Stv.9. V Mariboru 26. februarja 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.—kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlštvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodajaknjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Štajerski dež. zbor.
XIX. Seja 13. jan. 1874. Predpoldné.
Celjskim okoličanom v resni v preudarek in tudi drugim v poduk padamo poglavitne reči iz vprašanja, ktero je stavil celjski župan, dr. Nekerman, do vlade, oziroma do dež. šolskega svéta zastran izšolanja celjske okolice. — „Prebivalstvo mesta" — pravi — „je čisto nemško (rein deutsch) *), ono kmečkih sren' v okolici skoro čisto slovensko." Od tod težave v skupni šoli za mestjane in okoličane. „Leta 1869 je šolska srenja prejšnjo 4razredno glavno šolo vsled pritiskovanja od strani ministerstva na svoje stroške prevzela proti temu, da mestni srenji izključljivo pravica pripada, učitelje imenovati, učnino pobirati, in daje nemščina izključ-ljivi učni jezik, okolica seje pa obvezala, vsako leto 300 gld. mestu povračevati in tudi sicer prilagati za vzdržanja dvarazredne dekliške šole, sicer se pa je okolična srenja podala vsakega vpliva do šol." (Ta je lepa: plačevati, pri tem pa vseh pravic se odpovedati! Vidi se, da ni imela okolica pravega voditelja in modrega svetovalca. Vredn.) „Z novimi šolskimi postavami se je vse to spremenilo in tudi dekliška šola dobila je 4 razrede." Že pri prvem šolskem proračunu meseca jan. 1871 je mestni šolski svet sklenil, da je pogodba z okolico zastran šole vsled §. 66. postave od dné 4. febr. 1870 prenehala, da ima omenjena srenja okoličanov sama skrbeti za narodno šolo, in da se skuša pri deželnem šol. svétu doseči, da bi okolica izšolana bila; sve to se pa naj okolici naznani, da za to stvar o pra-
*) Kaj pravite k temu narodnjaki, ki ste si mislili z „liberalizmom" respekta pri liberalnih nemčurjih pridobiti, ki pa zdaj za vas se vedeti nočejo? Nekdaj, ko še abotni liberalizem strank ni bil razcepil, bilo je tudi v Celji drugače: složna narodna stranka j.1 celó nemčur-skim mestjanom imponirala! Glejte zdaj sad liberalizma!
Vredn.
vem času poskrbi, in da se naj z ozirom na znesek davka primerna svota za šolo v proročun postavi."
„Ta sklep seje okolični srenji brž na znanje dal, ona pa ostane pri svoji trmi („hält fest an ihrem Shylok Schein"), noče o šolskih postavah nič vedeti, hoče le onih 300 pogojenih gld. plačevati, za dekliško šolo pa nič." Potem po veda, kaj vse mesto za šole troši, da je 444 za šolo zrelih mestnih otrok, v okolici pa 377, od kterih velik del v šolo ne hodi. Vrh tega je nad 100 otrok iz drugih dežel, kteri — po županovih besedah — v Celji v šolo hodijo, „da bi se drugega jezika naučili." (Za te otroke pač Celje pravo mesto ni! Ker je namreč v mest-janski šoli „izključljivo nemški učni jezik", se tuji otroci ne morejo v njej slovenskega učiti; in ker je tudi „prebivalstvo mesta — po županovih besedah — „čisto nemško", bi tuji otroci tudi v mestu slovenščine ne culi; torej stariši teh otrok najpametneje storijo, če svoje otroke iz Celja vzamejo, ker je tukaj vse „rein deutsch", in se torej namen v Celji doseči ne da.) „Že zdaj je v po-samesnih razredih po 100 otrok, in ker kmetje svojo deco le prvi 2 ali 3 leta v šolo pošiljajo, je v teh razredih nad 100 do 148 učencev. Vrh tega še različnost jezika, razloček mestjansko in kmečko vzrejenih otrok (kteri so le boljši ? Vred.), in nad vse to: i z kij učljivi nemški poduk! „Welcher Widersinn!" vsklikne župan govornik;
zares — „kolika neumnost!'
Slovenski oko-
ličani, zgrabite to besedo in držite jo! Nemški župan, dr. Nekerman, vam pravi, in — če kedaj — je v tem resnico povedal, daje neumnost, vaše slovenske otroke v čisto nemško šolo siliti in tlačiti!
Potem omenja, kaj vse da je pametni mestni šolski svčt storil, da neha ta „neumnost." Pisal je 31. dec. 1871 deželnemu šol. svčtu, da naj to „neumnost" odpravi in okoličane prisili, da si svojo lastno narodno šolo napravijo. Dež. šol. svčt je na to prazen izgovor dal, iu
¡3^r* MPeneknßi list ima >U k»ole t>rilof/e.
mestni šol. svčt je dnč 10. avg. 1872 prazni izgovor z mastnim poročilom nazaj v Gradec poslal. L. 1873 je okrajni šol. svfet, v čigar področje bi nova šola spadala, isto zagodel deželnemu šol. svčtu, kakor mestni šolski očetje, pa vse zastonj; stvar ne gre naprej. Pred nekaj meseci je deželni šol. svčt nasvetoval, da se naj za slovenske otroke — paralelkev mestjanski šoli napravijo. Toda šola je pretesna; morali bi toraj po mestu kvartire za kakih 5 razredov poiskati, kar pa tudi ne gre, ker mesto premalo kvartirov ima, in ti so predragi. Mestni šol. sv6t pa tega tudi zato neče, ker bi tole „nepokorni bližnji soseski na korist bilo." Rajši se mestni šol. svčt službe odpove, kakor bi to storil, češ, da bi paralelke v pedagogičnem in naučnem oziru neprimerne bile.
Tako je navstala — sklepa župan dr. Ne-kerman — zmešnjava, ki se le po komisijonalnem preiskavanji razmotati da, in župan vpraša ces. namestnika:
1.	Hoče li deželnemu šol. svfetu naročiti, da vzame v roke dvojno poročilo celjskega šol. svčta, v kterem zahteva izšolanje celjske okolice, in jo prisili k plačanju stroškov za dekliško šolo; in
2.	če treba ukazati komisijonalno preiskovanje, da se ta stvar razmota ? —
Iz vsega tega sledi za celjsko okolico to le: Ako že mestni župan sam pravi, da je „neumnost", ako se slovenski otroci silijo med mestne nemške, ne more menda nijeden pameten mož več trditi, da je — modro, če slovenski otroci v nemško šolo hodijo. Potreba posebne narodne šole za okolico je toraj tako jasna kot ribje oko. Okoličani pa tudi zamorete brez strahti dela se lotiti, kajti mestni župau dr. Nekerman je ob tej priliki v deželnem zboru povedal, da ste 1. 1871 za uč-nino nabrali 900 gld. — Če se brž naprave lastne šole lotite, bo tudi mahoma konec pravde, ali ste še dolžni za mestne šole kaj plačevati, in to tem bolj, ker je mestni šol. sv6t sam v sklepu izrekel, daje pogodbe z vami konec. — Ker pa v teh rečeh srenjski zastop besedo ima, se mora brž pokazati, bodo li g. opatovi „izvoljeni možje kot odborniki celjske okolice svojo dolžnost storili?"
