15. VI. 1973 Logatec
LOGAŠKE NOVICE
GLASILO   KOMBINATA   LESNOPREDELOVALNE   INDUSTRIJE LOGATEC
llrf.-j.i uredniški odbor: dipl. in}. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Stirn, Slavka Loitrek, Olga Mihevc,  Inž.  Miro Gantar.  Oblikovalec:  Janez  Maček.  Odgovorni urednik: _Albin  ćuk.  Tisk:   Učne  delavnice.  Ljubljana.   Bežigrad 8_
Št. 4
OBISK
INŽ. MARKA BULCA, ČLANA
PREDSEDSTVA SFRJ
V začetku maja nas je obiskal inž. Marko Bule, član predsedstva SFRJ. Potem ko si je ogledal podjetje, je imel v sejni sobi razgovor s člani družbeno-političnih organizacij in organov upravljanja ter vodstvom podjetja. Po razgovorih si je ogledal še tovarno valovite lepenke »Val-karton« in deško vzgajališče v Gor. Logatcu. Popoldne pa je z družbenopolitičnim aktivom občine razpravljal o vprašanjih gospodarjenja v naši občini.
O obisku v naši tovarni berite na 2. strani.
LESARIJADA 73 NOVA GORICA, 27. IN 28. APRILA
V mestu sonca in rož je bilo letos prizorišče IV. športnih iger delavcev lesne industrije Slovenije. Športne igre delavcev so postale že tradicionalne. Ta zbor delavcev je dokaz več, da sta rekreacija in šport potrebna slehernemu človeku. Letošnja udeležba je bila dosedaj tudi največja, saj je nastopilo kar 262 ekip s 1781 tekmovalci iz 44 podjetij; lahko zapišemo: olimpiada delavcev — športnikov v malem. (Sestavek na 5. strani)
NEKAJ ZNAČILNOSTI JUGOSLOVANSKEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Problematiko pokojninskega in invalidskoga zavarovanja urejamo po novem v naši državi s 17 dokumenti: zvezni zakon, osem republiških oziroma pokrajinskih zakonov in osem statutov republiških in pokrajinskih .skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
DRUŽBENA
IN SAMOUPRAVNA
KONTROLA
T. Š.
Tako kot se je razvijal naš družbenopolitični in gospodarski sistem, so se razvijale tudi različne oblike družbene kontrole. Prvi organ glede organizacije in nadzora računovodstva državnih in gospodarskih organizacij je bil ustanovljen 27. 6. 1945 pod imenom Revizijski zavod. Konec leta 1946 je bil ta ukinjen, njegovo delo pa je prevzel poseben oddelek finančnega ministrstva, kasneje pa kontrolna komisija. S prehodom na delavsko samoupravljanje je bila ukinjena kontrolna komisija, ustanovljene pa so bile finančne inšpekcije, ki so v sklopu sekretariata za finance delovale vse do 1959. leta.
Od tedaj naprej je prišlo do formiranja službe družbenega knjigovodstva (SDK) v sestavu z Narodno banko, in tako je bila tej službi priključena tudi finančna inšpekcija. Z ustavnim zakonom leta 1963 je določeno mesto in vloga SDK kot edine javne in samostojne kontrolne službe pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
Leta 1967 je bil sprejet nov zakon o SDK, s katerim je ta služba obdržala osnovne funkcije, in to: evidenca, kontrola, dajanje informacij in opravljanje plačilnega prometa. V I. 1972 je izšel zakon O delu SDK v zvezi z ustavnimi amandmaji, kjer je predvideno, kaj ta služba dela in kako je vezana na sodelovanje z osnovnimi in drugimi organizacijami združenega dela, v zvezi z organizacijo notranje kontrole, njihovega finančnega in materialnega poslovanja.
SAMOUPRAVNA KONTROLA
Funkcije odgovornosti kontrole v našem samoupravnem sistemu je v pristojnosti samoupravnih organov. V internih aktih delovnih organizacij je obdelano vprašanje odgovornosti članov organov delavskega upravljanja pred delovnim kolektivom in družbeno skupnostjo. V teh aktih je tudi razmejen delokrog med delavskim svetom, poslovnim odborom in direktorjem. Glede na to je delavski svet najvišji organ upravljanja v delovni organizaciji in obenem tudi najvišji organ glede kontrole in nadzora.
Z ustavnimi dopolnili, posebno z 21., 22. in 23. dopolnilom je podana ustavnopravna osnova celotnega sistema družbene reprodukcije v združenem delu. S temi odredbami dobiva samoupravljanje močnejšo materialno osnovo v delitvi presežka dela.
(Nadaljevanje na 4. strani)
ČLAN
PREDSEDSTVA SFRJ
MARKO BULC
NA OBISKU V NAŠEM
PODJETJU
Med delavci podjetja
Visoki gost si je v spremstvu vodstva podjetja in članov družbenopolitičnih organizacij najprej ogledal celotno proizvodnjo. Z delavci se je pogovarjal o njihovem osebnem zadovoljstvu v podjetju, višini osebnega dohodka, o otroškem varstvu, o problematiki zaposlenih žena in ugodnostih v zvezi z delom.
Razgovor s političnim aktivom, predstavniki podjetja in člani organov upravljanja
V razgovoru s političnim aktivom podjetja je vlogo članov ZK tolmačil sekretar osnovne organizacije tov. Jože Brenčič. Kritično je prikazal dosedanje delo, pomanjkljivosti in orisal bistvene točke sedanjega programa ZK v uvajanju kadrovske politike, uvajanju nove tehnologije, nagrajevanju itd.
Inž. Marko Bule se je predvsem zanimal, kako so komunisti in proizvajalci vključeni v program stabilizacijskih ukrepov in v izvajanje delavskih amandmajev. O težavah, ki tarejo našega delavca, je spregovoril član IO sindikata in delavskega sveta Jože Moljk. Nanizal je zlasti ovire, ki v marsičem ne vzpodbujajo našega delavca k večji produktivnosti. Pri tem je omenil samoupravne sporazume, ki še vedno niso usklajeni, naraščanje življenjskih stroškov in cen reprodukcijskega materiala, kar končno vpliva na osebni dohodek, saj so stroški za končni izdelek narasli, prodajna cena pa je ostala ista.
Izvoz lesa ovira naša prizadevanja za stabilizacijo
Ob razgovorih o stabilizacijskih ukrepih so bili nakazani tudi vplivi, ki jih v delovni organizaciji ni mogoče samostojno rešiti, temveč so pogojeni s samoupravnimi dogovori med zainteresiranimi podjetji ali pa jih je treba rešiti z zakonskimi predpisi. Pri tem je bilo obravnavano zlasti vprašanje izvoza hlodovine, »pilotov« in desk ter uvoznega prima, ki ga izvozniki dobe v državi. Gozdna gospodarstva iz vse Jugoslavije so lani izvozila 300.000 kubičnih metrov lesa. Če bi izvoženo količino predelali, bi lahko v Jugoslaviji delovalo precej enakih žag, kot je naša, da ne govorimo o tem, da bi s finalizacijo zaposlili nove delavce in tako obogatili izvozni artikel z delom. K temu lahko dodamo še nekontrolirano porabo v zasebnem sektorju, ki les porablja zase ali prodaja, po redni poti pa ne doseže večjih cen. Tako se nam dogaja, da naš les ponovno kupujemo iz uvoza po višjih cenah, izvozniki pa so ga prav zaradi prostega zunanjega tržišča prodali tudi po višjih cenah kot na domačem tržišču. Pri tem prihaja do bogatenja zunanjih trgovcev, medtem ko bi z možnostjo prelivanja deviz gozdnim gospodarstvom omogočali boljše gospodarjenje v Jugoslaviji.
Stabilizacija gospodarstva zahteva medsebojno solidarnost
Težave, ki nas spremljajo ob stabilizacijskih ukrepih, zahtevajo od nas, da vsak na svojem področju opravimo tisto delo, ki ga stabilizacijski
program zahteva. Pri tem naša gledanja ne smejo biti kratkoročna, ampak usmerjena v bodočnost. Kajti če sedanja stabilizacijska prizadevanja ne bi uspela, bo nujno potrebna nova reforma. V času prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva pa lahko pričakujemo, da bo standard delovnih ljudi nižji kot v preteklem letu, čeprav si moramo prizadevati, da zlasti delavcem z nižjimi dohodki omogočimo višji dohodek. Solidarnost pa se mora odraziti tudi v kolektivih, ki bi naj brez potrebe ne zviševali cen. »Vendar kljub temu ne moremo računati, da bodo tako rešene vse težave vašega kolektiva, kajti težav je tudi v drugih kolektivih mnogo, In končno ne smemo pozabiti, da je IZVOZ NAŠA STRATEGIJA, od katere ne nameravamo odstopiti,« jc v odgovoru dejal inž. Marko Bule.
Samoupravljanje na vseh ravneh
Med razpravo o gospodarjenju, o stabilizaciji in socialnih ukrepih se je inž. Marko Bule soočil tudi z našimi prizadevanji za oblikovanje TOZD.
Poudaril je, da ustavni amandmaji vnašajo nove kvaliteto v delavskem samoupravljanju in sicer upravljanju neposrednih proizvajalcev na vseh ravneh. Naloga komunistov pa je. da se aktivno vključijo v tolmačenje delavskih amandmajev. Nujno je, da komunisti poznajo domačo in jugoslovansko družbeno situacijo, zlasti v zvezi z združevanjem podjetij in stabilizacijskimi ukrepi. Na koncu je Inž. Marko Bule izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi In zaželel kolektivu uspešno gospodarjenje in uveljavljanje ustavnih amandmajev, ki naj omogočijo nadaljnje uveljavljanje delavca-uprav-
I jal ca,
ŠTAFETA MLADOSTI V LOGATCU
Vsako leto v maju — mesecu mladosti, daje mladina iz cele države svoj prispevek k štafeti mladosti, ki potuje po vsej Jugoslaviji in nosi s seboj najlepše pozdrave, iskrene želje in čestitke našemu dragemu predsedniku republike — maršalu Titu.
Dolga pot štafete mladosti se konča 25. maja v Beogradu, kjer mladina slavnostno izroči štafetno palico skupaj z njeno vsebino tovarišu Titu za njegov rojstni dan. Logaška mladina je prevzela v torek 8. 5. 1973 prijetno dolžnost, da tudi sama pošlje voščila in čestitke tovarišu Titu. Na ta dan so se mladi iz osnovnih šol v Dolenjem in Gorenjem Logatcu skrbno pripravili. Ob točno napovedanem času so na začetku logaškega polja mladi Lo-gatčani prevzeli štafetno palico iz rok Vrhničanov ter jo prinesli do hotela KRPAN, kjer so jo na parkirnem prostoru nestrpno čakali učenci osnovne šole Osmih talcev. Slavnostni trenutek prihoda štafete je še poudarila godba na pihala, ki je zaigrala dobrodošlico. Sledili so kratki govori mladih, s katerimi so zaželeli tovarišu Titu mnogo zdravja in sreče ob njegovem 81. življenjskem jubileju. Zatem je štafeta z motoriziranim spremstvom odbrzela proti Gorenjem Logatcu in nato naprej v Ho-tedršico, kjer so štafetno palico predali mladini iz Idrije.
OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA NEKDAJ IN DANES
A. C.
Kadarkoli zanese pot novinarja ali družheno-političnega delavca v naš kolektiv, običajno postavi tudi vprašanje: KAKO SE IZRAČUNA VAS OSEBNI DOHODEK? Odgovori so navadno nepopolni, izrečeni z veliko zadrego in še večkrat izraženi z molkom. Zato smo se obrnili na vodjo oddelka za obračun osebnega dohodka tov. Verico Gantar, da bi našim bralcem razložila dokaj zamotan obračun osebnega dohodka. Verica Gantar je zaposlena v našem podjetju od I. 1954 in pozna na pamet vse družinske podatke naših delavcev in dela v obračunu OD, odkar je prišla v naše podjetje.
i
Kako je potekal obračun OD ob vašem prihodu in kakšna merila nagrajevanja so veljala v prvih letih obstoja podjetja?
Obračun osebnega dohodka v prvih letih obstoja podjetja |c; bil onoatav nejši kot sedaj. Delavci na delovnih mestih so na delovne listke vpisovali opravljeno delo. Na osnovi teh listkov je bil opravljen dnevni obračun. Mesečni seštevek vseh listkov pa je delavcu na razumljiv način prikazoval njegov osebni dohodek. Ostalih meril, ki bi delavca spodbujali k večjemu učinku, ni bilo. Osnovna za obračun je bil le akord-ni cenik ali pa tarifna postavka (sedanje točkovne ocene delovnega mesta). Ker je bil obračun enostavnejši, so bila tudi mesečna izplačila opravljena do desetega v mesecu. Število zaposlenih pa je bilo tudi manjše, saj smo imeli po začetnem obdobju le 400 zaposlenih.
Kakšni so bili tedaj delovni pogoji?
Delovni pogoji so bili v celotnem podjetju težki in tudi oddelek za obračun osebnega dohodka je bil v malem lesenem provizoriju poleg nekdanjega strojnega oddelka, obrata drobnega pohištva. Kljub slabšim pogojem dela je bila večja pripadnost podjetju, saj ni bilo kakih
posebnih sporov in delavci so bili vedno pripravljeni za delo tudi izven rednega delovnega časa. Solidarnost in enotnost pa sta se odrazila zlasti ob velikem požaru v letu 1957.
