to nič ne zanima?11 sem prašal. „Nič. Anche cosi si puo sentir la vita (Tudi tako se lahko čuti življenje)11, je odgovorila, osolila strok rdeče redkvice ter jo pohrustala. Od srca sem sc smejal deklici. Pač nas je ljubi Bog ustvaril tako različne, da v celi milijardi ljudi ni dveh bitij, katerih duševnost bi bila popolnoma enako ustvarjena. Vedno je tunela božja modrost, stvarjajoč, enemu bitju še nekaj priliti, kar drugemu ni prilila, v čudno zmes, ki sc imenuje notranji človek, prideti še eno krajšo ali daljšo črto in potezo, ki je drugemu ni pridala, kakor tudi v celi milijardi bilk ni dveh bitij, ki bi bili glede na najmanjše delce popolnoma enaki. Pravičnost. V Berlinu sc mi je primerilo, da sem imel dva Poljaka skoraj vedno pred očmi. Morda sta bila umetnika in kritika, ker pred vsakim kipom sta postala. Prvikrat sem ju videl v „Siegcsallee“ pred braniborskiini vrati. Tu so v dolgi vrsti v marmor izklesani vsi braniborski in pruski vladarji v različnih skupinah, ki stoje pri umetnikih na zelo slabem glasu. Vsi trije smo postali pred skupino mejnega grofa Otona I. Postali smo zaradi slovanskega kneza Pribi-slava, ki z zvezanima rokama, odet v medvedji kožuh, stoji za mejnim grofom. Menda se ne motim, če trdim, da je navdajala Poljaka ista trpka misel kakor mene, da sta bila tudi ona zamaknjena v usodo starih brani- borskih, polabskih in pomorjanskih Slovanov. Potem sem ju srečal v Kraljevograški ulici, parkrat videl pred spomeniki v mestu. Teh je vse polno. Mnogi knezi, kralji in cesarji sede na bronastih konjih. Moja ponižna kritika se je po Prešernovem nasvetu, da „le čevlje sodi naj kopitar", polastila bronastih konj, ker sc ni upala lotiti onih mogočnikov, ki so sedeli na njih. In zdelo se mi je, da nisem videl nič originalnosti, da sta bila vsem onim konjem očeta Mark Avrelijev konj na rimskem Kapitolju in pa Koleonijev konj v Benetkah. Naposled sem naletel na Poljaka pred starim muzejem, kjer stoji na lepem namestju ponosni spomenik sina in naslednika tistega kralja, ki je pomagal razrušiti poljsko državo. Poljaka sta ravno čitala napis pod spomenikom. Ko sta dočitala, posmejala sta se, kakor bi nekaj veselega razbrala z napisa. Radovednost me je gnala, stopil sem bliže, pa sem čitaje iskal ono, kar je razvedrilo Poljaka. In glejte kaj sem videl napisano! Nekaj izredno lepega in plemenitega, kar človeka kolje v oči in bi Slovan ne pričakoval v Berlinu; na koncu onega napisa se svetijo besede: Pravičnost povišuje narod. Precej sem razumel. Pogledal sem Poljaka v oči, ki so se vedno še držale na smeh. In tudi jaz sem se posmejal bridko in trpko in ne tako sladko in dostojno, kakor umejo Poljaki. V misel mi je prišla vsa zgodovina teh severnih krajev od Pribislava pa do današnjih poljskih stisk. In smejal sem se pravičnosti in bežal sem na kolodvor, da ji uidem. Tudi Poljaka sta se peljala z menoj v našo Avstrijo. Spotoma smo se seznanili ter pogovorili o pravičnosti, ki nam hoče vzeti jezik naših mater. Podlimbarski. = Kukavica. lukavica kuka: Ena, dve . . . deset Srce moje uka Z novo nado spet. Lani je zapela Samo enkrat mi, Letos mi prištela Je še trikrat tri . . . Siromak sem večen Vendar rad živim, Narod svoj še srečen Gledati želim . . . Kukaj, kukavica, Mi še doljjo let, Skukaj srečo, ptica, Za slovanski svet . . . Ivan Nep. Resman. % Senice. .£?pet trkate, scničicc, Na okno moje celice . . . Ko pade sneg, pritisne mraz — Se spomnite pa spet na nas . . . Vso zimo ste tu trkale In s peškami odlctale — Pa komaj zacvetel je maj, Sfrčale ste v zeleni gaj . . . Le pridite, seničice, Po zimi sem pod okence — Ko pride maj — pa v gozd nazaj — Saj v celi tej ne cvete maj . . . Ivan Nep. Resman. & Češka „Osrednja Matica šolska". Vlast zn ochranu vola pro svč dčti, jež ztraceny jsou, než sc nadčješ, — Ize mlčky k tomu jenom prihližeti? Ne, — tfeba štlt zde nastaviti r.1nč, až ustoupi, s kym kfivda jde a lež, a zvitčzi, s kym je tu pravda IVinč! Domovina kliče na obrambo svojih otrok, ki so izgubljeni, predno sc nadejaš, — je li moči molče gledati na to ? Ne, — tu je treba ščit nastaviti udarcu, dokler se ne umakne, s komer hodi krivica in laž, in zmaga, s komer je pravica Gospodnja! Bogdan Katninsky. l^onec leta 1880. je bilo osnovano in potrjeno v ▼ deželah krone češke šolskodruštvo z im e n o m »Osrednja Matica šolska" (Ustredni Matice školskd) in sicer v ta namen, da bi ustanavljalo in vzdrževalo v avstrijskih deželah otroške vrtce, nižje in srednje šole s češkim učnim jezikom, to pa posebno v občinah, kjer ni mogoče doseči šole na javne stroške. To društvo je oživotvorila misel na obrambo proti malo poprej ustanovljenemu nemškemu šolskemu društvu »Schulvereinu", ki je pod pretvezo, da hoče ščititi tlačcne(!) nemške manjšine na narodnostnih mejah, jel snovati po čeških in slovanskih občinah povsod v Avstriji nemške šole in gonili vanje z moralnim pritiskom in z fiziško silo — češke in sploh slovanske otroke. In vendar je v vsej av- strijski državi za šolstvo nemških manjšin tako izvrstno in zadosti poskrbljeno, da ne le nikjer ne manjka nemških šol, nego so ponekod celo nepotrebna potrata, kar svedoči n. pr. nedavno zatvorjenje javne šole v Malih Svatonjovicih, kjer je bila v začetku 1. 1904. ena sama nemška učenka — učiteljeva hčerka, ali po šestletni borbi zrušenje dveh petrazrednih nemških šol deške in dekliške v Prostejovem na Moravskem, v mestu, ki ima poleg 25.000 Čehov le 500 Nemcev in Židov. Misel obrambnega šolskega društva se je rodila v šolskih krogih: v odboru ,.Osrednjega društva jcdnot učiteljskih". Te važne in izvrstne misli so se poprijeli takoj časnikarji in češki politiki brez razlike stanovskih in politiških smeri in prepričanja. Oživeli so jo brzo z vztrajnim in složnim sodelovanjem. Seveda so prej že delovale posamezne pokrajinske „Maticc šolske": v Čeških Budejovicih (izza leta 1872.), v Olomucu (1872), v Prostejovem (1872), v Brnu (1878), v Litomericih (1880), v Opavi (1880). Novo društvo „Osrednja Matica šolska" naj bi vse že obstoječe Matice združilo v eno celoto; postala naj bi narodno društvo skupno vsem Čehom. V njem naj bi našle prostor vse češke stranke in struje, da strnjene pod krilom Matičnim delujejo za vzgojo češke dece v materinem jeziku, kakor je naglašal to na manifestačnem shodu dne 24. vinotoka 1880 predsednik prof. dr. Ka-lousek, da naj namreč „k takemu vsenarodnemu delu, kakršno bo delovanje „Osrednje Matice šolske", združijo svoje moči vse stranke in vrste našega naroda brez razlike in da ne bodi nobene, ki bi se hotela s kakršnokoli pretvezo odtrgati in odločevati od skupnega narodnega dela". Za načelnika „Osrednje Matice šolske11 so izvolili voditelja češkega naroda, pokojnega d rja. F. L. Ri e ge rja. Vanj je imelo češko ljudstvo neomejeno zaupanje. Riegerjevenui imenu so se klanjali omikanci celo za mejami avstrijske države. Izvoljeni odbor je šel takoj goreče in navdušeno na delo. Izdal je oklic narodu češkoslovanskemu v deželah svetovečeslavskc krone, uredil notranjo in zunanjo organizacijo mladega društva, za nekaj let ustanovil svojo lastno pisarno in svoje glasilo „Včstnik“ (izza leta 1885.) in uveljavil v Matičnem delovanju načelo delitve dela. Od leta do leta je rastla priljubljenost „Osrednje Matice šolske1* v srcu češkega naroda in ž njo vred njen pomen. Za triindvajsetih let svojega delovanja se je razvila v veličastno, mogočno in prekrasno društvo, ki je na prosvetnem polju izvršilo za omiko češkega naroda in njegove dccc ogromno delo. A vse, kar je storila „Matica*‘, dognala je ne v senci blagovoljne prijaznosti in podpore dunajskih vlad, nego proti njihovi volji in ob nepopisnih zaprekah in težavah. Njeno delovanje, izprva podcenjevano in potem preganjano, je jelo vendar v nedavnem času vzbujati spoštovanje celo nekaterih protivnikov in naposled je tudi državna uprava leta 1898. javno proglasila, da je „Osrednja Matica šolska** javen in dobrodelen zavod. Navzlic vsemu, kar je dosedaj storjeno, si dandanašnji ne taji češko ljudstvo, da je Matica šele na začetku svoje delavnosti, da jo čaka še velika prosvetna naloga v narodu: naloga o m ogo če v a t i s svojimi šolami in podporami narodno vzgojo mladine toliko časa, dokler se bode češkemu narodu boriti za to, kar sc šteje drugod za samo ob sebi umevno. Ali še drugo nalogo ji je naznačil njen sedanji načelnik prof. dr. Jaromir Čelakovsky sam leta 1900., namreč vzgojo vsega naroda. Dejal je, da je Matica mogla izvršiti toliko zaslužnega, temu vzrok je, ker se je gojil v Matici duh solidarnosti, ker so Matični interesi vselej imeli v členih odborovih svoje zagovornike in ker se nikdar niso zanašali osebni interesi v odbor, nego je edini veliki smoter bival vsem pred očmi, krog katerega so se sukala vsa posvetovanja; izrazil je hkrati željo, da bi ta duh solidarnosti vsekdar vladal v „Osrcdnji Matici šolski" in zato naj tudi Matica vnaša podobnega duha v najširše sloje ljudstva in ga čuva. Dajaje zlasti v sedanjih zlih časih dober zgled prave narodne vzgoje izvrši veliko nalogo. Za mnogo let ima torej naznačen nemajhni smoter na prospeh vsega naroda. Natančno opisati in pretehtati vso delavnost in ogromne zasluge ..Osrednje Matice šolske" za triindvajsetih let njenega obstoja ni mogoče. Navedem naj le natančna data iz poročila o Matični delavnosti konec 23. upravnega leta. Šolska delavnost „Osrednje Matice šolske" je objemala skoro vse vrste šol, od otroških vrtcev in materskih šol tja do obrtnih in srednjih učilišč. Šolskili vrtcev in šolic za malo deco je leta 1903. vzdrževala 47 s 64 oddelki. Na Češkem jih je bilo 38, na Moravskem 20, na Šleskem 6. Dcce je bilo v njih 3869. Ljudskih šol Matičnih je bilo 51 s 118 razredi — v kraljestvu 43 z 92 razredi, v mejni grofovini 5 z 10 razredi, v vojvodini 3 s 16 razredi. Učencev je bilo v njih 7490. V šestih Matičnih srednjih šolah (vse so bile na Moravskem) sc je šolalo 1030 dijakov. V vse šole, kar jih je 1. 1903. vzdrževala Matica ali kar jih je bilo v njeni upravi (nekatere srednje šole vzdržujejo pokrajinske Matice, a vodstvo ima osrednja), je zahajalo 12.369 dijakov. Stroški za te šole so znašali 525.128 K 04 vin. Od te vsote spada na češke šole 331.709 K 20 vin., na moravske 126.770 K 65 vin., na šleske 52.637 K 99 vin. Za knjižnice in učne pomočke se je potrošilo preko 16.000 K, za podporo češkim javnim šolam 15.342 K. Vrli tega je podpirala »Osrednja Matica šolska“ na vso moč šolsko društvo „Komensky“ na Dunaju, ki mu je skrb za češko šolstvo na Dunaju in na Dolenjem Avstrijskem, kjer je v nemških šolah prav toliko čeških otrok kakor na severnem Češkem. „Komensky“ je prejel od Matice letnega prispevka 14.000 K. Oziraje se na te velike številke, ki jih zahteva Matično šolstvo na leto, strmimo in se čudimo, kolike vsote mora češki narod po vinarjih žrtvovati za svoje šolstvo, za katero skrbeti veže dolžnost, utemeljena v državnih zakonih, avstrijsko vlado. Skupna vsota vseh dohodkov, ki jih je prejela »Osrednja Matica šolska" od začetka svojega delovanja pa do konca leta 1903. od češkega ljudstva, je 9,922.122 K 41 vin; vseh stroškov Matičnih je bilo 9,465.955 K 05 vin.; razlika 456.167 K 36 vin. je čisto imetje »Osrednje Matice šolske", izkazano v bilanci; v tej poslednji imenovani vsoti je všteta zlasti vrednost poslopij in šolskega inventarja. Sedaj so prekoračili prispevki »Osrednje Matice šolske" že 10 milijonov kron. Sedaj naj vzamem v misel vire, iz katerih so dotekali in še dotekajo ..Osrednji Matici šolski11 njeni dohodki. 1.) Takoj izprva so se ustanovili pokrajinski odbori „Osrednje Matice šolske11 — podružnice moške in ženske, da bi prodrlo njeno ime in namen do vseh končin, kjerkoli biva češki narod. Naloga odborom je pridobivati člene in stalne prispevke. Vzor take delavnosti je ženski odbor praški, ki polaga vsako leto po 24.000 K v Matično blagajno. Kjer ni bilo moči ustanoviti podružnice, tam zbirajo posamezni rodoljubi in poverjeniki „Osrednje Matice šolske11 prispevke. V ta namen jim rabijo Matični nabiralniki razpostavljeni po gostilnah, kamor devajo gosti in narodne družbe priložnostne zbirke, dobičke pri kartah, biljardu itd. 2.) Misel, da bi se čisti doneski različnih zabav, plesov, gledaliških predstav in slavnosti darovali »Osrednji Matici šolski11, je tudi zelo prijala Matičnim dohodkom, a zaradi zložnosti in vne-marnosti nekaterih prirediteljev slavnosti ni vsepovsod prodrla. Marsikje uvajajo sedaj pri vstopnini d v o vinarski Matični kolek. 3.) V prospeh »Osrednji Matici šolski11 so organi-zovali Svetovcčeslavsko zbirko. Nanjo opozarja Matica vsako leto s posebnimi polami in prošnjami mestne občine, občinske in okrajne zastope, vsa češka društva in korporacije. 4.) Matični koledarji se niso obnesli zaradi velike konkurencije koledarskih podjetij, zato pa so se posrečile »Narodne žrtve11 t. j. Matične posetnice, dopisnice, pisma, telegrami, karte in najnovejše uinet- niške razglednice — vse za višjo ceno prodajane na korist „Osrednji Matici šolski“. 5.) Pisatelji, umetniki in časnikarji češki o najraznejših prilikah podpirajo »Osrednjo Matico šolsko11 z živo in pisano besedo in z umetnimi izdelki. Češki časnikarji javno potrjujejo sprejem zbirk za »Osrednjo Matico šolsko 6.) Na zahtevanje poslancev se podeljuje Matičnim šolam (ali seveda tudi šolam nemškega »Schul-vereina") iz deželne blagajne kraljestva Češkega po nekoliko tisoč gld. podpore (lani 32.000 K). 7.) Češki rodoljubi se spominjajo v svojih oporokah z obilnimi volili preznamenitih nalog »Osrednje Matice šolske11. Dosedaj neprekošcn vzor take darcžljivosti je plemeniti mecen Friderik Schnell, ki je vse svoje imetje — 195.922 gld. 59 kr. — volil »Osrednji Matici šolski"; razen njega ji je poleg mnogih drugih ostavil K. Vojaček v Prostcjovem 46.000 gld., L. Brumlik v Pragi 25.000 gld., Frančišek Ruth, stavbenik v Pragi, 25.000 gld., A. Bridka, c. kr. polkovnik v Pragi, 10.000 gld., P. A. Koštik, dekan v Mladi Boleslavi, 5000 gld. itd. itd. 8.) Nekateri stanovi češkega ljudstva, zlasti tisti, ki so organizovani, so izdatno podpirali »Osrednjo Matico šolsko". Tu treba imenovati češko dijaštvo, ki se konec svojih študij, ker so zbirke na srednjih šolah prepovedane, hvaležno spominja potreb »Osrednje Matice šolske". Enako delajo visokošolci in bogoslovci čeških semenišč, združeni v slovstvenih društvih. Bogoslovci v Kraljevem Gradcu n. pr. so dali že vsega vkup 3400 K. Važen činitclj Maličili je češko učiteljstvo, ki ne le da ima najizvrstnejše svoje moči v Matičnih službah, nego tudi z organizacijo zbirk in z lastnimi prispevki prihaja izdatno na pomoč „Osrednji Matici šolski". Ko se jim je zvišala plača, podarili so češki učitelji prvo krono svojih zboljšanih dohodkov »Osrednji Matici šolski", ki je prejela tedaj od njih 5292 K. Mogočna organizacija češkega gasilstva je uvela v svojih vrstah narodni davek, katerega največji del prihaja v prid »Osrednji Matici šolski", kakor njen gotovi in stalni dohodek. Češko urad-ništvo bode o prcosnovi svojih plač posnemalo zgled učiteljstva in isto stori — vsaj nadejamo se, tudi češka duhovščina, kadar se ji zviša kongrua. 9.) Vrh tega se o najraznejših prilikah zbira za Matico: o svatbah, o pogrebih namestil vencev na krsto, dobitki o stavah, globe na sodišču, prebitki ob izletih odraslih in šolske mladine itd. 10.) »Osrednja Matica šolska" zbira sebi na korist končke smodk in stanjolov papir. Svojo Matično znamko podeljuje tvrdkam in zavodom češkim — ne le zato, da dobiva od njih del čistega dobička, nego tudi zato, da podpira češko trgovino in obrt, zakaj njene znamke dobiva le blago, ki je izvrstno in v vsakem oziru dovršeno. Matično znamko nosijo: užigalice, vtikala za smodke, sukančevi gumbi, tkanina, sukno, kavina primes, voščilo za črevlje, nagrobni venci itd., blago vseskozi izborne kakovosti, vsepovsod hvaljeno in zahtevano. Matično delavnost krepko podpirajo društva, ki so posvečena enakim namenom, kakor Matica: obrambi češke šole in češke narodnosti, bodisi da so njene podružnice ali njej sorodna društva. Društvo „Komensky“ na Dunaju, »Matica osvete ljudske" v Tešinu, »Matica Ostravska, Mistecka, Olomuška, Zabrcška, Brnska, Viš-kovska, Budejoviška" in druga šolska društva, potem „Narodni Jcdnoti“ moravski v Olomucu in v Brnu, zlasti pa obe mogočni jednoti češki: ..Narodna Jcdnota Pošumavska in Scveročeška“ s svojimi razčlenjenimi odbori in poverjeniki, in „Jednota Češkoslovanska“ — vsa ta društva pomagajo nekaj dejansko nekaj s svetom k zmagi ideje, za katero se trudi „ Osrednja Matica šolska". Tudi denarno pomoč naklanja Matici „Narodna Jednota Severočcška" in „Pošuinavska“ in njeni odbori. Nekateri izmed teh, kakor Staroinestni in Vinograjski, so se zavezali trajno, da bodo vzdrževali nekaj Matičnih šol. Jasno je, da je ob tolikih dolžnostih in žrtvah ..Osrednja Matica šolska" v vednih denarnih zadregah in da ne more popolnoma zadostiti vsem potrebam čeških šol zlasti, ker ji dela zapreke vlada, ki ven in ven odlaša z že davno opravičenim podržavljenjem njenih srednjih šol na Moravskem. Že slavni J. A. Komensky je učil, da je eden prvih pogojev narodne sreče ta, da ima narod „obilo dobrih šol in dobrih knjig in ob vzgoji mladine dobra navodila in običaje". Narodu češkemu, odkazanemu le za svoje moči, ne ostajc drugega, nego zagotoviti si z razumno obrambo svojih pravic in z dosedaj v toliki meri osvedočeno požrtvovalnostjo — srečnejšo bodočnost. František Stary. Drobnosti o Prešernu. Ob grobu Prešernove matere. Koroška, danes popolnoma nemška zemlja krije ostanke žene, ki nam je dala največjega slovenskega pesnika. Na stara leta se je preselila Prešernova mati k sinu Juriju, mlajšemu bratu pesnikovemu, v Št. Ruprt nad Beljakom, kjer je župnikoval dolgo vrsto let. V njegovem župnišču je preminila dve manj nego sedemdeset let stara. Dne 7. kimalca 1903 sva se napotila z rateškim župnikom Josipom Lavtižarjem na njen grob. Iskala sva ga, kjer sta mi ga pokazali nekako šestletnemu dečku tu v Št. Ruprtu pri svojem bratu bivajoči pesnikovi sestri Uršula in Alenka. Obiskat smo namreč prišli takrat župnika Jurija: moja stara mati Marija Prešernova, gospodu popoluteta, stric Jurij Frtin — in mene sta bila tudi vzela s seboj. Stara mati so zelo radi šli od časa do časa kam romat. Ž njimi sem hodil jaz. Zato sem majhen otrok videl prav mnogo krajev, kar mi je še danes v srčno zadostilo ter mi blaži na staro mater spomin. Ob tej priliki so se namerili na božjo pot na Perovo ob Beljaku. Ker pa je stric Jurij vino peljal župniku Juriju Prešernu in je Št. Ruprt čisto blizu Beljaka, kazalo nam je, da smo krenili sem vsi trije. Iz one dobe niti križa nisva omenjenega dne tam videla z rateškim župnikom nobenega več, akopram je bil na grobu pesnikove matere trden in kovan železen križ. Dobro se ga spominjam. Tudi njene gomile ni več zaznati. Ves ta oddelek pokopališča je danes bolj ravnoten. Dolinice se le prav malo čredijo tu z grobnimi brežuljki. S tovarišem sva stopila nato v župnišče. Dasi ni bilo doma župnika, dobila sva ipak vpogled v mrtvaško knjigo šentruprško, kjer stoje smrtni podatki o slavni pokojnici. Da je moj sopotnik, takega vajen, ročneje iskal od mene, ni mi treba tu zatrjevati. Knjiga je označena s: To m us VII., stran s.: Fol. 68. Kar jev nastopnih vrsticah razprto tiskano, to stoji v mrtvaški knjigi zabeleženo s kurzivno gotico. Z navadnim tiskom podajam zaglavja razpredclkov matične golice. Svoje opomnje sem del v oklepaje. Post N: 21. (Prva na 68. strani je vpisana Prešernova mati — 21. mrlič onega leta.) Monat, Tag. April 25. 