BILI SO MED NAMI
Dr. Olga Pelan
Preprosti Ijudje pravijo, da dober, plemenit človek umrje lahkd. Umrje z zavestjo, dajedokrajaizpolnil svoje človeško poslanstvo. Če (a pregovor drii, po-tem to zagotovo velja za našo doktorico Olgo, od iafere smo se pred časom poslovili tudi krajani KS Podpeč-Preserje.
K nam je prišla januarja 1960. ieta po končanem visokem šolanju. Njcn življcnjski opusje zares velik. Skrbela je za osnovno zdravstveno varstvo in poleg tega vodila še posvetovalnico za ženske z otroki. Delala jc ogromno, saj je opravljala zdravstvene storitvc tudi za KS Rakitna in Notranje Gorice.
Doktorico Olgo smo krajani zelo dobro poznali. Bila je priljubljena in radi smo jo imeli vsi, brez izjeme. Do skrajnosti disciplinirana, požrtvovalna, in pravo nasprotje današnjega konformističnega sveta, jc uživala pri nas neomejen ugled in zaupanje, ter s tem povezano globoko spoštovanje. Iz nje je veno-mer izžarevala dobrota, in nenehna pripravljenost pomagati slehernemu, ki jc bil pomoči potreben. Vednoje bila pripravljena obiskati in pomagati bol-nikom na domu, še tako slabo vreme ali pozna ura je ni odvrnila od tega.
Zelo priljubljena je bila med delavci lovarnc Hoja, za katere se jc še posebej zavzemala, saj so delali v
težkih razmerah. Delavci Hoje so uvideli, da mora imeti tudi zdravstvena ambulanta ustrezne prosfore, zato so kupili Kobijevo vilo in jo primerno uredili. Zelo seje razveselila novega objekta doktorica Olga, ki je od lakrat daljc tudi stanovala v Zdravstvenem domu.
Kljub angažiranosti vpoklicu paje vseskozi sode-lovala v samoupravnih organih KS. Prav na njeno pobudo smo združevali dodatiia sredstva in nabav-Ijali potrebne aparature in opremo za posodobitev splošne ambulante. Ves čas je tvomo sodelovala s civilno zaščito v kraju ter bila mentorica vsem eno-tam prve medicinske pomoči.
Ko seje leta 1976 zgodila huda železniška nesreča v Preserju, je bila neprekinjeno prisotna na kraju katastrofe, dokler niso ponudili pomoči zadnjemu ponesrečencu. Za to izredno humano delo je prejela posebno plakelo varnosti IS SRS. Priznanje KS za požrtvovalno delo in sodelovanje pa je prejela v naslednjem letu.
Bila je pkmenit človek v pravem pomenu besede - preprosto, razdajala seje. Pri svojem najhumanej-Sem poslanstvu je neštetim bolnikom lahko pomaga-la, sebi pa ni mogla. Mnogo prezgodaj je omahnila, kakor tista košata smreka iz njenega tako priljublje-nega parka, ko jo je lanska ujma tako nenadoma prelomila.
Od srca pa smo ji hvaležni tudi za vse oblike dobrohotnih nasvetov, da ni namen človeštva pehati se samo za dobpnami vsakršne vrste, tnarveč ptedv-sem za humane in kulturne odnose.
JANEZ CERK