Čeprav je bilo to že večkrat omenjeno pa prav ob izplačilu mnogokrat slišimo različna negodovanja o višini OD. Delavci, ki so se komaj zaposlili, se ne zavedajo, da so starejši delavci opravili pionirsko delo pri gradnji in da le s skupnim delom in skupnimi prizadevanji lahko pri-pričakujemo ugodne rezultate.
Kako poteka obračun osebnega dohodka sedaj?
Sedaj zahteva obračun OD mnogo več dela, kajti od leta 1954 so se v mnogočem spremenile zahteve v obračunu. V današnjem obračunu se prikazuje OD v bruto zneskih, kar povečuje cbseg dela Polog tega so merila za ugotavljanje OD mnogo bolj razčlenjena, za člane kolektiva
pa manj razumljiva Bistvena razlika je prav v tehniki obračunavanja. Danes moramo v obračunu upoštevati:
— točkovno oceno,
— akordne cenike,
— dodatek za stalnost in starost,
— borčevski dodatek,
— enoto proizvoda,
— poslovni koeficient,
— honorarje itd.
V času obračuna se iz sredstev osebnega dohodka krijejo tudi odškodnine za novatorstva in racionalizacije, za izplačila odpravnin pri odhodu delavcev v pokoj ali ob smrti delavca, za izplačila po pogodbah o delu. Ko izračunavamo osebni dohodek, moramo v obračunu upoštevati tudi:
— plačila OD za delo nad polnim delovnim časom (nadure),
— plačilo OD za nočno delo,
— plačila za dneve državnih praznikov,
— plačila za delo na dan tedenskega počitka,
— letne dopuste,
— izredne dopuste,
— štipendije in plačila za strokovno izobraževanje,
— odsotnosti z dela brez plačila osebnega dohodka,
— plačila za čas odsotnosti zaradi dela v samoupravnih organih itd. Vsa ta merila seveda ne poenostavljajo obračuna; večja razčlenitev zahteva več dela.
NAČIN OBRAČUNA
Iz delovnih listov opravimo vsakodnevno knjiženje učinka; po delovnih nalogih za vse delavce, razen upravne režije. Vsak mesec nato napravimo vrednostni razdelilnik po delovnih nalogih, kar nam služi za obračun enote proizvoda ter obra-
Primer:
Po vrednostnem zbirniku skupno je enota drobno pohištvo ustvarila 534.997,20 din (t. j. seštevek skupne
Točkovna ocena predstavlja za vse delavce, ki ne delajo po normi, osnovo, ki jo pomnožimo z količnikom enote proizvoda. Pri delavcih, ki delajo po normi pa je točkovni cenik osebnih in skupinskih norm osnova za izračun osebnega dohodka. Seštevek točk doseženih po individualnem ali skupinskem učinku se pomnoži z izravnalnim količnikom. Primer obračuna:
V nekem mesecu je bilo 20 delovnih dni, 1 državni praznik, delavec je izkoristil en dan letnega dopusta. Osnovo za obračun 20 delovnih dni predstavlja seštevek točk po normi
V našem primeru bi državni praznik nali takole:
Posebej se obračunava nadurno delo, bolniška, ki gre v breme podjetja ali KZZD in otroški dodatek. Osnova za obračun bolniških dopustov je osebni dohodek preteklega leta; vsem tistim, ki pa nimajo predhodnega zavarovanja iz preteklega leta pa služi kot osnova zaslužek do dneva ko je imenovani nastopil bolniško.
Marsikdo si predstavlja, da je to edino delo oddelka za obračun, ne pozna pa zahtev po različnih evidencah dela, ki jih moramo voditi za statistiko in za Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Če le v grobem napravimo pregled dela, ki ga opravlja oddelek za obračun OD, ugotovimo, da dela, ki ga pogosto posamezniki ne priznavajo, ni mogoče opustiti, saj se tu izračunavajo:
— otroški dodatki, ki se spreminjajo z doseženo višino OD posameznega delavca,
— statistična in letna poprečja (matična evidenca) za vsakega delavca po posebnih karticah,
— vsi odtegljaji: od potrošniških posojil do odtegljajev za menzo,
— podatki za pokojnine in invalidnine.
tovnemu knjigovodstvu za vrednostni prikaz višine osebnih dohodkov.
Izračun enote proizvoda
Najprej izračunamo skupno višino osebnih dohodkov iz delovnih listov skupno s preseganjem (norm, akordov). Nato dobimo iz obratovnega knjigovodstva poročilo o produkciji za pretekli mesec. Poročilo o produkciji dobimo na ta način da količino izdelkov, ki jih je obrat predal v skladišče v preteklem mesecu, pomnožimo s ceno določeno za posamezen izdelek.
produkcije), ki ga delimo s seštevkom osebnega dohodka v proizvodnji ustvarjenega po normi in času.
in točk po času. Vzemimo, da znaša to število 1.227,20 točk. Obrat je dosegel enoto proizvoda 128. Ko pomnožimo število točk z enoto, dobimo vrednost, ki predstavlja neto osebnih dohodek za 20 delovnih ni mm 1.570,80.
Delavec, ki bi želel samostojno obračunati svoj osebni dohodek, bi moral poznati višino prispevnih stopenj, ki se v posameznih obdobjih spreminja in dobljeni znesek prišteti neto osebnemu dohodku za 20 delovnih dni. Ta vsota predstavlja osnovo za obračun državnih praznikov in letnega dopusta.
(enako velja za letni dopust) obraču-
2.306,50 230,70 190,90
2.728,10
= 870,25 1.857,85
Na kakšne težave naletite pri svojem delu?
Izplačila OD morajo biti vedno pripravljena do določenega časa. Pri tem ni pomembno ali smo v oddelku vse delavke ali pa je katera na rednem, porodniškem ali bolniškem dopustu. Zlasti je včasih vprašljivo vedenje posameznih delavcev, ki mnogokrat ni na ravni dostojnosti. Ti ljudje verjetno premalo vedo o obračunu OD ali o sistemu delitve OD in zato svojo slabo voljo raztresajo na neprimernem mestu. Vsem delavcem, ki menijo, da so prizadeti v osebnem dohodku, smo po izplačilu vedno pripravljeni pregledati, če je nastala pri obračunu kakršnakoli napaka, ali pa pojasniti potek obračuna.
Katere so najpogostejše pripombe ob izplačilu OD?
Najpogostejše pripombe pri izplačilu OD gredo prav na račun otroškega dodatka. Delavci, ki opravljajo dopolnilno delo, ali se jim je dohodek na družinskega člana povečal, z večjim dohodkom izgube pravico do večjega otroškega dodatka, kar prav gotovo ni vzpodbudno za večjo produktivnost.
W-55 kom35G000 X& 30 din = 106.800,00 din Fotelj   kom       940 X & 440 din =    4.136,00 din
Skupno:
534.997,20 din
534.997,20 416 542.35
X 100 — 128%
2.306,50 (bruto OD za 20 del. dni)
20 dni (št. delovnih dni v mesecu) ~~ 11 ^5
Bruto osebni dohodek znaša torej: Bruto OD za 20 delovnih dni
+ 2X 115,35 (1 dan let. dopust in 1 dan državni praznik) | bruto vrednost dodatkov (na stal. ipd.), ki jih delavec ima
SKUPAJ
Od te vsote se odštejejo prispevki določeni prispevni stopnji (npr. 31,90%)
tako da dobi delavec neto OD din
USTAVNI
AMANDMAJI
IN STABILIZACIJA
Razgibano gospodarsko in družbeno življenje, polno vsakodnevnih sprememb in preureditev, najbolj neposredno občutijo delovni ljudje. Vsaka sprememba, če je le hotena, nosi s seboj naše želje in načrte, cilje, obenem s senco dvoma o tem, če je za uresničitev cilja res vse natanko preučeno in dobro premišljeno. To ne pomeni, da je vsaka sprememba dvomljivo tveganje: potrebna je le nenehna pozornost, zasledovanje razvoja in sprotno odpravljanje napak, ki se pri uresničevanju ciljev pojavljajo, če se hočemo izogniti nevarnosti, da se nam dobra zamisel ali načrt poruši. Pri spremljanju procesov, odkrivanju in odpravljanju napak ter iskanju vedno novih, boljših rešitev je naš delovni človek tisti ustvarjalni subjekt, ki odločno vpliva na to, da so prizadevanja pravilno usmerjena, tako da pelje pot vedno naprej in vedno više.
Iskanje novih in boljših rešitev ne more in ne sme biti domena nekaterih posameznikov, ampak postaja vsebolj nenehna skrb kar najširših skupin samoupravljavcev. Nikjer ne more biti določeno, da mora biti ideja o neki izboljšavi izključno rezultat dela strokovno bolje usposobljenih delavcev. Ne, dobra ideja lahko vznikne kjerkoli, naloga strokovnjakov pa je, da idejo uresničijo. Delovni ljudje, ki že dvajseto leto sodelujejo v delovnem procesu v naši organizaciji združenega dela in prek organov upravljanja in neposredno, v zborih delovnih skupnosti, tvorno vplivajo na poslovne In druge odločitve, so zanesljivo tisti, ki lahko s svojimi izkušnjami in življenjsko zrelostjo ocenijo prizadevanja za ureditev gospodarskih razmer v ožjem in širšem merilu. Prav od njih lahko pričakujemo najbolj tehtne odgovore na vprašanja, ki jih postavljata sedanji gospodarski in družbeni položaj. Zato smo nekatere od njih povprašali, kako si zamišljajo stabilizacijo gospodarstva in kaj bo po njihovem mnenju prinesla dokončna uresničitev »delavskih amandmajev«.
Rudi CIGLARIČ, obrat plastika
Pri nas v podjetju stabilizacije nismo občutili še posebno hudo. Ker želimo, da bi bilo tudi v prihodnje tako, moramo utrditi prodajno službo, saj je prav od vsestranske uspešnosti njenega dela odvisen naš gospodarski položaj. Delavska ustavna dopolnila so pravilno zastavljena, vprašanje je le, kako se bodo uresničila in zaživela v praksi. Treba se bo še mnogo učiti, saj so naloge težke in odgovorne. Utrditi bo treba odgovornost; potem ko bo kaka odločitev sprejeta, jo bo morala strokovna služba realizirati in zanjo odgovarjati.
Alojz KOBAL, obrat DP
V KLI bi morali zaradi boljšega gospodarjenja nekoliko zmanjšati razpone med osebnimi dohodki in zagotoviti potrebne količine lesa, tako da bi bile zaloge dovolj velike tudi za kritična obdobja. V splošnem mislim, da bi država ob primerni politiki lahko zmanjšala uvoz kmetijskih izdelkov na minimum in dala večje možnosti domačim proizvajalcem.
Ob amandmajih je najvažnejše to, da bi morali biti delavci bolje poučeni o mnogočem in da bi vse podatke tudi bolje razumeli.
Veronika VERBIČ, obrat SP
Določnega predloga, kako naj se gospodarstvo utrdi, nimam, saj je narodno gospodarstvo dokaj obširno in težko dojemljivo področje. Prepričana pa sem, da se bo stanje že uredilo in bo razvoj krenil po pravi poti. Prav je, da delavci odločajo. Nevarnost je le v tem, da jih vodilni zavajajo v zmoto.
Marija KORENČ, oddelek za obračun OD
Nekako težko je verjeti in se navduševati, če te vedno in povsod odrivajo. Z gospodarstvom bi bilo bolje, če bi vsi štedili. Delavski amandmaji bodo uspeli le, če bodo proizvajalci dobro poučeni, če jim bodo obravnavana vprašanja jasno prikazana in razumljivo razložena.
Pavla ČUK, oddelek za obračun OD
Z boljšim gospodarjenjem in skrb-nejšo porabo sredstev lahko pričakujemo tudi večjo stabilnost. Borimo se za pravice neposrednih proizvajalcev in pričakujemo, da bo potem bolje. Seveda bo treba znati te pravice gospodarsko in družbeno utemeljeno, razumno uporabljati.
DRUŽBENA IN
SAMOUPRAVNA
KONTROLA
Ivan NAGODE, sušilničar
Stabilizacija bo uspela, če bomo vsestransko bolje gospodarili; to pomeni, da moramo iz surovin izdelati kar največ najkvalitetnejših izdelkov. Vsa ustvarjena sredstva je treba umno porabiti, izogniti se je treba nepotrebnim izdatkom. Glede amandmajev pa tole: odloča naj se na širokih osnovah, izvrševanje pa mora biti določeno po poti z vrha navzdol, da se ve, kdo je za kaj odgovoren, kdo mora opraviti določeno nalogo.
Matko ČUK, obrat DP
Prav gotovo si želimo, da bi stabilizacija v gospodarstvu uspela. Pri nas bi morali izboljšati stroje, bolje izkoristiti drago osnovno surovino in pa še bolj štediti. Prav je, da delavci kar največ odločajo o problemih in pomembnih vprašanjih; prav je, da se za marsikaj zanimajo in da jim je to tudi omogočeno. Odločitve pa morajo biti strokovno utemeljene; za to strokovnost naj skrbijo ustrezne službe. Način, kako prikažejo posamezna vprašanja, mora biti preprost, jasen, razumljiv, ne sme se dogajati, da bi strokovne službe zavedle strokovno laične upravljavce s tem, da jim podatke prikazujejo morda z izkrivljenim namenom.