1842. (Torej uprav dan bližnjega soseda sv. Marka. Vse to mi je narekovala pesnikova sestra Alenka, le v smrtnem letu sc je bila zmotila.) Ortschaft. St. Ruprecht. („St. Ruprecht am Moos“ se imenuje kraj menda zato, ker ni brez moč-virnosti. Tudi: „St. Ruprecht bei Landskron“ se zove po pač najkrasnejši grajski podrtini, kar jih vidiš blizu in daleč. Cela skupina zidarij je to ogradje, vtemeljeno na več nego sto metrov visokem skalovju. Ta podrtina je danes stanovanjem popolnoma nerabna, da celo posetnikom nevarna radi prostranih kleti, ki se raztezajo skoraj pod vsim zidovjem gori v sinje strmečim. Vdrlo bi se lahko komu pod nogami. Poletnikom prirejena bivališča so doli pod to podrtino na bajno lepem prostoru s krasnim razgledom. Landskron, če se ne motim, spada v župo Št. Ruprt — „Št. Roprt“ rekajo na Breznici.) Haus Nr 1 1. (To je stara hišna številka šentru-prškega župnišča.) Name des Verstorbcnen. Maria Prefchern, geborenc Svetina Ausziiglcrin ander Ribitsch-Hube No. 1 zu Felben in Bezirke Radmanns-dorf zu Scherounitz gebiirtig in Oberkrain. Druge roke dostavek: Mutterdes hiesigen Pfarrers H. Georg Prefchern. (Prešernova mati je bila rojena v prof. drja Ivana Svetine rojstveni hiši v Žerovnici. Omožila se je k Ribičevim v Vrbo.*) Za njo je gospodinjila tamkaj njena hči, pesnikova sestra Mina, ki je umrla na domu. Pokopal sem jo na Breznici jaz. Omo-žena je bila z nekim Volkom iz Črnilca mošnjiške župe, ki je bil v mnogem oziru originalen. Žena je n. pr. na smrtni postelji zapustila njemu — možu in sinu, leta 1902. umrlemu gospodarju Jožu vsega pol. Ribič pa je šel in presekal uprav na pol tudi neko skrinjo, da je imel sin pol in on pol. Stari Volk je gledal izpod *) V poročni matici (Tom I. Liber Conjugatorum Ecclesiac s. Clementis) nekdanje rodinske sedaj brezniške župe stoji: 17 97. Febr. 7. Brautigam. Velben 1. Simon Prcfhcrn 34 Alters-jalirc. Braut: Maria Svetina. Altersjabre 22. BeistUnde: Simon V i d i c. A n d r. L e g a t. Dcr trauendc Pricster: Christian. Poslednji se je podpisal naredivši križ s pristavkom: tian. Za ta znameniti izpisek prejmi brezniški župnik g. Tomo Potočnik dostojno zalivalo. obrvi mrko kakor zver iz trnovja. Bil je naglojeznik in Mina ni imela omoženka nič veselih dni. Na izviren način si je nakopal tudi smrtno bolezen.) Relig. kat. I. prot. . Geschlecht. Mann. Weibl. I. Lebcnsjahr. 68 Jahre. Kranklieit und Todesart. Brustvvassersucht. Wurde la ut Todtenbeschauscheines dd 26 t. M. April am 28ten d. M. vom Hochw. Herrn Franz Xav. Schiffer, Pfarrer zu St.Niklas in derVor-stadt Villach, auf dem katolischen Freudiiofe zu St. Ruprecht am Moos f e y e r 1 i c h begrabcn. (Prešernova mati je umrla za vodenico. Menda so umrli vsi mnogoštevilni njeni otroci za isto boleznijo, le Alenka ne, ki počiva na ljubljanskem pokopališču v moji rakvi. Ona je preminila za zelo strupenim uljesom. Pokopal je Prešernovo mater prednik šentruprškega župnika Jurija Prešerna Frančišek Ksav. Schiffer, rojen Avstrijec. Ondaj je bil župnik Sv. Nikolaja v beljaškem predmestju. Govoril ji je na grobu v nemškem jeziku. „Katholischer Freudhof“ pravi matica zato, ker je v istem selu tudi protestantovska molitvenica s pokopališčem vred. Bil sem tedaj — v rani mladosti — s staro materjo v Št. Ruprtu prvokrat v luteranskem templju. Odprla nama je pastorjeva hči.) — Tako je lastnoročno med mrtvece vpisal svojo mater sin župnik razen v petem razpredelku pridejane opomnjc, le da se na tej strani ni podpisal; drugod pa stoji njegov podpis: „Gcorg Prcfchern m. pr. Pfarrer.“ Tudi pokopovalcc župnik Schiffer ni tukaj podpisan. Ko mislim na ta posčt v svoji h otroških letih tu sem gori, vžali se mi nekako vsakokrat v spominju. Vsi trije: župnik Jurij in sestri Uršula ter Alenka so me silili, naj koj ostanem tu pri njih ter tu pričnem svojo ljuško šolo. V šolo še takrat nisem hodil. A ljubav do stare matere in njihova ljubav do mene me je gnala od tu zopet domov. Koliko pogleda bi si bil pridobil tu v pesnikovo najožje sorodstvo; saj so otroški spominji tako bujni. Spoznal bi bil tudi pesnika — ki ga nikoli nisem videl osebno — ker je prišel nekokrat s svojim načelnikom dr. Hrovatom tu sem gori obiskat brata Jurija. — A čemu hrepeneti po sedaj nedosežnem; koliko poprejšnjega bi pre-nrenil vsakdo nas — da mu je dana danes mogočest premenitve. Ko se je dekletce Marija Svetinova, poznejša pesnikova mati, šolala v nemškem Beljaku, pač ni mislila, da ji je počitek do sodnjega dne namenjen v tako bližnjem, tudi nemškem Št. Ruprtu — tako daleč daleč od dragega nam brezniškega pokopališča. Tomo Zupan. Še ena posvetitev »Krsta pri Savici". Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda msgr. Tomo Zupan je prejel iz Zagreba zanimivo pismo, ki ga je izročil dne 6. svečana t. 1. podpisanemu v porabo. Pismo slove: Veleučeni prečastni gospod! V koledarju družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1904. opisani sta dve ..posvetitvi Krsta pri Savici". Iz podpisa prvega opisa vidim, da je potekel iz Vašega 5 peresa, zato bo Vas, mislim, zanimala ta moja vest, da se slična posvetitev, Prešernov avtograf, nahaja v vseučiliščni biblioteki v Zagrebu. Ta posvetitev je bledovijoletna brošurica z zlato-rezom, prvotna izdaja ,.Krsta pri Savici.“ Na prvem praznem uvezanem listu se nahaja Prešernov avtograf, dedikacija, ki sc tako-le glasi: M e z e n u in bratu Dohtarju Hrovatu Dr. P ref h eri n m. p. To brušurico mi je podaril, ko sem še bil kot dijak v Gradcu, sošolec Slovenec, če sc prav spominjam Ljubljančan Hrovat ali Hrobat (ne vem že, kako so ga pisali.) To je bilo najbrž 1. 1853. Po tako dolgem času ne spominjam sc skoro nič več na potanjše okol- nosti, vem še, da mi je pravil, da je knjižico dobil od svojega očeta. Torej je bil to menda sin tistega drja Hrobata, pri katerem je Prešeren bil koncipijent. Od tistega časa je bila brošurica v mojih rokah in večkrat sem jo pregledaval; misleč, da bo pred izgubo na varnem mestu, dal sem jo, še ni dolgo temu, vseučilišnoj biblioteki v Zagrebu. Drago mi bo, ako Vas, visokočastiti gospod, ta vest zanima ter ostajetn z odličnim počitovanjem Franjo Magdič, prof. v pokoju. Kako je Prešeren čislal svojega mnogoletnega načelnika, razodeva nam kratko in krasno posveta „Krsta pri Savici", ki jo je priobčil gospod profesor Magdič v pravkar navedenem zanimivem pismu. Naš največji pesnik imenuje drja Crobatha „mecena in brata“ t. j. pobratima. S tema besedama je opisana prisrčna razmera, ki je vladala med njima. Prešernu rabi pravilna oblika: Hrovat. Tako je dr. Crobath zabeležen tudi v železniški krstni knjigi, kamor ga je vpisal krstitelj župnik Frančišek Lusner. Kaj je nagnilo „Krvanjevega dohtarja“, kakor so zvali Crobatha njegovi ožji rojaki po rojstvenem domu „pri Krvanjevih", da si je deloma predrugačil ime, kdo ve. Prešernov „mecen in brat“ se je porodil dne 4. svečana 1797 v Železnikih št. 87 (sedaj št. 19). Oče mu je bil žrebljar in hišni posestnik Juri Hrovat. Tudi mati Jera se je pisala po stariših za Hrovatico. Poleg kumicc Marije Gašperinke je kumoval našemu Blažu Tomaž Koblar, ded pred kakimi štirimi leti na Reki umrlega dvornega svetnika Ivana Koblarja. Žrebljar Krvanja je bil jako razumen mož. Oblačil se je po stari šegi. Nosil je dolgo, rjavo, rdeče podšito suknjo iz domačega sukna. Glavo mu je pokrivala kosmata kučma z baržunastim vrhom. Kadar sta prihajala z materjo obiskat sina v Ljubljano, vselej jima je bil odločen častni sedež za doktorjevo mizo. Mati Jera je bila precej nevšečna ženica. Zbadala jo je razposajena živahnost vnučadi. „Boljša pamet kakor žamet!" vzklikala jim je svarilno. Drja Crobatha oče je umrl v Železnikih leta 1835. star 59 let. Svojo prejšnjo hišo je prodal in si zgradil leta 1826. tik župne cerkve novo hišo št. 13; a dodelal jo je le v pritličju, prvo nadstropje je ostalo prazno, nedozidano. Dedič dr. Crobath je prodal leta 1842. očetovo nedograjeno hišo železniški občini, ki jo je prezidala in izpretnenila v šolsko poslopje. 5* V Železnike je pošiljal dr. Crobath na počitke svojo najstarejšo hčer Lujizo pozneje omoženo Pesjakovo. Dvanajst do štirinajstletna deklica je prihajala tjakaj vkitpe z hčerami pokojnega Josipa Martinčiča, ki je stanoval v Ljubljani, v Železnikih pa je imel fužine in žrebljarnico. Spomin na te mladostne izlete odmeva v povesti „Dragotin“, ki jo je prinesel „Slovenski Glasnik" leta 1864. iz peresa Lujize Pesjakove. Predaleč sem posegel. Omeniti treba, da je Blaž Crobath po dovršenih pravoslovnih naukih postal konci-pijent pri drju Maksimilijanu Wurzbachu. Prihajal je večkrat k starejšemu bratu gospoda okrajnega tajnika v p. Rudolfa Endlicherja. Seznanil se je v tej ugledni rodbini s polsestro imenovanega gospoda, s Poljakinjo Josipino Brugnackovo, ki je postala njegova soproga. Svojo pisarno je otvoril odvetnik dr. Crobath najprej v drja Wurzbacha (sedaj Naglasovi) hiši na Novem (Turjaškem) trgu. Pozneje se je naselil v Andriollijevi (sedaj Wurzbachovi) hiši na Bregu št. 10. Nato je imel svoj urad pri „Bahabirtu“ (sedanja Mahrova hiša), potem v sedanji Zeschkovi hiši na mestnem trgu in naposled v Lukmanovi hiši v Slonovih (Prešernovih) ulicah, kjer se nahaja sedaj poštno poslopje. V „Provinzial-Handbuch des Laibacher Gouvernements“ za leto 1846. stoji zabeležen: Blasius Crobath, Hof- und Gerichts-advocat, zugleich Gerichtsnotar, Elefantengasse 31. Bil je sedmi med desetimi ljubljanskimi odvetniki. Enajsto mesto je bilo tedaj prazno. Omenjeni šematizem ga navaja tudi med pravimi členi kranjskega deželnega muzejskega in zgodovinskega pokrajinskega društva. Drja Crobatha dom je bil za časa Prešerna nekako takšnega pomena, kakršnega je bil za Vodnika Cojzov. Ondukaj je bilo zbirališče slovenske in slovanske inteligencije. Prešeren, Kastelic, Korytko, Horodinski, Jerin, Dagarin in dr. so se radi shajali pri Crobathovih in razpravljali razna dnevna vprašanja. „Hiša mojih roditeljev" — piše Lujiza Pesjakova v spominih: „lz mojega detinstva" — „je bila gostoljubno odprta vsemu, kar je bilo dušno-plemenito in slavjansko." Dr. Crobath je bil istinit narodnjak. Žal, da je že pregloboke kali pognala njegova prsna bolezen tedaj, ko so suščevi viharji leta 1848. strli stare spone. Dasi bi bil srčno rad, vendar bolehavi Crobath ni mogel stopiti v prve vrste narodnih borcev. Njegovo ime se je imenovalo med kandidati za ustavodajni državni zbor. Prva velika skupščina ..Slovenskega društva" ga je dne 6. rožnika 1848 izvolila za odbornika. Ko se je trinajst dni pozneje sešel deželni zbor v Ljubljani, zastopal je rudarstvo dr. Crobath. Kako zelo je zabolela njegova smrt tedanje narodnjake, svedoči nekrolog, ki mu ga je napisal dr. Blei-weis v „Novicah“: ..Pretečeni petek popoldne so slovesno pokopali gosp. dr. Blažeta Krobata, c. in kr. dvorniga in sodnjiga pravdosrednika i. t. d., ki je v 51. letu svoje starosti po dolgi persni bolezni 13. dan tega meseca (1848), z Bogatil pržv lepo spravljen, umeri. Udova in 5 otrok žaluje po očetu — slovenska dežela pa po iskrenim rodoljubu, ki je rajnki v resnici vseskozi bil! Škoda, škoda tacih mož, ki so Slovenci iz praviga narodniga občutka! — Počivaj mirno verli mož!" V lani izdanih ..Spominih na Prešerna" se je poizkusil omadeževati „mecen in brat" Prešernov dr. Crobath. Ako bi bil takšen, kakršen se nam slika v oni knjigi, gotovo bi ga dr. Bleiwcis ne bil počastil s pri- devkom »vrlega moža" in c. kr. mestno in deželno sodišče bi dne 8. prosinca 1850. leta ne bilo moglo izjaviti, da znaša čista zapuščina drja Crobatha 11.376 gld. 13 kr. „Spomini“ pa trdijo, da vdovi „po moževi smrti ni ostalo niti za sol“ in da so njegovi klijenti izgubili vse, kar so imeli. Dr. Crobath počiva na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu tik fbvega obzidja blizu prof. Kersnika. Na preprostem v zid vdelanem kainenu stoji napis: Dem Andcnken — des Herrn Dr. — Blafius Crobath — Hof- und Gerichts Advocaten — in Laibach gest. am 13. Juli 1848 — Seine Gattin: — Josefine Crobath — gest: am 28. Juli 1855 —• und deren Tochter, — Amalia Crobath — gest. am 19. November 1856 — gevvidmct von Dr. Ludwig Crobath. — Ruhct im Frieden! — Eugen Crobath — gest. am 26. Miirz 1896. Dva sina in tri hčere je ostavil dr. Crobath. Najstarejša je bila že omenjena Lujiza, izza leta 1848. omožena Pesjakova, rojena dne 12. rožnika 1828. Bila je jako plodovita pesnica in pisateljica slovenska. Preminila je dne 31. sušca 1898. Njene zemeljske ostanke so položili v Pesjakovo rodbinsko rako ob zidu blizu pokopališke kapelice. Nagrobni spomenik dosedaj še nima zabeleženega njenega imena. Starejši sin je bil Ludovik, ki je bil naposled dvorni in sodni odvetnik na Dunaju in je dne 23. rožnika 1885 nagloma za kapjo umrl v svoji pisarni. Kako so spoštovali drja Ludovika Crobatha na Dunaju, pokazalo se je sijajno o njegovem pogrebu dne 25. rožnika. Poslednjo čast so mu skazali mnogi dunajski odvetniki, med njimi rojaka dr. Pogazhnik in dr. Se-shun. Pevci »Slovenije" in »Zvonimira" so mu zapeli slovenski nagrobnici v hiši in v cerkvi sv. Petra, ki je bila polna občinstva. Petdeset vencev mu je zaljšalo pogrebni voz. Dr. Ludovik Crobath ni pozabil svojega slovenskega rodu. Prihajal je na veselice, ki so jih prirejali slovenski dijaki na Dunaju. Navzočcn je bil n. pr. na sijajni veselici dijaškega društva „ Slovenije “ dne 2. grudna 1870 na slavo Prešernu. Bil je tudi upravitelj Knaflove ustanovnine in zelo naklonjen slovenskim visokošolcem. Ludovik Crobatii je tisti, ki ga jemlje v misel profesor Magdič v gori navedenem pismu. Kakor Ludovik je umrla na Dunaju tudi sestra njegova Marija omožena Schimandel. Bila je tretja v vrsti drja Crobatha potomcev. Mlajši od nje je bil Evgen, ki je študiral gimnazijo in šel nato v vojake. Postal je višji poročnik. Ko so ga odslovili od tam, služil je pri tremi. V Zadru se je oženil z hčerjo nekega gostilničarja. Od vojaštva se je obrnil k železnici in služboval nekaj časa na Brežini. Naposled je bil za pisarja v Radečah, v Kamniku in v Ljubljani. Umrl je v ljubljanski mestni ubožnici na Karlovški cesti za marazmom star 61 let. Najmlajša je bila Amalija, ki je ostavila solzno dolino samica v cvetu svoje dobe osemnajst ali devetnajst let stara. Oljnato sliko drja Blaža Crobatha predstavljajočo lepega visokega moža z orljim nosom hranijo njegove vnuke. Izvršil jo je portretar Mihael Stroj.*) I. Vrhovnik. *) Večino podatkov teinu sestavku so naklonili gospodje : c. kr. okrajni tajnik v p. Rudolf lindliclier, župnik Anton Korbič in nadučitelj v p. Josip Levičnik. Bodi jim srčna hvala za to. (©_ Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda. XIX. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XIX. velika skupščina dne 4. avgusta 1904. leta v Žalcu ob Celju. Ni bilo prav veliko število skupščinarjev iz Kranjske; bolj majhno iz Koroške — tem večje pa iz zelene Štajerske, ki so se zbrali v narodnem trgu Žalcu v prekrasni savinski dolini, da se udeležijo tu letošnje XIX. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Med streljanjem topičev, igranjem celjske narodne godbe in navdušenimi „ živio - klici “ so se pripeljali skupščinarji z vlakom v Žalec. Tu na kolodvoru je najprej zapelo žalsko pevsko društvo „Edinost“ pozdravnico „Bratje v kolo se vstopimo11. Imenom svojih župljanov je nato pozdravil družbo svetnik-župnik Matija Koren. Imenom podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Žalcu je nagovoril došlece nje predsednik Fran Nidorfer, a imenom žalskih Slovenk je izročila gospica L j u b i ca Lipoldova družbenemu prvomest-niku prekrasen šopek s trobojnim trakom pozdravljajoča skupščinarje z vznesenim nagovorom. Odzdravil je družbin prvomestnik Tomo Zupan rekoč, da družbi poklonjene cvetice brez dvombe zna- čijo tisto pot, ki jo družba nastopi potem, ko je dokončala svojo trnjevo pot. Besedam verske in domovinske ljubavi, ki sta jih izustila župnik in podružnični predsednik odgovarja, da družba vztraja na versko-narodni poti. Zato pričakuje, da bi ji duhovščina in podružnice v pomoč bile povsod, kjer ohranja slovensko ime in materino milo govorico na naših mejah v Primorju, na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Vseh treh iskrenim pozdravom družba prav tako iskreno odzdravlja. Potem, ko so vsi udeleženci z godbo na čelu prikorakali pred občinsko hišo, pozdravil jih je v imenu občine v izbranih in navdušenih besedah župan Josip Širca, za koji pozdrav se je zopet družbin prvomestnik Tomo Zupan zahvalil nekako tako-le: Lepa je Savinska dolina! Kdor je še videl ni, želi, da bi jo gledal enkrat. In ko jo je videl, krasne doline ne pozabi nikdar. Lep je Žalec! Kakor da bi bel labud počival ob savinskih valovih, tako se mu zdi. A te naravne lepote pa presega vrednost narodnočutečega srca. To narodno srce se zrcali z ljubih obrazov, s kojimi so pozdravili družbo Žalčanje; z zastav, ki plapolajo po vsem žalskem trgu — vrh slovenskih lip vihrajo danes naše trobojnice; zrcali se v tem dejstvu, da je družbo sprejel srcnjski oče-župan tako, da je sijajueje sprejeti ne more: pred ono zgradbo namreč, ki je vsem tržanom dom. Zato tem znakom domovinske ljubavi odvrača družba sv. Cirila in Metoda v tej isti ljubavi: Živi naj slovenski Žalec in njegov gospod župan! Po zajtrku pri H a u se n b i c h le r j u je v bližnji podružnici Sv. Kancijana daroval svetnik-župnik Matija Koren sveto mašo za žive in mrtve družbinc dobrotnike. Med mašo je izborno pel cerkveni pevski zbor. Po sv. daritvi so odkorakali vsi skupaj zopet z godbo na čelu na zborovanje, ki se je pričelo v dvorani g. Frana Hodnika ob 11. uri dopoldne. Družbin prvomestnik Tomo Zupan je otvoril zborovanje nekako tako-le: V stari dobi je gospodar naših prednikov, ponosni Rimljan, vozil po svoji cesti iz Ljubljane, čez Trojane, tu čez Žalec doli v Celje — Celeio. Spričbe te zgodovine so rimske starine, ki se dobivajo tudi v žalski zemlji. Začetek trga Žalec pa je iz prav starih časov. Žalčane so nadlegovali v 15. stoletju Turki. Bojevali so se današnjim Žalčanom očetje zoper nje hrabro. Kakor Valvazor poroča, je postavil koncem 16. stoletja tudi luteranski pastor tu v Žalcu svoj šotor. A moral se je umakniti zatiškemu opatu s Kranjskega. — Taki napadi danes Žalčanom ne groze. Narodne prostosti, sploh prostosti in vere jim danes ne jemlje nikdo. A iz zgodbe svojih junaških prednikov naj se pa uče, da ohranijo v svojih otrokih ljubezen do svojega domu, do svojega lepega materinega jezika; nepremagljiva naj jim je slovenska zavest. Nato je naznanil, da sta ravnokar gospa Mira Karlovšekova in gospica Mirka Gregorinova izročili mu prispevek ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celju v znesku 300 kron, kar naj bo velikoskupščinskemu pričetku srečen omen. Nato konstatuje, da je današnja skupščina sklepčna — saj je zastopanih nad 100 opravičenih glasovalcev, ter poživlja dekana Antona Žlogarja, družbinega glavnega tajnika, naj prečita vodstveno poročilo. Poročilo tajništva za XIX. veliko skupščino družbe sv. Cirila in JVIetoda v Žalcu dne 4. avgusta 1904. Slavna skupščina! Med najintenzivnejše borbe, katere skoro pol stoletja prevevajo javno življenje naše Avstrije, se šteje šolska vojna. Uprav šola, to je ona naprava, ki bi se morala najmirneje razvijati in blagodejno uplivati na skupni napredek raznih narodov Avstrije, je torišče neprestanih borb. Te borbe se sučejo okrog glavnih načel, na katerih mora sloneti dobro uravnano šolstvo, to je na eno stran versko, na drugo pa narodno načelo. Največ pritožeb na šolskem polju imajo pri nas slovanski narodi in med temi pač v prvi vrsti Slovenci. Vkljub jasnemu zakonu nismo še dosegli jezikovne ravno p ravnosti za svoje šolstvo; ob vseh mejah se nas potiska nazaj, a tudi po sredini naše zemlje, kjer je le količkaj tujerodnega življa, se skuša temu ustreči ter odriniti domačinstvo. Ko iščemo takemu početju globokejih vzrokov, se ne bomo motili, če svoj pogled upremo še izven našili državnih mej. Niti za naše usužnjenje predejo na severu in na jugu. Posebno primerno sredstvo v to svrlio jim je šolsko polje. Da se prepreči ali kar največ mogoče ovira naraven, miren razvoj narodov, hrepenečih po zdravi omiki, omislili so si in osnovali mnogo agitatoričnih društev. Iz njih sadu jih spoznamo, da jim ni toliko za brambo njihovega življenja in njihove posesti, marveč za raznarodovanje manjših ljudstev in razširjanje njihove nadvlade. Šele nedavno je prišlo v javnost priznanje superintendenta dr. Mey-erja (Vaterland 28. Juli 1904.) pišočega: ... S to agitacijo za lutrstvo . . . „postane protestantizem kulturni faktor za Avstrijo, kateri dobiva sebi pripadajoči vpliv na zakonodajstvo, upravo, šole, vedo in javno mnenje.