Prestopimo k dnevnemu redu! V tej, kakor naslednji 20. seji je šlo za prenaredbo srenjske postave. Govorilo se je strašno veliko, nasledek je pa bil kakor pri onem vozniku, ki je s konji in vozom v blatu obtičal, ter ni vedel, kaj bi počel. Prišlo je bilo mnogo ljudi gledat, nasvetoval je drug za drugim, kako voz z blata potegniti in ubogo živino rešiti, alj voz se ni premaknil. Slednjič pride enemu modra misel v glavo in reče: Dajte si dopovedati! Z vozom naprej ne gre, ker smo prvič v ozkem kolovozu, ter ni mogoče pripreči ia z vozom krenuti; drugič pa drži kolovoz vkreber. Po mojih mislih je treba
: voz od zadej nazaj potegniti in po drugi stezi domu spraviti. — To pa ne — reče voznik; to bi bila sramota za me in mojo živino; nazaj pa ne grem! In tako je spregel in voz v blatu pustil, pa šel domu!
Tako blizo je s srenjskimi zadevami. Nevarnost zunaj mest je splošna; krajna policija, ki se je srenjam prepustila, je obtičala v blatu javne razbrzdanosti in hudobije. To spozna vsakdo, tudi vlada; kako pa voz iz blata potegniti, o tem so si misli silno navskriž. — Deželni odbor je predložil spremembo srenjske postave od leta 1864. Razdelil je namreč posle, ki po §. 24. sr. post. v področje srenj spadajo, v tri vrste: a) samostalnega, b) krajno - policijskega in c) izročenega področja. To je dež. odbor storil zato, ker je hotel srenjam, ki naloženim poslom niso kos, pot pokazati, da se namreč v eni ali drugi vrsti poslov prostovoljno med sebo združijo in za posel, ki ga posamesne ne morejo opravljati, osnujejo skupno ali upravno srenjo med sebö. Po §. 33. nove postave bi srenje, ki se v upravno srenjo združiti nočejo, zamogle napraviti konkurentno (natečno) srenjo med sebo, to je: za upravo krajne policije bi jih več skupaj strošek zlagalo.
Druga prenaredba zadeva instancije v policijskih zadevah. Po sedanji postavi gredö pritožbe proti sklepom in naredbam srenjskega predstojnika pred srenjski odbor; pritožbe proti srenjskemu odboru pa pred dež. odbor, ali pa tudi pred politično gosposko, če je namreč srenjski odbor s predstojnikom vred protipostavno ravnal. Dež. odbor je pa v novi postavi predložil, da gredö vse pritožbe zoper razsodbo župana v policijskih zadevah pred pol. gosposko, ki naj razsodi v vsakem slučaji.
Vse te predloge in vso postavo je sprejel odbor za srenjske zadeve, le da je nasvetoval p o s i 1 n o združenje srenj tudi za policijsko upravo, ter bi naj vlada brž poiskala vse vneinarne srenje, ki ne morejo tatov, potepuhov in razbijavcev po-S loviti in krotiti, ter jih (namreč take srenje) vpregla v večjo upravno srenjo. — Poročevalec srenjskega odbora bilje Šeidl, kteremu so se kar oči svetile, ko je to priporočal ter si je menda že obetal zlatega veka, ko bode on „Oberbürgermeister" ter bo policijsko palico vibtil nad vsemi srenjami v Kamški okolici. — Govorilo je o teh predlogih mnogo poslancev, med temi nekteri, ki se v poglavitnih rečeh skladajo s Hermanom, čigar govor je „Gosp." svojim bralcem podal, da se natanko podučite, za kaj da gre. Poslanec Čok z Judenburga je v tehtnem govoru do tega prišel, „da so nasledki napačnega srenjskega reda: zmešnjave, nespoštovanje postav in — anarhija" (razdrtje) ter je predlagal: 1. da se nova srenjska postava za zdaj v posebni pretres ne vzame; 2. da dež. odbor osnovo te postave s svojim in poročilom srenjskega odbora kakor tudi s steno-
grafičnim poročilom te seje političnim oblastnijam, okrajnim in nekterim srenjskim zastopom vsakega pol. okraja v razsodbo pošlje in potem vse to v prihodnjem zasedanji zopet dež. zboru predloži. — Predloge g. Hermana najdete v njegovem govoru. Po našem prepričanji je on edini v teh rečeh pravo zadel, ko je dokazal, da je treba previdno stopiti nazaj in po drugi poti srenje uravnati. On hoče majhne upravne okraje, z eno samo gosposko, ki bi naj imela vso upravno oblast v rokah: politično, sodnijsko in davkarsko z vsemi opravili, ki jih zdaj za p o-sebna plačila notarji opravljajo; pod to oblastjo naj stojé samostalne katastralne srenje, nad njo pa okrožna gosposka in nad temi edina deželna vlada, odgovorna deželnemu zastopu. — Ker pa to po nekdanjih zemljišnih gospo-skah diši, zato je vse, kar liberalne hlače nosi, proti Hermanovi osuovi, ker se liberalizma na-dahnjeni gospodje nobene reči tako ne bojé kakor besede: nazaj! naj si je ravno v nekdanji priprosti, ceni in urni upravi mnogo dobrega za kmeta bilo.
Seja popoldné. Kakor že predpoldné od strani deželnega glavarja, so tudi popoldné pu-sice letele na g. Hermana, ki je resnično popisal žalostno stanje na kmetih in v državnih razmerah sploh. Le poslanci konservativne stranke se ž njim strinjajo, ter hočejo tako srenjsko <o-snovo, da bodo srenje ložje shajale. — Obžalovati je pa, da sta poslanca: dr. Srnec in dr. V o š-njak svojemu tovaršu Hermanu z liberalci vred ugovarjala. Dr. Srnec mu je očital, da je vse pretiral, češ, da razmere na spodnjem Štajerskem niso tako žalostne; sam pa je še bolj stvar na-tezal, ker je Hermanu podtikal, da hoče vse tako imeti, kakor je bilo pred letom 1848, ko vendar Herman srenjskih zastopov hoče, lé da so po mo-drejši postavi osnovani ter se od kmeta več ne tirja kakor storiti zamore. — Je li poslanec dr. Srnec v smislu ljudstva govoril, zahtevajé večjih srenj, za policijo pa zagovarjáje upravne skupne srenje, torej nove zastope, nove organe, in nove stroške, — naj sodijo njegovi volilci, ki menda tudi že zdavno spoznajo, da kmet kmeta strahovati ne more, da kar posamesne srenje pri policijski upravi ne morejo, tudi večje srenje ne bodo mogle, — strah le gosposka dati zamore! Koliko resnice da je v nazorih dra. Srnca gledé na to, da bodo večje, posilama zložene srenje ložje premagale težave policijske uprave, pokazal je deželni glavar v svoji drugi besedi, rekoč: „Če bi res bilo, da so večje srenje bolj svojim poslom kos, hi morale že sedanje večje srenje proti manjšim to prednost kazati. Na Štajerskem imamo — razun mestnih in trških — 186 srenj, ki štejejo nad 1000 duš; 60, ki štejejo nad 2000, nekoliko takih, ki štejejo celó do 4 in 5000 duš. Slišali še pa nismo, da se v teh večjih srenjah boljše godi, kakor
v manjših; godi se — po sporočilih — povsod enako slabo". (Glasovi: Celó resnično!) Tako govori oča sedanje srenjske postave in še pristavlja, da bi vstanovitev upravnih srenj s stalnimi uradniki deželi kakih 200.000 gld. novega stroška nakladala.