(Nadaljevanje s 1. strani) Delavci v osnovni organizaciji združenega dela formirajo samoupravno kontrolo, preko katere kontrolirajo vse procese in odnose v svoji organizaciji in odnose izven osnovne organizacije združenega dela. Ta organ kontrole nima namena nasprotovati organom samoupravljanja, ampak je inštrument za ugotavljanje zakonitosti sprejetih sklepov ter za kontrolo izvrševanja sklepov organov samoupravljanja ter za upoštevanje in posluževanje vseh internih ineksternih predpisov. Tako ta organ kontrole ne bi bil nadrejen niti podrejen, temveč enakopraven organom samoupravljanja, ter bi na podlagi s statutom določenih pravic in obveznosti za svoje delo odgovarjal delavcem v združenem delu. Ta kontrolni organ se imenuje nadzorni odbor, čigar pristojnosti so v glavnem te:
1. nadzor nad odnosi, kjer se delo in rezultati dela odrejajo na osnovi enakih pravic in odgovornosti;
2. nadzor nad delitvijo dohodka in poizkusi odtujevanja presežka dela;
nadzor nad uporabo družbenih sredstev za proizvodnjo; nadzor nad vsemi procesi in samoupravnimi dogovori; nadzor nad upoštevanjem zakonskih odredb in odredb v samoupravnih aktih;
nadzor nad Izvrševanjem sklepov organov upravljanja; nadzor   nad  etiko   in poslovno moralo;
nadzor nad delom interne kontrole in revizije. Prek tega organa samoupravne kontrole bi lahko delavci z pravočasnim informiranjem spremljali vse odnose in procese v osnovni organizaciji združenega dela. Praksa je namreč pokazala, da je informiranost o stanju in razvoju v organizaciji združenega dela in v širši družbenopolitični skupnosti postala eno od najučinkovitejših sredstev za razvoj samoupravljanja in sredstev v boju proti vsem birokratskim, tehnokrat-skim in drugim faktorjem, ki skušajo zavirati razvoj samoupravljanja. Prav samoupravni kontroli in informiranosti članov kolektiva bo treba v prihodnje tudi v našem podjetju posvetiti več pozornosti.
3.
5.
6.
8
4. LESARIJADA V NOVI GORICI
O. Mihevc
Organizator IV. LESARIJADE podjetje »MEBLO« se jo s to pomembno prireditvijo vključilo v praznovanje 25-lotnice uspešnega dela in razvoja podjetja. Rezultati kažejo, da se podjetje ni razvijalo samo gospodarsko, temveč tudi kulturno in športno. V »Meblu« se že dolgo zavedajo, da je potrebno poudarjati predvsem množičnost, torej približanje športa delavcu-proizvajalcu. Ne samo v »Meblu«, tudi v ostalih pod je t j i h posvečajo množičnosti veliko pozornost. Ta pozornost in skrb za športno aktivnost v kolektivu se ne kaže samo v vrstah posameznikov — požrtvovalnih športnih organizatorjev, ampak predvsem v vrstah vodilnih delavcev. Razumljivo je, da le takšno razumevanje in sodelovanje vodilnih delavcev lahko vodi k
uspehu. Lep primer za to so uspehi, ki jih dosega podjetje »Brest« iz Cerknico. Naj za ilustracijo povemo, da so prišli v Gorico kar s štirimi avtobusi. Se posebno nas je navdušila njihova športna zagnanost, ki se ne odraža samo v osvajanju prvih mest na tekmovanju, ampak tudi v osvajanju prvega mesta v lesni industriji. Povemo naj še, da »Brest« v tem ni osamljen primer. Podobno bi lahko zapisali še za podjetje »Novo-les«, Stol, Elan, LIP — Bled in Slovenj Gradec itd.
Vsekakor vredno posnemanja, če hočemo, da bo tudi naše podjetje kdaj sposobno sprejeti organizacijo takšnega tekmovanja, kot so delavske športne igre lesne industrije Slovenije.
• Kl I < ekipno na 11. mestu.
Je to uspeh ali neuspeh? Lahko zapišemo, da je eno in drugo. Nedvomno pa je res, da na tem področju nismo napredovali, ampak celo nazadovali, saj smo v letu 1972 osvojili 10. mesto, letos pa 11. Res je, da so ekipe iz ostalih podjetij dosegle visoko kvaliteto, kar samo potrjuje, kako veliko skrb posvečajo pripravam v drugih podjetjih; seveda to ni opravičilo za našo uvrstitev. Če upoštevamo naše skromne, in lahko rečemo zelo neorganizirane priprave za to tekmovanje, potem je 11. mesto še vedno zelo solidna uvrstitev.
Oglejmo si rezultate:
Balinanje   moški.   Nastopilo  je 20
ekip.
1. Lesonit Ilirska Bistrica,
2. Javor Pivka,
3. Lipa Ajdovščina, 5. KLI Logatec.
Kegljanje moški. Nastopilo je 39 ekip.
1. Meblo Nova Gorica s 1230 podrtimi keglji,
2. Tovarna meril Slovenj Gradec s 1221 podrtimi keglji,
3. Lipa Ajdovščina s 1197 podrtimi keglji,
33. KLI   Logatec   s   1075 podrtimi keglji.
Mali nogomet. Nastopilo je 33 ekip.
1. Slovenijales Ljubljana,
2. Lipa Ajdovščina,
3. Meblo Nova Gorica.
Odbojka moški. Nastopilo je 18 ekip.
1. Marles Maribor,
2. Tovarna meril Slovenj Gradec,
3. Elan Begunje, 18. KLI Logatec.
Streljanje moški. Nastopilo je 40 ekip.
1. Elan Begunje s 1230 krogi,
2. Brest Cerknica s 1212 krogi,
3. Stol Kamnik s 1192 krogi, 28. KLI Logatec z 925 krogi. Šah moški. Nastopilo je 29 ekip.
1. Stol Kamnik,
2. Tovarna meril Slovenj Gradec,
3. Elan Begunje, 12. KLI Logatec.
Kegljanje ženske. Nastopilo je 19 ekip.
1. Stil Koper s 1054 podrtimi keglji.
2. Brest Cerknica z 990 podrtimi keglji.
3. Lesonit ilirska Bistrica z 980 podrtimi keglji,
5. KLI Logatec z 971 podrtimi keglji
Odbojka ženske. Nastopilo je 14 ekip.
1. Savinja Celje,
2. Novoles Novo mesto,
3. LIP Bled,
8. KLI Logatec.
Streljanje ženske. Nastopilo je 26 ekip.
1. Jelovica Školja Loka,
2. Brest Cerknica,
3. Slovenijales Ljubljana, 13. KLI Logatec.
Šah ženske. Nastopilo je 11 ekip.
1. Tovarna meril Slovenj Gradec,
2. Elan Begunje,
3. Brest Cerknica, 8. KLI Logatec.
Skupna razvrstitev sodelujočih podjetij:
1. Brest Cerknica, 505 točk,
2. Meblo Nova Gorica. 481 točk,
3. Elan Begunje, 470 točk,
4. Tovarna meril Slovenj Gradec, 468 točk,
5. Stol Kamnik, 450 točk,
6. Marles Maribor, 435 točk,
7. Jelovica Skofja Loka, 433 točk,
8. Novoles Novo mesto, 424 točk,
9. Javor Pivka, 411 točk,
10. Savinja Celje. 405 točk,
11. KLI Logatec, 385 točk. Priznati moramo, da smo nekoliko več pričakovali od kegljačev, ki naših pričakovanj niso uresničili. Tudi ostale moške ekipe niso dosegle zadovoljivih rezultatov. V podjetju je zaposlenih dovolj mladih, za šport in rekreacijo sposobnih delavcev, potrebno jih je le angažirati v to smer.
Na koncu samo še to: že danes moramo razmišljati o pripravah na V. lesarijado in ne smemo dopustiti, da bo športno delo prizadevanje samo nekaterih posameznikov. Potrebna je enotna akcija, predvsem pa razumevanje vodstva podjetja, da je sodelovanje na športnih igrah delavcev lesne industrije Slovenije za naše podjetje tudi pomembno.
NEKATERE ZNAČILNOSTI POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Marta Urbančič
Upokojenec živi zelo pogosto v skromnih razmerah, vendar ga imamo lahko kljub temu za enega največjih potrošnikov. Izdatki za pokojnine znašajo namreč letno približno 14 milijard dinarjev, to pa je kar 7,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva. Število upokojencev se iz leta v leto veča in s tem tudi izdatki za pokojnine. Pred dvajsetimi leti smo za pokojnine porabili približno 2,5 % narodnega dohodka jugoslovanskega gospodarstva, medtem ko bomo letos morali po predvidevanjih izločiti za to več kot za narodno obrambo in približno toliko, kolikor izdamo za vse šolstvo od osnovnega do univerzitetnega in še za razne oblike poklicnega izobraževanja mladine in odraslih.
Po zadnjih statističnih podatkih je v naši državi nekaj nad milijon 200 tisoč upokojencev. Poleg naraščajočega števila upokojencev lahko ugotavljamo hkrati še naraščanje obsega njihovih pridobljenih pravic. Naš sistem določa, npr. usklajevanje pokojnin z osebnimi dohodki aktivnih zavarovancev in njihovo prilagajanje življenjskim stroškom. Še posebej je pomembno določilo novega sistema, da lahko zavarovanci (poleg osnovnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so regulirane na zvezni in republiški rav-
ni) samoupravno, tj. samostojno odločajo o pogojih za pridobitev pokojnine.
Zvezni zakon je v bistvu plod medrepubliških dogovorov. Ta določa osnovne pravice zavarovancev, ki jih potem natančneje opredelijo še republiški zakoni, medtem ko se končna vsebina, ki kompleksno zajema ves sistem, odraža v statutih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsaka republika ima svojo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zanje pa je značilno, da jih upravljajo zavarovanci in upokojenci sami. Od 1. januarja letos so že v veljavi zvezni in vsi republiški oziroma pokrajinski zakoni o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Glede na to, da statuti še niso bili sprejeti v vseh republikah, je težko predvideti končno podobo novega sistema. Lahko pa rečemo, da bo jugoslovanski upokojenec oziroma zavarovanec vendar obogatil svoj status z novo samoupravno vlogo, da bo sam odločal o pogojih za pridobitev pokojnine.
Naj navedemo nekaj pomembnih novosti, ki so po posameznih republikah različno urejene: Povsod so poostrili pogoje za zaposlovanje upokojencev. Rešitve pa so različne. V glavnem gre za to, da so jim med ponovno ali dodatno zaposlitvijo omejene pravice do pokojnine.
V Sloveniji bo še naprej ostala pokojnina neokrnjena, če skupaj z dodatnim dohodkom zaposlenega upokojenca ne bo presegala vsote dvakratnega poprečja osebnega dohodka v preteklem letu. Ta je, npr. lani znašal 1 935 dinarjev, kar pomeni, da je znesek 3.870 tista meja, od katere naprej se bo pokojnina postopno zniževala, vendar največ za 50 %. Lestvica tega zmanjševanja je določena z družbenim dogovorom.
V Sloveniji je predvidena pod določenimi pogoji možnost pokojninskega zavarovanja kmetov kooperantov. Zakonodaja iz drugih republik tega ne predvideva. Ali, npr. v Sloveniji se po statutu pokojninskega in invalidskega zavarovanja razvrščajo upokojenci v posebne kvalifikacijske skupine, pri katerih ima vsaka skupina določeno zgornjo in spodnjo mejo pokojnine. To pomeni, da pri odmeri pokojnine tu ni važna le višina osebnega dohodka zavarovanca v določenem obdobju, delovna doba itd., temveč tudi to. v kakšno kvalifikacijsko skupino bo razvrščen zavarovanec, ki gre v pokoj. Zakonodaja Bosne in Hercegovine. Hrvaške in Slovenije med drugim predvideva, da teče delavcem, ki so bili odpuščeni z dela »kot tehnološki višek«, še naprej delovna doba tudi v času nezaposlenosti, medtem ko ostale republike in pokrajine tega ne predvidevajo. Različno je urejeno tudi vprašanje izdatkov za prispevke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po statutu Slovenije je določeno, da krijejo prispevke za pokojninsko zavarovanje za to kategorijo nezaposlenih delavcev delovne organizacije same, medtem ko sta se Hrvaška in BiH odločili, da plačajo omenjene prispevke zavodi za zaposlovanje. Slovenija je edina uredila vprašanje pokojnin za tiste, ki so po izpolnjeni 40. oziroma 35. letni pokojninski dobi še naprej ostali v delovnem razmerju, s tem da se takim upokojencem za vsako nadaljnje leto podaljšanja dela prizna 1 % povečanja pokojnine, vendar največ za 5%-
Ves nadaljnji razvoj tega pomembnega področja socialne politike bo — kot je že rečeno — odvisen še od statutov posameznih republik, predvsem pa od tega, kako bodo predvidene samoupravne oblike zaživele v praksi.
OBVEZNO ŠOLANJE JE ZA VAMI. KAM SEDAJ?