“ Uvažujoč tako priznanje laže umevamo delovanje društev, naperjenih proti nam, kakor so: Gustav-Adolf -Verein, Evangelischer Bund, Allgcmeiner Dcutscher Schulverein, Deutscher Schulverein (v Avstriji), Siid-mark, SUdmarkische Bank, Deutscher in Deutsch-oster-reichischer Alpenverein. Slično se postopa od laške strani, čemur dokaz so društva: Lega nazionale, Dante Allighieri, Societa di S. Nazario. Previdnost božja je postavila naš narod med dva orjaka, ki pohlepno gledata nanj in tuhtata, kateri bi pograbil njegovo prelepo deželo. Ni čuda, da je vsled tega uaš narod postal narod-trpin. Odkar se zaveda svoje narodnosti, je v vedni borbi s svojimi nasprotniki. A čudovito življensko moč ima v sebi, prostovoljno noče zapasti narodni smrti. Dokaz za to so prijateljem in sovražnikom naša društva za samoobrambo. Med taka spada družba sv. Cirila in Metoda, ki je prevzela brambo slovenske mladeži posebno v onih krajih, kjer ji preti največja nevarnost potujčevanja. Čč. skupščinarji! Danes že 19tič stopa pred slovenski svet, da mu naznani, kako je izvrševala svojo nalogo. Ako sledite malce vodstvenemu izvestitelju, utegnete se prepričati, da je družba ostala popolnoma zvesta svojemu namenu. Iz vodstva. Lanska skupščina se je obvršavala v Litiji, kjer je bilo vse v lepem redu — edinole udeležba stranskih skupščinarjev z ozirom na požrtvovalnost litijsko-š 111 artiirskih Slovenk je bila prepičla. V tej skupščini je bil izvoljen za častnega člana družbin podpredsednik, starosta Slovencem, Luka Svctec. V vodstvo so bili z vzklikom poklicani: ces. svetnik Ivan Murnik, gimn. prof. Martin Petelin, odvetnik dr. Fran Stor mesto umrlega deželnega računarja Drag. Žagarja, gimn. prof. dr. Ivan Svetina in stolni dekan Andrej Zamejic. V nadzorništvu in razsodništvu so ostali prejšnji člani, le namesto v vodstvo pozvanega dr. Štora je bil v nadzorništvo izvoljen odvetnik dr. Ivan Tominšek. Ta gospod je meseca februvarija začasno prevzel blagajniške posle mesto obolelega prof. Petelina. Vodstvenih sej je bilo šest in sicer: prva te upravne dobe ali 146. dne 1. oktobra 1903; 147. dne 12. novembra 1903; 148. dne 17. decembra 1903; 149. dne 24. marca 1904; 150. dne 18. maja in 151. dne 22. junija 1904. Važnejše zadeve — osobito katere trajno vežejo družbo, so se obravnavale v sejah, nujne in zgolj upravne pa je reševalo prv,omestništvo s taj- ništvom. — Ker se je prejšnji podtajnik mestni učitelj Alojzij Kecelj zahvalil za tajniško poslovanje, prevzel je to po novein letu c. kr. fin.- računski asistent Makso Bradaška. O podružnicah. Življensko moč zajema naša družba iz svojih podružnic. Na novo je vzklila samo ena in sicer tek. št. 147: Mešana za Unec in okolico na Notranjskem. Poročalo se nam je, da se snujejo še podružnice: Sv. Benedikt in Št. lij v Slov. Goricah, Sv. Križ pri Ljuto--meru in Domžale na Kranjskem. Bolj srečna je bila v naraščaju pokroviteljev. V zadnjem letu za 19 in sicer so vpisani v glavni knjigi z zap. št.: 324: Dekanija Šmartno ob Litiji povodom lanske skupščine. 325. Istotako Litijske Slovenke št. X, zastopnik častni družbin član Luka Svetec. 326. Ženska podružnica v Kameniku št. VI. zastopnica gospa Marija Vremšakova. 327. Fran Kolmann, veletržec v Ljubljani. 328. Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču. 329. Slovensko bralno društvo v Tržiču. 330. Dr. Gregorij Krek, dvorni svetnik, vseučiliščni profesor v Ljubljani. 331. Akademični klub „Mladost“ v Zagrebu. 332. Ženska podružnica Sežana št. X, zastopnica gospa Antonija Grahli. 333. Ženska podružnica v Novem mestu. 334. Posojilnica v Logatcu. 335. Slovensko akademično društvo „Danica“ na Dunaju. 336. Dr. Josip Lesar, sem. ravnatelj v Ljubljani. 337. Ivan Vavrfi, vpok. gimn. profesor v Ljubljani. 338. Ivan Škrjanec, župnik v Vremah. 339. Ženska podružnica v Logatcu, zastopnica Mici Pupisova. 340. Moška podružnica v Ribnici. 341. Ženska podružnica v Ribnici in 342. Ivan Bidovec, trgovec v Radovljici. Začetkom avgusta 1904 torej šteje naša družba 147 podružnic in sicer 80 mešanih, 31 moških in 36 ženskih s 8309 člani. Med temi je 1 častni član, 342 pokroviteljev, 1208 ustanovnikov, 5491 letnikov in 1267 podpornikov. Kakor vidite, čč. skupščinarji, ženske podružnice že presegajo moške, število njih članic je obilno in le s ponosom more beležiti vodstvo to dejstvo, da je v naši družbi slovensko ženstvo najbolje or-•ganizovano. Kako razveselilno je za slovenskega rodoljuba, ko vidi slovenske žene v toliki množici zbrane, da izvršujejo uprav delo krščanskega usmiljenja, ko zapuščeno deco ščitijo pred nenasitljivim nasprotnikom ter jo ohranjajo slovenski materi! Vam, žene slovenske, veljajo Kristove besede: „Kar ste storile kateremu najmanjših bratov, to ste storile meni." Ako prelistujemo „Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1904", katerega je vodstvo jelo izdajati mesto dosedanjih „Vestnikov", opažamo v izkazu naših podružnic, žal, premnogo praznot glede letnih prispevkov. Število takih podružnic znaša skoro eno tretjino. Vodstvo jih smatra le za speče ter jih ni črtalo iz glavne knjige, kajti izkušnja potrjuje, da včasih le en sam rodoljub oziroma domo-rodkinja vzbudi v dotičnem kraju zanimanje za družbo in podružnica kmalu plodonosno zopet deluje kakor nekdaj. Če uvažujemo to okolnost, da ima naša družba zasnovana pravila na široki podlagi, da se torej pri podružničnih zborovanjih ni treba omejati samo na poročila upravne vsebine, ampak da sc lahko privzame pouk in zabava, vidimo, koliko bi se lahko storilo v 150 podružnicah za izobrazbo tudi našega preprostega ljudstva n. pr. z društvenimi shodi, poučnimi govori, deklamacijami, petjem, gledališkimi igrami, z godbo, tamburanjem in bi se s tem tudi nekako igraje odprli viri za društvene prispevke. Nekatere podružnice to v istini izvršujejo. Kolikor se nam je sporočilo, osnovale so take zabavno po učne shode: Škocijan in okolica, Sv. Štefan in okolica, Beljak in okolica na Koroškem; Akademična podružnica v Gradcu, v Polzeli, v Ormožu moška in ženska; v Ribnici, v Kamniku, v Ljubljani šentpeterska moška in ženska. Krasno uspelo veselico je oskrbela pred kratkim ženska podružnica v Novem mestu. Č. skupščinarje opozarjamo, da izkušajo osobito v tistih krajih, kjer še ni kakega društva, osnovati podružnice ter je uravnati za središče narodnega gibanja. Prosimo Vas dalje, da speče podružnice oživite, delujoče pa ohranite stanovitne. O kako spodbuden prizor bi bil to, ko bi teli poldrugo sto podružnic živahno delovalo za prosveto narodovo; koliko tisočev boriteljev za slovensko šolstvo bi si izvežbali, kateri bi kakor slovenska lipa neomajno stali na braniku slovenske domovine, da bi sovražnik več ne stopal čez njene prage, da bi oholo ne nosil pokoncu glave! Tak napor je tudi potreben, zanj glasno kličejo družbini zavodi. Da izvestitelj ne bo preobširen, ne bo našteval imenoma vseh šolskih zavodov. Cenjeni skupščinarji jih najdete zaznamovane v našem družbinem Koledarju za 1. 1904. str. 119—121. Vseh vkup jih je letos 25. 6* Ako se je prva leta družbino vodstvo predvsem oziralo na obmejne kraje ter ondi začelo snovati zabavišča ali otroške vrtce, pokazalo je s tem, da priskoči na pomoč ondi, kjer je nevarnost največja. Družba si je doslej pridobila svoje postojanke po vseh pokrajinah: na Goriškem, Tržaškem, Koroškem, Štajerskem. Kakor zadnja je prišla na vrsto tudi osrednja dežela Kranjska, katera je v Tržiču in na Jesenicah dobila družbine zavode. Osobito Jesenice so važna postojanka ob bodoči glavni železnični progi, katera zveže sever z Adrijo po najkrajši črti. Zato ni čuda, da vsenemški agentje ondi nastavljajo mreže našemu ljudstvu in teže osnovati nemško kolonijo, ki bi jo rabili kakor izdatno oporo pri gradbi nemškega mostu do Adrije. Družbino vodstvo je uvažujoč veliko nevarnost, pretečo ondotnemu slovenstvu, kupilo poseben prostor za svoja zabavišča. Radi tega se je zglasilo pri vseh podružnicah, denarnih zavodih, društvih in posameznih rodoljubih ter razposlalo okrog 3000 prošenj. Družba bi rada, da ta svetovna železnična proga napolni žepe našemu vrlemu Gorenjcu — a, da ne napolni glav gorenjskim otrokom berolinskega duha. Družbino vodstvo s ponosom kon-statuje dejstvo, da so naše ljudske šole v istini tako osnovane, kakor je soglasno zahteval naš narod: v naših zavodih imamo vzore za katoliško-na-rodno šolo. V njih se vzgaja mladež po zdravih načelih pedagogike in didaktike, duh prvega pedagoga slovenskega, duh Slomšekov preveva naše šole. S po-posebnim zadovoljstvom beleži vodstvo to okolnost, da sc družbino učiteljstvo zaveda tega vzviše- nega poklica, od čč. šolskih sester redovnic do zadnje vrtnarice svetnega stanu — vsem je zvezda vodnica geslo: Mi hočemo sebi izročene otroke slovenskih staršev vzgojiti v dobre kristjane, značajne Slovence in zveste državljane. Torej vera, cesar, domovina! Kako domač, pristen slovenski duh veje v naših šolskih zavodih, lepo svedočijo nabožne, narodne in patrijotične slavnosti, ki se vsako leto v njih obhajajo. Vsakemu skupščinarju jele želeti, da prej ali slej obišče šolsko božičnico, veselico ali šolski pouk v kateremkoli našem zavodu; ako ni bil posebno vnetza družbo, od tistega časa postane njen podpiratelj, pa tudi njen apostol. Da pa bo družbino učiteljstvo svoj poklic z veseljem izvrševalo, mora biti čimbolj gmotno podprto. Kolikor dopuščajo družbine finance, upoštevalo je vodstvo že dozdaj njihove želje, bodisi z zavarovanjem, bodisi s prikladaini in nagradami. Osobito laičnemu učiteljstvu v Trstu hoče vodstvo eksistenco zagotoviti s tem, da jih začetkom 1. 1905. postavi v plačilni red drugega tržaškega mestnega učiteljstva. Naši šolski zavodi bi ne mogli toliko uspevati, ako bi ne upoštevali novodobnih iznajdb na šolskem polju. Zato jim družba omišlja za knjižnice raznih spisov in za pouk mnogovrstnih sredstev. A vse to zahteva dokaj žrtev; toda radi jih prevzamemo nase, ker se gre za rešitev slovenske dec e. Pomislite, č. skupščinarji, da naši zavodi zbirajo okrog 2500 slovenskih otrok; ali bi teh — brez naše družbe — ne zagrnil tujenarodni val in tujenarodna megla? Radi tega si je vodstvo v svesti, da ga rodoljubi ne smatrajo nadležnim, ko se posebno letos opetovano zglasuje za prispevke ter opozarja, da ono ne bode krivo ako propade kak zavod ali ako ne more odpreti še novih potrebnih. Denarno stanje, o katerem Vam bode poročal kolega blagajnik, v tej dobi ni ugodno. Vendar nam pogum ne sme upasti, ako se ozremo po dobrotnikih naše družbe. Izkušnja potrjuje, da pri tolikem številu društev starejša bolj pešajo in mlajša razodevajo večjo agilnost. Nagon po novotarjenju marsikaj starejšega in koristnega potisne v stran. Naša družba je nastopila že 20. leto, a vendar je ni zadela zgornja usoda. Svojo postojanko neomajno zavzema med drugimi društvi vedno nove moči črpajoč v našem narodu. Še zmerom ona beleži mnogoštevilne dobrotnike, ki ji v stiski pristopajo na pomoč. Med njimi se nahajajo slovenska narodna društva, čitalnice, posojilnice, hranilnice in posamezniki. Tako so naši družbi v korist priredila, kolikor je nam znano, nastopna društva veselice: Delavsko društvo na Jesenicah, akademično društvo „Mladost“ iz Zagreba v Ljubljani, pevsko društvo „Lira“ v Kamniku'1, „Slavec“ v Ljubljani, dijaki velikonedeljski na Štajerskem, dijaki v Trzinu, slovenski abiturijenti ljubljanske realke, trgovski sotrudniki v Celju, zedinjena akademiška društva „Prosvcta“, „Danica“ in „Sava“ pa Kranjskem ter akademiki na Primorskem in Koroškem se bavijo z uspehom s prodajo »narodnega kolka" nam v prid. Trgovske tvrdke, ki zalagajo razne potrebščine v korist naši družbi, so navedene v »Koledarju 1904“. Sicer pa njih blago vsak kupovalec lahko pozna po zavitkih z družbinim znakom. Vsako nam koristno podjetje nosi naše znake. Osobito slovenske gospodinje naj segajo po domačem blagu, ki v kakovosti dosega ali celo presega tuje izdelke. Ko se je nedavno vodstvena deputacija prvo-mestnik Tomo Zupan, podpredsednik Luka Svctec ter družbini odbornik Ivan Šubic poklonila knezoškofu ljubljanskemu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču proseč ga priporočila družbinega v blagohotnost njegove duhovščine, račil se je knezoškof že itak dvakratni pokrovitelj naši družbi izraziti, da bode premišljeval ter ob kratkem naznanil, kako bi sosebno duhovščini priporočil družbo. Naši časniki so naklonjeni družbi in ji pošiljajo izdatnih darov svojih nabirk. Natančno o tem boste brali v družbinem »Koledarju" za 1905. leto. Vsem naštetim in nenaštetim dobrotnikom iskrena vodstvena zahvala! Kakor dozdaj tudi letos obžaluje družba mnogo dobrotnikov, katere je pokosila ne-izprosljiva smrt. Preminili so: vpok. poštni kontrolor Matija Kokalj, vpok. sodnik Gregorij Žerjav, vpok. mestni knjigovodja Josip Paternoster, gospa Marija Lenarčič, soproga višjega fin. svetnika, vsi v Ljubljani. Leopold Vehovar, c. kr. notar v Cerknici, gospa Ana Škerlj, soproga dež. sodnega svetnika v Novem mestu, gospa Lucija Milčinski, mati sodnega pristava, gospa Marija Majdič, velctrgovčcva soproga, konzistorijalec in župnik Matej Slekovec, Jakob Naglas, tovarnar v Ljubljani, gospa Ana Tomšič, posestnica na Vrhniki, J. Beifuss, poštarica, in L. Mlakar posestnik v Lukovici. Dr. Ignacij Pavlič, višji okr. zdravnik, in Aleks. Guzelj, finančni koncipist v Litiji, Fran Papež, zdravnik na Jesenicah, Ivan Vrančič, žel. uradnik v Ljubljani, Martin Molek, župnik na Savi, Fran Ravnihar, dež. knjigovodja, nadzornik naše družbe. Naslednji mrtveci pa so se še posebej spominjali naše družbe z volili: dr. Karel Gestrin, vpok. dež. sodni svetnik, Ivan Rode, posestnik ter župniki: Jakob Smolej, Alojzij Ledvinko in Juri Kopriva. Vseh živih in mrtvih družbenikov in dobrotnikov smo se danes spominjali ob sv. daritvi. Slavna skupščina! Tu imate kratek obris društvenega gibanja v zadnji upravni dobi. Utegnili ste se prepričati, da je glavno vodstvo vztrajalo v dose-zanju družbinih smotrov. Zato se pa vodstvo nadeja, da ga častiti skupščinarji v njegovem stremljenju zapustili ne bodo. Spominjamo Vas na vojvodo izraelskega ljudstva, kateremu je pretila sovražnikova moč. Dokler so Mozesu, kličočemu na Boga, podpirali roke, so zmagovali Izraelci, ako so klonile Mozesove roke, zmagali so sovražniki. Razni spomini in klici vodstveni kažejo, da je sovražnik pred pragom; roke tudi vodstvu klonejo. Ako rodoljubi ne prihite in mu rok ne podpirajo ter kvišku drže, ne zmaga slovensko šolstvo prav povsod, koder sedaj še biva naš rod. Častiti, nikari sc ne motimo; društva v začetku našteta vsa brez izjeme imajo namen naš narod vsu-žnjiti in te lepe pokrajine, katere je božja previdnost pred 1300 leti podelila nam v bivanje, priklopiti drugim narodom. Iz tega namena se umetno neti ogenj razpora v avstrijskih narodih, kateri bi se med seboj umevali in v miru med seboj živeli, ako bi tajne moči vedno ne pošiljale med nje hujskačev . . . Vsi vemo, da bi tudi naša družba bila nepotrebna, če bi naš narod užival povsod pravice na šolskem polju . . . Dobro vemo, da plačujemo dvojni davek. A tudi naši sovražniki vedo, da majhni narodi lahko izkrvave ... a ta neznatni narod slovenski jim le še noče umreti . . . Zato bodi naša družbina skrb, da ne umrjemo. Pod praporom sv. Cirila in Metoda bodimo še nadalje pogumni borilci za napredek in izobraženost našega naroda! Družbini prvomestnik Tomo Zupan poživlja nato navzoče, da se v znak hvaležnosti in sožalja do umrlih članov dvignejo raz svojih sedežev, kar se zgodi. Nato poroča in pojasni mesto zadržanega dru-žbinega blagajnika namestnika dr. Frana Tomin-šeka, odvetnika v Ljubljani, družbini podtajnik M. Bradaška o denarnem družbinem stanju v letu 1903. RAČUN družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XVIII. upravno leto 1903. Oohodl-ci K h 1 Prispevki podružnic 8.708 70 2 Pokroviteljnina 4.139 60 1 3 Dohodki podružniškili veselic .... 3.469 49 ! 4 Dohodki izvenpodružniškili veselic . . 1.566 40 5 Podpora občinskega sveta ljubljanskega 1.000 ! 6 Darila občin, posojilnic in društev . . 2.825 21 7 Dar koroških Slovencev 1.000 — 8 Novoletni darovi 175 50 j 9 Darovi Mohorjanov 557 28 10 Ciril-Metodovi darovi na 5. dan julija . 61 n Razni darovi 1.689 30 12 Zbirke časnikov 6.419 56 13 Od družbinih vžigalic 3.200 H Od družbinc kave 600 15 Od družbinih svinčnikov in biškotov 50. — 16 Volila 3.543 79 17 Prejete obresti in vrnjena posojila . . 136 57 ! 18 Za prodane knjige in učila 571 40 19 Za družbene knjižice 1.827 34 ; 20 Za družbeni „ Koledar" 1.823 99 | Skupaj . . 43.365 13 I Stroški . . 42.551 17 Prebitek . . 813 1 96 Saldo 31. decembra 1902 . . 2.149 23 Saldo 31. decembra 1903 . . Nadzorstvo: Fran Povše, 2.963 19 1 Oroslav Dolenec, Ivan Vrhovnik. iS t r o š 1< i K h 1 Šolstvo v Trstu 13.460 35 1 2 Šolsko poslopje v Trstu 4.928 80 3 Šolska vrtca v Rojanu in na Oreti . . 2.332 48 4 Šolstvo na Goriškem 1.700 — 5 Šola na Muti in poprave na obsežnem poslopju '2.107 18 6 Šolski vrtec v Celju 975 — 7 Šola v Velikovcu 5.037 54 8 i Šolski vrtec v Mariboru 1.082 — 9 Šolski vrtec v Tržiču 1.593 41 10 Šolski vrtec na Jesenicah 483 34 11 Podpore 440 — 12 Nagrade 1.530 — 13 Za šolske knjige, učila in tiskovine . . 3.347 88 14 Za tisk družbinih knjižic 842 — 15 Stanarina v »Narodnem Domu" . . . 168 —■ 16 Obresti od dolgov . . . 1.744 65 17 j Razni stroški 778 54 Skupaj . . | 1 V Ljubljani, dne 20. februarja 1904 Vodstvo: Tomo Zupan, prvomestnik. 42.551 17 Anton Žlogar, Martin Petelin, tajnik. blagajnik. Na poziv družbinega prvomestnika omenja druž-bini nadzornik, posestnik in velctržec OroslavDolencc, da je družbi no nadzorstvo pred letom večkrat skontrovalo blagajno in našlo vse v redu, tudi je isto pregledalo račun za leto 1903., ki je v redu sestavljen, vsled česar predlaga, da se račun za leto 1903. potrdi in da se v zmislu § 22 družbinih pravil da vodstvu oprostilo. (Soglasno sprejeto). Nato naznani prvomcstnik Tomo Zupan, da je potrebna volitev štirih odbornikov, na kar predlaga odvetnik Dr. Iv. G las er iz Maribora, naj se volijo z vzklikom dosedanji odborniki. (Skupščina pritrdila.) Ko naznani družbini prvomestnik, da je dosedanji blagajnik prof. Martin Petelin radi bolehnosti naznanil svoj odstop iz vodstva, torej tudi od glavnega družbinega blagajničarstva ter prosi, da se za njegovo mesto postavi kandidat. Dr. Iv. Glaser predlaga nato, da se izvoli z vzklikom odvetnik Dr. Fran Tominšek. (Izvoljen.) Na predlog Dr. Iv. Glaserja se volijo per accla-mationem v nadzorstvo vsi dosedanji člani in namesto umrlega dež. računarja Franca Ravniharja e. kr. finančni računski nadsvetnik Anton Svetek. Na predlog istega se volijo per acclamationem v razsodništvo vsi dosedanji člani, in namesto v odbor voljenega Dr. Frana Tominšek a ravnatelj c. kr. učiteljišča v Mariboru Henrik Schreincr. Nato predlaga družbini prvomestnik, da izreče skupščina dosedanjemu blagajniku profesorju Martinu Petelinu svojo zahvalo in priznanje na njegovem skoraj petletnem pač neumornem delovanju. (Pritrjeno.) Stud. vet. Adolf Ribnikar kot predsednik akad.