Tudi dr. Vošnjak pravi, da niso razmere na kmetih tako hude, kakor jih je Herman popisal. Da je pa to le še preveč res, potrdil je v naslednji seji deželni predsednik s številkami hudodelstev! Vošnjak s Srncem vred zagovarja p o sil no združevanje srenj v večje srenje, podpira to s skušnjami na Kranjskem, kamor je, kakor pravi, „izlet" bil napravil, češ, da tam vse gladko gre. (Mogoče; ko je pa na to deželni glavar rekel: „Ich gratulire", „srečo dobro" — se je zbornica smejala, ker si je menda vsak mislil: na kratkem „izletu" se srenjske razmere po Kranjskem ne dajo spoznati.	Vredn.)
XX. Seja 14. jan. 1874. Nadaljuje se razgovor o prenaredbi srenjske postave. — Zanimiv je bil govor dež. predsednika. On spozna, da se je srenjam preveč naložilo; da pa ne morejo vsemu kaj, krivo je po njegovih mislih to, da srenje premalo vzajemno delajo, da ene svoje dolžnosti po mogočnosti izpolnujejo, druge jim pa v isti stvari premalo pomagajo. Pomoček zoper to nehajstvo vidi v osnovanji upravnih srenj po predlogu nove postave. Odkritosrčno pripoznava, da je stan javne varnosti zares obžalovanja vreden! To spričuje po naslednjih številkah: Leta 1867 je bilo 263 hudodelstev proti varnosti življenja, 1037 proti varnosti imetka; 1. 1868 prvih 311, poslednjih 1038; 1. 1869 prvih 447, poslednjih 1017; 1. 1872 prvih 524, poslednjih 1452; od lanskega leta še ni natančnih podatkov, stanje pa je še žalostneje, ker je le samo v graškem sodnijskem okraju 255 hudodelstev proti varnosti življenja, 1894 pa proti varnosti imetka bilo! Hudodelstva so se torej od leta do leta množile tako, da pride 1. 1872 že na 787 prebivalcev eden hudodelnik! — Da pa vendar liberalna éra celó na cedilu ne ostane, segel je žl. Kttbeck nazaj pred leto 1848, in primeril leto 1871 z leti 1843 in 1847, češ, da bi leta 1871 proti letu 1843 moralo biti 1318, proti 1. 1847 pa 1354 hudodelstev, ko jih je vendar 1. 1871 le 1054 bilo! To je sicer res, ker jih je to leto oziroma najmanj bilo; ko bi pa ekselenca primeril bil leti 1872 in 1873 z leti med 1820—1830, bi se pokazala bila druga, strašanska razmera.
Po zahtevanju poročevalca Seidlna, ki je v končnem govoru na vse strani več menj tolste zaušnice dajal, seje po imenih sklepalo. Za 1. čokov predlog, da se nova srenjska postava v posebni pretres za zdaj ne vzame, to je: da se preide na dnevni red, glasovalo jih je 34 proti 22, predlog je bil torej sprejet. Za to sta od slojvenske strani vle Herman in Janežič glasovala. Za 2. Čokov predlog (glej góri) je
glasovalo 39 proti 17, je bil toraj tudi sprejet, j nom v roke. — Bomo skoraj tam, kjer so bili Hermanov predlog pa, da vlada oskrbuje | prvi kristjanje, ki so ob času preganjanja v pod
krajno policijo, in na tej podlagi srenjsko postavo prenaredi, je padel pri glasovanji. (Konec sledi.)
Cerkvene zadeve.
Preč. sekovskem škofu je došlo že, kakor se v „Vtld." poroča, kakih 30 prošinj, da v imenu katoliških vernikov pri svetlem cesarju oporekajo „verskim" postavam, ktere hočejo očaki državnega zbora napraviti. — Zastran naše škofije pa še nič ni slišati, da bi se kdo za to oglasil.
Zaprtemu nadškofu Ledohovskiju je vendar vlada dovolila, da se sme majhna kapelica za silo pripraviti.
Nemški preč. škofi izdali so vkupni pastirski list do duhovščine in vernikov, v kterem zdaj, dokler še niso zaprti, prav po očetovsko razlagajo žalostno stanje kat. cerkve na Nemškem, in kako da je vse to prišlo in kaj še vse priti vtegne. Prihodnjič več o tem prelepem pastirskem listu.
Voda Prusakom na mlin napeljana. V Pruskem dež. zboru je protestantovski pastor Richter slavo speval avstrijanskim „verskim" postavam, rekoč: „Skoz in skoz katoliška Avstrija nastopila je isto pot kakor mi. Ali se ni brez vsega pogajanja z rimsko stolico konkordat odpravil? Ali ni katoliška vlada v Avstriji postav predložila, ki imajo še več v sebi kot naše postave od meseca maja?" Ta hvala iz ust luterana in Prusaka poveda vse!
Na Badenskem, kjer je kat. cerkev že toliko hudih bojev z vlado prestala, so zdaj tudi skovali nove postave po Bismarkovem receptu, zlasti ono, da ne more nihče župnik postati, kdor ni pred vladnim komisijonom skušnje dostal in za dostojnega spoznan bil. Te postave seveda škofje po svoji vesti ne bodo mogli sprejeti in začela se bo tudi na^ Badenskem nova cerkvena praska.
Na Švicarskem so smeli odstavljeni župniki dosihmal še vsaj v privatnih hišah svojih župnij stanovati in tamkaj božjo službo opravljati. Zadnje dni pa je prišlo strogo povelje, da morajo ves «kraj zapustiti. Ker je pa vlada vedla, da ne bodo ubogali, je poslala vojaške lovce, da nepokorneže polovijo. Kakor pravi lovci, ki nad divjo zverino grejo, so od več strani one vesi oblegli, kjer so mislili, da kaki dukovnik skrit stanuje, da bi jim gotovo nihče ne ušel. Pa tudi kat. kmetje so bili zvite glavice. Že več časa so stražili po svojih okolicah, in kakor hitro so nevarnost zapazili, so jo duhovnikom naznanili, da so se zadosti zgodaj umaknili v bolj samotne gorate kraje. Zato jih niso mnogo vjeli; med vjetimi je neki 80 let stari župnik, ki je že 53 let mašnik. Starček ni mogel dalje bežati, in je prišel rabelj-
zemeljskih votlinah skriti božjo službo obhajali.
Gospodarske stvari.
Kdaj je najboljše detelišča z gipsom -(malcem) potresati ?
Da je zel6 koristno in velikega vspeha, detelišča z gipsom potresati, je kmetovalcem znana reč. Manj znano pa morda je, kdaj je najpri-ličniši čaSj to delo opraviti.
Na Šleskem so se detelišča že od pamtiveka sera prav rano spomladi gipsovala, prav za za prav še pozimi, in to z n a j b o 1 j š i m v s-pehom. Te skušnje so bile objavljene, in ker tudi našim kmetovalcem dobro pridejo, jim jih tukaj naznanjamo. Kako so pa skušali? Izvolili so si nekoliko detelišč jednake lege, jednako dobre zemlje in so jih razdelili na dva dela. Prvi del seje gipsal že v prvi polovici meseca januarja, drugi pa v drugi polivici meseca aprila. Že brž v začetku spomladi pokazala se je na rano gip-sanem detelišču bolj živa rast v primeri s pozneje gipsanim, in prva košnja poprek računjeno je dajala 12 centov detelje na oral več od onega detelišča, ki je bilo pozneje z gipsom postrošeno. Gips se po veči mokroti, ki ga pri ranem po-trošanju še po zimi zadene, bolje razkroji in pri tem razkrojenju tudi na razkrojenje v zemlji ležečega, pa ne razkrojenega, kalija vspešno deluje. Kali pa je detelji živo potrebna hrana, kakor to tudi posipanje detelišč s pepelom kaže; ia tako rano gipsanje več pomaga, kakor pozno. Naj se naši kmetovalci tega sami prepričajo.