O. Mihevc
Čas poklicne odločitve je za učence 8. r. že čisto blizu. Da bi te učence vzpodbudili k bolj poglobljenemu razmišljanju o tej odločitvi, je napisan tudi ta sestavek. Ob tem važnem koraku v življenju želimo, da bi bila odločitev res prava. Mogoče bo zelo prav, če mladostnik poveže svoja prizadevanja s panogo, ki je zrasla iz tradicije predelovanja lesa in proizvodnje pohištva. Lesna industrija se je v današnjem času tako razvila, da predstavlja eno najvišje organiziranih panog industrijske proizvodnje. Raven slovenske industrije ni priznana zgolj doma. ampak tudi v svetu; to potrjujejo priznanja in nagrade, ki jih prejemajo naša podjetja na raznih razstavah in natečajih. Lesna industrija Slovenije je druga v izvozu, tretja po številu zaposlenih in tretja po celotnem dohodku in neto dohodku. To so dovolj zgovorni podatki, ki kažejo, kaj pomeni ta panoga za slovensko gospodarstvo. Proizvodnja se iz leta v leto povečuje, to pa pomeni, da je panoga perspektivna; hkrati se z razvijanjem proizvodnje večajo tudi možnosti zaposlovanja delavcev različnih kvalifikacijskih struktur. Organizacija pouka na lesnem odseku tehniške šole za KMRLP v Ljubljani:
sodobne metode pouka, najnovejši učni pripomočki  in naprave zagotavljajo dijakom solidno strokovno usposobljenost. Pouk na šoli zajema teoretični in praktični del. K teoretičnem pouku sodi: izobraževanje v predmetih splošne izobrazbe  (slovenščina,  tuji jezik, zgodovina,  zemljepis, matematika, fizika, ustava z zakonodajo, predvo-jaška vzgoja in telesna vzgoja); seznanjanje in izobraževanje z osnovami   kemije,   opisne geometrije, tehniške mehanike, elektrotehnike, strojništva in tehniškega risanja; izobraževanje v strokovnih predmetih, v anatomiji in tehnologiji lesa, izmeri   lesa,   mehanični predelavi lesa, polfinalni predelavi lesa, finalni predelavi lesa, kemični predelavi lesa, v lesnem strojništvu, organizaciji proizvodnje, v lesnem gospodarstvu in trgovini z lesom, v konstruiranju izdelkov itd. Praktični pouk obsega: laboratorijski pouk, ki obsega vaje iz strokovnih in sorodnih predmetov;
delavniški pouk obsega delo v delavnicah na raznih lesnoobdeloval-nih strojih;
počitniško prakso, ki je organizirana tako, da lahko dijaki vse pridobljeno znanje neposredno povezujejo in primerjajo s prakso; ta del pouka organizira šolsko vodstvo, nadzorujejo pa ga strokovni predavatelji; ekskurzije, ki se jih dijaki udeležujejo med šolskim letom, so sistematične in tečejo vzporedno z učno snovjo ter v skladu s potrebami strokovne usposobljenosti lesnoindustrijskega tehnika. Izobraževanje in vzgojo na šoli usmerjata k vsem tistim predmetom, ki širijo splošno in kulturno obzorje; skupno s strokovnimi predmeti pa se dijaki usposabljajo za lesnoindustrijske tehnike finalne ali polfinalne smeri.
Prvo pomeni usposobljenost za delo v proizvodnji sodobnega pohištva, drugo pa za delo v proizvodnji žaganega lesa, vezanih plošč, stavbnega in drugega pohištva. V izvenšolskem času daje šola pogoje za uveljavljanje predvsem tistim, ki poleg strokovnosti kažejo
zanimanje in smisel tudi za drugo delo, kot npr. v raznih strokovnih, družbenih, kulturnih in političnih krožkih. Na šoli je zelo razgibana športna dejavnost. Lesna industrija potrebuje ob sedanji dinamiki proizvodnje približno 120 lesnoindustrijskih tehnikov in kakih 50 lesnoindustrijskih inženirjev na leto. Uspešno končan študij zagotavlja torej nešteto možnosti zaposlitve ali pa nadaljnjega šolanja na Biotehniški fakulteti — lesna smer, ali na fakultetah za arhitekturo, strojništvo, lahko tudi na ekonomski fakulteti ali na drugih višjih šolah za organizacijo dela ali na ko-mercialističnih šolah.
ORGANIZACIJA TRANSPORTA V LITOSTROJU
Transport v Litostroju predstavlja centraliziran obrat, ki je hkrati tudi TOZD. Celotni transport pa se deli na posamezne oddelke, in sicer na oddelek za notranji transport, oddelek za zunanji transport, železniški transport z nakladalno službo in oddelek za odvoz odpadnega materiala. Vsak od teh oddelkov ima svojega vodjo, ki usmerja in koordinira delo. V sklopu transportnega obrata imajo tudi avtomehanično delavnico, ki skrbi za popravila in vzdrževanje transportnih sredstev. Transportna enota je precej velika, saj imajo 13 viličarjev, 15 elektro-vozičkov ter nekaj osebnih in tovornih avtomobilov. Opremljenost je enotna: razpolagajo z viličarji lastne proizvodnje, kamionska vozila so iz mariborske tovarne TAM. Enotnost transportnih sredstev veliko pripomore k zmanjšanju stroškov vzdrževanja, saj ni težav z rezervnimi deli, ki so za vsa vozila enaki S problematiko transporta so se v Litostroju pričeli ukvarjati že pred leti. Spoznali so namreč, da bi se dalo z boljšo organizacijo močno znižati stroške transporta, ki so seveda del stroškov celotne proizvodnje. Dela so se lotili načrtno in po detaljnih študijah in merjenjih so prišli do sedanje organizacije transporta.
V raziskavah so zajeli vse faktorje, ki vplivajo na racionalno izkoriščanje transportnih sredstev, in to so:
a) skrajšanje transportnih poti,
b) izboljšanje stopnje izkoriščenosti transportnih sredstev,
c) racionalen izbor sredstev transporta.
Z upoštevanjem vseh teh faktorjev so prišli do konkretnih rešitev. Pri tem so posebno pozornost posvetili organizaciji transporta z viličarji in elektrovozički. Transport z olektro-vozički so uredili tako, da so uvedli tako imenovano lahko krožno pot, kajti izračuni so pokazali, da so bili elektrovozički pred uvedbo te proge
izkoriščeni komaj 5%, po uvedbi pa se je izkoriščenost povečala šestkrat.
Pri transportu z viličarji pa so uvedli transport na poziv, da bi s tem čim bolj skrajšali transportne poti in zmanjšali število praznih voženj. Pri tem načinu transporta imajo viličarji vgrajene radiooddajnike, ki so povezani s centralnim oddajnikom. Tu imajo zaposlenega referenta, ki razporeja viličarje tako, da leti pridejo na določeno mesto po najkrajši poti in v najkrajšem času. S tem sistemom transporta na poziv se je tudi izkoriščenost viličarjev močno povečala, saj je prišlo do tega, da je bil celo en viličar preveč; z manjšim številom viličarjev so namreč dosegli isti učinek. Seveda je pri takem načinu transporta kot je transport na poziv treba delavca zainteresirati, da bo opravil čim več voženj. To so dosegli z izdelavo norm, ki so dokaj
nizke. Kolikor več delavec normo preseže, toliko večji je njegov osebni dohodek.
Primer Litostroja, kjer imajo transport centraliziran in sistematsko urejen, nam jasno kaže, kakšne notranje rezerve se skrivajo na tem področju proizvodne dejavnosti. S pravilnim reševanjem transportnega problema v delovni organizaciji se da doseči velike prihranke v času, denarju in delovni sili. Transport kot del proizvodne dejavnosti je pri nas vse preveč potiš njen v ozadje, kajti le malo je pod jetij, ki imajo transport sistematično urejen. Medtem ko v tujini temu problemu posvečajo enako pozornost kot proizvodnji, pa smo pri nas na tem področju močno zaostali V zadnjem času se sicer kažejo tendence, da tudi na tem področju proizvodne dejavnosti ponekod prihajajo na zeleno vejo. Toda vseeno bo treba še precej časa, da se borno približali razvitim evropskim državam.
Vsekakor se mi zdi pravilno, da se tudi v našem podjetju pričnemo ukvarjati s to problematiko po nekem načrtu, ki bi moral zajeti vse faktorje, ki lahko vplivajo na racionalen transport.
PODELITEV PRIZNANJ OF
Občinska konferenca vsako leto ob prazniku OF podeli priznanje OF najbolj zaslužnim tovarišicam in tovari šem za njihovo delo v času NOB ali za uspešno politično delo po osvoboditvi. Po sklepu občinske konferenco se to priznanje podeli vsako leto največ šestini članom. To so največja priznanja, ki jih lahko podeli občinska konferenca SZDL.
Višja priznanja pa podeljuje republiška konferenca vsem tistim, ki so bili v času NOB in po osvoboditvi stalno vključeni v aktivno politično delo v višjih organih družbenega in političnega življenja. Priznanje dobijo lahko družbenopolitične organizacije ali društva, ki so s svojim delom vplivala na gospodarsko ali na družbeno življenje. V ta namen so za usklajevanje pri organizacijah socialistične zveze ustanovljeni posamezni odbori. Ti odbori zbirajo prijave ter jih z dobro utemeljitvijo dostavijo občinski konferenci. Občinska konferenca oz. njena žirija pa vsako leto zbere od vseh predlogov najboljše. Letos smo tako dodelili priznanja OF šestim članom Socialistične zveze.
Janez KRISTAN
Med II. svetovno vojno je veliko pomagal partizanom zlasti z zdravili iz svoje lekarne. Zdravila je pošiljal po ilegalnih zvezah do partizanskih enot ali v partizanske bolnišnice. Pri tem je veliko tvegal, vendar je vedno znal najti pravo pot in zvezo. Po osvoboditvi je svojo lekarno oddal družbi in ostal v njej kot vodja lekarne vse do upokojitve. V letih po vojni je aktivno delal v organizaciji RK.
Matevž ČUK
Med vojno je bil aktiven sodelavec NOV. Ima status borca od leta 1942. Vsa vojna leta je bila v njegovi hiši kurirska baza, kjer so se tudi zbirali partizani. Vsa njegova družina je bila aktivno vključena v partizansko gibanje in prispevala velik delež v boju za osvoboditev naše dežele.
Tudi več let po vojni je bil aktiven družbenopolitični delavec. Sedaj pa zaradi bolezni družbeno-političnih funkcij ne more več opravljati.
Hedvika VIDMAR
Med vojno in po njej je z vso vestnostjo opravljala svoj poklic. Poleg svojega poklicnega dela je vsa leta aktivna v organizacijah ZB, ZVVI, aktivno dela v konferenci za družbeno aktivnost žena itd. Tudi v organih SO Logatec se udejstvuje, predvsem na področju socialnega varstva.
Pavle SMRTNIK
Deluje kot aktiven družbenopolitični delavec in uspešen pedagoški in organizacijski vodja delovnega kolektiva osnovne šole Dol. Logatec. Poleg zahtevnega dela v šoli se izredno aktivno udejstvuje na kulturnem področju kot predsednik TKS od njene ustanovitve. Pod njegovim vodstvom je kulturno delo v občini zaživelo; popestril se je izbor ter izboljšala kvaliteta kulturnega dela in življenja.
Sola pod njegovim vodstvom dosega dobre rezultate dela, zlasti v učnih uspehih in dobrih medsebojnih odnosih v kolektivu.
Polonca ŠENČUR
Vse doslej se je izkazala pri razvijanju in utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov. Med vojno in po njej je vseskozi prispevala svoj delež pri izgradnji naše socialistične domovine in je tudi danes pripravljena prijeti za vsako delo.
Jože BRENČIČ
2e dolgo vrsto let je aktiven družbenopolitični delavec. Njegova dejavnost je najbolj vidna v podjetju KLI. Tov. Jože se nenehno bori za pravice delavcev in za razvijanje samouprava. V kolektivu je mod delavci in vodilnimi spoštovan in uživa uc|led. Kot član komisiji; ZKS in sekretar 00 ZK KLI je pokazal zelo veliko aktivnost pri uveljavljanju politiko ZKS in ZKJ.
Transportne valjčnice so naš ponos, transport načrten pa . . .
USPEŠNI
SLAVNOSTNI
KONCERT
m/l
Počastitev dneva OF in delavskega praznika
Pihalni orkester in moški pevski zbor iz Dolnjega Logatca sta pripravila 26. aprila zvečer slavnostni koncert v počastitev dneva OF in delavskega praznika. Na slavnosti je v polni dvorani Narodnega doma spregovoril o pomenu osvobodilne fronte in delavskega gibanja sekretar občinskega sindikalnega sveta Logatec, ki je bil tudi prireditelj tega večera.
Pihalni orktester je pod vodstvom Ilije Markoviča predstavil žetev enoletnega dela; na programu so bile koračnice in koncertne skladbe domačih in tujih avtorjev. Moški pevski zbor, ki ga vodi Janez Gostiša, je izbral za koncertni nastop predvsem pesmi domačih avtorjev z narodno obarvanimi motivi. Za pomnoženi zbor je bil večer vsekakor prijetna afirmacija.
Rudi Čamernik je s skupino mladih recitatorjev pripravil priložnostno zborno deklamacijo. Uspešen nastop je bil za mlade nesporna vzpodbuda za nadaljnje delo. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri SZDL Logatec se je z odličji oddolžila vidnim družbenopolitičnim in kulturnim delavcem naše občine. Večer je pomenil vsekakor lep kulturni dogodek, uspeh nastopajočih, njihovo pot k uveljavitvi In lepo počastitev dveh velikih praznikov.
O LOGAŠKI KNJIŽNICI
M. 2.
Knjižnica je pomembna kulturna In vzgojna ustanova vsakega kraja. Za uspešno delo pa je nujno, da prejema stalen vir dohodkov. To se je v Logatcu znatno izboljšalo z ustanovitvijo Temeljne kulturne skupnosti. Ker pa smo vsa leta po osvoboditvi dobivali minimalne dotacije, je razumljivo, da nam sedaj poleg knjig primanjkuje tudi oprema. Lani smo preuredili izposojevalni prostor In delno zamenjali knjižne police. Letos imamo v načrtu, da bomo oskrbeli še ostale police ter uredili čitalnico. Tako urejeni in opremljeni prostori bodo zadoščali še za naprej. Matična knjižnica ima sedaj 5584 knjig. Med njimi je žal še mnogo takih, ki jih imamo na policah samo za število, saj smo še tako daleč od minimuma — 1 knjiga na prebivalca.