-fer. društva „Prosveta“ poroča o dosedanjih uspehih „na-rodnegakolka“. Potem prebere prvomestnikTomo Zupan besedilo udanostni izjavi Nj. Veličanstva cesarja. (Skup. ščina živahno pritrjuje.) Dotično pismo, nadaljuje, se takoj odpošlje okrajnemu glavarstvu v Celje, da leto nastopi uradno pot za to lojalno izjavo naše glavne skupščine. Končno izreče željokanonik-župnik Fran Treiber s Koroškega, naj se objavi v časnikih, da je družba sv. Cirila in Metoda prevzela v svojo upravo „narodni kolek “. K sklepu se družbin prvomestnik zahvaljuje gospodu župniku za božjo službo, cerkvenemu zboru za prelepo petje; vsem narodnim društvom za prisrčen vzprejem, vsem čč. zborovalkam in zborovalcem; vsem podružničnim delegatom; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob današnji veliki skupščini, vsem, ki se zanimajo za družbo sv. Cirila in Metoda. Ker je bil vzpored končan in nikdo navzočnih ne izreka nobene želje in se ničesar več ne predlaga — zaključi prvomestnik ob 121/2 uri XIX. veliko skupščino v Žalcu. O 1. uri seje pričel skupni obed v prostorih gostilničarja R. Senice. Med obedom je prav izbrano koncertirala celjska narodna godba. Vrsto napitnic je otvoril prvomestnik Tomo Zupan, ki je nazdravil presvetlemu cesarju Fran Josipu I. ob „živio“- in „slava“-klicih. Podpredsednik Luka Svetec je napil Žalčanom, svetnik-župnik M. Koren družbinemu prvomestniku, nakar je prvomestnik prosil, da se družbi podarjeni šopek položi na grob pokojnega župana Hausenbich-lerja, ki ima nepozabljenih zaslug v tem kraju. Pritrjeno. Prvomestnik je skrbel, da ga je nesla deklica-domačinka na gomilo. Odvetnik Dr. Karlovšek je pozival navzoče, da rabimo izključno blago, ki se prodaja družbi v korist. Del. Zelenik je na podlagi statističnih dat dokazal, koliko koristi bi lahko imela družba od družbine kave, ako bi vsi Slovenci segali po njej. Odvetnik Dr. Janežič iz Voloske je napil imenom družbe sv. Cirila in Metoda za Istro naši družbi — posestrimi. Župnik Treiber je napil družbi in njenemu vodstvu; prav tako profesor Verstovšek iz Maribora. Urednik „Domovine“ Ekar je govoril glede potrebe slovenskih šol. Ob 5. uri popoldne se je pričel koncert na posestnika Robleka vrtu. Tuje izborno igrala celjska narodna godba in pelo žalsko pevsko društvo „Edinost“, ki je moralo marsikako pesem tudi ponavljati, še več jih pa dodati. Brzojavni pozdravi so došli skupščinarjem iz Braslovič, Slatine, Ormoža 2, Celovca 2, Velikovca, z Jesenic, iz Ljubljane 2, Litije, Ribnice 3, Novega mesta, Medvod, Maribora 2, Toplic in Varaždinskih toplic. Ob 8. uri 23 min. se je večina skupščinarjev z vlakom odpeljala v Celje s prepričanjem, da je ta dan bil pravi narodni praznik za trg Žalec in njega okolico. Na postaji medsebojnih pozdravov in poslavljanj ni hotelo biti konca. Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov za 1903. leto. I. Kranjsko. 1. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska podružnica. Ustanovljena 16. oktobra 1887. 1. — 1. predsednica gospa Pavlina Bachmannova, zdravnikova soproga; 2. tajnica gdč. Alojzija Bisajlova, učiteljica; 3. blagajničarica gdč. Bibijana Bisajlova, učiteljica. Namestnice: 1. gospa županja Julija Valenčičeva, tovarnarjeva soproga. Ustanovnic 12, letnic 66, podpornic 15, skupaj 93. - Za 1903 1. 81 K. 2. Bled: Ustanovljena 30. marcija 1886. 1. z odi. min. za notr. št. 4775. — 1. Jakob Peternel, župan in posestnik; 2. Dragotin Repe, trgovec; 3. Ivan Oblak, župnik. Namestniki: 1.' Ivan Rus, posestnik ; 2. Frančišek Rus, nadučitelj; 3. Pavel Homan, trgovec. Pokroviteljev 7, ustanovnikov 5, letnikov 50, skupaj 62. — 1903 I. —K. 3. Brdski sodnijski okraj: Ustanovljena z odi. dež. vlade 24. septembra 1886. 1. št. 9627. — Frančišek Kaitunec, župnik-v Krašinji; 2. Janko Toman, nadučitelj in župan; 3. Luka Mlakar, župan. — Namestnik; 1. Matija Slak, župnik. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 8, letnikov 63, podpornikov *16, skupaj 89. — Za 1903 I. 136 K. 4. Cerknica in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 30. avgusta 1892. I. z odi. št. 11.278. — 1. Gospa Justina Pečetova; 2. gdč. Marija Werlijeva; 3. gospa Klementina Piieva: Namestnice: 1. gospa Alfonza dr. Dereanijeva; 2. gospa Margareta Tratnikova: 3. gospa Fani de Schiavova. Odbornice za Cerknico gospe: Manica Milavčeva, Ernestina Schotova in Marija Pogačnikova; za Begunje: gospa Antonija Strgulčeva; za Grahovo; gdč. Amalija Krajčeva; za Martinjak: gospa Franja Premrovova; za Kožlek: gospa Marija Švigeljeva; za Žirovnico: gdč. Remšigarjeva. — Pokroviteljici 2, letnic 55, skupaj 57. — Za 1903 1. —'— K. 5. Cerklje na Gorenjskem: Ustanovljena 1. 1889. 1. j- Andr. Vavken, nadučitelj in župan; 2. Fran Krek, kapelan; 3. Radoslav Hočevar, lekarnar. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 49, skupaj 62. - Za 1903 1. 98 K. 6. Črnomelj: Moška podružnica: Ustanovljena leta 1886., potrjena dne 21. nrarcija I. 1887. vsled odi. c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju. 1. Fran Šetina, nadučitelj; 2. R. Justin, učitelj. 3. Janko Schweiger, posestnik. — Ustanovnikov 5. — Za 1903 1. K. 7. Črnomelj: Prva belokranjska ženska podružnica. Ustanovljena 8. oktobra 1. 1892. 1. Gospa Zofija Haringova, 2. Gdč. Rafaela IngliČeva; 3. gdč. Magda Pezdirčeva. Namestnice: 1. gospa Albina Bučarjeva; 2. gdč. Minka Ur-bančiieva; 6. gdč. Olga Haringova. Ustanovnic 6, letnic 43, podpornice 4, skupaj 53. — Za 1903 1. 210 K 50 h. 8. Gorenjska dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustanovljena z min. odi. dne 8. aprila 1886. 1., št. 6134. — 1. Valentin Levičnih, c. kr. sodni pristav, 2. Josip Bregar, nadučitelj, 3. Anton Čop, kapelan. Namestniki: Fran Žirovnik, c. kr. sodni kancelist. 2. Gašper Lavtižar, župan in posestnik, 3. Friderik Razinger, posestnik. Pokrovitelja 2, ustanovniki 4, letnikov 40, skupaj 46. Za 1903 1. —K. 9. Gorje in okolica: Ustanovljena 24. junija 1. 1898., štev., 2772. 1. Ivan Ažman, dež. poslanec in župnik; 2. Josip Žirovnik, nadučitelj; gdč. Terezija Strletova, učiteljica. Ustanovnikov 5, letnikov 33, skupaj 38. — Za 1903 1. —•— K. 10. Idrija: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade Kranjske 1. septembra 1. 1886., št. 8837. — 1. Fran Vončina; 2. Leopold Pogačnik; 3. Matija Seljak. Namestniki: 1. Josip Šepetavec, trgovec; 2. Josip Rupnik, trgovec; 3. Dragotin Lapajne, župan in posestnik. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, letnikov 18, skupaj 31. — Za 1. 1903. 34 K. 11. Idrija: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 29. oktobra 1. 1892., št. 13.037. — 1. gospa Dragotina Lapajnejeva, posestnica; 2. gospa Dragotina Sotolova; 3. gospa Natalija Šepetavčeva. Namestnice: 1. gospa Marija Lapajnejeva; 2. gospa Marija Lev stekov a: 3. gospa Marija Tschemerniggova. Pokroviteljica 1, ustanovnic 21, letnic 40, podpornic 20, skupaj 82. — Za I. 1903. 75 K 80 h. 12. Jesenice in Koroška Bela: Ustanovljena 7. julija 1. 1903 z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 2805. — I. Milan Guštin, učitelj; 2. Valentin Zabret, kapclan; 3. Janez Zabukovec, župnik. Namestniki: dr. Fran Kogoj, okrajni zdravnik. Odborniki: Rant, Noč, Podpac in -Kralj. — Pokrovitelji 3, ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7, skupaj 48. — Za 1. 1903 327 K 44 h. 13. Kamnik z okolico: Moška podružnica. Ustanovljena 31. mar-cija 1. 1899., št. 3502. — 1. Josip Močnik, mestni župan in lekarničar; Avgust Jensko, učitelj; 3. Ivan Koželj, trgovec. Namestniki: 1. Martin Novak, c. kr. poštar; 2. Ignacij Tramte, učitelj; 3. Josip Steli, hišni posestnik. Pokroviteljev 5, usta-novnikov 16, letnikov 143, podpornikov 18, skupaj 182. — Za I. 1903. 601 K 30 h. 14. Kamnik: Ženska podružnica. Ustanovljena 6. septembra 1. 1891. — 1. gospa Marija Fischerjeva, hoteljerjeva soproga; 2. gospa Marija Vremšakova, soproga obč. tajnika; 3. gdč. Terezija Karolnikova. Namestnice: 1. gospa Jela Orožen, notarjeva soproga; gospa Ana dr. Krautova, odvetnikova soproga; 3. gdč. Ana Močnikova. Pokroviteljic 7, ustanovnici 2, letnic 66, podpornic 18, skupaj 93. — Za 1. 1903. 494 K 50 h. 15. Kostanjeviški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 12. maja 1. 1890., št. 5826, intimacija c. kr. okr. glavarstva 22. maja 1. 1890., št. 9788. - 1. Aleks. Hudovernik, c. kr. notar; 2. Oton Vidic, not. kand.; 3. Janko Hudovernik, not. kand. Namestniki: 1. Lavoslav Abram, nadučitelj; 2. Božidar Lappein, c. kr. davk. pristav; 3. Karol Trošt, učitelj v Št. Jerneju. — Ustanovnikov 6. — Za I. 1903. —1— K. 16. Kranj: Moška podružnica: Ustanovljena 28. novembra I. 1885., št. 4426. — 1. Vinko Majdič, vclctržcc; 2. Avgust Drukar, not. koncipijent; 3. Frančišek Luznar, nadučitelj na Primskovem. Namestniki: 1. Ferdo Polak, trgovec; 2. Ferdo Sajovic, trgovec; 3. dr. Val. Štempihar, odvetnik. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 15, letnikov 87, podpornikov 8, skupaj 115. — Za 1. 1903. 148 K. 17. Kranj: Ženska podružnica. Ustanovljena 13. avgusta 1. 1892. z odlok. št. 10889. 1. gospa Leopoldina Savnikova, soproga mestnega župana; 2. gdč. Janja Miklavčičeva, učiteljica; 3. gospa Pirčeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Matilda Majdičeva, soproga veletržčeva; 2. gdč. Marija Roossova, učiteljica; 3. gdč. Radivojka Ulrihova. Pokroviteljica 1, ustanovnic 21, letnic 65, skupaj 87. — Za 1. 1903. 269 K. 18. Kropa-Kamna Ciorica-Dobrava: Ustanovljena z minist. odi. dne 30. marcija 1. 1886., št. 4774. 1. Ignacij Zupan, izdelovatelj orgelj v Kamni Goiici; 2. Fr. Šolar, tajnik zadruge v Kropi; 3. Josip Korošec, nadučitelj v Kropi. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. — Za 1. 1903. —•— K. 19. Krško in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena 6. marca 1. 1887., z odlokom deželne vlade v Ljubljani 24. marca št. 3014. — 1. Juri Pučko, c. kr. notar; 2. dr. Tomo Romih, mestni župan in incšč. šole učitelj; 3. Zdravko Novak. Namestniki: 1. A. Gregorin; 2. G. Križman: 3. Ivan Lapajne, ravnatelj mešč. šole. Ustanovnikov 7, letnikov 38, podpornikov 9, skupaj 54. — Za I. 1903. 76 K 92 h. 20. Krško in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade v Ljubljani 27. julija I. 1894. št. 13.985. 1. g. Marija Pfeifer jeva; 2. gdč. Ana Š m id i n ge rjev a; 3. gdč. Marija Žmavec. Namestnice: 1. gospa Amalija Jugovičeva; 2. gospa Leop. Kalanova; 3. gospa Ivanka Lilekova. Pokroviteljica 1, ustanovnicc 4, letnic 40, skupaj 45. Za 1. 1903.70 K. 21. Litija: Ustanovljena 1. novembra 1. 1886. št. 10.929. 1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. Luka Svetec, vitez Fran Josipovega reda, podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar; 3. Fran Knaflič, trgovec in posestnik v Šmartnem. Namestniki: 1. Bernard Andoljšck, nadučitelj; 2. f Martin Molek, župnik; 3. Fran Slanec, veleposestnik v Litiji. Pokroviteljev 37, ustanovnikov 8, letnikov 32, podpornikov 71, skupaj 148. — Za 1. 1903. 780 K. 22. Ljubljana: Prva ljubljanska. Ustanovljena z odi. dež. vlade dne 14. oktobra 1. 1885. št. 10.133. — 1. dr. Frančišek Stor, odvetnik vTeharjih; 2. Fran Novak, c. kr. gimn. profesor; 3. dr. Ivan Svetina, k. š. duhovni svetnik in ud vodstva družbe sv. Cirila in Metoda. Pokroviteljev 44, ustanovnikov 29, letnikov 52, skupaj 125. — Za I. 1903. 312 K. 23. Ljubljana: Šenklavško-fr a učiš kanska žensk a podru -družnica. Ustanovljena 25. julija I. 1892. — 1. Gospa Franja dr. Tavčarjeva; 2. gospa Tereza dr. Jenkova; 3. gospa Franja dr. Gregoričeva. Namestnice : 1. gospa Ana Lahova; 2. gospa Lina dr. Hudnikova; 3. gospa dr. Ferjančičeva. Odbornice: gospa podžupanova Marija dr. Bleiweisova pl. Trsteniška, gospa Marija Grassellijev a, gospa Marija dr. Kušarjma, gospa veletržca Uršula Souvanova in gospa Marija dr. Zupančeva. Pokroviteljic 17, ustanovnic25, letnic 145, podpornic 80, skupaj 267. — Za 1. 1903. 800 K. 24. Ljubljana: Št. jakobsko-trnovska moška. Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 29. marca 1. 1886. št. 3164. — 1. dr. Fran Papež, vitez reda železne krone III. vrste, odvetnik; 2. Josip Pihler, c. kr. okr. tajnik v pok.; 3. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, nadzornik družbi sv. Cirila in Metoda. Namestnik: Vinko Vizjak, dež. rač. svetnik. Pregledovalci računov : Fran Trtnik, dež. blagajnik ter Jernej Kilar, c. kr. rač. revident. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 14, letnikov 61,skupa}81. — Za 1. 1903. 127 K. 25. Ljubljana: Št. jakobsko-trnovska ženska. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 4. avgusta 1. 1892. št. 9208. — 1. gospa Ivana Zupančičeva, stavbenikova soproga; 2. gospici Brigita in Vera Souvanovi, 3. gdč. Jelica Lozar jeva in gospa Josipina Vidmarjeva. Namestnice: 1. gospa Marija dr. Kušarjeva; 2. gdč. Zorka Kersnikova ; 3. gospa Marija Petrovčičeva, rač. revidenta soproga in gospa Leopoldina Demšarjeva. Odbornice: gospa predsednica Franja dr. Tavčarjeva, dež. odbornika soproga; gospa županja Milica Hribarjeva, gospa vclctržčeva Uršula Souvanova, gospa trgovčeva Jelena Naglasova, mestni učiteljici gdč. Minka Maroltova in gospa Ivanka Beg-Praprotnikova. Pokroviteljic 21, ustanovnic 31, letnic 145, podpornic 20, skupaj 217. — Za 1. 1903. 800 K. 7* 26. Ljubljana: Še 11 tpcterska moška. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministrstva notranjih zadev dne 14. aprila 1. 1886. št. 5771. — 1. Martin Malenšek, župnik; 2. Fran Podkrajšek; 3. Frančišek Pavlič, mestni kapetan. Namestniki: 1. Viktor Rohrman, tovarnar; 2. Frančišek J. Mulatek; 3. Ivan Bonač, trgovec in knjigovez. Odborniki: Fr. Žan, Alojzij Koželj in Alojzij Lenček. Pokroviteljev 11, ustanovnikov 24, letnikov 107, podpornikov 5, skupaj 147. — Za I. 1903. 425 K. 27. Ljubljana: Šcntpeterska prva ženska v Ljubljani. Ustanovljena 12. julija 1. 1891. — Prvomestnica gospa Marija Terčkova, veleposestnica; Odbornice : gdč. Helena Bavdekova, gospa Josipina Jarčeva, gdč. Marija Wessnerjeva, gospe: Marija Furlanova, Marija Čudnov a, Marija Sajovičeva, Minka Vrančičeva in Podkrajšekova, gdč. Uršula Strahova, Šabčeva, Šarabonova, Počivalnikov a, Klemenčeva. Pokroviteljic 6, ustanovnic 21, letnic 300, podpornic 40, skupaj 367. — Za 1. 1903. 628 K. 28. Logatec: Moška podružnica. Ustanovljena 6. januv. 1. 1887. — 1. Josip Prevec, sodni pristav; 2. Lovrencij Perko, učitelj; 3. Jak. Milavec, c. kr. davčni oficijal. Namestniki: 1. Matija Monetti, postajenačelnik; 2. Val. Gradišnik, solicitator; 3. Anton Dolenec, žel. uradnik. Pokrovitelj 1, letnikov 30, skupaj 31. — Za 1. 1903. 52 K. 29. Logatec: Ženska podružnica. Ustanovljena 21. avgusta 1. 1892., z odlokom c. kr. deželne vlade št. 9854. 1. gospa Josipina Tollazzijeva; 2. gospa Ivanka Šegova; 3. gdč. Mimi Tollazzijeva. Namestnice: 1. gospa Amalija Majdičeva in gospa Josipina Mazijeva; 2. gdč. Evg. Pehanijeva; 3. gdč. Mici Puppisova. Odbornice: za Rovte gdč. Marica Benedekova; za Dol. in Gor. Logatec gospa Marija Lenassijeva in za Hotedršico gdč. Marija Susteršičeva. Pokroviteljic 6, ustanovnice 4, letnic 32, skupaj 42. — Za 1. 1903. —K. 30. Loški potok: Ustanovljena s c. kr. ministcrijalnini odlokom dne 28. aprila I. 1886. št. 6133. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, skupaj 19. - Za I. 1903. - K. 31. Meniševska v Begunjah: Ustanovljena z odlokom dež. vlade dne 16. novembra 1. 1886., št. 10.511. Ustanovnikov 10. — Za 1. 1903. —■•— K. 32. Metlika: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 16. aprila 1. 1886. št. 4866. Ustanovnikov 9. — Za 1. 1903. K. 33. Mokronog: Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 1. 1886., št. 1. — 1. f Stanko Pirnat, c. kr. notar; 2. Josip Rohrmann, notar; 3. Edtnund Bohinec, učitelj. Namestniki: 1. Jernej Ravnikar, nadučitelj; 2. V. Česnik; 3. Frančišek Brvar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 6, letnikov 50, skupaj 58. — Za 1. 1903. —K. 34. Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustanovljena 18. septembra 1. 1887. — Za 1. 1903. K. 35. Novo mesto: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. marca 1. 1886., št. 3318. — 1. Frančišek Perko, trgovec; 2. Matej Prelesnik ; 3. Josip Medved. Namestniki: 1. Ivan Škerlj, c. kr. sodni svetnik; 2. Juri Pfeifer, c. kr. fin. nadkomisar; 3. Ivan Krajec, posestnik. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 16, letnikov 53, podpornikov 5, skupaj 78. — Za I. 1903. 112 K 63 h. 36. Novo mesto: Ženska podružnica. Ustanovljena 1. 1902. — 1. Gospa Jakobina dr. Žitkova, soproga odvetnikova. 2. — —; 3. gdč. Ida Vidiceva. Pokroviteljica 1, ustanovnic 3, letnic 34, podpornic 86, skupaj 124. — Za 1. 1903. 171 K 40 h. 37. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. oktobra 1. 1886. št. 9917. — 1. Rudolf Horvat, nadučitelj; 2. gdč. Marica Dovganova, učiteljica; 3. M. Kalan, nadučitelj. Namestniki: 1. Dragotin Gabrijel, žel. uradnik; 2. Alojzij Domicelj ml.; 3. Ferdo Špilar. — Pokrovitelji 3. ustanovnikov 22, letnikov 17, skupaj 42. — Za 1. 1903. 12 K. 38. Poljanska dolina: Ustanovljena 17. septembra 1. 1886. -- 1. Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah. Pokrovitelj 1, ustanovniki 4, letnikov 20, skupaj 25. — Za 1. 1903. —K. 39. Postojna: Moška podružnica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 13. avgusta 1. 1886. št. 8053. — 1. Gregor Piki, trgovec; 2. Janko Mlakar, katehet; 3. Maks Šeber, fotograf. Namestniki: 1. f Miroslav Vičič, nadžupan; 2. Frančišek Arko; 3. Ludovik Ditrih. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 26, letnikov 26, skupaj 55. — Za 1. 1903. 52 K. 40. Postojna: Ženska podružnica. Ustanovljena 28. julija 1. 1892., potrjena dne 17. aprila 1. 1893. z odlokom c. kr. dež. vlade št. 2161. — 1. gospa Marija Piklova, trgovčeva soproga. Pokroviteljica 1, ustanovnic 7, letnic 26, skupaj 34. — Za 1. 1903. 52 K. 41. Prem: Ustanovljena dne 3. septembra I. 1886., v. odi. c. kr. dež. vlade, št. 8964. — 1. Nikolaj Križaj, župnik; 2. Valentin Repinec, trg.; 3. Ant. Grahor, /.ascb. Namestnik: 1. iv. Dovgan, posestnik. Ustanovnikov 5, skupaj 5. Za 1. 1903. —— K. 42. Radovljica: Ustanovljena 26. septembra I. 1892. — 1. dr. Ivan Vilfan, odvetnik; 2. Frančišek Čebulj, davčni pristav; 3. Leopold Fursager, trgovec. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 5, letnikov 37, skupaj 44. Za I. 1903. 56 K. 43. Radovljica in okolica: Ženska podružnica: 1. gospa Gabrijela dr. Vilfanova, odvetnikova soproga; 2. gdč. Mihaela Razingerjeva, učiteljica; 3. gospa Terezija Fursagerjeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Leopoldina Kalanova, soproga višjega davčnega nadzornika; 2. gdč. Katinka Drolova, učiteljica; 3. gospa Ivanka Rekarjeva, soproga sod. pristava. Pokroviteljici 2, nstanovnicl 2, letnic 60, podpornic 21, skupaj 85. — Za 1. 1903. —■•— K. 44. Ribnica: Ustanovljena z min. odlokom 5. februvarja I. 1886., št. 1871, c. kr. okr. glav. Kočevje 18. februvarja 1. 1886., — 1. dr. Anton Schiffrer, okrožni zdravnik; 2. Anton Spende, c. kr. sodni kancclist; 3. Štefan Tomšič, šolski vodja. Namestniki: 1. Ivan Novak, župan; 2. Ivan Lovšin, ml. posestnik; 3. Anton Mejač, c. kr. sodni adjunkt. Odbornik: PTanc Višnikar, c. kr. sodni svetnik. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 17, letnikov 45, skupaj 67. Za I. 1903. 