Posnetki iz gozdne postave za vojvodstvo Štajersko.
I. Oddelek.
(Dalje.)
§. 19. Ako varnost oseb, državnega in privatnega blag& poseben način ravnanja z gozdi proti plazom, obronkom pečin (Felssttirze), urvi-nam, melinam, udorom itd. nujno tirja, se more ta posebni način od vladine strani vpeijati in dotičen les v prepoved djati. Ta prepoved obstoji v natančnem predpisu tega, kako z gozdom delati, da se, kolikor mogoče, ohrani. Če iz takih naredeb zahteve po odškodovanju nastanejo, se morajo te po obstoječih postavah obravnavati. Osebe, kte-rim se obdelovanje prepovedanih gozdov izroči, se morajo za to posebej v prisego in dolžnost vzeti in za vresničenje posebnega ravnanja odgovorne storiti.
§. 20. Djanje v prepoved se na prošnjo krajne srenje ali udeležencev ali vsled naznanila kakega javnega uradnika, potem na podlagi posebna komisijonske pozvedbe od okrožnih, in kjer
teh ni, od najnižjih političnih oblastnij izreče. K komisijonski pozvedbi so srenjski predstojniki, vse udeležene stranke, kakor tudi posebni zvedenci poklicati. —
Na gozdih v prepoved djanih ležeče služnosti morajo, kolikor je treba, popolnoma počivati, (mirovati). —
Kakor se morejo gozdi v prepoved djati, tako se morejo tudi drže se enakega postopanja, kakor pri djanju v prepoved, iz prepovedi djati.
§.21. Občinski gozdi se praviloma ne smejo raz del o vati. Ce je pa v posames-nih primerih njih razdelitev nujna potreba, ali če posebne dobičke obeča, ki z občno skrbjo za vz-državanje gozdov niso v nasprotju, se v vsakem takošnem primerlejuj dovoljenje k temu dati more. V oziru na druge gozdne razdelitve odločujejo postave o delitvi in zložitvi zemljišč.
§. 22. Da se pa postavne določbe glede obdelovanja gozdov in lesov predpisane v vseh ozirih natanko izpeljujejo, se morajo od lastnikov za gozde dosti velike, ki jih ima deželna oblast-nija po posebnih razmerah za take spoznati in razglasiti, zvedeni gozdnarji, ki so od vlade sposobni spoznani, postaviti.
O spoznanju sposobnosti imajo obstoječe zapovedi veljati. K ovadbam pri političnih ob-lastnijah o opaženih zoperpostavnih samooblast-nostih v porabi gozdnega zemljišča v druge namene, o opuščeni spodreditvi, pustošenju in nepri-kladnem ravnanju z gozdom (§§. 2, 3, 4, 5, 6 in 7) je vsakdor glede na §. 23. opravičen.
§. 23. Politične oblast ni je imajo obdelovanje vseh gozdov svojih okrajev v obče nadzorovati. —
V primerih po §. 22., ki so jim do znanja prišli, imajo s pozvanjem udeležencev in nepristranskih zvedencev, potem v primeru privatne gozde zadevajočem, tudi lastnikov sosednih mejnih gozdov ali njih pooblastencev pozvedovati in potem odločevati.
Komisijonski stroški se morejo od ovadenega, ki ni brez vse krivde, pri ničevnih ovadbah in tožbah pa od tistega, ki jih je zakrivil, nositi.
Ce se stranke zastran odškodovanja (§. 8.) po zvedencih najdenega ne morejo porazumeti, jim stoji pravna pot odprta.
Metrična mera.
(Spisal Ignacij Cizelj, učitelj.)
Četrto nedeljo po večemicah.
(Konec.)
Na dalje pazite na razvijanje sledečih računov : 1) 1 funt mesa velja 28 kr.; po čem pride kilogram ?
En kilogram ima 100 dekagramov, kojih na 1 funt 56 pride. Rekli bi tedaj lehko: 56 dekagramov velja 28 kr. Na en dekagram pride
Priloga „Slov. Gosp.u k Št. 9.
1	/a in 100 dekagramov je 1 kilogram, torej 100 krat '/2 kr., t. j. 50 kr. velja.
2)	Ako se sedaj za 56 gld. 2 centa mesa dobita, koliko kilogramov za tiste denarje?
En cent ima 56 kilogramov; 2 centa 112, ktera tudi 56 gld. veljata.
3)	Krava tehta sedaj 3 cente 30 funtov; koliko po novem težju?
3 centi so 3 krat 56, t. j. 168 kilogramov. 30 funtov je pa 56 X 30 dekagramov, namreč: 1680, iz kterih se 16 kilogramov in 80 dekagramov našteje. 3 centi in 30 funtov je tedaj 184 kilogramov iu 80 dekagramov.
4)	En kvintelc svile velja sedaj 18 kr.; po čem pride en dekagram?
En dekagram sta po našem 2 kvintelca, ktera
2	krat 18, t. j. 36 kr. veljata.
5)	En vagan pšenice tehta 85 funtov; koliko je to kilogramov?
85 funtov je 85 krat 56 dekagramov, namreč: 4760, iz kojih se 47 kilogramov in 60 dekagramov našteje.
6)	Svinja se na vago po 24 kr. funt proda; po čem pride kilogram?
En kilogram je 1 in 3/4 funta. 1 funt velja 24 kr., 3/i pa 18; tedaj se kilogram po 42 kr. plača.
Ako si gospodar v teh štirih nedeljah dotič-ne vrstice o metrični meri pazljivo prebiral; skoz teden načrtanih vodil sebe in družino večkrat spominjal, si prebavil vso težavo in treba se ti ni bati nastopa leta 1876; kajti že sedaj imaš o novi meri nekoliko duha, in ako omenjene vrstice v „Gospodarju" še dva- trikrat ponoviš, boš toliko izurjen, da te tujec, prekanjena gospoda itd. pri nijeni priliki oslepariti ne bode mogla. — Da bode nova mera natančneja od stare, sami previdite, in da bo v nji vsak račun lahkeji, ker se bo le z 10, 100, 1000 itd. opraviti imelo, je gotovo resnica. Želeti bi še le bilo, naj bi z nastopom nove mere draginja ponehala in za mnogo nadle-govanega kmeta prišel veselejši čas od denešnjega, v kterem je le malo kmetov, ki bi si zamogli pri velikih stroških in davkih kaj prihraniti.
Dopisi.
Iz Gradca. Mnogo je že „Slov. Gosp." pisal v ljudskih založnicah in vidi se, da z dobrim vspehom. Tudi jaz hočem danes omeniti založnice, pa ne ljudske založnice, ampak državne, katera je ravno na „fašenk" svoje delovanje tukaj začela. Naši kričači v Gradci so morda mislili, da bode že prvi dan vse mrgolelo ubogih obrtnikov v njih založniški uradniji, pa vendar so se jako motili. Na fašenk niti živa duša ni prišla prosit posojila iz državne posojilnice. — Zdeva se mi, da gospa „Tagespošta" s tem nikakor ni zadovoljna, ker to vest nekoliko klaverno naznanja in s tem kaže, da bi privrženci
te stranke najrajši imeli, ako bi državna posojilnica imela dan za dnevom na stotine prosilcev, „soll der liberale Zweck nicbt verfehlt werden." — Mi pa rečemo: „ljudstvo pomagaj si samo in napravi si ljudske založnice", potem bodo vse državne posojilnice prav nepotrebne.