V letu 1972 je bilo izposojenih 8279 knjig. Zanimanje za knjižnico je veliko, posebno je razveseljivo, da je med bralci 80 °/o mladine. Knjižnico obiskujejo tudi ostali: delavci, uslužbenci, gospodinje, upokojenci. Knjige imamo razdeljene po strokah, tako da so bralec hitro znajde ob
polici, ki je zanj zanimiva. Naši bralci različno izbirajo. Še vedno je veliko takih, ki so jim všeč zabavni in družbeni romani, vendar pri izposoji ne zaostajajo zgodovinski romani, sledijo jim potopisi, življenjepisi in dela domaČih pisateljev. Nekaj literature je tudi poljudno-znan-stvene, vendar je za to zvrst branja nekoliko manjše zanimanje. Dijakom srednjih šol posredujemo skoro vso potrebno literaturo za obvezno branje.
Knjižnica je odprta trikrat na teden, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Če hočemo obdržati število bralcev, moramo redno kupovati nove knjige takoj ob izidu. Tega ne moremo vselej uresničiti, ker imamo še velike izdatke z opremljanjem. Lani so nam finančno pomagali poleg Temeljne kulturne skupnosti še občinska skupščina, občinski sindikalni svet, Kombinat lesne industrije, Kmetijska zadruga in Komunalno stanovanjsko podjetje. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujemo! Knjižnica deluje kot samostojni zavod s svojim žiro računom. Svet knjižnice razpravlja in sklepa o delu In potrebah knjižnice.
V okviru Matične knjižnice deluje krajevna knjižnica v Gorenjem Logatcu in krajevna knjižnica Rovte
V Rovtah imajo zelo malo knjig in neprimeren prostor.
Pred leti je bila dobro obiskana knjižnica v Hotedršici, zaradi pomanjkanja prostora in kadra je nehala delovati. Z izgradnjo kulturnega doma bo tudi ta knjižnica dobila svoj prostor. Mladina iz Hotedršice si zelo prizadeva, da bi odprla knjižnico še letos.
Poskušali bomo urediti izposojeva-lišče knjig v Lazah In Rovtarskih 2lbršah, vsa) v zimskih mesecih. Z dobro voljo in vztrajnim delom ter ob pomoči in razumevanju družbe želimo, da bi bila dobra knjiga dostopna vsakemu našemu občanu.
SREČANJE
V PREVALJAH
Logatec je zastopal Logaški oktet
V aprilu je bilo v Prevaljah srečanje oktetov Združenja lesne industrije Slovenije. Srečanje je priredila Tovarna rezalnega orodja Pre-valje, ki izdeluje orodje, namenjeno za lesnoindustrijska podjetja; tako je tudi ta tovarna postala član združenja.
Zamisel o podobnem srečanju ni nova. Kaže le, da so imeli v Prevaljah najbolj srečno roko pri organizaciji in, seveda, pri financah. Pri nas smo se o podobni prireditvi že dogovarjali s sodelavci ljubljanske radijske hiše, predstavniki KLI, Konfekcije in Valkartona, vendar se je zataknilo pri denarju, ki ga vedno primanjkuje. Zato smo bili veseli, da je do takšnega srečanja vseeno prišlo.
Posvetovanje vodij oktetov v februarju 1973 je pokazalo nekaj bistvenih značilnosti in pogojev delovanja posameznih skupin. Predvsem se kaže dobršna mera posluha kolektiva TRO, ki nudi pevcem vso materialno pomoč, obenem pa jim omogoča tudi vadbo med delovnim časom, kadar je to potrebno. Materialna pomoč dosega višino, ki je v naši občini ne dosežejo sredstva, namenjena celotni glasbeni dejavnosti. To seveda ni edini pogoj za uspešno delo, vendar k temu izdatno pripomore.
Organizacija srečanja je presegla vsakršna pričakovanja. Domačnost, neprisiljenost in do potankosti ob delan program so pripomogli, da smo se v kraju, kamor redko za-
idemo, počutili nadvse prijetno. Od sprejema, ogleda tovarne in Koroške, kosila, obeh koncertov do večerje in srečanja ob zaključku je vse potekalo brez enega samega vidnega zapetljaja. Soglasna ocena vseh sodelujočih je bila: enkratno. Morda je tudi to nekaj pomenilo, da je srečanje neposredno vodil eden od direktorjev, udeležili pa so se ga vsi vodilni delavci podjetja. Okteti Marles, Jelovica, TRO Preva-Ije, Tovarne meril Slovenj Gradec, Javor Pivka in KLI Logatec so dvakrat nastopili v poldrugo uro trajajoči reviji slovenskih narodnih, umetnih pesmi in izboru iz zakladnice pesmi drugih narodov. Prvi koncert, namenjen predvsem članom kolektiva, in drugi, namenjen ostalim občanom, sta bila razprodana. Hvaležni poslušalci so nas nagradili z aplavzom, prireditelji s cvetjem (mimogrede: cvetje je izročala Miss Radencev!) v nas pa je ostal občutek prijetne topline in vzpodbuda ter priznanje za naše delo.
GLASBENA ŠOLA SE JE PREDSTAVILA
m/l
Dan zmage je za našo domovino, za našo samoupravno skupnost vsekakor pomembna obletnica našega zgodovinskega razvoja. Letos je bila v naši občini ob tem dnevu izbojevana še ena zmaga: uspešen koncert glasbene šole, ki je začela s svojim delom pred kakimi sedmimi meseci.
V koncertnem programu so se zvrstili učenci, ki so prikazali uspešnost lastnega dela in hkrati dela glasbene šole, ki jo vodi Ilija Mar-kovič, pri pouku posameznih instrumentov pa mu pomagajo: Božena Pekarovič in Nuša Štefančič — klavir, Cveto Maček — pihala, Tone Maček — trobila, Janez Gostiša — harmonika in kitara, Dušan Kobal — harmonika. Vodja glasbene šole je za koncert pripravil mimo solističnih nastopov še tri ansambelske nastope: narodno-zabavni kvintet, harmo-nikarski orkester ter drzno, pa vendar uspešno postavitev mladinskega pihalnega orkestra, ki je požela
laskav aplavz navdušenih poslušalcev.
Glasbena šola je vsestransko potrdila opravičenost svojega obstoja. Glasbena šola tako prispeva na novo pomemben prispevek h kulturni podobi naše občine, in še več: glasbena afirmacija sega in vse bolj prodira prek občinskih meja.
BOBNARJEVA PESEM
Sedem za bobne ... Na desni leže palice ... Dvorana temni... reflektorji rumene . .. Pobliski svetlih oblek, zmazek žoltih teles pod menoj ...
Počasen ritem mi stresa zapestja ...
Rdeči snopi
mi šibajo obraz
in me potiskajo
k steni . . .
Bobni.
Izpljuvajle toplo srce,
da zrušim vanj to osamelostl
Močneje udarjam,
hitreje, močneje,
močneje,
hitreje . . .
Pot me zaliva . . .
Nevidne strune pojo
vzdolž kosti,
da izzvene
za zaprtimi očmi ...
Mrzli curki drobe
utesnjenosti trden skelet...
Tolčem na levo ...
Tolčem na desno ...
Kje ste prijatelji?
Kje si dekle?
Med vami sem
tako sam in drugačen . . .
Nabijam . . .
Ne čutim več sklepov ... Koliko ihtenja je v mojih bobnih, koliko otožnosti v mojih rokah ... Udarci parajo opne ... stene drse proti meni .. . razbijam po vratih ... razbijam .. . razbijam . . . krvave pesti . . . medli udarci . . .
OGLEJTE SI TURISTIČNE ZANIMIVOSTI LOGATCA
Puščoba zdaj tu vsepovsod reži, kamen se ruši, stari les trobni
(Pe-Lo-Tjen)
Vihar polomil je slemena streh po sobah dež razliva se po tleh
(Pe-Lo-Tjen)
Kod vse me je peljala bela cesta! Kaj vse mi je prinesel bežni čas!
(Pe-Lo-Tjen)
OD KMEČKIH UPOROV
DO OSVOBODILNE FRONTE
NA SLOVENSKEM
Marija Petkovšek
Brez pretiravanja lahko rečemo, da niti en narod v Evropi ni doživel v zadnji vojni toliko globokih sprememb v svojem narodnem življenju in čustvovanju, kakor jih je doživel slovenski narod, združen v vrstah OF. Sama ideja boja proti socialnemu in narodnostnemu zatiranju pa sega še daleč v našo zgodovino. Dvanajst stoletij so Slovenci služili tujim gospodarjem. Ves čas fevdalizma je naziv Slovenec pomenil to, kar pomeni naziv »kmet«. Upori, ki so jih začeli slovenski kmetje skupno s svojimi hrvatskimi brati proti tujemu plemstvu, so bili zadušeni v krvi, ljudstvo pa je bilo pahnjeno v še težje življenje. Skozi stoletja so tuji osvajalci trgali ped za pedjo od slovenskega etničnega ozemlja in kosali živo telo slovenskega naroda. Uporni tlačani niso bili le glavni nosilci revolucionarnega dejanja in množična podlaga, na kateri je buržoazna revolucija izvojevala svoje zmage in smotre. Boj tlačanov je bil izhodišče vseh bojev v fevdalizmu. Ta boj je izpodjedal fevdalni sistem in dvigal družbeno proizvodnjo na višjo stopnjo. Kmečki punti so vplivali na rast novega sveta, pomagali na noge novi družbeni plasti, ki se je v naši revoluciji uveljavila kot grobar fevdalizma in kapitalizma.
Slovenski kmet je bil v slovenskem narodu tisti, ki je storil za zmago buržoazne in kasneje proletarske revolucije vse, kar je v mejah svojega družbenega bitja mogel storiti. Kmetov položaj se je do začetka 15. stol. znatno izboljšal, kajti kmetje so ob rasti trgovine in obrti plačevali večino dajatev v denarju. Poslabšal pa se je v drugi polovici 15. stol., ko se je zmanjšala vrednost denarja in so začeli zemljiški gospodje terjati plačevanje v naravi, zasegah so srenjsko zemljo in povečali tlako. Položaj kmetov so poslabšale še notranje in zunanje vojske, razne bolezni, slabe letine. Od začetka druge polovice 15. stol. pa se je začelo obdobje najhujših turških napadov na Slovensko, kjer so pustošili predvsem vasi, zakaj plemiči so bili v gradovih še dokaj na varnem.
Slabšanje položaja podložnikov je privedlo do kmečkih uporov, s katerim je slovensko ljudstvo stopilo po 600 letih v politično zgodovino. Skupno je bilo na Slovenskem okoli 200 kmečkih uporov ali puntov. (A. Aškerc: Punt slovenski — tiho! 2e se sklepa. Koder naš jezik doma; zveza sveta veže kmete tajna: stara naj pravda velja!) Zimzelen in petelinje pero za klobukom sta bila upornikom živo pismo, ki je razodelo več kot danes tovori potiskanega papirja. Prvemu večjemu uporu I. 1478 na Koroškem, ki so ga zadušili Turki, sta sledila dva velika. Tisti iz leta 1515 je bil vseslovenski, saj je zajel vse slovenske dežele, razen Goriške. Trajal je štiri mesece. Doživel pa je neuspeh, ker upornikom še ni bilo jasno, da svoje zahteve lahko uveljavijo le z odpravo zemljiškega gospostva. Borili so se tudi nepovezano in brez zaveznikov in preveč so zaupali v avstrijskega cesarja Maksimiljana I. To zaupanje je bilo tudi eden poglavitnih vzrokov za poraz bolje pripravljenega slovensko-hrvatskega kmečkega uporal572/73. Ta upor je že prestopil meje hrvatske pokrajine in zajel ozemlje
Dolenjske ob Krki in Štajerske. Tudi uporniki sami so začeli iskati stike in zaveznike v drugih izkoriščanih družbenih slojih in nastopali proti fevdalnemu redu, hoteč ustvariti novo državno telo, kjer naj bi plemiško oblast zamenjala oblast uporniškega vodstva, seveda še pod vlado cesarja.
Problematika kmečkih uporov se v vsem razdobju od konca 15. stol. do leta 1848 v bistvu ni spremenila. Upori so se v večjih ali manjših razdobjih ponavljali še vse v 17.— 18. stol. Prav zadnji upori na Tolminskem so tudi slovenskim pisateljem dobrodošla snov za literarno obdelavo kot tudi mnogi prejšnji. Tedanji boj kmetov je bil osnovna oblika razrednega boja v fevdalizmu. Kmečke vojne so bile prave državljanske vojne, kjer se vsa družba razkolje na zgolj dva tabora: na čuvarje reakcije in na bojevnike za družbeni napredek. Pri nas na Slovenskem so se z ramo ob rami bojevali proti fevdalizmu samo plebej-ski sloji v mestih in rudarji. Bojevniško geslo kmetov-puntarjev je bilo: V boj za staro pravdo. Njihova težnja je bila obrnjena nazaj, k izgubljenim svoboščinam. Zemljiška gospoda jim je te svoboščine odrekala, in prav to je privedlo do kmečkih puntov. Torej je njihov pogled nazaj, na izgubljene svoboščine, v tem primeru pomenil pot naprej.