54 K 25 h. 45. Ribnica in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 1. septembra 1. 1898., št. 18.964. — 1. gospa Albina Višnikarjeva, soproga svetnika deželne sodnije; 2. gospa Julija Tomšičeva, 3. gospa Marija Gruntarjeva, notarjeva soproga. Namestnice: 1. gospa Franja Picekova: 2. gdč. Albertina Arkova: 3. gospa Ana Murgeljeva. Odbornice gospe: Klementina Pauserjeva, Ana Podbojeva, posest, soproga; Valentina Spendetova in Amalija Fajdigova. Pokroviteljice 4, ustanovnice 4, letnic 86, skupaj 94. — Za 1. 1903. 312 K 25 h. 46. Selce na Gorenjskem: Ustanovljena 31. maja 1. 1886., z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Kranju, št. 5007. — 1. Frančišek Šlibar, posest.; 2. Josip Grošelj, podobar; 3. Miha Bergant, posestnik. Pokroviteljica 1, letnikov 16, skupaj 17. — Za leto 1903. 38 — K. 47. Senožeče: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani 23. aprila 1. 1886., št. 4933. — 1. Ignacij Okoren, župnik; 2. ; 3. Anton Jemec, kaplan. Namestniki: 1.-------------; 2. Ivo Trošt, učitelj; 3. Josip Meden, posestnik. Ustanovnikov 6. Za I. 1903. —K. 48. Smlednik: Ustanovljena 29. junija 1. 1887. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, skupaj 12. — Za 1. 1903. —'— K. 49. Stari trg pri Ložu: Moška podružnica. Ustanovljena dne 12. februvarja 1. 1893. z odlokom c. kr. dež. vlade dne 11. ja-nuvarja I. 1893. št. 15.820 de 1892. — 1. Ferdo Vi gele. učitelj; 2. Josip Senčar, c. kr. notar; 3. Ivan Benčina, posestnik. Namestniki: 1. f Frančišek Peče, trgovec; 2. Jakob Žebre, učitelj; 3. Ivan Žara. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, skupaj 13. — Za 1. 1903. —■•— K. 50. Stari Trg pri Ložu: Ženska podružnica: Ustanovljena dne 12. februvarja 1. 1893. — 1. gospa Franja Žagarjeva; 2. gospa Franja Neubergerjeva; 3. gdč. Viktorija Pečetova. Namestnice: 1. gospa Kati Gromanova; 2. gospa Olga Pečetova; 3. gospa Marija Vigeleva, — Za 1. 1903. —•— K. 51. Šiška: Ustanovljena 17. februvarja 1. 1885.— 1. Jakob Matjan, posestnik; 2. Frančišek Drenih, trgovec; 3. Anton Rojina, obrtnik. Namestniki: 1. Anton Javoršek, nadučitelj; 2. Ivan Skarjevec; 3. Frančišek Raktelj, mestni nadučitelj. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 11, letnikov 124, skupaj 138. — Za 1. 1903. 48 kron. 52. Škofja Loka: Moška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 28. marca 1. 1886., št. 4772. — 1. v Ivan Tomažič, mestni župnik; 2. Stanko Peharec, župnik v Črnomlju; 3. Vinko Premk, c. kr. dav. pristav. Namestniki: 1. Leon Lavrič;2. Avgust Sušnik, posestnik; 3. Jakob Gašperin. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 7, letnikov 63, podpornikov 8, skupaj 79. — Za 1. 1903. —— K. 53. Škofja Loka in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 24. februvarja I. 1894. z odlokom c. kr. dež. vlade, št. 1551. 1. gospa Helena Hafnerjeva; 2. gdčna. Ivanka Hafnerjeva; 3. gdč. Jerica Dolenčeva. Namestnice: 1. gdč. Marija K/unova; 2. gdč. Pavla Deisingerjeva. Pokroviteljici 2, ustanovnice 3, skupaj 5. — Za 1. 1903. —1— K. 54. Trnovo-Bistrica: Ustanovljena 13. avgusta I. 1886. z odi. c. kr. dež. vlade kranjske. — 1. Martin Zarnik, nadučitelj v. p.; 2. Anton Tomšič, orož. stražinester v. p.; 3. Vinko Šket, trgovec. Namestniki: Rudolf Valenčič, trgovec in tovarnar; 2. Anton Žnidarčič, trgovec in tovarnar; 3. Kristijan Hodnik, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 35, podpornikov 7, skupaj 59. — Za 1. 1903. 129 K 29 li. 55. Tržič in okolica: Ustanovljena 29. avgusta 1. 1889., št. 4547. — 1. Frančišek Špendal, duh. svetnik, župnik; 2. Karol Wider, učitelj; 3. Fran Ahačič, tovarnar. Namestniki: 1. Lenart Klofuta r; 2. Josip Barle; 3. Viljem Pollak in Josip Št er. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 7, letnikov 65, podpornikov 15, skupaj 90. — Za I. 1903. 400 K. 56. Turjak: Ustanovljena 26. marca 1. 1886. —Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, skupaj 7. 57. Unec in okolica: Ustanovljena 13. maja 1. 1904., z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 8581. — 1. Avgust Bele, posestnik; 2. Peter Repič; 3. gospa Matilda Sebenikar. Namestniki: 1. Lovro Sebenikar; 2. Viljemina Leskovic; 3. Antonija Gnjezda. 58. Velike Lašče: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Kočevju 2. januvarja 1. 1896., št. 12.271. — Načelništvo: 1. gospa Ema Suflajeva, soproga c. kr. dež. sod. svetnika; 2. gdč. Ema Šuflajeva; 3. gdč. Olga Greben-čeva. Namestnice: 1. gospa Ana Globočnikova, soproga c. kr. notarja in gospa Terezina Grebenčeva; 2. gdč. Tinica Greben-čeva, in gdč. Pavla GOtzlova; 3. gdč. Danica Šuflajeva in gdč. Pavla Hočevarjeva. Odbornici: gospa Mici Doganoceva in gospa Roza Hudovernikova. Pokroviteljica 1, ustanovnice 3, letnic 16, podpornic 13, skupaj 33. — Za I. 1903. 100 K. 59. Št. Vid nad Ljubljano: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom dež. vlade dne 12. decembra 1. 1892., št. 15.431. Pokroviteljica 1, ustanovnicl 2, skupaj 3. — Za I. 1903. —■— K. 60. Vipava: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade 24. septembra 1. 1886., št. 965. — 1. Matija Erjavec, dekan; 2. Rudolf Dolenec, učitelj; 3. Radoslav Silvester, trgovec. Namestniki: 1. Štefan Tomšič; 2. Miha Arko, dekan v Idriji; 3. A. Hrovatin. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 16, skupaj 33. —- Za 1. 1903. 32 K. 61. Vrhnika: Moška podružnica: Ustanovljena dne 19. marca 1. 1887., potrjena za pravni obstoj z odlokom c. kr. dež. vlade 19. aprila 1. 1887., št. 4123. — 1. Lovro Gantar, dekan; 2. in 3. Fr. Bernik, kurat na Goričici. Namestniki: 1. Gabr. Jelovšek, župan; 2. in 3. Alojzij Lužnik, učitelj. Odbornik za Borovnico: Frančišek Papler, nadučitelj. Pokroviteljev 7, ustanovnikov 20, letnikov 60, podpornikov 16, skupaj 103. — Za I. 1903. —•-— K. 62. Vrhnika: Ženska podružnica. Ustanovljena 10. oktobra 1. 1892., z odi. c. kr. deželne vlade št. 12.368. — 1. gospa Marija dr. Maroltova, soproga okr. zdravnika; 2. gdč. Pavla GOtzlova; 3. gdč. Zora Lenarčičeva. Namestnice: 1. Gospa Marija Grudnova, soproga c. kr. davkarja v. p. Pokroviteljice 3, ustanovnic 6, letnic 52, podpornic 10, skupaj 71. — Za 1. 1903. —— K. 63. Zagorje ob Savi: Ustanovljena dne 17. novembra 1. 1892. z odi. okr. glavarstva št. 3152. — 1. Andrej Mauer, posestnik; 2. Frančišek Perme, 3. Frančišek Mandelj. Namestniki: 1. Pavel Weinberger; 2. Jakob Hrastelj: 3. Lavoslav Jerin. Pokroviteljev 7, ustanovniki 3, skupaj 10. — Za 1. 1903. —— K. 64. Zatičina-Višnja gora: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 3. septembra 1. 1886., št. 9763. — 1. Frančišek Kovač, nadučitelj ; 2. Janko Škrbinec, nadučitelj; 3. Josip Škufca, trgovec. Namestniki: 1. Ivan Mihelčič, župni administrator; 2. Anton Kunstek, trgovec; 3. Fortunat Tihle, c. kr. poštar. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 14, letnikov 25, podpornikov 8, skupaj 50. — Za 1. 1903. —K. 65. Železniki na Gorenjskem: Ustanovljena 17. junija 1. 1886. št. 5. 1.--------; 2. Jakob Dermota. 3. J. C. Demšar, trgovec. Namestniki: 1. Josip Levičnih, nadučitelj v. p.; 2. Fran Oblak; 3. Anton Klemenčič. Pokroviteljica 1. — Za I. 1903. —— K. 66. Žužemberk in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 2. julija 1. 1887., št. 6490. — 1. Ivan Gregorčič, c. kr. notar; 2. Ivan Cirk, c. kr. davčni vežbenik; 3. Josip Pehani, posestnik. — Ustanovnikov 10, letnikov 20, skupaj 30. — Za 1. 1903. 51 K 62 h. II. Štajersko. 1. Brasloviče: Ustanovljena dne 3. marca 1. 1886., z odi. min. za notr. zadeve, št. 6521. — 1. Anton Vetrnik, kaplan; 2. Josip Stritar, kaplan; 3. Frančišek Sporn, posestnik. Namestniki: 1. Ivan Vrankovič, posestnik; 2. Frančišek Korun, posestnik; 3. Frančišek Pristan, posestnik. Ustanovnikov 13, skupaj 13. -Za I. 1903. —K. 2. Breški okraj v Brežicah: Ustanovljena z odi. visoke vlade dne 27. julija 1. 1890., št. 15.332. — 1. Andrej Levak, posestnik; 2,- Frančišek Lom, kaplan; 3. Josip Mešiček, mestni župnik. Namestniki; 1. Mihael Balon, posestnik; 2. Josip Šetinec, adv. konc.; 3. Josip Agreš, ad. uradnik; 4. Lavoslav Schwentner, trgovec v Ljubljani. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, skupaj 14. • Za 1. 1903. —K. 3. Celje: Moška podružnica. Ustanovljena z ministr. odlokom 24. decembra 1. 1885., št. 3563. - 1. dr. Ivan Dečko, odvetnik; 2. dr. Josip Karlovšek, odvetnik; 3. Janko Vavken, hranil-nični tajnik. Namestniki: 1. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; 2. Ivan Bovha, oclv. uradnik; 3. Ivan Špindler, poslovodja-Pokroviteljev 5, ustanovnikov 9, letnikov 150, podpornikov 40, skupaj 204. — Za I. 1903. - ---- K. 4. Celje: Ženska podružnica. Ustanovljena 19. novembra leta 1893., z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu, št. 29.547. — 1. gospa Adela dr. Dečkova, 2. gdč. Mirka Gregorinova; 3. gospa Marica dr. Karlovšekova. Namestnice: 1. gospa Kupljenova; 2. gospa Mirnikova: 3. gdč. Anica Žimnijakova. Pokroviteljice 3, ustanovnic 5, letnic 250, podpornic 20, skupaj 278. — Za 1. 1903. 277 K 06 h. 5. Gornji grad: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 27. februvarja I. 1896., št. 2593. — 1. Anton Svetina, c. kr. notar; 2. gdč. Lea Kališeva; 3. Ignacij Sijanec, učitelj. Ustanovnikov 23. — Za I. 1903. 70 K. 6. Gorenja Radgona: Ustanovljena 1. 1901. —Janko Čirič, organist; 2. Josip Lončarič, kaplan; 3. Valentin Kocbek, organist. Odborniki: Josip Čirič, Alojzij Slavič, Anton Trstenjak in Josip Lančič. Ustanovnik 1, letnikov 73, podpornikov 108. — Za 1. 1903. 220 K 40 h. 7. Gradec: A kadem iška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne ‘26. januvarja I. 1886., št. 1112. — 1. Frančišek Ratej, cand. iur.; 2. Klement Vobič, stud. iur.; 3. Pavel Kanec, cand. med. Namestniki: 1. Adolf Meh, cand. iur.; 2. in 3. Josip Kreol, stud. iur. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 5, letnikov 25, skupaj 31. — Za I. 1903. —— K. 8. Gradec: Iz vena kadem iška podružnica. Ustanovljena z niin. odi. dne 15. maja 1. 1886., št. 7231. — 1. Fran Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v. p.; 2. dr. Matej Osenjak, 3. Ivan Miki, c. kr. poštni oficijal. Namestniki: 1. Fran Hauptmann, c. kr. profesor; 2. Pavel Glaser, rač. praktikant; 3. Fran Vršič in Peter Veselič. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 24, letnikov 146, podpornikov 9, skupaj 182. — Za I. 1903. 367 K. 9. Št. Juri ob južni železnici: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva 8. maja 1. 1886., št. 895. — 1. Frančišek Praunseis, ml., trgovec; 2. Josip Čulek, učitelj; 3. M. Dobovišek. Namestniki: 1. Ni ki ta Riipschl, zdravnik; 2. Alojzij Recelj, učitelj; 3. Frančišek Zdoljšek. Ustanovnikov 5. — Za 1. 1903 150 K. 10. Št. Juri ob južni železnici: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 9. novembra 1. 1891., št. 19.609. — 1. gospa Antonija Kavčičeva, trgovčeva soproga; 2. gdč. Terezija Kavčičeva; 3. gospa Ana Praun-seisova. Namestnice: 1. gospa Agneza Pisančeva; 2. gdčna. Antonija Kavčičeva: 3. gdč. Amalija Sketova. Odbornica: gdč. učiteljica Albina BOhmova. Pokroviteljici 2, ustanovnic 5, letnic 32, podpornic 10, skupaj 49. — Za 1. 1903. —K. 11. Konjice: Ustanovljena z min. odi. dne 26. marca I. 1886., štev. 4252. — 1. dr. Ivan Rudolf, odvetnik; 2. Avgust Kolšek, pravnik; 3. Ivan Sepic, trgovec. Namestniki: 1. Martin Kocbek, c. kr. notar; 2. Juri Šibanc, posestnik; 3. Frančišek Napotnik, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 15, letnikov 41, podpornikov 10, skupaj 67. — Za I. 1903. — — K. 12. Laški trg in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. septembra 1. 1891., št. 21.236. — 1. Konrad Elsbacher, trgovec; 2. 1. Četina, šolski vodja; 3. J. Gorišek, kaplan. Namestniki: 1. dr. Josip Kolšek, odvetnik; 2. Andrej Šoter, posestnik; 3. Juri Merzel, užitninski uradnik. Odbornika: Radoslav Knaflič, nadučitelj iti Josip Čuček, nadučitelj. Usta-novnikov 8, letnikov 17, skupaj 25. — Za 1. 1903. 87 K 50 h. 13. Lehen: Ustanovljena dne 27. marca 1. 1887., z odlokom c. kr. deželne vlade Štajerske. — 1. Jernej Pavlič, posestnik; 2. Josip Osvald, posestnik; 3. Radoslav Kopič, nadučitelj v Lehnu. Ustanovniki 4, letnikov 24, podpornikov 10, skupaj 38. — Za I. 1903. —K. 14. Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 13. oktobra 1. 1888. štev. 21.440. — Za 1. 1903. —K. 15. Ljutomer z okolico: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. oktobra I. 1892. št. 23.714. — 1. Anton Sra-bočan, vikarij; 2. Janko Karba, učitelj; 3. Fran Zacherl, učitelj. Namestniki: 1. Fran Čeh, učitelj; 2. Anton Mišja: 3. Josip Weixel, župnik. Odbornice: gospe Matilda dr. Gross-manova, Marija Seršenova in gdč. Erna Razlagova, učiteljica. Letnic 133, podpornic 11, skupaj 144. — Za I. 1903. 156 K 84 h. 16. Maribor: Ustanovljena z min. odi. 10. januarja 1. 1888., št. 353. — 1. dr. Anton Medved, gimn. profesor; 2. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik; 3. Karol Vrstovšek, gimn. profesor. — Pokroviteljev 11, ustanovnikov 12, letnikov 130, skupaj 153. — Za 1. 1903. 350 K. 17. Maribor in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 4. majnika I. 1898. št. 12.381. — 1. gospa Marija dr. Gilaser-jeva, odvetnikova soproga; 2. gospa Marija dr. Rosinova; 3. gospa A. Rošanova, profesorjeva soproga. Letnic 100. — Za 1. 1903. 145 K 40 h. 18. Ormoški okraj: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 17. oktobra 1. 1887., štev. 21.104. — 1. Josip Rajšp, nadučitelj; 2. Josip Lašič, uradnik in posestnik; 3. Adolf Rosina, učitelj. Namestniki: 1. Jakob Menhart, župni upravitelj; 2. Milan Vršič, učitelj; 3. Jakob Zadravec, posestnik, Pokrovitelj 1, ustanovnikov 14, letnikov 17, podpornikov 10, skupaj 42. — Za 1. 1903. 180 K. 19. Ormož: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 21. januarja 1. 1892., št. 721. — 1. gospa dr. Ivanka Omulčeva: 2. gdč. Uršula Kuharičeva; 3. gospa Ana Rozinova. Namestnice: 1. gospa Roza Miklova: 2. gdč. Julka Valentinčičeva; 3. gospa Angela Porekarjeva. Ustanovnic 10, letnic 37, podpornica 1, skupaj 48. — Za leto 1903. 48 K. 20. Polzela: Ustanovljena 2. junija 1. 1903. z odlokom c. kr. dež. namestništva v Gradcu št. 5339. — 1. Anton Farčnik, nadučitelj ; 2. gdč. Tilda Farčnikova; 3. Anton Naglič, trgovski sotrudnik. Namestniki: 1. Leopold Kunst, organist; 2. Franc Kunst, posestnik; 3. gdč. Terezija Trglav. — Letnikov 23, podpornikov 24, skupaj 47. — Za 1. 1903. 50 K 80 li. 21. Ponikva: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 8. marca 1. 1887., št. 4219. — 1. Fran Podgoršek, župan; 2. Fran Šetinec, učitelj; 3. Josip Dobnik, nadučitelj. Namestniki: 1. Gašper Senica; 2. Anton Galjuf; 3. Mihael Zdolšek. Ustanovnikov 5. — Za I. 1903. —•— K. 22. Ptuj: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 27. decembra 1. 1885., št. 28.288. — 1. o. Lenart Vavpotič, minorit; 2. Ferdo Skuhala, posestnik; 3. dr. Tomo Horvat, odvetnik. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 17, letnikov 20, podpornik 1, skupaj 41. — Za 1. 1903. 50 K 22 h. 23. Rečica v Savinski dolini: Ustanovljena z ministrskim odi. dne 15. aprila 1. 188(1., št. 5233. — 1. Josip Ulčnik, župnik; 2. Ivan Klemenčič, nadučitelj; 3. Štefan Pivec, kaplan. Namestniki: 1. Anton Goričar, župan; 2. Frančiček Lorber, učitelj; 3. Anton Turnšek, župan in posestnik. Ustanovnika 2. — Za 1. 1903. K. 24. Ruše in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 20. decembra I. 1898. — 1. gospa Ema Gorišekova; 2. gospa Davorina Lesjakova; 3. gospa Gabr. Gorišekova. Namestnice: 1. gospa Julija Srnčeva; 2. gospa Jelica Gorišekova; 3. gospa Ana Malejeva. Letnic 37. — Za 1. 1903. 90 K. 25. Sevnica: Ustanovljena z min. odi. dne 27. maja 1. 1880., štev. 8017. — 1. Fran Vršeč, c. kr. notar; 2. Ivo Piši, kaplan; 3. Josip Ozmec. Ustanovniki 4. — Za 1. 1903. — •— K. 20. Slovenska Bistrica: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 13. septembra 1. 1892. št. 20.790. — 1. Ivan Grobelšek. mestni kaplan; 2. Peter Novak, gostilničar; 3. Alfonz Poiar, mestni kaplan; njegov namestnik Jakob Vehovar. Po- krovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 100, skupaj 109. — Za 1. 1903. 130 K. 27. Slovenji Gradec in okolica: Ustanovljena z odi: c. kr. namestništva v Gradcu dne 3. marca 1. 1887., št. 3927. — 1. Franc Pečnik, župnik; 2. Jakob Vrečko, poslovodja; 3. Matija Šmid, učitelj. Namestniki: 1. Simon Šalamon, nadučitelj; 2. Ivan Kač, posestnik; 3. Ivan Fischer, posestnik. Odbornik: Ivan Rogina, veleposestnik. Ustanovnikov 19, letnikov 20, podpornikov 18, skupaj 57. — Za 1. 1903. —■— K. 28. Sv. Benedikt v Slov. goricah: Ženska podružnica: Ustanovljena dne 7. avgusta 1904. 1. gospa Roza Doklova; 2. gospa Amalija Letnikova. 29. Sv. Lovrenc in okolica nad Mariborom: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 1. julija 1. 1901. z odi. c. kr. dež. namestništva v Gradcu št. 22.629. — 1. gospa Marija Brezočnik; 2. gdč. Minka Pernat; 3. gospa Julija Skrbinjek. Namestnice: 1. gospa Marija Pernat; 2. gdč. Marija Pišinger, 3. gdč. Slava Grosslinger. Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 30, skupaj 35. — Za 1. 1903. 70 K. 30. Šaleška dolina v Šoštanju: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 20. februvarja I. 1896., št. 3698. — 1. dr. Frančišek Mayer, odvetnik; 2. Anton Šumljak, učitelj; 3. Frančišek Lom, kaplan. Namestnik: dr. Karel Chloupek, zdravnik. Ustanovnikov 6. — Za 1. 1903. —•— K. 31. Škofja ves pri Celju: Ustanovljena dne 3. oktobra I. 1890. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu št. 35.890. — 1. Anton Dokler; 2. Ivan Ahtik; 3. Anton Brezovnik. Namestniki: 1. Mihael Bikovšek; 2. Frančišek Brance; 3. Ivan Kompolžek. Ustanovniki 4. — Za 1. 1903. —K. 32. Smarje-Slatina: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade v Gradcu dne 10. decembra I. 1886., št. 24.839. 1. dr. Josip Rakci, zdravnik v Šmarju pri Jelšah; 2. Ivan Debeljak, učitelj; 3. Hinko Šumar, učitelj. Namestniki: 1. Frančišek Korošec, nadžupnik in Frančišek Ferlinc, učitelj; 2. Josip Trafenik, kaplan pri Sv. Križu in Oroslav Kušec, okr. tajnik; 3. Frančišek Ogrizek in Ivan Andeluh, gostilničar. Ustanovnikov 5, letnikov 40, skupaj 45. - Za 1. 1908. 97 K. 33. Trbovlje in okolica: Ustanovljena kot podružnica za „Zidani most in okolico" z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 7. decembra 1. 188ti., št. 24.645, a 25. oktobra 1. 1891. se je preselila, ter ima sedaj sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo c. kr. namestništvo dne 20. marca 1. 1892. št. 3047. — 1. Peter Erjavec, župnik; 2. Ivan Kramer, trgovec; 3. Josip Mol, trgovec. Namestniki: 1. Matej Dolničar, veleposestnik; 2. Ljudovik Plavšak, uradnik; 3. Fran Peklar, gostilničar v v Dolu. Ustanovnikov 25, letnikov 20, podpornikov 5, skupaj 50. — Za I. 1903. —K. 34. Trbovlje in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 13. februvarja 1. 1901. 1. gospa Ana Dimnikova, gostilničarka ; 2. gdč. Zlata Molova; 3. gospa Marija Goropevšekova. Namestnice: 1. gospa Marija Molova; 2. gdč. Justina Pustova; 3. gospa Jerica Gnusova za Dol; gospa Rozalija Roševa za Hrastnik; gospa Alojzija Lubrijeva za Vode. Letnic 44, podpornici 2, skupaj 40 Za 1. 1903. 150 K. 35. Velenje: Ustanovljena z odlokom c. kr. glavarstva v Slovenjem Gradcu dne 19. septembra 1. 1894., št. 2879. — 1. Frančišek S. Cizej, župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku, p. Velenje; 2. Anton Postružnik, kaplan; 3. Urh Lager, trgovec. Namestniki: 1. Frančišek Skubic, zdravnik; 2. Vinko Ježovnik, zdravnik ; 3. Josip Jan in Potnik, posestnik. Za 1. 