Iz Mariborske okolice. (Nekaj Turškega.) Poslednjemu dopisu v „Gosp." dostavljam danas nekoliko resničnih podatkov, ki spričujejo, da, če ne najde skoro Seidl človeka, ki ga bo ugnal, zabredemo popolnoma v turške homatije. — Dnč 18. jan., v praznik presladkega Imena Jezusovega, se je v Kamci ravno med drugo božjo službo odločil bil čas, da novo izvoljeni srenjski odborniki pred polit, komisarjem svojo obljubo storijo. Da se je to v Kamci, a ne v Mariboru pri gospöski godilo, je — po besedi nekega vin-carja — uzrok ta, ker je kamški „strah" zdaj pri cesarju „prelat" postal; drugi pa hočejo vedeti za drug uzrok, in ti imajo menda prav, kakor se vidi iz naslednjega.
Skupaj so bili poklicani novi srenjski zastopniki iz Kamce, to je kamški in oni z Maribora, potem iz spodnje sv. Kungerte in od sv. Križa. Prejšnji srenjski predstojniki z Ros-baha (kamške fare), Brestenice in Jelovca so se nekdaj pred „strahom" izustili: „Alj bi ne bilo mogoče, enega pisača in srenjskega beriča imeti, ker smo farani šolo postavili, v kteri je srenjska pisarnica in ječa?" — To so nekdaj rekli; nikdar pa jim ni v mislih bilo, da bi se svoje službe odpovedali in srenje varuštvu „Straha" in mariborskih dohtarjev in gospodov prepustili. A Seidl kot nekdanji vojak ne pozna šale. Napravil je ta dan z mestjani zbranim odbornikom pojedino, nad vhodom v krčmo je pa bil osodepolni napis: „Willkommen die Gemeinden - Vereinigung!" — Med obedom in ko je že vinček srca bil ogrel, vpraša večkrat Seidl in mariborski nemčurji tudi s vprašanjem v kmete tiščijo: „Alj se resnično zedinite?" — „Dä, kakor smo se zmenili", so kmečki odborniki odvračali, na §. 2. sr. postave pa, ki govori o pogodbi združenja več srenj v eno, še pa nobeden mislil ni! In tudi komisar, g. K r u 1 e c, ki je v slovenskem jeziku nemčur-jem pomagal, ni razložil, kakošen pomen da ima združenje, da namreč združene srenje vso s v o j o samostalnost zgubijo. Ko bi bil le eden teh „gospodov" nevednim ljudem ta nasledek povedal, bilo bi vsem mahoma jasno, da „gospodje" vse kaj druga v mislih imajo, kakor so imeli oni trije župani, ki so edino le hoteli enega beriča in pisarja za vse.
In med temi pojedinskimi burkami se prikaže protokol, v kterem se razločno bere: „Be-schluss. (!!!) Die Gemeinden Rossbach, Tre-sternitz und Jelovec vereinigen sich nach dem §. 2. zu Einer Ortsgemeinde unter dem Namen „Gams bei Marburg" so, dass sie als eigene
Ortsgemeinden zu besteben aufhören."*) — Ker tega protokola takrat še ni bilo, ko so omenjeni trije predstojniki (11. jan.) ono željo po vkupni pisarni in policijski osebi Seidlnu odkrili, je še le zdaj (18. jan.) vabil predstojnika v Ros-bahu, g. J. K., da protokol podpise, in ta mislč, da nič druga ni kakor ona nedolžna zadeva, podpiše, par dni potem pa najde pri srenjskem pi-saču, kaj da je prav za prav podpisal!! Na Tre-stenici in Jelovci sta se volila 2 nova predstojnika, in tema je hitro Seidl pobrati dal pečate, pisma in mape, ker sta prejšnja predstojnika oni nepostavni protokol bila podpisala. Predstojnik iz Jelovca je že tirjal pečat nazaj, a pisar mu reče, da Seidlna doma ni, in ga potolaži, češ, bomo pa 2 pečata imeli: enega v pisarni, enega pa vi. — Ali niso to zares turške razmere?
Možje, ako še imate zdravih možganov v : glavi in poštene vesti, tirjajte nemudoma pečate in pisma nazaj, prekličite pri polit, gosposki v Mariboru svoje podpise, ker so vam nepostav-no in po zvijači bili izviti! Postava (§. 2.) veleva namreč, da se tako združenje le z dovoljenjem dež. odbora po sklenjeni pogodbi za-stran srenjskega posestva in užitka srenjskega imetka, zastran ustanov in fondov goditi zamore, če namreč dež. zbor v to privoli. „Proti volji dotičnih srenj" — pravi postava — „se pa sploh tako združenje goditi ne more." Kdo ima tako združenje sprožiti ? Ne Seidl in tudi ne sami župani dotičnih srenj, ampak edino le srenjski odbori; kajti po §§. 26.— 28. srenjske postave spada v pravice srenjskega odbora vse, kar srenjo zadeva, torej tudi premoženje, imenovanje pisarjev in služabnikov in njih plača. Da pa odborovi sklepi veljavo imajo, morajo (§. 38.) vsi odborniki k seji se sklicati in vsaj dve tretjini pri seji biti in nadpolovična večina za to glasovati. Seidlnov podpisani protokol ni torej druga kot samovoljen švindel. Namen Seidlnov pa je, da postane župan vseh srenj v far i, kar je zdaj, ko je v Kamci svoje posestvo prodal, le mogoče, ako bi se res združile, ker ima še nekaj posestva v Rosbahu, ter lahko reče: „Jaz imam v Kamški srenji domovinsko pravico!" Gorjč vam, ako si nemudoma svojih pravic nazaj ne dobite, ker pridete v združeni srenji gotovo čisto pod oblast mariborskih „gospodov", kterim pri vas ni za drugo mar, kakor da ob volitvah po njih piščalki plešete!
V Ljutomeru 22 febr. 1874. Železnice, ktere se nekteri bojč, drugi pa vesele, menda še ne bomo tako hitro imeli. Tisti, ki se je bojč, bodo veseli, ker se stvar zateguje, da njih zemljišča cela ostanejo, da se njih konji še ne bodo plašili itd.; — drugi pa še vendar upamo, da železnico dobimo, ter bomo zamogli svoje pridelke
*) Po slovensko: „Sklep: Srenje Rosbaeh, Treste-niee in Jelovec se združijo po §. 2. srenjske postave v eno krajno srenjo z imenom: „Kamca pri Mariboru", ter nehajo biti samostalne krajne srenje." —
naravnost na Dunaj, v Gradec itd. pošiljati, kar je velik dobiček v gospodarskem oziru. Ta reč zdaj tako stoji: Vlada ne čuti še zdaj nobene sile, da bi se ta reč na postavno pot spravila, torej ni med postavami za napravljanje železnic, ki jih je vlada državnemu zboru predložila, one za železnico Dunaj - Novi, ki bi obsegala tudi naše kraje.