Vse je vihar razdjal
Prihajala je nova doba z novimi uporniki v Prešernu, Levstiku, Cankarju, v Komunistični partiji Jugoslavije in Slovenije. V slovenskem narodu so se začele prebujati nove sile, ki jih je že jasno videl Cankar in jim pripisoval najčastnejšo vlogo v stoletnem osvobodilnem boju slovenskega ljudstva. Leta 1910 je v Beli kri-zantemi napisal: »Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, od kod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki so spale . . . Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vznikla bujna rast! ... Ze slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi« Današnje slovensko delovno ljudstvo izhaja iz kmečkih domov. Zliva se v vrste delavskega razreda, ki povezuje delavce, kmete in izobražence. Ko je v letu 1941 nastopila za slovenski narod najodločilnejša ura, se je slovensko ljudstvo pod vodstvom najnaprednejših sil odločilo za samostojno dejanje. V vi harju in povodnji je skovalo svojo enotnost, izraženo v OF, in si v skupnem boju z ostalimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi sšmo oblikovalo svojo usodo. Iz slovenskega delovnega ljudstva je vzniknila slovenska svoboda, slovenska državnost. Slovensko ljudstvo je tedaj samo postalo prvi državotvorni element v slovenski zgodovini in je samo enkrat za vselej rešilo vprašanje o državotvorni sposobnosti slovenskega naroda. To dejstvo je udarilo pečat naši državnosti in nova slovenska ustava bo ponovno potrdilo slovenskega obstoja in biti v jugoslovanski samoupravni družbi.
Grlo suho mi je bilo tako,
da od žeje se mi je vrtelo v glavi.
Kako zajel bi hladno to vodo?
(Yuan-Chen)
Od kod kmet zdaj priskrbel bo drv za kurjavo in za hlev seno? (Tsao-Sung)
Kjer svila tla je krila prejšnje čase, zdaj samo trava še zelena rase
(Pe-Lo-Tjen)
Prah zid pokriva vsepovsod tema, in velo listja kritje blatna tla
(Pe-Lo-Tjen)
ODLOK
O ODVOZU SMETI
m S
Skupščina občine Logatec je že s 1. marcem sprejela odlok o zbiranju in odvozu smeti in odpadkov ter uporabi javnih odlagališč v Logatcu.
KSP Logatec je bilo zadolženo, da prisluhi   standardni:   smetnjaku za
uporabnike stanovanjskih in poslovnih prOttontV. KSP se je odločilo za plastične vreče, ki jih bodo Uporabniki hranili na UStl i.vneni mestu.
tako da ne bi Lazili s smetnjaki okolice, hkrati pa bo moral vsak uporabnik poskrbeti, da bodo smetnjaki na dan praznitve na primerno dosegljivem mestu glede na cesto, po kalcii bo prihajalo pO smeti specializirano vozilo štirikrat na mesec. Za odvažanje smeti in odpadkov bodo lastniki stanovanjskih prostorov odšteli 0,10 din od kvadratnega metra, za poslovne prostore bo tarifa 0.15 din od kvadratnega metra. Obračun za odvažanje smeti bo prihajal hkiati z obračunom za voda-rino.
Tudi javna odlagališča smeti bo vzdrževalo KSP ob soglasju s sanitarno inšpekcijo. Prepovedano je tedaj odlaganje smeti mimo javnih odlagališč, prav tako je prepovedano kakršnokoli nesnaženje javnih pioslnrov z odpadki ali odplakami Za kršilce določb iz občinskega odloka so predvidene denarne kazni: za pravne osebe od 100 do 3000 din. za odgovorne osebe (tudi zasebne lastnike) od 30 do 300 din. Zaradi nesnaženja okolice lahko delavci milice izterjajo od posameznikov na kraju samem po 10 din kazni.
Taksen je v resnici izvoz »pilotov«
PETLETNI NAČRT OB SAMOPRISPEVKU SE USPEŠNO ODVIJA
m Š
Upravni odbor sklada za gradnjo šolskih in zdravstvenih prostorov v ob čini Logatec je doslej malokaj zamudil, opravil |ia sorazmerno veliko.
Ko se je srodi leta 1971) na osnovi
zbiranja siodstov samopriapevfca osnoval upiavni odbor sklada, je juevzol v svuj petletni načrt Izgradnjo novih šol v Dolnjem in Gornjem Logatcu, v Rovtah. ter ureditev šolskih zgradb v llotedišici, Lazah, Rovtaiskih Zibišah in na Medvedjem brdu, izgradnjo zdravstvenega doma in reševanje prostora za potrebo otroškega varstva. Zaradi znanih gospodarskih okoliščin v zadnjih dveh letih se je moral sklad, pač temu in onemu na srd, odločiti za svojevrsten vozni red pri gradnjah Vrstni red ni ustrezal potrebam, o tem je bil upravni odbor sklada prepričan, pač |>a je bilo treba slediti možnostim, ki so ponujale najbolj lelano podobo za rešitev gradbenih problemov. Pregled dohodkov in izdatkov vseh let dokazuje, da bi. če bi vztrajali pri potrebah in upoštevali vsa zakonska omejevanja (obvezni 10 in 30 % pologi),  lahko začeli  gradnjo šole
v Dolnjem Logatcu sele konce 1972 ali v letu 1973; načeli bi tako samo en objekt! - Zakaj? Glede na za konska določila o obveznih pologih,
bi morali pred prijavo gradnje prod
ložiti banki blizu 250 milijonov," ta sredstva bi bili zmogli  komaj po
treh letih zbiranja samoprispevka. Tako pa smo z nekoliko drugačnim vrstnim redom že v letu 1972 odprli šolo v Rovtah, ki je veljala 13C milijonov (investicija je poravnana!), hkiati smo odprli tudi zdravstveni dom v Dolniem Logatcu v vrednosti 210 milijonov (za pokritje investicije je lani zmanjkalo 91 milijonov, kar bomo pokrili s sredstvi letošnjega samoprispevka!); pristaviti je treba, da smo zdravstveni dorn gradili izključno s sredstvi samoprispevka, torej brez slehernih kreditov, zato tudi zamuda v poravnavi računa.
Ze lani je bila pod streho tudi šola v Gor Logatcu, letos pa gredo dela h koncu, in če nam ne bi zmanjkalo kakih 190 milijonov, zaradi česar investicija ne bo pokrita, bi šolo jeseni letos lahko odprli, saj, razen fasadnih del in zunanje ureditve, bi bilo vse drugo nared Kompletna vrednost sole v Gor. Logatcu s telovadnico velja 450 milijonov V letu 1974 bo investicija vsekakor pokrita. Pripravljalna dela za šolo v Dol. Logatcu so tudi stekla: v delu je betoniranje temeljev, do jeseni letos pa bo objekt s telovadnico pod streho To je zadnji od štirih objektov in bo veljal blizu 900 milijonov (ne upoštevajoč podražitev!) Sklad ima zagarantiranih 713 milijonov. Tako bi nam v letu 1975 zmanjkalo za poravnavo potreb kakih 187 milijonov. Ker se bodo tedaj javljale že anuitete za najete kredite za že zgrajene objekte, in to za kakih 40 milijonov, bo imel sklad I. 1975 blizu 250 milijonov primanjkljaja. Če ostane pri tem, smo lahko prepričani, da je bilo gospodarjenje s
sredstvi sklada dovolj smotrno. Ker so pa finančni premiki pri nas dokaj pogosto (»resenetljiv moment, je težko izreči poslednjo sodbo. Tako ali drugače, pa še upoštevajoč anuitete za najete kredite (blizu 800 milijonov kreditov (>ri republiški izobraževalni skupnosti in skupnosti otroškega varstva), nadalje program otroškega varstva, adaptacije starih šolskih zgiadb, predlaga sklad samoupravnim in družbenopolitičnim skupnostim novo akcijo za samoprispevek, ki bi v obdobju nadaljnjih pet let pomagal prebresti še to in ono težavo pri zadovoljevanju naših skupnih potreb Upravni odbor sklada se za razumevanje in pomoč pri doslejšnjih akcijah zahvaljuje vsem občanom, temeljni izobraževalni skupnosti, sa-mou|)ravnim organom delovnih organizacij, skladu otroškega varstva, občinski zvezi za telesno kulturo In skuj)ščini občine Logatec.
Vrednosti so izražene v starih dinarjih.
OBČANI!
Oglejte Si gasilsko tekmovanje moških in Ženskih desetin lesne in-diisliije dne 24. 6. 1973 ob 8. uri pod SEKIRICO!
MURPHYJEV ZAKON
Če lahko gre karkoli narobe, potem bo tudi šlo
Napaka, ki se lahko pojavi, se bo pojavila tam, kjer lahko napravi največ škode
DELOVNA
DISCIPLINA PRI NAS IN ŠE KJE!
Mnogo hudih besed je bilo že izrečenih o delovni disciplini. V tolažbo vseh, ki jim je delovna disciplina odveč ali so celo zanjo zadolženi, objavljamo danes svojevrsten test mariborske strojne tovarne, ki po našem mnenju ni izjemen samo za njihovo podjetje, ampak je njegova uporabnost mnogo širša. Morda je to test splošne jugoslovanske veljavnosti in ga zato objavljamo tudi v našem glasilu.
Ježkov Super
TEST
Ježek
Ali ste kdaj razmišljali o vaši delovni disciplini? Niste, kajne? In, ali ste prepričani, da se s svojo delovno disciplino niste sprli? Ugibate, kaj? Pa poskusimo: Predlagam vam, da na moja vprašanja odgovorite z »da« ali pa z »ne«. Jasno, pri tem upoštevajte svojo delovno disciplino, sicer predlagani test nima pravilne veljave. Če ste pripravljeni, lahko pričnemo:
1. Ali zjutraj zamujate službo? (pravilo namreč predpisuje prihajanje v službo 5 minut pred 6. uro).
2. In ko pridete v službo: še drem-Ijete in razmišljate, kdaj bi pričeli delo?
3. Ali prekinjate delo dalj časa kot 10 minut pri uživanju malice — sendviča?
4. Ali sedite na stranišču več, kot je potrebno?
5. Ali ste med tistimi, ki prihajajo
v našo menzo prezgodaj na malico?
6. Ali po signalu za konec malice še vedno govorite, zehate in drem-Ijete v območju podjetja?
7. Ali zelo radi prekinjate delo sodelavcev zaradi klepetanja?
8. Ali radi motite druge pri delu?
9. Ali ste pred vratarnico v vrsti, ki čaka prezgodaj na 14. uro?
10. Ste proti pravilniku o delovni disciplini?
Ugotovitve vašega rezultata:
I. Na vsa vprašanja ste odgovorili »ne«:
Čestitamo! Predlagani boste za medaljo — vsekakor pa tudi primerno nagrajeni! Vaš trud ni zaman: ne morejo vam do živega ne stabilizacija ne inflacija in še manj zabu-šancija!
11. Na vsa vprašanja ste odgovorili »da«:
Kaj pa še iščete v našem podjetju,
vi ste navadna . . .!
Poiščite si službo ..., ne, poiščite si primerno vejo in kvalitetno vrv — nosilnost do 100 kg.
III. Odgovorili ste dvakrat »da«: Ste še dokaj solidni in je možnost, da se popravite. Potrebna je volja in .. . še malo delovne discipline!
IV. Odgovorili ste dvakrat »ne«:
Za vas velja enako kot pod II. Vendar priporočam strelno orožje — če v glavo, bo to strel v prazno! Zaradi pomanjkanja prostora moram žal končati!
3. Važni instrukcijski list ali navodila se navadno izgube med potjo do uporabnika.
Nobene škode ni če za Murphvjev zakon še niste slišali, vendar si poskušajte nad njim vsaj malo zamisliti.
2. Dobavni rok je premosorazmeren s potrebo po tej dobavi
SREČANJE Z NAŠIMI UPOKOJENCI
O. Mihevc
Za razliko od prejšnjih let, si je IO osnovne sindikalne organizacije letos odločil, da povabi vse nekdanje aktivne člane kolektiva na tovariško srečanje. Za to je bil določen 26. april; kraj srečanja gostišče »PEKEL« pri Borovnici. Idejo so naši upokojenci z veseljem sprejeli, saj se je srečanja udeležilo kar 80 nekdanjih članov kolektiva. Vsi povabljeni so ni najprej ogledali podjetje v katerem so nekoč delali in prispevali, da predstavlja v slovenski lesni industriji eno večjih delovnih organizacij. Po ogledu podjetja, o katerem so se pohvalno izrazili, so se z avtobusom odpeljali v »Pekel« pri Borovnici. Razpoloženje je ob dobro pripravljeni jedači
OBČINSKO IN REPUBLIŠKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI
Remigij Jerman
Dne 5. 5. 1973 so se ekipe prve pomoči zbrale pred Zdravstvenim domom v Dol. Logatcu, kjer je bilo tekmovanje ekip prve pomoči. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec, ki je s svojimi sredstvi prispeval, da je organizacija tekmovanja v rokah Rdečega križa in organov civilne zaščite Občine Logatec stekla brez težav. Rezultati znanja na tem tekmovanju so pokazali, kaj vse moramo storiti, da bomo temeljito pripravljeni za kakršnekoli naravne in druge nesreče. Od hitre, pravilne in učinkovite prve pomoči je v takšnih primerih odvisno mnogo življenj. Na občinskem tekmovanju je prvo mesto zasedla ekipa prve pomoči KLI Logatec, drugo mesto ekipa Krajevne skupnosti Gor. Logatec, tretje mesto pa druga ekipa prve pomoči KLI Logatec. Ekipa, ki je na občinskem tekmovanju zasedla prvo mesto je tekmovala tudi na Republiškem tekmovanju v Murski Soboti dne 26. in 27. maja. Na tem tekmovanju so bile vse ekipe zelo dobro pripravljene, tako da so posamezne ocenjevalne komisije imele dokaj težavno nalogo pri ocenjevanju. Kljub prizadevanju naša ekipa ni dosegla zaželjenega uspeha, čemur je botrovala trema nekaterih tekmovalk ter premajhno praktično znanje. Vemo da imamo še vedno premalo posluha, da bi finančno in časovno omogočili pogostejše vaje ekipi, ki je že I. 1970 v Novem mestu na republiškem tekmovanju zasedla tretje mesto in tretje mesto na zveznem tekmovanju leta 1971 v Tjentištu. Prav gotovo nas pri tem čaka še veliko dela in naporov, da bo naša ekipa ponovno med prvimi v Sloveniji. Na koncu izrekamo pohvalo celotnemu zdravstvenemu osebju občine Logatec, ki je požrtvovalno poučevalo ekipe prve pomoči. Posebno priznanje pa izrekamo sestri Heleni Brenčič, ki je ekipi prve pomoči Kombinata lesno predelovalne industrije Logatca tako dobro pripravila za tekmovanje.
in kapljici vse bolj rastlo. Marsikateri so se ob glasbi zavrteli. Ob pogledu na to njihovo mladostno razigranost, ki je pri nas mlajših skoraj ni, se resnično počutiš starejšega, kot v resnici si.