1903. —•— K. 30. Velika Pirešica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva dne 22. julija I. 1888., št. 15.210. — 1. Iv. Ev. Košar, župnik v Galiciji; 2. Ivan Kač, obč. tajnik; 3. Josip Dolar. Namestniki: 1. Ivan Tržan; 2. Josip Klemenčič, nadučitelj v Galiciji; 3. Jakob Vibis. Ustanovnih 1, letnika 2, podpornikov 15, skupaj 18. — Za 1. 1903. —■■— K. 37. Vransko: Ustanovljena dne 9. januarja 1. 1891. — 1. Vinko Gršak, župnik; 2. Martin Petelinšek, kaplan; 3. Fran Gartner, kaplan. Namestniki: Mihael Jcrovšek, c. kr. notar; 2. Simon Maglič, nadučitelj; 3. Ivan Jakše, učitelj. — Ustanovniki 4, letnikov 85, skupaj 89. — Za 1. 1903. 122 K. 38. Vuhred - marenberški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. februarja I. 1880., št. 2958. — 1. Frančišek fin rt, župnik na Muti; 2. Avguštin Hecl, dekan; 3. Josip Cernko, župnik v Vuhredu. Namestniki: 1. Juri Žmavec, župnik ng Remšniku; 2. Ivan Peruš, posest.; 3. Artur Klobučar, gostilničar. Ustanovnikov 10, letnikov 20, podpornikov 6, skupaj 3(5. — Za I. 15)03. 10 K. 39. Žalec pri Celju: Ustanovljena dne 28. februvarja 1. 188(5., z odi. c. kr. namestništva v Gradcu, št. 2(521. — 1. Frančišek Ni-dorfer, veleposestnik; 2. in 3. Anton Goršek, občinski tajnik. Namestniki: 1. Ivan Kač, obč. tajnik; 2. in 3. Mihael Rajhar, pos. uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 1(5, letnikov 45, skupaj (52. — Za 1. 1903. —•— K. III. Koroško. 1. Apače: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 1(5. maja 1. 1888., št. (501. — 1. Luka Bolte; 2. Tomo Olip; 3. Josip Lučovnik. Namestniki: 1. Anton Boiič; 2. Luka Ja-govec; 3. Jernej Zablačan, Ustanovnik 1. -- Za leto 1903. - K. 2. Beljak in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 21. oktobra I. 188(5., št. 1954. — 1. Matija Vliti, posestnik; 2. Ivan Grabar, slikar; 3. Janez Gajler, posestnik. Odborniki: župniki: Frančišek Bergman, Gregor Einspieler in Zdravko Kraut; Matej Hofler, posestnik; Ivan Markovič, Jakob Wang, c. kr. profesor. Ustanovnikov 20. — Za L 1903. 50 K. 3. Celovec in okolica: Ustanovljena dne 8. januarja 1. 188(5. z min. odlokom št. 9(5. — L Ivan Uri, posestnik v Šmartnem pri Celovcu; 2. Anton Pelnaž, mest. kapclan; 3. Matija Ražun, stolni kaplan. Namestnik: Tomo Schrey, c. kr. profesor v p. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, skupaj 13. Za leto 1903. K. 4. Črna in okolica: Ustanovljena dne 12. maja 1. 1889. — 1. Ivan Miiller, posestnik; 2. Prim Waiter; 3. Alojzij Boiič. Namestnik: Tomo Sepulj. Ustanovnikov (5. — Za L 1903. — •— K. 5. Haber pri Medgorjali: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 20. oktobra 1. 1888., št. 1447. — 1. Martin Do-minikus, posestnik; 2. Martin Koniaš, posestnik; 3. Valentin Sušnik. Namestniki: 1. Matej Riepel, župnik; 2. Juri Do-bivnik, gostilničar; 3. Anton Dobivnik, posestnik. Ustanovnik 1, letnikov 11, podpornikov 124, skupaj 136: Za leto 1903. 30 K 36 li 6. Št. Janž v Rožni dolini: Ustanovljena dne 16. septembra 1. 1888. — 1. Martin Stih, posestnik; 2. Ivan Simonič, župnik; 3. Mat. Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fran Colarič, 2. Ivan Karaš: 3. Juri Fajnik. Ustanovnik 1. — Za 1. 1903. —•— K. 7. Št. Kancijan in okolica: Ustanovljena dne 21. maja 1. 1888. z odi. c. kr. deželne vlade, št. 636. — 1. Josip Povoden, posestnik; 2. Peter Povoden, krojač; 3. Lovro Mildr, posestnik. Namestniki: 1. Simon Temelj, kmet; 2. Martin Ročičjak, posestnik; 3. Boštjan Ražun, posestnik. Ustanovnika 2, letnikov 24, podpornikov 46, skupaj 72. — Za 1. 1903. 65 K 23 h. 8. Kotiuara ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 11. marca 1. 1890., št. 298. — 1. Matija Prosekar, posestnik in župan; 2. Rup. Rotter, kaplan; 3. Ivan Štih, posestnik. Namestniki: 1. Andrej Koban; 2. Dionizij Strugar; 3. Rupert Krušič, posestnik; Jernej Modrič, posestnik in Jakob Hedenik. Ustanovnik 1, letnikov 20, podpornikov 125, skupaj 146. — Za 1. 1903. —K. 9. Libeliče: Ustanovljena dne 8. februarja 1. 1891. z odi. c. kr. dež. vlade 20. marca 1. 1892. št. 400. 1. Martin Krejči, župnik; 2. Peter Ring, trgovec; 3. Anton Mežnar, posestnik. Namestniki: 1. Ivan Stavdekar; 2. Cvetko Pičko; 3. Iv. Stana. Letnikov 10, podpornikov 19, skupaj 29. — Za L 1903. —K. 10. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu: Ustanovljena 2. aprila 1. 1888. — 1. Juri Rudolf, posestnik; 2. Simon Mikeln, kaplan; 3. Josip Mlinar. Namestniki: 1. Ferdinand Krajger; 2. Andrej Kuhar; 3. Ignacij Manšek. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 7, letnikov 19, podpornikov 11, skupaj 38. — Za 1. 1903. —•— K. 11. Pokrče in okolica: Ustanovljena 13. oktobra 1. 1897. št. 1686. — 1. Mihael Kulterer. posestnik; 2. Štefan Fr. Bayr, župnik; 3. Josip Božič, posestnik. Namestniki: 1. Tomo Bobak, posestnik ; 2. Josip Lavre, posestnik; 3. Josip Frank, posestnik. Za 1. 1903. —K. 12. Pribla ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 22. marca 1. 1890., št. 385. — 1. Josip Lipuš, posestnik; 2. Fran Lene, provizor; 3. Frančišek Kumer, posestnik. Naincst- 8 niki: 1. Juri Piževnik; 2. Josip Fugger, kaplan; 3. Jane2 Glinik. Letnikov 6. — Za I. 190.3. — • K. 13. Rožak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 19. julija 1. 189.3., št. 1178. 1. Jožef Paul, veleposestnik v Dolinčicah; 2. Peter Markovič, slikar; 3. Greg. Arnejec, posestnik. Namestniki: 1. Janez Miklavčič; 2. Mafija Stikar; 3. Frančišek Janah. Ustanovnikov 8, letnikov 13, podpornikov 15, skupaj 3(5. — Za I. 1903. —•— K. 14. Št. Šteben in okolica na Zilji: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 22. februarja 1. 1890., št. 249. — 1. Vinko Jank, posestnik; 2. Gašpar Leks; 3. Ivan Morič. Namestniki: 1. Jernej Leks; 2. Peter Urbance; 3. Juri Bliiml. Ustanovnik 1, letnikov 12, podpornikov 10, skupaj 23. — Za I. 1903. 29 K. 15. Tolsti vrh in okolica: Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne (5. junija 1. 1888., št. 077. — I. Dominik Kotnik, posestnik; 2. Josip Pogačnik-, 3. Fr. Kogelnik. Namestniki: 1. Fr. Ločnik; 2. Lovro Osojnik; 3. Ivan Herman. Ustanovnik 1, letnikov 1.3, podpornikov 10, skupaj 24. — Za I. 190.3. —•— K. 10. Velikovec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. pred-sedništva v Celovcu z dne 0. oktobra 1. 1893. št. 1010. — 1. Josip Pušl, p. Zgornje Trušnjc; 2. Valentin Gross; .3. Matej Škofič. Namestniki: 1. Frančišek Reš; 2. Juri Rutar; .3. Janez Mavklar. Letnikov 52, podpornikov 17, skupaj 09. — Za leto 1903. 74 K. 17. Ziljska dolina in župnija Vrata: Ustanovljena kot podružnica v »Ziljski Bistrici", a razširila si okrožje pod zgornjim naslovom odobrenim 7. deželnovladnim odlokom dne 0. novembra 1. 1887., št. 1492. — 1. Josip Katnik, posestnik v Ziljski Bistrici; 2. Martin Krejči, župnik na Vratili; .3. Valentin Žnabl, posestnik. Namestniki: 1. Ivan Hebein in Anton S ener, . ivan Milonik in Val. Brandstdtter; 3. Luka Pis in Tomo Vigele. Ustanov-niki 3. — Za 1. 1903. —K. IV. Primorsko. a) Goriško. 1. Ajdovščina in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Gorici dne 9. septembra leta 1880., št. 11.979. — 1. Josip Cigoj, župnik; 2. Jos. Budihna; 3. Anton Terčelj. Namestniki: 1. Ignacij Kovač; 2. Mihael Malik: 3. Anton Lokar. Ustanovnik 1, letnikov 30, skupaj 31. Za 1. 1903. 45 K. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. novembra I. 1892. št. 19.261. — I. gospa Marija Lokarjeva; 2. gdč. Marica Mohorčičeva; 3. gdč. Ivana Bratina. Namestnice: 1. gospa Zofija Dietzova: 2. gdč. Nina Šaplova ; 3. Avgusta Kovačeva. Odbornice: gdč. Frančiška Krajnikova ter gdč. Vekoslava Dolenčeva. Pokroviteljici 2, letnic 53, podpornic 12, skupaj 07. Za I. 1903. 315 K 00 h. Bovec: Ustanovljena 20. decembra 1. 1880. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.580. — l. Ivan Nep. Vidmar, dekan; 2. Miroslav Breginje sedlar; 3. Kristijan Bratina, nadučitelj. Namestniki: I. Matija Kravanja, posestnik; 2. Peter Šorli, kaplan; 3. Bojana Boltar, učiteljica. Ustanovnikov 0, letnikov 43, skupaj 49. — Za 1. 1903. —K. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanovljena 29. novembra 1. 1888. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 18.671. — 1. Lovro Ju Jančič, župnik v Št. Lorencu; 2. Andr. Širok, nadučitelj; 3. Josip Vidmar, biljanski kaplan. Namestniki: 1. Avgust Poveraj, učitelj šmartniški; 2. Josip Semolič, učitelj biljanski; 3. Josip Kožlin, posestnik. Ustanovnikov 10. — Za 1. 1903. —K. Cerkno in okolica: Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne 10. decembra L 1887., št. 18.322. — I. Ivan Morovec, dekan; 2. Frančišek Šmid, 1. kaplan; 3. Andr. Kobal. Namestniki: 1. Anton Sedej; 2. Anton Kranjec; 3. Anton Kosmač st. Ustanovnika 2. — Za L 1903. —K. Dornberg, Prvačina, Vogrsko in Gradišče: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministrstva dne 15. oktobra 1. 1887., št. 17.813. — 1. Fr. Andrysek, kaplan; 2. Vinko Gregorič; 3. Josip Orel, učitelj. Namestniki: 1. Josip Mozetič, trgovec; 2. Ivan Gregorič; 3. Frančišek Gregorič. Ustanovniki 3. — Za 1. 1903. —K. Dornberg: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 14. avgusta L 1892. št. 13.893/1. 8* — 1. gospa Josipina Bizjakova; 2. gdč. Amalija Jelšekova; gdč. Frančiška Križmanova. Namestnice: 1. gospa Vikt. Mrevljeva; 2. gospa Josipina Poljšakova; IS. gospa Josipina Peliconova. Odbornice: gpc. Kat. Krševanijeva. Ter. Vodopivčeva, Kat. Žorževa in Vikt. Budinova. Pokroviteljica 1, usta-novnica 1, letnic 28, skupaj ISO. — Za I. 1903. 74 K. 8. Gorica: Moška podružnica. Ustanovljena 29. marca 1. 1886., št. 4773., z odi. c. kr. ministrstva. — 1. Deželnega glavarja namestnik dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, drž. in dež. poslanec; 2. Ant. Šantel, gimn. profesor; 3. Val. Kancler, nadučitelj v pok. Namestniki: 1. And. Gabršček, urednik; 2. Benedikt Poniž, c. kr. učitelj; 3. Ant. Fon, posestnik in krčmar. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 15, skupaj 21. — Za 1. 1903. 28 K 80 h. 9. Gorica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 9. maja *1. 1889. štev. 7300. — 1. gospa Avgusta Šantlova; 2. gdč. Milena Ponižev a; 3. gospa Karolina Makučeva. Namestnice: 1. gospa Mil. Papeževa; 2. gdč. Lavoslava Koršičeva; 3. gospa Marija Kopačeva.. Odbornici : gospa Amalija Drufovkova, gospa Ivanka Cotičeva in gdč. Eliza Makucova. Ustanovnic 27, letnic 160, skupaj 187. — Za i. 1903. 776 K 14 h. 10. Kanal: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 23. februvarja I. 1888., št. 3002. I. Mihael Zega, nadučitelj; 2. Anton Gabrijelčič; 3. Anton Križnič. Ustanovnik 4. Za 1. 1903 —K. 11. Kobarid: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. decembra 1. 1886. št. 18.847/1. — 1. Juri Peternel, dekan; 2. Josip Miklavič, učitelj; 3. Josip Rakovšek, učitelj. Pokrovitelj I, ustanovnikov 8, letnikov 20, skupaj 29. — Za 1. 1903. <10 K. 12. Komenski okraj: Ustanovljena dne 5. julija 1. 1891. — 1. Ivan Lukežič, dekan; 2. Vekoslav Štrekelj, posestnik; 3. Jakob Rejec, kapelam Namestniki: 1. Vekoslav Laznik, učitelj; 2. Jos. Kovačič, župan; Jos. Štrekelj, učitelj. Ustanovnikov 14. Za 1. 1903. —K. 13. Naklo na Krasu: Ustanovljena dne 24. aprila 1887. — Za 1. 1903. —K. 14. Prvačina: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 1. 1894. št. 1204. — 1. gospa Avgusta Orlova; 2. gospa Aloizija Mozetičeva; 3. gdč. Viktorija Poljšakova. Namestnice: 1. g. Ivana Gregoričeva; ‘2. g. Josipina Gregoričeva; 3. g. Lucija Gregoričeva. Odbornici : g. Terezija Saksidova in g. Josipina Zornova. Pokroviteljici 2, letnic 10, skupaj 12. — Za 1. 1903. 20 K. 15. Ročinj in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 25. fe-bruvarja 1. 1899., št. 2405. — 1. g. Alojzija Peršetova; 2. gdč. Amalija Pavšičeva; 3. g. Terezija Raholinova. Namestnice: 1. g. Terezija Dugarjeva; 2. g. Ana Srcnščekova; 3. g. Marija Rahotinova. — Za 1. 1903. —1— K. 10. Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena dne 10. avgusta 1. 1894., z odlokom c. kr. namestništva v Trstu št. 14.120. — 1. Matko Kante. c. kr. okr. šolski nadzornik; 2. Anton Kosovel; 3. Jan. Renčelj. Namestniki: 1. Ivan Rožič; 2. Vinko Pregelj, 3. Ivan Štolfa. Pokrovitelji 4, ustanovnika 2, skupaj 0. — Za 1. 1903. —K. 17. Sežana in okolica: Zenska podružnica. Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne 0. oktobra 1. 1892. št. 10.977/1. — 1. gospa Roza Kantejeva, soproga c. kr. okr. šolskega nadzornika ; 2. gdč. Balbina Eppicliova; 3. gospa Ivanka Skr lov a. Namestnice: 1. g. Zvezdoslava Delakova; 2. gospa Zofija Renčeljeva; 3. gdč. Ljudmila Ličenovn. Pokroviteljic 10, usta-novnic 7, letnic 43, skupaj 00. — Za 1. 1903. 100 K 18. Šempas: Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva dne 15. julija 1. 1887. št. 9830/1. — 1. Blaž Grča, župnik in dež. poslanec; 2. Anton Bele, nadučitelj v Oseku; 3. Ant. Monari pl. Neufeldski, veleposestnik. Namestniki: 1. Fran Franke, vikar v Oseku; 2. Fr. Špacapan, opekarnar v Ozeljanu; 3 Ivan Batič, posestnik. Ustanovnika 2, letnikov 9, podpornikov 11, skupaj 22. — Za 1. 1903 —K. 19. Tolmin: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva 22. avgusta I. 1887., št. 12.278. — 1. Jos. Kragelj, dekan; 2. dr. Henrik Tuma, dež. poslanec; 3. Andrej Vrtovec, učitelj. Namestniki: 1. Ivan Kavčič; 2. in 3. — —• Ustanov-nikov 5. — Za I. 1903. — •— K. 20. Tolmin: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 24. oktobra 1. 1892. — I. gospa Ilika Devetakova, soproga poštarjeva; 2. gdč. Marija Gianolova; 3. gospa Josipa Vrtovčeva, soproga učiteljeva. Namestnice: 1. gospa Aloj. Breceljeva, soproga gostilničarjeva; 2. gdč. Julika Gabričekova; 3. gdč. Rozalija Fonova in gospa Josipina Kovačičeva. Ustanovnic 9. — Za 1. 1903. —K. b) Trst. 1. Greta pri Trstu: Ustanovljena 2. februvarja 1. 1889., z odlokom tržaškega namestništva št. 2377/1. — l. Fran Godnik, vodja tiskarne „Edinost“; 2. Anton Bremic, uradnik; 3. Rafael Piščanec. Namestniki: 1. Ivan Marija Bole, posestnik; 2. Ludovik Nabergoj, c. kr. finančni oficijal; 3. Ivan Goriup. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, letnikov 200, skupaj 213. — Za 1. 1903. —K. 2. Rojan pri Trstu: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 15. aprila 1. 1897. 1. gospa Mar. Debelakova; 2. gdč. Viktorija Kavčičeva, otr. vrtnarica; 3. gospa Iv. Mikeličeva, Namestnice: I. — -; 2. gdč. Pišiančeva; 3. gdč. Dragica Guštinova. Ustanovnici 2, — Za 1. 1903. 200 K. 3. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: Ustanovljena dne 24. avg. 1. 1887. 1. Ivan Marija Vatovec, trgovec; 2. Milko Sašelj, kapetan; 3. Jos. Gašperšič. Namestniki: 1. Miha Kamuščič, učitelj; 2. Ilija Gregorič; 3. Frančišek Godina. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 10, skupaj 13. — Za 1. 1903. —K. 4. Trst: Moška podružnica. Ustanovljena z minist. odlokom dne 27. februvarja 1. 188(1., št. 32(57. — 1. dr. Josip Abram, odvetnik; 2. Ante Štemberger, ckspozit v Dragi; 3. Simon Škrinjar, uradnik. Namestniki: 1. dr. Karol Glaser, c. kr. profesor; 2. Anton Kolar, uradnik; 3. Luka Saražin, posestnik. Pokroviteljev 12, ustanovnikov 41, letnikov 113, podpornikov (5, skupaj 172. — Za 1. 1903. 714 K 40 h. 6. Trst: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu dne 12. februvarja 1. 1887. št. 1800/1. — 1. gospa Karla Ponikvarjeva; 2. gdč. Olga Deklevova; 3. gospa Maša Gromova. Namestnice: l.'gospa Karla Nachti- gallova; 2. gdč. Dragica Gregoričeva; 3. gospa Ema Bar-teljeva. Pregledovalki računov: gospa Marica Bartolova in gdč. Milka Mankočeva. — Pokroviteljic 8, ustanovnic 25, letnic 155, podpornic 50, skupaj 238. — Za 1.1903 1714 K 40 h. c) Istra. Podgrad: Ustanovljena 2. avgusta I. 188(5. — 1. Anton Rogač, dekan v Hrušici; 2. Avgust Nudilo, posestnik in uradnik; 3. J. Volk, poslovodja. Namestniki: 1. Slavoj Jenko, deželni poslanec; 2. Josip Velharticky, župnik; 3. Vatr. Počivalnik, dekan v Krkavcih. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 17, skupaj 22. — Za 1. 1903. —K. družnice namreč zadržujejo naše slovenskemu narodu koristne namere in ne povzdigujejo ponosa slovenskemu imenu. 3 c C O* £ ° _.o Ha p 3 ° n a~g u O O “S. N ° >= g' S. ~ c < o> o ® cr"§r'p' -o ™ g ' g. » S. eno g' P* ST 3 3 *r ►*. c w o ^ a 3 — , W 3 fi) t/i sc 3 3 ° 5:^ ^og.2. rt 3 tr-■ N< o- re 3 » 2. o < K ?f « 2.3-2^ « =“ P 3 ° — __ rt Ca ^ O ^ n« 311 ST rt N “ n 3 < rv, H *—• O -5. g g. N ^ 31 < o O M < •o SC ^.-3 3 rt — cl r^- rt _ O O a ~i Crq ^ _ o B — 3 oi „.s =-.°» 3 “ |Ss- rt> w. (“D -•o P 3 “ ° —S S" p* o. rt g 2 ° S ?< £ o N< o.— o N< 3 Bi*jO ^ < o sT o h-, rt a> g a* ^ <. §* ca’ rt 3 3*vB. < < Sl. ® rt i3t ■'•O 3 3 c o a S. C/)*-. D- N • ^rt^^ rt i . ►-* Ca *-< rt<^ N< 5 rt o ° 3 c± sc - ?*£.& T3 -3 2.JE. ° ? ca Er "o’ rt S O) to o 00 Cn ►a CD to O) “'J s Cn co -d 00 a « * N ca H o * c/> * N< o o ca Ca C/)< (/)< o rt 3 SC sc cn (/> O o o SC O SC O - to to sl S Cn CD to cn cn ^ to —J 00 o to Cn O CO O) cd cn I I I I I to to oo cn i*. oo cn cp oo cn to co Cn On 4-* ■—4 to cn g g 8 •-* to — cn --i oo cn oo o o oo oo Cn 3 8 = on Cn Co On 00 H- to to CD 1 ^ to 00 O) 4- to 00 to -0 -a 4— on oo CD 00 00 -4 1 00 1 o Cn 4- cn CD to to g me- šanih mo- ških žen- skih "0 o | N« P Vkup Častnih udov pokrovi- teljev ustanov- nikov letnikov podpor- nikov v k u p Družba sv. Cirila in Metoda šteje torej po XIX. veliki skupščini 148 podružnic z 8319 člani. — Podružnic in družbenikov je naznanjenih: Častni član družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Svetec Luka, vitez Franc - Jožefovega reda, podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. d. Pokrovitelji družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani, ki so po § 4. a) dražbinlh pravil vplačali vsaj po 200 kron, 1. Abiturijenti slovenski 1896.1. v Ljubljani po zastopniku dr. Leonu Staretu. 2. Abiturienti slovenski in hrvatski 1891. 1. 3. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani. 4. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu. 5. Akad. društvo ferijalno „Prosveta“ 1, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni predsed. 6. „ „ „ „ II, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni podprds. 7. „ „ „ „ III, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni tajnik. 8. „ „ slov. kat. „Danica“ na Dunaju. 9. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1895 6., zastopnik Štefan Singer, prefekt v Celovcu. 10. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu. 11. Gosp. AlijanCičeva Marija na Dobravi pri Kropi. 12. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. 13. Gospica Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 14. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. 1. 15. „ „ „ 1892. 1. 16. „ „ „ 1893. 1. 17. „ „ „ 1894. 1. 18. „ „ „ 1895. 1. 19. Bogoslovci ljubljanski 1892. 1. 20. „ „ 1897. 1. 21. Bogoslovci mariborski 1892.1. 22. „ „ šol. leta šol. leta 1895/6., 23. 24. 25. 26. M »> M 1904. 1. zastopnik Josip Fridaucr, bogoslovec. 1899. I. 1902. 1. 1903. 1. 27. Gospa Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju. 28. Brezničani — inašniki, zastopnik najmlajši župnik. 29. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri. 30. Bulovec Ivan, kupec in posestnik v Radovljici. 31. Dr. Celestin Fr. f, vseučiliščni profesor v Zagrebu. 32. Čitalnica Narodna v Kranju. 33. Čitalnica v Planini pri Rakeku. 34. Čitalnica v Sp. Šiški. 35. Čitalnica Slovanska v Trstu. 36. Čitalnica v Vipavi. 37. Gospa dr. Dečkova Adela, odvetnikova soproga v Celju. 38. Dekanija Šmartin pri Litiji, zastopnik vsakokratni dekan, sedaj Ant. Žlogar. 39. Dr. Dolenec Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani. 40. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani. 41. Dom Gorjanski v Gorjah, zastopnik njegov predsednik. Darovalec ameriški misionar Josip Zalokar. 