Društvo, ki seje lani za izdelovanje te železnice potegovalo, se je razteplo, drugi podvzet-niki pa nekako nemajo volje, to reč prevzeti, ali pa terjajo od države veliko podpore, in še cel6 to, da bi jim posestniki potrebna zemljišča z a-stonj odstopili, kar pa je vendar preveč, ker bi drugi potem ravno tako kakor mi to železnico rabili. V državnem zboru so štajerski poslanci vlado vprašali, kedaj da bode načrt postave za železnico od Dunaja proto Novi predložila; odgovora na to še vlada ni dala. Občine naše, okrajni in drugi zastopi so letos novo prošnjo do državnega zbora podpisali in odposlali. Mnogo se govori, ljudstvo prosi in zabteva, da bi se mu enkrat iz nevolje pomagalo, da tolikim terjatvam časa ložje zadostuje. Prosimo pa tudi svoje gg. državne poslance, da nas krepko podpirajo, naše interese branijo in odločno zastopajo.
Iz Celja 23. t. m. (Nova šola). Pretečeni četrtek 19. t. m. se je prvokrat vsa šolska mladina nižjih šol našega mesta po slovesni sv. meši zbrala v novi velikanski šoli, ktera se je napravila iz nekdanje grofije. K tej svečanosti prišel je bil iz Gradca svetovalec dež. namestnije, g. Gsbel, in z njim kakih 10 mestnih gospodov. Kakor je župan dr. Nekerman v svojem govoru omenil, ima nova šola za 3 razrede mestjanske, 5 razredov fantiške in 4 razrede dekliške ljudske šole prostora ter stane blizo 60.000 gld.; šola je pa tudi taka, da ji ni blizo enake. Za g. županom govoril je še g. svetovalec Gobel in se zahvalil v imenu dež. šolskega svčta mestjanom za njih trud pri stavbi nove šole. Po končanih govorih se je peljala mladina v dotične razrede in pričujoči gospodje so si vse prostore ogledali in vse lepo spoznali. In reči se mora, da so mestjani za šolo res veliko storili in se niso ustrašili 60% priklade k navadnim davkom posestnikom naložiti, da so si lepo šolo postavili. Poslopje stare šole bi si naj okolica za svojo šolo kupila. Začasno je vojaščini v najem dana, ter bo služila v shrambo za obleko deželnih brambovcev. Vsakdo mora želeti, da bi skoro naši kmetje enako slovesnost obhajali, ter bi slovenska mladina v milem ma-ternem jeziku se potrebnih ved učila. Bog pomozi!
Iz Kozjega. Tudi pri nas se začenja vedriti; priča temu je volitev v srenjski z as t o p, ki se je vršila dne 16. t. m. Naši kmetji so si 12 vrlih mož izvolili; uradnikov ni nobeden ne enega glasil dobil, akoravno so bili v prešnjem odboru 3 uradniki in je g. Hriber kakor v okrajnem tako tudi v srenjskem odboru zvonec nosil. Pokazali so naši kmetji pri tej volitvi, da imajo tudi v svoji sredini
dosti sposobnih in poštenih mož, kteri bodo rsaj toliko skrbeli za občinski blagor, kakor c. k. uradniki.
Smemo li iz te volitve sklepati, da so g. Hriber in njegovi tovarši pri kmetih zgubili zaupanje ? Odgovorjam: d& ! —
Od novega odbora pa še to pričakujemo in tirjamo, da nas reši ene občne nadloge, namreč sadanjega občinskega pisarja g. Zupanca, ki je sicer spreten in izurjen, hoče pa s kmeti koman-dirati, v tem ko so le izvoljeni zastopniki v svoji srenji gospodarji, občinski pisar pa njih služabnik, ki naj strogo pri svojem poslu ostane.
Iz Gomilskega v Savinski dolini. (Nagnj usni kmečki liberalizem.) Naš od vsih poštenih farmanov spoštovani g. župnik, ki že 28. leto tukaj duhovno službo opravljajo, dobili so nedavno od nekega farana, ki pa tega imena vreden ni, 3 pošte preskočlo brezimno listnico, ki se tako-le glasi: „Častiti g. fajmošter! To ni res, da bi mi bilo to (kaj? se ne ve. Dop.) za pokoro dano, jaz prostovoljno sam za Vas pokoro delam. Zavolj bogočastja ne bodite čmerni, če ste še kristjan. Res vera peša, kdo je kriv?"
Človeka očitno vest grize, ker govori o pokori, ki jo delati mora. K zveličanju mu pa ne bo, ker jo dela le za — fajmoštra. Ker ga tudi „bogočastje" srbi, je menda eden tistih, ki več k božji službi ne hodijo, so pa nevoljni, če duhovniki vernike te dolžnosti opominjajo. Po tem takem si tudi tihotapec sam lehko reši vprašanje: „Kdo je kriv, da vera peša?" — Tisti, ki so po ne-krščanskem življenji vero zapravili, med ljudstvom neverstvo trosijo, nad duhovniki se pa jezijo, da nočejo brezverskih kožuharjev hvaliti in drugim v posnemanje priporočati.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nekdo izmed Slovencev, ki ve za vse skrivnosti ustavakov, piše z Dunaja „Narodu," da ne bode ustavaška stranka prej dovolila državnega stroška, dokler niso „verske'-postave od gosposke zbornice sprejete in od cesarja potrjene. „Kakor vse kaže" — pravi dalje — „pridejo konfesijonelne postave še pred državnim proračunom na vrsto. Proti bode glasovala le „pravna" stranka in en del Poljakov. Obligato-rični civilni zakon pa bode težko dobil večine, ako so ministri proti njemu." — Po tem takem je visoka politika četverih mladoslovencev sklenila, z a konfesijonelne postave glasovati. — Te dni je „Slovenec" jasno dokazal, da je to izdajstvo domovine! Pa kaj domovina, kaj narodnost tem ljudem !" Da se le brezverstvo pase, črt proti kat. cerkvi ohladi, s tem pa brinjevi venec liberalizma okoli kipečih čel ovije, vse drugo je slovenskim liberalcem — „šmarn 1"
Sicer se pa dunajski ustavaki hudo med sebo pulijo. Ker je namreč mnogo ustavakov v smislu
vlade glasovalo z a kolek pri novinah, so se zamerili ustavaškim novinam in volilcem, ki hočejo nezaupnice poslati svojim izvoljencem. — Se hujši ogenj je švignil v streho ustavaškega doma, ker je vlada te dni t r i ustavaške liste, ki so zarad novinarskega kolka večino državnega zbora in fin. ministra prehudo zgrabili, konfiscirala,^namreč: „Wiener Tagblatt," ,,Tagespresse" in — čujtel tudi trobentačo ustavakov, „Neue fr. Presse." Zarad tega velika jeza v ustavaških listih.
Na čast našemu cesarju bila je 19. t. m. sijajna vojaška parada v Petrogradu na admiralskem trgu, ki je tolik, da je moglo blizo 30.000 pešcev in konjikov po njem marširati. Ruski vojaki so pozdravili cesarja z gromovitim: „Zdravje želajem" (želim)! Komandiral je veliki knjez Nikola Nikolajevič. Cesar se vrne na Dunaj čez Moskvo in Varšavo v petek 27. t. m.
Prvosednik drž. zbora je naznanil, da je 16. t. m. češke poslance povabil priti alj se pa veljavno izgovoriti. Izgovorili se že bodo, izgovor pa ne bo ustavakom po volji, torej nove volitve že tretjokrat v 4 mesecih!