Vsi, prav vsi, so bili veseli, da so se po tolikih letih zbrali skupaj; vsi si takšnih srečanj še želijo. Škoda je, da se nekateri zaradi bolezni tega srečanja niso mogli udeležiti. Tudi na te naša organizacija ni pozabila in jim bo drugače izkazala pozornost.
V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem organizatorju, da jih je tako počastil in jim pripravil topel sprejem. Nikdar ni moč povedati, kaj človeku pomeni srečanje s tovariši in sodelavci. Prijetni trenutki so svetel priblisk in upanje, da se še kdaj srečamo in skupaj poveselimo v tem našem kraju.
NOV GASILSKI AVTO V LOGATCU
Radovan Marušič
Z vse večjim razvojem Industrije in obrti ter drugih gospodarskih dejavnosti na območju naše občine je nastala še večja potreba glede požarnovarnostne službe. Čeprav Je v občini Logatec kar sedem PGD In še gasilska industrijska četa v KLI še vedno nismo bili sposobni hitre akacije In uspešnega gašenja poža-
rov Novi gasilski avtomobil, katerega je PGD Dol. Logatec dobilo 13. marca letos, pa bo pripomogel, da bo požar, ki bi se kje pojavil, kar najhitreje pogašen. Nedvomno je, da je bil spričo lesne in papirne industrije v Logatcu sodoben avto nujno potreben.
Naj navedem neko) tehničnih podatkov o tem vozilu Gre za TAM 5500 s G-valjnim zračno hlajenim di-esel motorjem z močjo 125 KS. Pogon ima na vsa štiri kolesa, kar mu omogoča dostop na še tako težke terene. Ima vgrajen rezervoar za 2200 litrov vode, obenem pa tudi manjši rezervoar za 160 1 ekstrakta za gašenje s peno. Centrifugalna dvostopenjska črpalka, katero poganja motor avtomobila in jo je možno vključiti že med vožnjo, pa je uporabna v trenutku, ko dospe vozilo na kraj požara. Poleg hitre Intervencije pri požarih, pa bomo s tem avtomobilom lahko pomagali prebivalstvu v hribovitih krajih z dovozom pitne vode. če bi jo v sušnih dneh primanjkovalo. Na tak avto je PGD Dol. Logatec čakalo že več let, vendar je bilo vedno vprašanje, kje zbrati finančna sredstva. Cena neopremljenega avtomobila je 204.500 din. Končno so bila sredstva zbrana, za kar imajo veliko zaslug Skupščina občine Logatec, Občinska gasilska zveza, PGD Dol. Logatec, Valkarton, Mercator, KZ., Gozdno gospodarstvo In še ostala
podjetja in ustanove. Tudi sami občani so razumeli potrebo po takem sodobnem avtomobilu ter prispevali pri nabiralni akciji vsak po svoji moči in tako zbrali prek 25.000 din. S tem, da je naše matično društvo dobilo tak sodoben gasilski avto, je hkrati prevzelo še večjo odgovornost za požarno varnost in to ne samo na območju naša občine, ampak tudi izven nje. Tega se vodilni operativni kader In vsi gasilci dobro ze-vedamo. Zato bomo ta avto dobro opremili, hkrati pa tudi IzVOŽball še več šoferjev, strokovajnkov in drugih operativcev.
Upravni odbor PGD Dol. Logatec se v imenu vsega članstva javno zahvali vsem ustanovam, podjetjem, zasebnim obrtnikom ter ostalemu prebivalstvu, vsem ki so finančno ali materialno prispevali, da je naša humana organizacija dobila zares sodoben gasilski avto.
FILMSKI PROGRAM
13. VI. ital.-ncm. kriminalka SMRT TRKA DVAKRAT.
15—17. VI. ameriški vestem DO POSLEDNJE KAPLJE KRVI.
16.—17. VI. ameriško ekranizacija znamenitega literarnega dela DEŽEVJE PRIHAJA (višje cene).
20. VI. italijanski avanturistični film TAJNI VRAŽJI AGENT.
22. -24. VI. ameriški klasični vestem POSTNA KOČIJA.
23. —24. VI. francoska kriminalka DIABOLIK.
27. VI. z. nem. seksualni film ŽIVLJENJE V DVOJE.
29. —1. VII. ameriški fantastični film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVE KA.
30. —1. VII. ameriška komedija KJE JE POT NA FRONTO?
POSEBNO OBVESTILO!
Spoštovano kino obiskovalke in obiskovalce obveščamo, da smo v Junijski filmski program vnesli 5 filmov iz zakladnice Jugoslovanske kinoteke, posebej opozarjamo na film Deževje prihaja; ljubiteljem res dobrih filmov priporočamo ogled del, ki smo jih v programu posebej podčrtali.
PODMLADEK
V ORGANIZACIJI
RDEČEGA KRIŽA
Sredi maja je bila svečana proslava v počastitev Tedna Rdečega križa in 50-letnice Podmladka Rdečega križu Jugoslavije v osnovni šoli Dol. Logatec. Kulturni program so Izvajali učenci te šole. Ob tej priložnosti je bilo sprejetih 71 učencev prvega razreda osnovne šole mod mladu člane Rdečega križa. R0 učencev Iz 8. razreda pa je bilo sprejetih med člane krajevnega odbora RK.
Organizacija Rdečega križa jim je podarila značke in Izkaznice ter skromna darila, ki jih bodo opozarjala, da so prostovoljni delavci Rdečega križa.
KADROVSKE NOVICE
V času od 1. 4. do 6. 5. 1973 je bilo sprejetih 22 delavcev v naslednje delovne enote: drobno pohištvo: Marjan Maček, Branko Korene, Ivan Herman. Jožica Merlak, Martina Petek. Samo Meze in Predrag Nunlč;
stavbno pohištvo: Janko Švaljek, Miroslav Krezič in Edvard čar; žaga: Pavao Stanič, Nikola Stanič, Mijnt Lovrlč, Mlllvoje Dakič, Kojo Kojadinovič, Niko Igličar, Dragan Maksič. Boško Maksič In Sreto Po-povlč;
uprava: Ciril Zupančič; montaža na stavbi: Mijo Srnic, Pavao Uskokovič.
Vsem novosprejetim delavcem želimo čim več delovnih uspehov! Iz podjetja je v istem času odšlo 25 delavcev, in sicer: sporazumno, na lastno željo: Janko Svaljek, Frančiška Kermavner, Ivan Kogovšek,   Leopoldina Gabrovšek, Franc Jereb, Ladislav Sovan. Nada Trojkovski, Ciril Gantar, Marta Uršič; po preteku določenega roka: Jani Jcriša, Andrej Žigon; samovoljno so zapustili delo: Mijat Lovrič, Franc Petrovčič, Franc Trat" nlk;
umrla sta: Ivan Leskovec in Frančišek Rupnik;
k vojakom so odšli: Franc Rupnik, Stanislav Žigon, Branko Bole in Anton Sparemblek; upokojeni so bili: Ludvik Trepal, Andrej Mihevc, Frančiška Baje, Leopoldina Otrin, Ivanka Ucman In Franc Eržen.
VEGOVA PRIZNANJA ZA MATEMATIKE OBEH ŠOL
V. Ž.
V soboto, 26. maja, so se učenci osnovnih šol že devetič zaporedoma pomerili v znanju matematike. Za učence naše šole Je bilo tekmovanje na OŠ Gor. Logatec Čeprav tekmovanje za učence ni obvezno, se ga leti radi udeležijo, ker jim pomeni spodbudo in plačilo za večletno delo. Razumljivo Jo, da so tekmovalne naloge iz leta v leto zahtevnejše, ker se tudi z učenci po šolah več dela. Individualna oblika dela s slabšimi in boljšimi učenci, ki jih najrazličnejša tekmovanja po šolah (žal 8e niso organizirana za vse predmete in razrede!) le podpirajo, težijo po humani diferenciaciji v okviru enotne osnovne šole. Mnngi podeželanl, ki bi jim bila lepota matematične misli za vse življenje tuja, pa so po tej, sedaj že uhojeni poti, prišli do iskanega poklica matematika. Naloge, ki so enotne zn vso republiko, je v naši občini reševalo naslednje število učencev:
	Log.		
Razred	OŠ Dol.	OŠ Gor	Skupaj I
6.	2	7	9
7.	6	8	14
8.	6	5	11
Škoda le. da ni bilo več šestošolcev iz OS Dol. Logatec. Po nekaj letih sta spet dva tekmovalca rešila vse naloge. To sta Zvonka Loštrek in Janko Petrovčič, ki zaslužita posebno priznanje. Zvonka Loštrek in Lazar Diagomir pa bosta imela priložnost še enkrat pokazati svojo pravo vrednost na republiškem tekmovanju, ki bo v soboto, 2. junija, v Ljubljani.
Najboljši občinski računarjl so po posameznih razredih naslednji:
6. razred
1. Janko Petrovčič, OS Gor. Logatec
2. Valerija Mlvšek, OS Gor. Logatec Irena Kermavner, OS Gor. Logatec
3. Sonja Vovken, OS Gor. Logatec Matjaž Cigale, OS Gor. Logatec
7. razred
1. Janez Albreht. OS Gor. Logatec
2. Ivanka Furlan, OS Gor. Logatec
3. Bogdan Oblak, OS Dol. Logatec
8. razred
1. Zvonka Loštrek; OS Gor. Logatec
2. Lazar Diagomir, OS Dol. Logatec
3. Mojca Merlak, OS Gor. Logatec Miro Treven, OS Dol. Logatec
Vsi omenjeni dobijo srebrna Vegova priznanja. TIS Logatec bo nagradil najboljše z dostojnimi nagradami.
MURPHYJEV ZAKON
Če lahko gre karkoli narobe, potem bo tudi šlo
Napaka, ki se lahko pojavi, se bo pojavila tam, kjer lahko napravi največ škode
DELOVNA
DISCIPLINA PRI NAS IN ŠE KJE!
Mnogo hudih besed je bilo že izrečenih o delovni disciplini. V tolažbo vseh, ki jim je delovna disciplina odveč ali so celo zanjo zadolženi, objavljamo danes svojevrsten test mariborske strojne tovarne, ki po našem mnenju ni izjemen samo za njihovo podjetje, ampak je njegova uporabnost mnogo širša. Morda je to test splošne jugoslovanske veljavnosti in ga zato objavljamo tudi v našem glasilu.
Ježkov Super
TEST
Ježek
Ali ste kdaj razmišljali o vaši delovni disciplini? Niste, kajne? In, ali ste prepričani, da se s svojo delovno disciplino niste sprli? Ugibate, kaj? Pa poskusimo: Predlagam vam, da na moja vprašanja odgovorite z »da- ali pa z »ne«. Jasno, pri tem upoštevajte svojo delovno disciplino, sicer predlagani test nima pravilne veljave. Če ste pripravljeni, lahko pričnemo:
1. Ali zjutraj zamujate službo? (pravilo namreč predpisuje prihajanje v službo 5 minut pred 6. uro).
2. In ko pridete v službo: še drem-I je te in razmišljate, kdaj bi pričeli delo?
3. Ali prekinjate delo dalj časa kot 10 minut pri uživanju malice — sendviča?
4. Ali sedite na stranišču več, kot je potrebno?
5. Ali ste med tistimi, ki prihajajo
v našo menzo prezgodaj na malico?
6. Ali po signalu za konec malice še vedno govorite, zehate in drem-Ijete v območju podjetja?
7. Ali zelo radi prekinjate delo sodelavcev zaradi klepetanja?
8. Ali radi motite druge pri delu?
9. Ali ste pred vratarnico v vrsti, ki čaka prezgodaj na 14. uro?
10. Ste proti pravilniku o delovni disciplini?
Ugotovitve vašega rezultata:
I. Na vsa vprašanja ste odgovorili »ne«:
Čestitamo! Predlagani boste za medaljo — vsekakor pa tudi primerno nagrajeni! Vaš trud ni zaman: ne morejo vam do živega ne stabilizacija ne inflacija in še manj zabu-šancija!
11. Na vsa vprašanja ste odgovorili »da«:
Kaj pa še iščete v našem podjetju,
vi ste navadna . . .!
Poiščite si službo .. ., ne, poiščite si primerno vejo in kvalitetno vrv — nosilnost do 100 kg.
III. Odgovorili ste dvakrat »da«: Ste še dokaj solidni in je možnost, da se popravite. Potrebna je volja in .. . še malo delovne discipline!