42. Dom Katoliški na Vrhniki. 43. Domoljub, neimenovan v Idriji. 44. Drčar Martin f, župnik v Preski. 45. Gospica Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani. 46. „Društvo bralno" pri Sv. Ivanu poleg Trsta. 47. „ „ Litija. 48. „ „ Trebnje. 49. „ „ slovensko Tržič. 50. Društvo delavsko podporno v Trstu. 51. „Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju. 52. Društvo kat. Izobraževalno sv. Josipa v Tržiču. 53. ..Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdeli. 54. Društvo pevsko ,,Kolo“ v Trstu. 55. „ „ ,,Zvon“ v Litiji. 56. »Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani. 57. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik. 58. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj". 59. Društvo »Zvezda" na Dunaju. 60. Družba Vincencijeva v Tržiču. 61. Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zastopnik incst. župnik Martin Malenšek. 62. Ista št. 11., zastopnik stolni kanonik Fr. Lampe j. 63. Einspieler Andrej f, mnsgr., profesor v Celovcu. 64. Ferk Feliks, zdravnik in veleposest, v Maribonu. 65. Fon Jak., župnik v Kredi. 66. Gerdol Iv., posestnik v Škorklji pri Trstu. 67. Dr. Glančnik Jer., odvetnik v Mariboru. 68. Gregorčič Sim., duhovnik in slovenski pesnik v Gorici. 69. Dr. Gregorič Vin., dež. primarij v Ljubljani. 70. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. 71. Gruden Jak. f, župnik. 72. Hajšek Ant., č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici. 73. Gdč. Hrenova Ana, posestnica v Ljubljani, Krakovo. 74. Hren Jak., c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani. 75. Hrovatin Ant. j-, mnsgr. č. kanonik v Trstu. 76. Jan Juri f, č. kan. in dekan v Dolini v Istri. 77. Dr. Jeglič Ant. Bonaventura, knez in škof ljubljanski itd. itd. 78. Jurca And., veletržec v Ptuju. 79. Jurca Fr., trgovec v Postojni. 80. Gospica Kadivčeva Antonija, posestnica v Ljubljani. 81. Kalan And., stolni kanonik v Ljubljani. 82. Kalister Fr. f, veletrgovec v Trstu. 83. Gospa Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu. 84. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. I. 85. Klub slovenski v Celovcu. 86. Koblar Ant., dekan v Kranju, c. kr. konservator. 87. Gospa Koblarjeva Marija, posestnica v Litiji. 88. Gospica Koblarjeva Vckosl. v Litiji. 89. Kollman Fran, veletržec, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. 90. Košmerlj Frančišek, župnik v Ameriki. 91. Kotnik Fr. f, veleposestnik na Vrhniki. 92. Dr. Krek Gregorij, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. akademik v Ljubljani, št. 1. 93. isti, št. 11. 94. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani. 95. Kržič Ant., c. kr. učiteljiški profesor, član c. kr. dežel, šolsk sveta — kot zastopnik „Katol. društva detoljubov". 96. Dr. Lesar Josip, konz. svetnik in ravnatelj semenišča v Ljubljani. 97. Luxa Mart., posestnik in gostil, na Proseku. 98. Gospa Majdičeva Ana, veletovarnarjeva soproga v Hudinju. 99. Majdič Peter, veletovarnar v Hudinju pri Celju. 100. Majdič Vin., veletovarnar v Kranju. 101. Gospa Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani. 102. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani. 103. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki. 104. Martelanec Drag. f, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu. 105. Matjan Jak., veleposest, v Zg. Šiški. 106. Mejač Iv., trgovec v Ljubljani. 107. Mestna občina Idrija. 108. Mestna občina Ljubljana. 109. Miklavčič Karel, župnik na Primskovem pri Kranju. 110. Mladina litijska, zastopnik vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšck. 111. Dr. Munda Fr., odvetnik in posestnik v Ljubljani. 112. Murnik iv., ccs. svetnik, vitez železni kroni 111. vrste in Fran-Josipovetnu redu v Ljubljani. 113. Gospa Murnikova Marija f, soproga ces. svetnika. 114. Nabergoj Iv. f. posestnik na Proseku. 115. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik c. kr. mornarski kaplan Iv. Ambrož. 116. Notar Ant., eksposit v Plavju, p. Zaule pri Trstu. 117. Občina Draga. 118. Občina Selce na Gorenjskem. 119. Občina Sežana na Krasu. 120. „Obite!j Truden-Bogdanovičeva“ v Barkovljah pri Trstu v spomin f gospe Natalije Trudnovc. 121. Oblak Iv., župnik na Bledu. 122. Perdan Iv. f. prvomestnik trgovski kamori in veletrgovec v Ljubljani. 123. Dr. Perne Fr., c. kr. gimn. profesor v Kranju. 124. Petričič Vaso, predsednik Ljubljanski mestni hranilnici, vele-tržec v Ljubljani. 125. Plantan Iv., drž. poslanec, c. kr. notar v Ljubljani. 126. Podružnica akademiška v Gradcu. 127. Podružnica Bled v proslavo 50 letnega vladanja cesarja Fran Josipa L 128. Podružnica Brežice. 129. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava št. 1. 130. Ista št. II. 131. Ista št. III. 132. Podružnica v Litiji, zastopnik vsakokratni predsednik, sedaj župnik Jernej Zupančič. 133. Podružnica v Loškem Potoku. 134. Podružnica v Mokronogu. 135. ,,Podružnica pivška** v Št. Petru na Krasu št. I. 136. Ista št. II. 137. Podružnica Šiška št. I. 138. Ista št. II., zastopnik trgovec Ant. Pogačnik. 139. Podružnica v Želcznikili. 140. Podružnica moška v Kamniku št. 1. 141. Ista št. 11., zastopa c. kr. višji okr. živinozdravnik Jos. Nik. Zadnikar. 142. Ista št. III., zastopnik mestni župan Jos. Močnik. 143. Podružnica moška v Kranju. 144. Podružnica moška šentpeterska v Ljubljani, zastopnik trgovski sotrudnik Fr. Mulaček. 145. Podružnica moška v Postojni. 146. Podružnica moška v Ribnici št. I. 147. Ista št. II., zastopnik c. kr. dež. sod. svetnik Fr. Višnikar. 148. Ista št. III., zastopnik c. kr. sodni kancelist An*on Spendč. 149. Podružnica moška v Sežani št. 1. 150. Ista št. II. 151. Podružnica moška v Starem trgu, zastopnik vsakokratni predsednik. n 152. Podružnica moška na Vrhniki št. 1. 153. Ista št. II. 154. Podružnica ženska v Ajdovščini št. I. 155. Ista št. II. 156. Podružnica ženska v Celju. 157. Podružnica ženska v Cerknici. 158. Podružnica ženska v Dornbcrgu. 159. Podružnica ženska v Idriji. 160. Podružnica ženska v Št. Jurju ob južni železnici. 161. Podružnica ženska v Kamniku št. I. 162. Ista št. II. 163. Ista št. III., zastopnica gospa Marija Fischerjeva. 164. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova soproga Ana dr. Krautova. 165. Ista št. V., zastopnica gdč. Terezija Karolnikova. 166. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Vremšakova. 167. Ista št. VII., zastopnica gospa Terezija Kemperlcjeva. 168. Podružnica ženska v Kranju. 169. Podružnica ženska v Krškem. 170. Podružnica ženska v Laščah. 171. Podružnica ženska šenklavško-frančiškanska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa Marija pl. dr. Blcivveis-Trsteniška. 172. Ista št. II., zastopnica gospa Julija dr. Ferjančičeva. 173. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Lahova. 174. Ista št. IV., zastopnica gospa Marija dr. Zupančeva. 175. Ista št. V., zastopnica »Glasbena Matica" po vsakokratnem svojem predsedniku, sedaj po c. kr. rač. nadsvet. Ant. Svetku, nadzorniku družbe sv. Cirila in Metoda. 176. Ista št. VI., zastopnica gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessnerjeva. 177. Ista št. VIL, zastopnica gospa odvetnikova soproga Lina dr Hudnikova. 178. Ista št. VIII., zastopnica gospa ravnateljeva soproga Marija Grassellijeva. 179. Ista št. IX., zastopnik vsakokratni predsednik akad. kluba ,,Mladost" v Zagrebu. 180. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa Hedviga Šubičeva. 181. Ista št. II., zastopnica gospa Ivanka Gutnikova f. 182. Ista št. 111., zastopnica gdč. mestna učitcljica-voditeljica Minka Maroltova. 183. Ista št. IV., zastopnica gospa mestna učiteljica Ivanka Beg-Praprotnikova. 184. Ista št. V., zastopnik magistratni oficijal Ant. Gutnik. 185. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Petrovčičeva. 186. Ista št. VII., zastopnica gospa Ivanka Zupančičeva. 187. Ista št. VIII., zastopnica gospa Marija Peruškova. 188. Ista št. IX., zastopnica gospa Marija Kušarjeva. 189. Ista št. X., zastopnica gospica Jelica Lozarjeva. 190. Ista št. XI., zastopnica gospica Brigita Souvanova. 191. Ista št. XII., zastopnica gospa Josipina Vidmarjeva. 192. Ista št. XIII., zastopnica gospa županja Milica Hribarjeva. 193. Ista št. XIV., zastopnik konc. vodja ,,Glasbene Matice" Matej Hubad. 194. Ista št. XV., zastopnica gospa tovarnarjeva soproga Jelka Naglasova. 195. Ista št. XVI., zastopnica velctrgovčeva hči gdč. Vera Souvanova. 196. Ista št. XVII., zastopnica not. konc. soproga gospa Lea Dem- šarjeva. 197. Podružnica I. ženska šentpeterska v Ljubljani št. 1. 198. Ista št. II. 199. Podružnica ženska v Logatcu št. L 20.. Ista št. II. 20'. Ista št. III., zastopnica gospa Ivana Šegova. 202. Ista št. IV., zastopnica gdč. Mimi Tollazzijeva. 203. Ista št. V., zastopnica gdč. učiteljica Evgenija Pehanijeva. 204. Ista št. VI., zastopnica gdč. Mici Puppisova. 205. Podružnica ženska pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 206. Podružnica ženska v Novem mestu. 207. Podružnica ženska v Postojni. 208. Podružnica ženska v Prvačini, št. I. 209. Ista št. II. 210. Podružnica ženska v Radovljici št. L 21 L Ista št. II. 2 2. Podružnica ženska v Ribnici št. I. 2.3. Ista št. II., zastopnica gospa Albina Višnikarjeva, soproga dež. sod. svetnika. 214. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Podboj-Cenetova, posestnica. 215. Ista št. IV., zastopnica gospa Marija Gruntarjeva, soproga c. kr. notarja. 216. Podružnica ženska v Sežani št. I., zastopnica gospa Mici dr. Treova v Gorici. 217. Ista št. II., zastopnica gospa Zinka dr. Rybafcva v Trstu. 218. Ista št. III., zastopnica gospa Franja Guličeva. 219. Ista št. IV., zastopnica Ivanka Lozejeva, učiteljica v Tomaju. 220. Ista št. V., zastopnica gospa Maša Gromova v Trstu. 221. Ista št. VI., zastopnica gčd. Ant. Drufovka. 222. Ista št. VII., zastopnica gospica Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Storjah. 223. Ista št. VIII., zastopnica gospa Janja Stolfova. 224. Ista št. IX. 225. Ista št. X., zastopnica gospa Antonija Grahlijeva v Klancu, Istra. 226. Podružnica ženska v Škofji Loki št. I, zastopnica Jerica Dolenčeva. 227. Ista št. II. 228. Podružnica ženska v Trstu št. L, zastopnica gospa Natalija Trudnova. 229. Ista št. II., zastopnica gdč. Milika Mankočeva. 230. Ista št. III., zastopnica g. Franja dr. Pertotova. 231. Ista št. IV., zastopnica gospa učiteljica Marica Nadlišek-Bar- tolova. 232. Ista št. V., zastopnica gospa Karla Ponikvarjeva. 233. Podružnica ženska v Št. Vidu nad Ljubljano. 234. Podružnica ženska na Vrhniki št. I. 235. Ista št. 11. 236. Pogačar Sim., vpok. c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani. 237. Posojilnica v Celju. 238. „ „ Logatcu. 239. „ „ Mariboru št. 1. 240. št. II. 241. 242. 243. 244. št. III. „ Ormožu. „ Radovljici. „ Ribnici. 245. Posojilnica savinjska v Žalcu. 246. „ in hranilnica v Trstu. 247. „ v Vitanju. 248. Predovič Elija, vclctrg. v Ljubljani. 249. Profesorji slovenski ljubljanske 1. drž. gim., zastopnik vpok. c. kr. prof. Makso Pleteršnik. 250. Ramoveš Andr., župnik v Dobrepoljah. 251. Ramoveš Jem., župnik v Poljanah nad Škofjo Loko. 252. Gospa Ravniharjeva Fani, soproga dežel, knigovodje v. p. v Ljubljani. 253. Resman Iv. Nep., vpok. načelnik železnične postaje v Ljubljani. 254. Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetovi smrti 11. avgusta 1897. Zastopnik Jos. Verbič, posestnik v Borovnici. 255. Rode Jos., posestnik v Kamniku. 256. Rodoljub, neimenovan v Celovcu. 257. „Rodoljubi lokovski“ zastopnica gosp. Marija Muhova. 258. Rohrman Vikt., posestnik in tovarnar v Ljubljani. 259. Rozina Julij f, trgovec v Pudobu pri Ložu. 260. „Samci novomeškl“. 261. „Samci šentpeterski“ na Krasu. 262. Dr. Sedej Fr., stolni kanonik in dekan v Gorici. 263. Skočir Avgust, župnik deželne bolniščnice v Gradcu. 264. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu. 265. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zastopnik c. kr. oficijal Iv. Hafner. 266. Slavija, banka v Ljubljani. 267. ..Slovenke litijske*1 št. L, zastopnica gospa Jos. Koblarjeva. 268. Iste št. II., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 269. Iste št. III., zastopnica gospa Milivoja Vončinova. 270. Iste št. IV., zastopnica gospa Agneza Lenčkova. 271. Iste št. V., zastopnik c. kr. notar Luka Svctec. 272. Iste št. VI., zastopnica gospa Minka Vrančičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani. 273. Iste št. VIL, zastopnica gospa Kristina Gregorčičeva. 274. Iste št. VIII., zastopnica gospa Ter. Svetčeva. 275. Iste št. IX., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 276. Iste št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda c. kr. notar Luka Svetec. 277. »Slovenke litijske in šmartinske" št. 1., zastopnica gospa Ter. Svetčcva. 278. Iste št. II., zastopnica gdč. Ljudmila Roblekova. 279. Iste št. III., zastopnica gospa Marija Zoretova. 280. Iste št. IV., zastopnica gospa Iv. Knafličeva. 281. Iste št. V., zastopnica učiteljica gdč. Kristina Demšarjeva. 282. Iste št. VI., zastopnica gdč. Minka Demšarjeva j. 283. Iste št. VII., zastopnica gdč. Amalija Jenkova. 284. Iste št. VIII., zastopnica gospa Jos. Bartlova, nadučiteljeva soproga v Ljubljani. 285. Iste št. IX., zastopnica gospa Emilija Beneševa. 286. Iste št. X., zastopnik c. kr. notar Luka Svetec. 287. Iste št. XI., zastopnica gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški. 288. Iste št. XII., zastopnica gospa Jos. Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji. 289. Slovensko omizje v Pliberku, zastopnik g. Ivan HornbtSck. 290. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič. 291. »Sokol Dolenjski" v Novem mestu. 292. »Sokol Ljubljanski". 293. Souvan Fr. Ks. j, veletrgovec v Ljubljani. 294. Gospa Souvanova Uršula, soproga veletrgovčeva v Ljubljani. 295. Dr. Srnec Jos., odvetnik, deželni poslanec v Celju. 296. Gospa dr. Storova Ana, soproga odvetnikova v Ljubljani. 297. Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani. 298. Dr. Stor Fr., odvetnik v Ljubljani. 299. Stor Stanko, gim. dijak v Kalksburgu. 300. Svetec Luka, vitez Fr. Jos. reda, častni član »družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, c. kr. notar, posestnik i. dr. v Litiji. 301. Dr. Svetina Iv., k.-š. duh. svetnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 302. Šabec Iv. j-, veletrgovec v Trstu. 303. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah. 304. Gospa dr. Škofic-Trtnikova lv. f, soproga prof. 305. Stepančič Fr. f, veleposestnik v Temnici. 306. Gospa dr. Tavčarjeva Franja, soproga odvetnika in dež. od- bornika v Ljubljani. 307. Tiskarna Blaznikova v Ljubljani, zastopnica gospica f Albina Blaznikova. 308. „Tiskarna Narodna*1 v Ljubljani. 309. Tomažič lv. E. f. mestni župnik v Škofji Loki. 310. Trg Litija. 311. Trg Vrhnika, zastopnik vsakokratni župan. 312. Dr. Turner Pavel, zasebnik na Dunaju. 313. Valenčič Iv., trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 314. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik gorjanske župnije. Darovalec misij. Jos. Zalokar. 315. Vas Šmartin pri Litiji. 316. Vas Št. Vid pri Zatičini. 317. Vatovec Ivan Marija, deželni poslanec v Trstu. 318. Vavru Ivan, c. kr. ginin. profesor v p. v Ljubljani. 319. Gospa Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1898. L, v spomin 50-letnicc vladanja cesarja Franca Jožefa I. 320. Velkovrh Iv., tovarnar in mestni odbornik v Ljubljani. 321. Verbič Jos., tovarnar v Bistri. 322. Dr. Vicco Ant. f, vitez, graščak v Podgradu v Istri. 323. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu. 324. Vilhar Iv., ravnatelj, hišni posestnik in meščan v Ljubljani. 325. Visokošolci slovenski na Dunaju, 1892. 1. 326. Volk Iv., župni upravitelj pri Sv. Lenartu. 327. Dr. Vošnjak Jos., zdravniški svetovalec, posestnik v Vcnčeslu pri Slov. Bistrici. 328. Vošnjak Mih., posestnik v Celju. 329. Vrhovnik lv., trnovski župnik v Ljubljani. 330. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani. 331. Zalokar Jos., duhovni pastir v Red Jacketu; Michigan, United States of North Amerika. 332. Zamejic And., vitez železne krone 111. vrste, stolni dekan v Ljubljani. 333. Zarnik Ant., posestnik in trgovec v Krtini. 334. „Zaveza zagorskih Slovenk** št. L, zastopnica gospa Marija Weinbergerjeva. 335. Ista št. II., zastopnica gdč. Amalija Čerinova. 336. Ista št. III., zastopnica gdč. Lavoslava Eibensteinerjeva. 337. Ista št. IV., zastopnica gospa Uršula Jerinova. 338. Ista št. V., zastopnica gospa Ivana Poljšakova. 339. Zelenik Jos., posestnik pri Sv. Vrbanu poleg Ptuja. 340. Msgr. Zupan Tomo, komornik, konzistorijalni svetnik, c. kr. gimn. profesor, vlastclin. 341. Dr. Zupanec Jcrn. f, vitez Fran-Josipovega reda, notarske kamore predsednik. 342. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu. 343. Žlogar Ant., dekan v Šmartnem pri Litiji. 344. Župnija Breznica, zastopnik vsakokratni župnik brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik Tomo Potočnik. 345. Župnija Cerklje na Gorenjskem. 346. Župnija Sv. Ivan pri Trstu. 347. Župnija Kranjska gora, zastopnik vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik. 348. Župnija Št. Lainbert pri Zagorju ob Savi. 349. Župnija trnovska v Ljubljani. 350. Župnija Rojan pri Trstu. 351. Župnija Višnja gora. 352. Župnija Zagorje ob Savi. Dostavek „Imeniku pokroviteljev4*. 353. Schrey Alojzij, c. kr. višji poštar in posestnik na Jesenicah. 354. Treun Anton, posestnik in trgovec na Savi ob Jesenicah. 355. Katoliško delavsko društvo na Jesenicah. 356. Slovensko katoliško politično društvo za Radovljiški okraj v Radovljici. 357. Podružnica ženska v Kamniku št. Vlil., zastopnica gospa Terezija Kemperlejcva. 358. Društvo „Kamnik“ v Kamniku. A. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po volitvi pri XIX. veliki skupščini v Žalcu 4. avgusta 1904. 1. Prvomesttiik: Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., konzistorijalni svčtnik, gimn. profesor, odbornik .Društva za krščansko umetnost", posestnik i. dr. Izvoljen 1902 1. 2. Dr. Dragotin vitez Bleitvels-Trsteniški, ljubljanski podžupan, ravnatelj deželne bolnice, član c. kr. dež. šolskega sveta, hišni posestnik i. dr., 1904. 1. 3. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru na Koroškem, duh. svetnik, 1904. 1. 4. Ivan Hribar, ljubljanski častni meščan, ljubljanski mestni župan, ravnatelj banke .Slavije", dež. poslanec i. dr., 1902. 1. 5. Cesarski svet. Ivan Murnik, vitez reda železne krone 111. vrste, vitez Franc-Jožefovega reda, 1903. 1. 6. Podpredsednik: Častni član .družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", Luka Svetec, vitez Franc-Jožefovega reda, c. kr. notar v Litiji, posestnik i. dr., 1902. 1. 7. Dr. Ivan Svetina, k. š. duhovni svetnik, gimn. profesor, izpraševalec iz veronauka pri učit. izpitih, 1903. 1. 8. Dr. Fran Stor, odvetnik v Ljubljani, 1904. 1. 9. Ivan Šubic, vitez Franc-Jožefovega reda, c. kr. ravnatelj umetnoobrtne strokovne šole, ljubljanski mestni odbornik, 1902. 1. 10. Blagajnik -. Dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani, 1904. 1. 11. Andrej Zamcjic, vitez reda železne krone III. vrste, stolni dekan, konzistorijalni svetnik, izpraševalec iz veronauka pri učiteljskih izpitih, predsednik I. Vincencijeve konference i. dr., 1903. 1. 12. Tajnik-. Anton Žlogar, dekan v Šmartnem pri Litiji i. dr., 1904. 1. B. Nadzorništvo družbe sv. Cirila in Metoda: 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik, svečar in dr. 2. Martin Malenšek, imejitelj zlatega križa s krono, šentpeterski župnik v Ljubljani. 