Predlog Fuksov, da se kolek pri novinah odpravi, je bil s 129 proti 114 glasovom, torej z majhno večino, zavržen. V tem oziru so francoski poslanci že bolj blagodušni, ker so zavrgli nasprotni predlog, da se kolekovanje no-vin vpelje. — Štajerski poslanec Walterskirchen je v imenu tovarišev vprašal ministra trgovine, ali misli še v tem zasedanji predložiti postavni načrt za železnico Knittelfeld - Zaprežič. — Slovenskim poslancem in posebno g. Hermanu pa svetujemo brati denešnji dopis iz Ljutomera in po njem se ravnati, saj je zbornica naročena na „Gospodarja". — Odbor, ki pretresuje spomenico delalcev, je povabil društvo „Volksstimme", da pošlje v odbor poverjenika, ki bi v imenu delalcev povedal, po kakem načinu bi se jim tirjatve izpolnile? Ko je pa češki närod po svojih postavnih zastopnikih izročil pismo zastran pogojev, pod kterimi bi češki poslanci v drž. zbor stopili, se pismo še odboru v pretres izročilo ni! Živela enaka pravica za vse!
O g e r s k o. Ako človek obravnave v oger-skem zboru prebira, se mu dozdeva, da se poslanci pri žalostnem stanju države le kratkočasijo, ko tratijo čas s prav malovrednimi vprašanji do vlade, ki potem v odgovorih pobija vprašalce. Poslednji čas pa naročajo levičniki celö peticije, da se — drž. zbor razpusti! Vlada hoče, kakor je naznanil služben list, odstopiti, brž ko se cesar z Ruskega povrne.
Češko. Pri volitvi v državni zbor v Pra-hatiei namesto župnika Jungbauer zmagal je proti njemu ustavak Mayer z le 6 glasovi večine. „Vtld." pravi, da je Jungbauer prav zarad tega, ker je bil v državni zbor stopil, zgubil glasove federalističnih volilcev.
Solnograško. Kat. pol. društvo je
sklenilo pismo do kardinala nadškofa, da se ustavijo konfesijonelnim postavam.
Vnanje države. V nemškem državnem zboru je predlog alzaško - lorenskih poslancev, ki zastopajo stranko Franciji privrženo, da se namreč po sklepu drž. zbora prebivalstvo vpraša, ali hoče pri Nemčiji biti, z večino glasov zavržen bil. Stras-burški škof R a e s je pa v imenu kat. stranke izrekel, da ona priznava mirovno pogodbo, vsled ktere so se te pokrajine z Nemčijo združile. Zarad tega je zdaj razpor med enimi in drugimi, skušnje pa bodo pokazale, da je kat. stranka pravo zadela, druga pa s svojim obnašanjem le novih nadlog deželi pripravlja. Z glavo se stena ne razbije! — Gosposka zbornica dež. zbora sprejela je z 89 proti 51 glasovom posinil civilni zakon s postavo o civilnih maticah s civilnimi urad* niki. Vse torej cvili, najbolj pa bode ljudstvo.
Na Španskem Karlisti napredujejo ter so zopet republikanskega generala Moriones-a nekte-rekrati natepli.
Angleško. Gladstonovo ministerstvo je odstopilo in nastopilo novo konservativno pod | predsedstvom D i z r a e 1 i-j a (izgovori: Dizrili). i Dizraeli je krščen jud, rojen 1805 v Londonu. Bil je že trikrat poprej: 1. 1852, 1858 in 1866 za malo časa v ministerstvu, ter se je posebno prikupil braneč verske koristi, kakor je tudi pri preteklih volitvah zagovarjal versko vzrejo šolske mladeži. Mož je silno spreten govornik, ki umč nasprotnika brž od najslabeje strani zgrabiti. Drugi ministri so iz najodličnejših konservativnih rodbin. Vnanje zadeve zastopa Derby, ki je že tudi večkrat minister bil.
Razne stvari.
(Zlata poroka) bila je 16. t. m. v Mozirjem. Starček J. Janžovnik, zdaj na prevžitku, jo je s svojo ženko prav slovesno obhajal. Sva-tovsko obleko, gostijo in vse drugo oskrbeli so blagi tržani in dobrodušne gospč, vrh tega še pa tudi z milimi darovi oba zakonska obdarili!
(V Ulimjem) je bila enaka slovenost 8. t. m. Poštena zakonska sta: Mih. in Katar. Polutnik, oba nad 80 let stara, ki sta celih 50 let vedno v lepem miru in krščanki zastopnosti živela, kar življenje najbolj podaljšuje. Ker nista otrok imela, sta prepustila malo posestvo poštenemu fantu bližnje žlahte, kteri ž njima kakor dober sin ravna, ter je svojemu stricu in svoji teti veselje zlate poroke pripravil.
(Kaj vse pust dela!) Ptujčaui, to je svojat : ptujskih liberalcev, napravila je pustni torek prav robato, nemško-liberalno maškarado, v kteri so na smeh stavljali cerkvene osebe, našeman Bis-ma>k pa je pesjanstvo, svoje „sauhirte" vozaril. Kakor poroča graški „Vlksbl.", je neki profesor! | ondašnje realke vse to naštimal, ter se po nesra-
mnosti med vsemi odlikoval. Ko bi imel ta človek količkaj rdečice ^v sebi, bi se pač med učenci več ne prikazal. — Se ena. Na Laškem je bil tudi pustni torek pogreb poštenega, närodnega tržana, g. Orožna. Sprevod je vodil celjski opat g. Vrečko, in menda je plasti pustnega zraka pripisati, da je sprevoditelj čisto bil pozabil, da je Laška, iz trga in okolice obstoječa fara, čisto slovenska, ker je — in to še nä rodnemu tržanu! — nemško nagrobnico napravil! Nimamo li že dosti drugih narodnih nasprotnikov, da za-čn6 cerkveni organi nemškutarske mehove med nami vleči? Ni li zadosti že nasprotovanje proti cerkvi od närodne strani, da se s takim nemo-drim obnašanjem še bolj — cerkvi na kvar — narodna strast draži?
(Posljedni petek) ni bilo v Ptuju navadnega tedenskega sejma zarad grdega vremena. Toraj cena stara.
(Nesreča pri božji službi.) Kakor po drugod po mestih bila je tudi v Levovu na Poljskem 3 pustne dni 40urna molitev pred sv. Rešnim Telesom. Pustni torek na večer bil je slovesni sklep v cerkvi oo. Jezuitov. Proti koncu pridige navstane od velikih vrat sem hrup, da gori. Velika množica ljudi (bilo jih je v cerkvi 4 do 5000) tišči na vse kraje k vratam, od zunaj pa gasilci v cerkev. V silni gnječi so bile 4 osobe zmečkane, več drugih pa hudo poškodovanih. — Velike nesreče krivi so, kakor se soglasno poroča — tatovi, ki so hrup: gori! zagnali, da bi v gnječi ložje kradli. Ognja se ve, da ni bilo.
(Koze) tudi v Mariboru in okolici hudo razsajajo ne le po bolnišnicah, marveč tudi po mnogih hišah tako, da so nektere že v zaprtnem stanu.