IV. Odgovorili ste dvakrat »ne«:
Za vas velja enako kot pod II. Vendar priporočam strelno orožje — če v glavo, bo to strel v prazno! Zaradi pomanjkanja prostora moram žal končati!
3. Važni instrukcijski list ali navodila se navadno izgube med potjo do uporabnika.
Nobene škode ni če za Murphvjev zakon še niste slišali, vendar si poskušajte nad njim vsaj malo zamisliti.
2. Dobavni rok je premosorazmeren s potrebo po tej dobavi
PEHALI
SREČANJE Z NAŠIMI UPOKOJENCI
O. Mihevc
Za razliko od prejšnjih let, si je IO osnovne sindikalne organizacije letos odločil, da povabi vse nekdanjo aktivne člane kolektiva na tovariško srečanje. Za to je bil določen 26. april; kraj srečanja gostišče »PEKEL« pri Borovnici. Idejo so naši upokojenci z veseljem sprejeli, saj se je srečanja udeležilo kar 80 nekdanjih članov kolektiva. Vsi povabljeni so ni najprej ogledali podjetje v katerem so nekoč delali in prispevali, da predstavlja v slovenski lesni industriji eno večjih delovnih organizacij. Po ogledu podjetja, o katerem so se pohvalno izrazili, so se z avtobusom odpeljali v »Pekel« pri Borovnici. Razpoloženje je ob dobro pripravljeni jedači
OBČINSKO IN REPUBLIŠKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI
Remigij Jerman
Dne 5. 5. 1973 so se ekipe prve pomoči zbrale pred Zdravstvenim domom v Dol. Logatcu, kjer je bilo tekmovanje ekip prve pomoči. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec, ki je s svojimi sredstvi prispeval, da je organizacija tekmovanja v rokah Rdečega križa in organov civilne zaščite Občine Logatec stekla brez težav. Rezultati znanja na tem tekmovanju so pokazali, kaj vse moramo storiti, da bomo temeljito pripravljeni za kakršnekoli naravne in druge nesreče. Od hitre, pravilne In učinkovite prve pomoči je v takšnih primerih odvisno mnogo življenj. Na občinskem tekmovanju je prvo mesto zasedla ekipa prve pomoči KLI Logatec, drugo mesto ekipa Krajevne skupnosti Gor. Logatec, tretje mesto pa druga ekipa prve pomoči KLI Logatec. Ekipa, ki je na občinskem tekmovanju zasedla prvo mesto je tekmovala tudi na Republiškem tekmovanju v Murski Soboti dne 26. in 27. maja Na tem tekmovanju so bile vse ekipe zelo dobro pripravljene, tako da so posamezne ocenjevalne komisije imele dokaj težavno nalogo pri ocenjevanju. Kljub prizadevanju naša ekipa ni dosegla zaželjenega uspeha, čemur je botrovala trema neka terih tekmovalk ter premajhno praktično znanje. Vemo da imamo še vedno premalo posluha, da bi finančno in časovno omogočili pogostejše vaje ekipi, ki je že I. 1970 v Novem mestu na republiškem tekmovanju zasedla tretje mesto in tretje mesto na zveznem tekmovanju leta 1971 v Tjentištu. Prav gotovo nas pri tem čaka še veliko dela in naporov, da bo naša ekipa ponovno med prvimi v Sloveniji. Na koncu izrekamo pohvalo celotnemu zdravstvenemu osebju občine Logatec, ki je požrtvovalno poučevalo ekipe prve pomoči. Posebno priznanje pa izrekamo sestri Heleni Brenčič, ki je ekipi prve pomoči Kombinata lesno predelovalne industrije Logatca tako dobro pripravila za tekmovanje.
in kapljici vse bolj rastlo. Marsikateri so se ob glasbi zavrteli. Ob pogledu na to njihovo mladostno razigranost, ki je pri nas mlajših skoraj ni, se resnično počutiš starejšega, kot v resnici si.
Vsi, prav vsi, so bili veseli, da so se po tolikih letih zbrali skupaj; vsi si takšnih srečanj še želijo. Škoda je, da se nekateri zaradi bolezni tega srečanja niso mogli udeležiti. Tudi na te naša organizacija ni pozabila in jim bo drugače izkazala pozornost.
V imenu vseh udeležencev se zahvaljujem organizatorju, da jih je tako počastil in jim pripravil topel sprejem. Nikdar ni moč povedati, kaj človeku pomeni srečanje s tovariši in sodelavci. Prijetni trenutki so svetel priblisk in upanje, da se še kdaj srečamo in skupaj poveselimo v tem našem kraju.
NOV GASILSKI AVTO V LOGATCU
Radovan Marušič
Z vse večjim razvojem industrije in obrti ter drugih gospodarskih dejavnosti na območju naše občine je nastala še večja potreba glede požarnovarnostne službe. Čeprav je v občini Logatec kar sedem PGD in še gasilska Industrijska četa v KLI še vedno nismo bili sposobni hitre akacije In uspešnega gašenja poža-
rov Novi gasilski avtomobil, katerega jn PGD Dol Logatec dobilo 13. marca letos, pa bo pripomogel, da bo požar, ki bi se kje pojavil, kar najhitreje pogašen. Nedvomno je, da je bil spričo lesne In papirne Industrije v Logatcu sodoben avto nujno potreben.
Naj navedem nekaj tehničnih podatkov o tem vozilu. Gre za TAM 5500 s G-valjnim zračno hlajenim di esel motorjem z močjo 125 KS. Pogon ima na vsa štiri kolesa, kar mu omogoča dostop na še tako težke tercno. Ima vgrajen rezervoar za 2200 litrov vode, obenem pa tudi manjši rezervoar za 160 1 ekstrakta za gašenje s peno. Centrifugalna dvostopenjska črpalka, katero poganja motor avtomobila in jo je možno vključiti že med vožnjo, pa je uporabna v trenutku, ko dospe vozilo na kraj požara Poleg hitre intervencije pri požarih, pa bomo s tem avtomobilom lahko pomagali prebivalstvu v hribovitih krajih z dovozom pitne vode. če bi jo v sušnih dneh primanjkovalo. Na tak avto je PGD Dol. Logatec čakalo že več let, vendar je bilo vedno vprašanje, kje zbrati finančna sredstva. Cena neopremljenega avtomobila je 204.500 din. Končno so bila sredstva zbrana, za kar imajo veliko zaslug Skupščina občine Logatec, Občinska gasilska zveza, PGD Dol. Logatec, Valkarton, Mercator, KZ., Gozdno gospodarstvo in še ostala
podjetja in ustanove. Tudi sami občani so razumeli potrebo po takem sodobnem avtomobilu ter prispevali pri nabiralni akciji vsak po svoji moči in tako zbrali prek 25.000 din. S tem, da je naše matično društvo dobilo tak sodoben gasilski avto, je hkrati prevzelo še večjo odgovornost za požarno varnost In to ne samo na območju našo občine, ampak tudi izven nje. Tega se vodilni operativni kader In vsi gasilci dobro zavedamo. Zato bomo ta avlo dobro opremili, hkrati pa tudi izvežbnli še več šoferjev, strokovnjakov In drugih operativcev.
Upravni odbor PGD Dol. Logatec se v imenu vsega članstva javno zahvali vsem ustanovam, podjetjem, zasebnim obrtnikom ter ostalemu prebivalstvu, vsem ki so finančno ali materialno prispevali, da je naša humana organizacija dobila zares sodoben gasilski avto.
FILMSKI PROGRAM
13. VI. ital.-nem. kriminalka SMRT TRKA DVAKRAT.
15. —17. VI. ameriški vestem DO POSLEDNJE KAPLJE KRVI.
16. —17. VI. ameriška ekranizacija znamenitega literarnega dela DEŽEVJE PRIHAJA (višje cene).
20. VI. italijanski avanturistični film TAJNI VRAŽJI AGENT.
22. -24. VI. ameriški klasični vestem POSTNA KOČIJA.
23. -24. VI. francoska kriminalka DIABOLIK.
27. VI. z. nem. seksualni film ŽIVLJENJE V DVOJE.
29. —1. VII. ameriški fantastični film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA.
30. —1. VII. ameriška komedl|a KJE JE POT NA FRONTO?
POSEBNO OBVESTILO!
Spoštovane kino obiskovalke In obiskovalce obveščamo, da smo v junijski filmski program vnesli 5 filmov iz zakladnice Jugoslovanske kinoteke, posebej opozarjamo na film Deževje prihaja; ljubiteljem res dobrih filmov priporočamo ogled del, ki smo jih v programu posebej podčrtali.
PODMLADEK
V ORGANIZACIJI
RDEČEGA KRIŽA
Sredi maja je bila svečana proslava v počastitev Tedna Rdečega križa in 50-letnlce Podmladka Rdečega križa Jugoslavije v osnovni šoli Dol. Logatec. Kulturni program so Izvajali učenci te šole. Ob tej priložnosti je bilo sprejetih 71 učencev prvega razreda osnovne šole mod mlade člane Rdečega križa. BO učencev Iz 8. razreda pa je bilo sprejetih med člane krajevnega odbora RK.
Organizacija Rdečega križa jim je podarila značke in izkaznice ter skromna darila, ki jih bodo opozarjala, da so prostovoljni delavci Rdečega križa.
KADROVSKE NOVICE
V času od 1. 4. do 6. 5. 1973 je bilo sprejetih 22 delavcev v naslednje delovne enote: drobno pohištvo: Marjan Maček, Branko Korenč, Ivan Herman. Jožica Merlak, Martina Petek, Samo Meze in Predrag Nunič;
stavbno pohištvo: Janko Švaljek, Miroslav Krezič in Edvard Čar; žaga: Pavao Stanič, Nikola Stanič, Mijat Lovrič, Mlllvoje Dakič, KoJo Kojadinovlć, Niko Igličar, Dragan Maksič, Boško Maksič In Sreto Po-povič;
uprava: Ciril Zupančič; montaža na stavbi: Mijo Srnic, Pavao Uskokovič.
Vsem novosprejetim delavcem želimo čim več delovnih uspehov! Iz podjetja je v Istem času odšlo 25 delavcev, in sicer: sporazumno, na lastno željo: Janko Svaljek, Frančiška Kermavner, Ivan Kogovšek,   Leopoldina Gabrovšek, Franc Jereb, Ladislav Sovan, Nada Trajkovski, Ciril Gantar, Marta Uršič; po preteku določenega roka: Jani Jcriša. Andrej Žigon; samovoljno so zapustili delo: Mijat Lovrič. Franc Petrovčič. Franc Trat" nik;
umrla sta: Ivan Leskovec in Frančišek Rupnik;
k vojakom so odšli: Franc Rupnik, Stanislav Žigon, Branko Bole in Anton Sparemblek; upokojeni so bili: Ludvik Trepal, Andrej Mihevc, Frančiška Baje, Leopoldina Otrin, Ivanka Ucman in Franc Eržen.
VEGOVA PRIZNANJA ZA MATEMATIKE OBEH ŠOL
V. Ž.
V soboto. 26 maja, so se učenci osnovnih šol že devetič zaporedoma pomerili v znanju matematike. Za učence naše šole Je bilo tekmovanje na OS Gor. Logatec. Čeprav tekmovanje za učence nI obvezno, se ga leti radi udeležijo, ker jim pomeni spodbudo in plačilo za večletno delo. Razumljivo jo, da so tekmovalne naloge iz leta v leto zahtevnejše, ker se tudi z učenci po šolah več dela. Individualna oblika dela s slabšimi in boljšimi učenci, ki jih najrazličnejša tekmovanja po šolali (žal še niso organizirana za vse predmete in razrede!) le podpirajo, težijo po humani diferenciaciji v okviru enotne osnovne šole. Mnogi podeželanl, ki bi jim bila lepota matematične misli za vse življenje tuja, pa so po tej, sedaj že uho jeni poti, prišli do iskanega poklica matematika. Naloge, ki so enotne za vso republiko, je v naši občini reševalo naslednje število učencev:
	Log		
Razred	C o o	OŠ Gor	Skupaj
6.	2	7	9
7.	6	8	14
8.	6	5	11
Škoda le. da ni bilo več šestošolcev iz OŠ Dol. Logatec. Po nekaj letih sta spet dva tekmovalca rešila vse naloge. To sta Zvonka Loštrek in Janko Petrovčič, ki zaslužita posebno priznanje. Zvonka Loštrek in Lazar Dragomir pa bosta Imela priložnost še enkrat pokazati svojo pravo vrednost na republiškem tekmovanju, ki bo v soboto, 2. junija, v Ljubljani.
Najboljši občinski računarjl so po posameznih razredih naslednji:
6. razred
1. Janko Petrovčič, OS Gor. Logatec
2. Valerija Mlvšek, OS Gor. Logatec Irena Kermavner, OS Gor. Logatec
3. Sonja Vavken, OS Gor. Logatec Matjaž Cigale. OS Gor. Logatec
7. razred
1. Janez Albreht, OS Gor. Logatec
2. Ivanka Furlan, OS Gor. Logatec
3. Bogdan Oblak, OS Dol. Logatec
8. razred
1. Zvonka Loštrek; OS Gor. Logatec
2. Lazar Dragomir, OS Dol. Logatec
3. Mojca Merlak, OS Gor. Logatec Miro Treven. OS Dol. Logatec
Vsi omenjeni dobijo srebrna Vegova priznanja. TIS Logatec bo nagradil najboljše z dostojnimi nagradami.
NAGRADNA KRIŽANKA " 1 na9rada 5°°°din
2. nagrada 20,00 din
Rešitve pošljite kadrovsko socialnemu sektorju KLI do 20. junija 1973 3. nagrada 10,00 din