3. Ravnatelj Frančišek Povše, vitez Franc-Jožefovega reda, dež. odbornik, državni poslanec, graščak in dr. 4. Anton Svetek, c. kr. finančni računski nadsvetnik, predsednik .Glasbene Matice", ljubljanski mestni odbornik, ravnatelj .Mestne hranilnice ljubljanske" in dr. 5. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. C. Razsodništvo družbe sv. Cirila in Metoda : 1. Andrej Kalan, stolni kanonik, voditelj Marijanišča. 2. Dr. Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice, odvetnik. 3. Dr. Frančišek Munda, odvetnik, hišni posestnik. 4. Maks Pleteršnik, c. kr. gimn. profesor v p. 5. Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Društveni zavodi. 10 CO co o. TD TD M4 o. TD on C TD > td > e g £ 2 i U « NO. I- ' O) CN 00 (M LO CD CN CO P- TD T3 T3 •a -a a. p. Cu p. a. T3 Oh 'CO >N P, GO CO 10 CN Društva „Solski Dom >(oj;o OjlAO^ co LO s TD O C3 > O > o Q CT3 C < td O o Q ca c < xj TD O o c ca b£ > O Q c < xJ TD O .fi < 2 o cu o a, o TD o > tu > 'a. o TD O > tu a. o TD o > o a o O TD O > C M O -S o a. 0 > o S o o O O TD O (U O a o a o O o O g O CD TD CD N ca TD 2 w' c/j od KD N ca Sc 2 2 "ča ^tcn V—• DD O- ca > ca od >N >c/> ca 2 £ a o Q •- TD CD" ca ^ C C O o o c TJ g 2 -S C S 23 OD td :dt ca ^ g ,«■, ca 2 b 5? > 2 .C CD 1-5 « S"«- c e".’E « En^l V) ^ >N '5- >• s c« >(/) .D k_ o >n ca b 3 n O.U > »o CD =" o ®- «ž S TD (fl c 2 o > “> O CD >N » c/) ca C — ^ ^ E c •S | c 2 >0 ca c/j ca c 2 M S c s g TD CD -3 •—»•a —** 3 o 2 ^ X5 C CD 11>N ^ o '53 • n ca cd > 2 las cl2 O-^N Zahvala in bodrilo. Iz imenika podružnic ter izkaza poslanih doneskov je razvidno, da je tudi v letih 1903. in 1904. večina podružnic jako živahno delovala in so posamezni člani naše vseslovenske družbe prinašali doneskov na oltar domovinske ljubezni z ono požrtvovalnostjo, ki jo je rodilo in jo vzdržuje prepričanje, da vrše vsi skupaj in vsak posameznik s svojim delovanjem v pravem pomenu dobro delo in se žrtvujejo v blag namen. Družbino vodstvo jim izreka za to iskreno zahvalo. Hvale vredna gorečnost, s katero so podružnice v zadnjem letu nabrale in doposlale naši družbi veliko sveto 15.373 K 05 h, pa naj bo hkrati bodrilo onim podružnicam, ki so z dopošiljanjem doneskov kaj zaostale, da izkažejo toliko večje svote za prihodnje leto. Vemo, da ni prijetno delo zbirati in prositi denarnih doneskov, ako je tudi namen še tako blag, ker se vsakdo boji, da bi ne bil komu nadležen. A včasi je vendar le potrebno vzpodbujati posameznike, ker marsikdo ob raznih drugih skrbeh prezre kaj dobrega, kar bi rad storil, ko bi ga kdo na to opozoril na primeren način. Mnogo pa bodo posamezni družbini člani podružničnim načelstvom olajšali delovanje, ako jim tudi neopozor-jcni donašajo svojih prispevkov, kadar je to njim samim bolj prilično. Zlasti naj bi se to godilo pri vseh podružnicah, ob veselih in žalih dogodbah v narodu in družinah; ob raznih praznovanjih, sosebno še ob novem letu in kadar svetkujemo mili god svojih apostolov-pokroviteljev: sv. Cirila in Metoda. Vodstvo. Knjižnica družbe sv, Cirila in Metoda. I. zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski1*, strani 64. Ves natis pošel. II. zvezek: „RudoIf Habsburški**, oče avstrijske cesarske rodovine, str. 77, stane 80 v. III. zvezek: „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik**, str. 58. Ves natis pošel. IV. zvezek: „Junaki“, I. snopič, str. 88. Ves natis pošel. V. zvezek: „Matej Ravnikar, tržaško-koperski škof**, str. 36, stane 80 v. VI. zvezek: „Pesmi Valentina Vodnika**, str. 64, stane 60 v. VII. zvezek: „Junaki“, II. snopič, str. 102, stane nevezan 60 v, vezan 70 v, 100 izvodov vkup nevezanih 50 K, vezanih 60 K. VIII. zvezek: „Janez Cigler, slovenski pisatelj**, str. 56, stane vezan 1 K 60 v. IX. zvezek: „Ljubezen do mamice**, st. 74, stane vezan 80 v. X. zvezek: „lgre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole“. Predgovor 38, pesmi 103, torej v vsem 141 strani, stane vezan 1 K 20 v. XI. zvezek: „Naš cesar Fran Josip I.“, II. natis. Str. 67 in stane nevezan 40 v. Spisal in založil družbini prvomestnik Tomo Zupan. Pisatelj-založnik je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis družbi. XII. zvezek: „Franc Jožef I.“, cesar avstrijski. II. pomnoženi natis. Str. 72 in stane nevezan 30 v. Spisal Frančišek Hubad, c. kr. učiteljiški ravnatelj v spomin 501etnice cesarjeve vlade. XIII. zvezek: »Andrej baron Čehovin, slavni junak slovenski". Str. 39 in stane nevezan 20 v. Spisal Janko Leban, nadučitelj. XIV. zvezek: »Listi nabožno slovstveni", stane 80 v. Spisal Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. Poleg omenjenih zvezkov se nahajajo v družbini zalogi še: »Materine sanje". Slika v enem dejanju, str. 20, stane nevezan 30 v. Spisal Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. »Smrt pravičnega". Pismo Poncij Pilatove žene prijateljici. Po francoskem prosto poslovenila pokojna Lujiza Pesjakova. Cena 20 v. Psalmi. Preložil Ivan vesel. Cena 1 K. Zvezke L, III. in IV. pa bi — če jih je kdo oddati voljan — družba zopet sama rada nakupila. »Tarbula, devica mučenica". Pripovedna pesem, str. 49. Speval Janez Bilc. Cena 80 v. »Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik", st. 35. Spisal Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. Cena 30 v. »Mučenci". Starokrščanska povest. Hrvatsko spisal Milutin Mayer. S pisateljevim dovoljenjem poslovenil Emonski. Založil družbini prvomestnik Tomo Zupan. Cena 90 v. „Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, za prestopno leto 1904.“ Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 v. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Založništvo blaga, ki sc prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani imajo sledeče tvrdke: Jernej Bahovec v Ljubljani: Peresa družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Drufovka v Gorici: Voščilo za črevlje. Ivan Jebačin v Ljubljani: „K.avna primes" (cikorija) in „Sladna kava“. Uroš Kersnik v Ljubljani: Šampanjec družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Frančišek Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke. Milo družbe sv. Cirila in Metoda: Založništvo v Ljubljani, Mestni trg. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. J. N. Peteršič v Ptuju: Pisemski papir. Vaso Petričič v Ljubljani: Toaletno milo. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Svetko Hanibal Škerl v Trstu, Via Giulia: Biškoti. Josip Štoka v Trstu, via della Geppa 16/11: Cigaretni papirčki. Navedeno izborno domače blago najtopleje priporo- ročamo in prosimo, naj je zahteva vsaka Slovenka in vsak Slovenec vselej in povsod, ker s tem ne ko-risti le sebi, nego tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Kdor rabi to blago, vročuje naši družbi znatnih svot brez vsake gmotne škode. Od vžigalic je družba od 1. 1897. do danes prejela 13~400 K, od kave pa 4000 K. Lepe vsote to, a še lepše bi bile, da bi se bolje upoštevale naše prošnje. Zato pa Slovenci, da pripeljejo naši koraki v boljšo bodočnost, vsaj za-naprej vstrajno sledite tej naši nameri in podpirajte vseslovensko šolsko družbo, kupujoč priporočeno blago. Vodstvo. Naznanila v „Koledarju“ družbe sv. Cirila in Metoda blagovolc naj cenjeni mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so zanesljive, postrežejo z dobrim blagom in nizko ceno. Ker je dohodek naznanil odtne-njen družbi v korist, je želeti, da se čč. naročniki pri naročbah sklicujejo izrecno na inserat v „Koledarju", ker tako poudarjanje osigurava dotični uspeh inseriranja. * ^ Ljubljana |yj|[| B0I13C ^ublja^^ » - « Selenburgove ulice 5 + 6. * Knaflove ulice 2. Zaloga in trgovina papirja tor vseli pistimišlcili in šolslcili potrebščin. (En gros & en detail.) Edina zaloga 1 " izbornih svinčnikov družbe sv. Cirila in JVIetoda Mardtmuthovega fabrikata. (Ceniki brezplačno.) Največja izber različnih razglednic. Velika renomirana knjigoveznica. = Kartonažna tvornica z električno silo. = Zaklopnlce (Faltschachtel) s tiskom In brez tiska. Okrogle prešane škatlje s tiskom. In brez tiska. Kranjski redilni prašek za prašiče dr. pl Trnk6czyja krmilno sredstvo se primeša k piči tudi pujskom. 1 zavitek SO vinarjev. Dobiva se ppl trgovcih; po pošli 5 zavitkov od glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana, Konjsko, Avstrija. Zahvalna pisma, tudi uradna poverila, prihajajo vsak dan. Najvišje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu, na Dunaju. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja s pisanim originalom na dopisnici, katera ima znamke za A filerje In 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentlsočdevetstoena. (Notarjev pečat). Ivan Plantan, c. kr. notar. Spoštovani gospodi Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega svojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi 1 Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako da so se čez nekoliko dni močno zredili, hvala temu Izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošlo 5 zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Englisch, železniški nadziratelj. |=( J. LOZAR 1=4 I Ljubljana, Mestni trg št. 7 I priporoča volnenega perila zoper protin, za proževine za bolnike, povoščenega platna za vozičke in mize, zagrinjal na valjcih , belih srajc, barvanih srajc za hribolazce, ovratnikov, črnih in barvanih predpasnikov, žepnih robcev, zapestnic, zavratnic, nogavic, kopitcev, dokolenic, volne, bombaža belega in barvanega i. t. d. Zalagatelj potrebščin za sokolska in kolesarska društva.--------------------------- Vnanja naročila se izvršujejo s povratno pošto. 8 8 i i 8 i i i i Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče ica cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem —------- voščene zvitke in med - za prodajo v škafih, po 15,20, 40 kg težkih prav poceni. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Oroslav Dolenec svečar in lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Wolfove ulice št. 10- 8 S k I i 8 i 1 iH ^ n i um J v_ Le Cirilova cikorija se prodaja v prid šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. @) © (©_______________________________________ L •^zr- Vsaka zavedna slovenska gospodinja si štej v dolžnost, z nakupovanjem te cikorije podpirati prekoristno družbo in in pa domače, narodno podjetje. Originalne zavitke in varstvene znamke raz-vidite iz priloženega lista. (S) © (e) Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani. Lastnik: IVflfl JEB^ČlN. izborno deluje dobro znana -/cž^-a—a-____________________/Z/'ra) antlseptlška Melusine ustna in zobna voda AS\®>O katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. I ste- kienica z navodom i k. — Melusine zobni prašek 1 Škatljica 60 vin. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. Edina zaloga. — Zaloga vseh preizkušenih zdravil, med. mil, med. vin, špecijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnlh obvez, svežih mineralnih vod, i. t. d. Deželna lekarna Milana Levsteka V Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Franc Jožefovega jubilejnega mostu. ALOJZIJ VODNIK kamenar ^ b/ —Ljubljana —- Tgk uu Kolodvorske ulice 32. M Delavnice in kamnolomi za splošna kame-narska cerkvena umeina dela. Pohištvene plošče, spomeniki in stavbni proizvodi. Pivovarna <3. RUERJEVIE DEDIČEV v Ljubljani, Wolfove ulice št. 12 priporoča cenjenemu občinstvu svoje izborno marčno in na bavarski način kuhano pivo. Pivo se oddaja v sodcih y\ in v zabojih. Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepolju, na Robu, v Mokronogu, Metliki, v Vačah, v Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v St. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, (Kranjsko), v Podbrdu, na Grahovcu in v Podgradu (Primorsko). ^Stavbno in umetno steklarstvo. C. kr. zalita tovarn n steklenino.^ Avgust A g n o I a 9 priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo steklene robe, kamenine, porcelana za gostilne in domačo rabo; razno namizno posodo za kavo, čaj, jedila, pivo in vino, pripravna za godovna in ženitvanska darila. Umivalna stojala in cele umivalne garniture, različne nagizdne izdelke, okvirje, pozlačene in lakirane robe, zrcala, oljnato barvane in umetno tiskane podobe, svetilke najnovejše sestave, križe z Bogom, [flalere Božje pod steklom, laterne, šipe , razne debelosti i. t. d. , Največja zaloga Najnižje cene V\ Prevleke ir popravila natančno in cend. l. niKuscn tovarna dežnikov in solnčnikov v Ljubljani, Mestni trg št. 15. Prekupcem so ceniki na razpolago. f I Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, gospe in dečke GRIČAR & MEJAČ Ljubljana^ Prešernove ulice. Velika izbera po poljubnem kroju izvršenih oblek iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas, Majcenejše nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in potovalce, različno prikrojenih zimskih in vrhnih sukenj itd. za gospode; za gospe: plaščev in plaščkov tudi s krznino obloženih in obrobljenih. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vzprejemava naročila v izvršitev oblek po izbranem blagu. Rujna naročila v najkrajšem času. ===== Točna postrežba. Cene nizke. ---------------------- Obče znana manufakturna ~ ~ - trgovina - - - Gešnik & Milavec Ljubljana, Lingarjeve ulice. Priporočata slavnemu občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga svojo bogato zalogo. T e® J UJUBUJANSKA KREDITNA BA^A I V LJUBLJANI 30 • rn O se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče transakcije, katere je ^ O pripravljena najkulantneje izvršiti. m O Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekočem računu, ter rl jih obrestuje po 4'Vn od dne vloge do dne vzdiga. < bi čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno raz- ^ ^ polagajo s čeki o svojem imetju. Sprejema naročila na vrednostne — Pl papirje; preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst rent, zastavnih k. *“ pisem, prijoritet, delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za ^ Vojaške ženitninske kavcije se ozira v prvi vrsti na kolikor ^ mogoče visoko obrestovanje in preskrbuje vse tozadevne manipulacije, p-< Predujme na vredn. papirje daje proti prim. obrestim; sprejema > O Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško in inozemske q 2 borze, katere najkulantneje izvršuje. > Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa /R ^ mesta. — Stavbne kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji. — Zava-_j ruje srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri iz- 01 Q žrebanju. — Promese izdala k vsakemu žrebanju. Sprejema v depot O In oskrbo vrednostne papirje. Prodaja večje srečke na tekoči račun ; q 2 v tem slučaju vloži kupovalec na račun 20 30% kurzne cene in q _j ostanek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje najkulant- q LjJ neje izplačila za vsa tu in inozemska mesta. — Blagovni oddelek • q se peča s prodajo sladkorja. I Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto. Ravnateljstvo. Podružnica v SPLJETU in CELOVCU. O o "o" Kmetska posojilnica Ijublj. okolice (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) V Ljubljani, Dunajska cesta. V lastnem novo zgrajenem zadružnem domu. Ustanovljena I. 1882. z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici. — Poleg1 tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša že K 100.000. Ker jamči vsak zadružnik ali dolžnik s celim svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog, je le-ta nedvomljivo zagotovljena. Kmetska posojilnica obrestuje hranilne vloge po 47-2 ter plača rentni davek sama za vlagatelje, na kar občinstvo posebno opozarjamo. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem avgusta 1904 K 6,485.28217. Skupno premoženje posojilnice K 6,762.604,55. Denar pa izposoja »Kmetska posojilnica« le na varne stavke na zemljišča po 5°/0 na leto z 1 °/o uničevanja = 6»/0 na 35 let. Po preteku te dobe se dolg uniči; po 5V.Z 1l/a°/o uničevanja = 6a/< na 27 let in brez uničevanja po 5l/t splošno. Posoja tudi na sigurno zajamčene menice, ali osobni kredit. Prošnje se rešujejo v tedenskih sejah ravnateljstva. Uradne ure so izvzemši nedelj in praznikov od 8. do 12. ure dopold. in od 3 do 4. ure popold. Poštno hranilničnega urada št. 828.406. Telefon št. 185. & O F % N o ~o o o 0 1 I o o o o o ! o o o o o 8 V nobenem slovenskem domu, zlasti v društvenih dvoranah se --------------- ne sme pogrešati soh ----------- —Prešerna in Vodnika. <%&— Isti sta vzorno izdelani v velikosti 42 cm, ter staneta po 7 kron. Doprsni kipi Vodnika, Slomška, Jurčiča. Kersnika, Levstika, Tolstega in Petra Karagjorgjeviča 25 cm veliki, brez postavka po 3 krone. Simon Gregorčič v velikosti 22 cm s postavkom, za K 1-80. Zabojčke računam za lastno ceno. — K naročbi vabi prav vljudno Jernej Bahovec, trgovina papirja v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. Z. Umetne zobe in zobovja stavi ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja zobozdravnik Dr. E. Dreti v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 1 vogal Špitalske ulice (vhod za vodo). Jos. Murnik v Ljubljani trgovina s špecerijskim, delikatesnim blagom * 4* 4* 4* in vinarna. 4* ❖ * * Zaloga raznovrstnih pijač: šampanjca, konjaka, vina, ruma, likerja i. t. d. Jgl Milko Krapeš urar v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3. Zaloga različnih stenskih in žepnih ur, prstanov, verižic in uhanov. Popravila se ceno in točno izvršujejo. Za vsako kupljeno alt popravljeno uro se jamči eno leto. Tovarna za stroje G. Tonnies • —..... : Ljubljana. ............. : Špecijalna tovarna: strojev za obdelovanje lesa, turbin, transmisij. Najnovejši stroji za izdelovanje pohištva iz upognjenega lesa, sodov, zabojev, kakor tudi tovarn za lubanje lesa, za izdelovanje tavolet i. t. d. Patentovani polnojar-meniki in razdelilni jarmeniki z najvišjo vršilno močjo I Nadalje jarmeniki z eno klinjo v leseni ali železni konštrukciji. Francis - turbine, posebno za žage, zvezane neposred. z vratilom. Ventilacije, kurjave, sušilnice in naprave za odpravo žaganja. Popolne oprave za novoustanovljene tovarne vsakovrstnih strok za obdelovanje lesa, najsolidnejše, neprekosljivo izvršene. Generatorski plinski motori, najcenejša gonilna mo? sedanjosti, porabi 1—3 vin. za konjsko silo in uro. /Sa malo obrt: Kombinirane žage tračnice s krožno žago, frezo in svedrom za ročno in nožno kakor tudi za strojno gonilo. Kombinirani poravnalni in skobelni stroji. Gonilna moč: brzotekoči bencin-motori jako ceni, rabijo malo prostora, zidanja ni potreba, ker se lahko povsod postavijo kakor se tudi stavijo na navaden voz in se tako prevažajo. Rabiti se zamorejo kot nagon k žagam, pumpam, vintam, zidarskim dvigalom poljedelskim strojem i. t. d. ---------------------------------- Cenike pošiljamo na zahtevanje. Pivovarna J. Kosler & K. priporoma marčno, carsko dvojnato marčno in eksportno pivo priznano dobre kakovosti. Tropine In sladne cime kot najlz-bornejša piča za živino. 'tteAr. r*'i I Ljubljana ^ Zakaj je nemška kuharska knjiga „Prato: Die stlddeutsche Ktiche" tudi pri ^ nas razširjena v mnogo tisoč eksemplarjih ? Zato, ker doslej ni bilo kuharske knjige v slovenskem jeziku, ki bi mogla po vsebini in po zunanji opremi ž njo uspešno tekmovati. JI Dobra kuharica" ki je pravkar izšla v založništvu L. Schvventnerja v Ljubljani se pa lahko meri ž njo v vsakem oziru. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 koloriranih tabel, je trdno in elegantno v platno vezana, izkratka zadošča zahtevam in potrebam tudi najfinejše kuharice. Cena ista kakor nemški knjigi, namreč le 6 K, po pošti 6 K 55 h. W Slovenke, kupujte jo in kuhajte po njenih J ^ navodilih In ne bodete se kesale t