(Učitelj, kakoršen bi ne smel biti.) Iz mar-beškega okraja se nam piše: Pepelnično sredo se je v krčmi učitelj hvalil, da je učencem prepovedal popotnike pozdravljati s lepim kristijan skim pozdravom: „Hvaljen bodi J. K:J Gosti strmč nad brezglavnim liberalcem, pošteni Sent-Antonski farman B r u n č k o pa oblizanca posvari, rekoč: „G. učitelj, le ostanite pri starem lepem pozdravu, lepšega od tega ne boste iznašli!" — Temu od-gojitelju katoliške mladeži so sploh cerkveni obredi „šmarn," v procesijah s presv. Rešnim Telesom peti mu je „nachzotteln" in „plärren" i. t. d. Vso to liberalno bezumje^ srka iz „Dorfbothe," ki mu
kakor je bilo zadnjič razglašeno, v nedeljo 1. mar-cija, marveč nedeljo potem, 8. marcija, zborovalo.	Odbor.
(Spremembe v Lavantinski Škojiji:) Faro gornje sv. Kungerte poleg Maribora je prejel Č. g. Mat. W u r z e r. — Prestavljeni so g g. kaplani: A. Fišer v Šmarjeto na Pesnici; — Jož. Sat-ler v Stari trg; — Jan. Kunce k sv. Magdaleni v Mariboru. — Gg. Fr. Jug in Hen. Ver k še ostaneta na svojih mestih. — Č. g. dekan Cir-kovski, Nagy, stopi v pokoj in fara je do 1. apr. razpisana.
L¡8tnioa vredniitva. G. P. C. v R. Odposlali na zaželeno adreso. Pergas!
1 Tržna cena	A		V		U		V	
pretekli teden	Mariboru		Ptuju		Celju		Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl	kr.
Pšenice vagan ....	7	50	7	—	7	60	7	10
Rži , ....	5	40	5	_	5	50	5	15
Ječmena „ ....	_	_	4	34	4	40	3	_
Ovsa „ ....	2	40	2	50	2	60	_	—
Turšice (koruze) vagan .	5	20	5	5	4	40	4	95
Ajdo „ .	4	10	4	10	4	40	4	10
Prosa „	—	—	4	80	4	40	_	—
Krompirja „	2	40	2	—,	2	—	2	•20
	1	50	2	20	1	20	1	15
Slame (v šopkih) „	1	40	1	80	—	80	1	40
„ za steljo	—	90	1	—	—	60	—	90
Govedine funt ....	—	31	—	32	_	30	_	24
Teletine „ ....	—	34	—	34	—	34	_	24
Svinjetine r ....	—	34	—	32	—	34	—	32
Slanine „ ....	-	36	—•	37	—	36	—	40
\ a J n n v ej š i kurzi lia Dunaju.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjem .
j Ažijo srebra.............
zlati .............
ti. I kri
P
170
105
15
je „leibžurnal.'
Ce ljudje t a c i h učiteljev vi-
dijo in slišijo — in tacih je več — se pač ni čuditi, ako se, kakor Sent-Antončani, branijo zidati šolo, ker se bojč, da jim pridejo otroci dušnim rabeljnom v roke.
(Slavjansko pevsko društvo v Gradci) napravi dnč 9. marc. na večer pevsko veselico. Posebni odbor za to se je sestavil na polovico iz udov pevskega društva, za polovico pa iz „Slovanske besede". —
(frehtzfmt zborvrattje.) Kat. pol. društvo pri sv. Ju rji na Šavnici ne bode,
liOterlJne številkei
V Gradcu 21. februarja 1874: 60 18 70 7 10.
Prihodnje srečkanje: 7. mareija.
Za prodaj«»
pripravljenih imam črez 1000 žlahnili sadnih dreves raznega plemena, posebno lepe jablane, hruške in visoke, rdeče in rumene češnje brustalke, katerih tii posamezno navesti ne morem; cena a 40—60 kr. a. v. Ker je bilo letos posebno ugodno vreme, narezal sem črez 20,000 cepik ali mladik od več ko 1000 plemen raznega žlahnega sadja; da bi se po slovenski domovini razširilo, jih oddajam skoro zastonj in sicer: po krajcarji jedno, z imeni na listkih pisanimi a 2 kr. brez drugih stroškov. — Tudi se dobi pri meni 80,000 rozeg in nekaj stotin vlačenic od raznih vinskih trt, dalje imam divjake, murbe, malince,
jagode, razna semena in drugo kmetijsko robo na izbiro kakor tudi angleške svinje in ovce za pleme.
Ker je c. k. kmetijska družba stroj (mašino) za drenažne cevi meni izročila, vabim vse gg. posestnike, da si uaročč cevi za odpeljavanje vode iz travnikov in vinogradov. Cena je 10—20 gld. a. v. za tisoč kosov. — Naročila sprejema g. Berdajs, trgovec v Mariboru in podpisani.
Dominik Čolnik,
na Drvanji, pri sv. Lenartu v slov. gor.
Mlad fant,
1-3
kteri se hoče krojaškega (žnidarskega) posla učiti, ter je močne, zdrave narave, in je nekoliko v šolo hodil, se takoj sprejme pri
Jožefu Leeb-u,
krojaču v Mariboru (Burg-Platz.)
Priporočilo.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem
gostilnico pri Schramlnu
(Gasthaus zur MehlgrubeJ
prevzel v najem.
Za dobra vina, pivo, jedila in urno postrežbo bodem po vseh močeh skrbel. Posebno ob tržnih dnevih in sploh vsak dan bodem p. n. občinstvu z mnogovrstnimi jedili postreči zamogel.
K obilnemu obiskovanju se priporočam z odličnim spoštovanjem
France Haring, 2—3	krčmar pri Schramlnu.
Naznanilo.
3—3
Podpi
pisani okrožni pooblastenec naznanja spodobno p. n. društvenim deležnikom c. k. privilegirane vzajemne graške zavarovalnice proti ognju, da so letni doneski zal. 1874 ravno toliki, kakor lanski, ter ob enem vljudno prosi, te doneske vsaj do konca m. marcija t. 1. pri tukajšnjem okrožnem komisarstvu (Tegetthofska cesta, v novi Girstmaier'jevi hiši poleg Gotzove pivarne v 1. nadstropju) blagovoljno vplačati.
Podpisani tudi p. n. gospodom društvenikom in drugim p. n. zava-rovalcem na znanje daje, da je c. k. vzajemna graška zavarovalnica proti ognju že dné l. januarja 1873 pričela s posebnim oddelkom zavarovanja premakljivih stvari, ter sprejema zavarovanja strojev, blagá, pridelkov, zalog in sploli vsakoršnjih premakljivih stvari, ki se hoté proti ognju zavarovati.
Grledé na to, da si je c. k. graška vzajemna zavarovalnica po dolgoletnem, obče koristnem delovanji povsod popolnega zaupanja pridobila, se nadeja tudi podpisanik obilnih oglasov na zavarovanje premakljin, in to tem več, ker je zavarovalnica na mnogostranske želje drustvenikov svoje delovanje tudi na nepremakljive stvari razširila, in ker njeno premoženje kakor tudi njeno pošteno gospodarjenje popolno poroštvo daje, da bode svoje za-veznosti natančno izpolnjevala.
Oglase za zavarovanja sprejema podpisano okrožno komisarstvo, ki tudi radovoljno vsa opravilna pojasnjenja daje.
i piv. vzajemne zavarovalnica proti opju.
V Mariboru, dné 9. februarja 1874.
Vilehn Hrauiia,
okrožni pooblastenec.
r