nitritna plačana v gotovini LJUBLJANA, 2. MAJA 1934 Leto 47 — Štev. 18 VOMOEJUn Dopise in spise sprejema uredniStvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnina stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92. Pomlad življenja Kakor leto ima tudi življenje svojo po-iilad, svoje poletje, svojo jesen in zimo, svojo dobo cvetja, zorenja Pomlad življenj« je otroška in mladostna doba. Takrat vse poganja, raste in cvete. Otro-Ska doba je še kos paradiža. Kdo se ne spominja na ona leta, ko je videl drevje zeleneti, pa ni prav nič vprašal, če bo isto listje tudi orumenelo in usahnilo, ker je živel samo sedanjosti, brez trpke misli na preteklost in brez skrbi za prihodnjost. Srečen otrok, ki raste pred očmi skrbnega očeta, v naročju ljubeče matere v krogu svoje družine! Srečen otrok, ki ima dom, kjer vsi člani družine stremijo za vsem plemenitim in lepim, kjer je vse nizkotno in grdo izločeno iz družinskega življenja, kjer imajo družinski člani veselje s pobožno molitvijo, kjer znata oče in mati preprosto govoriti svojim otrokom o Stvarniku in Njegovih delih! Takrat je mlado srce vse mehko in dovzetno za neizbrisne utise, ki se inu za vse življenje utisnejo vanj. Krištof Šmid je kot osemdesetletni starček napisal spomin iz svoje zgodnje otroške dobe, ko je prvič vide! nočno nebo z milijoni zvezdic, kako mu je ta utis v očetovem naročju ostal za vse življenje in je vselej ob opazovanju nočnih krasot mislil tudi na očetove besede: -Kako lep mora biti Bog, ki je vse to ustvaril!« Haydn, sloviti glasbenik, se je v sivi starosti rad spominjal nedeljskih popoldnevOv, ko mu je mati pela prelepe nabožne pesmi; sam trdi, da so bile te pesmi, ki so mu zbu- J dile ljubezen za glasbo. j V tem je važen migljaj za starše. Njih j dolžnost je, sveta in neizogibna dolžnost, da | svoje otroke od zgodnje mladosti vzgajajo za vse dobro in jih tudi oskrbe z vsem potrebnim znanjem za življenje. Tu lahko zbirajo za svoje otroke zaklade, ki jih rja ne razjo, molji ne uničijo in tatovi ne ukradejo. Zunanje blagostanje lahko preide na ta ali oni način, kar pa je v notranjosti vsajenega, se ne uniči tako lahko. Navadno to ostane otroku kot zvest spremljevalec za vse življenje. Na tej stopnji pa ni boljšega vzgojnega sredstva kot je dober zgied; ta je merodajen za celotni otrokov razvoj pa bodisi v dobro ali slabo smer Otrok je že po naravi dovzeten za vse lepo. Poleg smisla za vse sveto, resnično in dobro naj bi starši nikoli ne pozabili negovati v otroku tudi čut za vse lepo. Vsaka življenjska doba ima svoje napake. Upornost, svojeglavnost, predrznost so glavne napake dečka; površnost, gizdavost deklice. Deček se mor« naučiti pokorščine, če hoče postati cel mož, deklica mora postati resna in točna, če hoče biti kdaj močna žena. V tem oziru se v zgodnji mladosti od strani staršev največ greši. Kolikokrat podre premila mati, kar je strogi oče postavil; seveda so tudi obratni pogreški. Kolikokrat podre šola. kar je sezidal dom, pa tudi dom, kar je postavila šola! Tu je treba vzajemnosti. Trda mladost je najboljša šola za življenje; saj vemo, da življenje nikogar ne prijema z rokavicami. V boju s pomanjkanjem se otroci nauče zadovoljnosti z malim in so potem v življenju neodvisni od premnogih zahtev, katerim je v izobilju zrastla mladina — suženj. Iz katekizma in pobožno vdane vere staršev pa se otro. "ci nauče tudi vdanosti v božjo previdnost za vse življenje. Rešuimo se sami! V zadnji številki našega lista smo Spregovorili nekaj resnih in trdih, a krvavo potrebnih besed glede na težko stanje, v katerem se nahajajo danes naše hranilnice. Omenili smo tudi, da so one zadnja vrv, za katero se danes še drži naš kmet, njegovo zadnje in najtrdnejše varstvo. Ali je treba za to še dokazov? Marsikak kmetiški starček vam ga bo še povedal, ako ga vprašate. Pred pol stoletjem je vladala pri nas po kmetih tudi precej velika gospodarska kriza. Ker tedaj hranilnic še skoro niti poznali nismo, je bil kmet navezan na vaške oderuhe, ki so posojali po 30, 40, da, tudi po 50 in še več odstotkov. Kmet teh obresti ni zmagoval in posledica je bila ta, da je šlo v Avstriji samo od- leta 1880 do 1886 na boben 78-093 kmetij. Tudi na Slovenskem je pro- padlo v tistih hudih letih na tisoče in i oče kmetiških domov. V tej stiski in bedi je dobi! naš kmet svojega največjega dobrotnika, dr. J. E. Kreka, ki je začel ustanavljati podeželske rajf-ajznovke. Koliko so tedaj hujskali in lagali proti dr. Krekovim zadrugam, toda mož ni odnehal in je našega kmeta rešil gotove propasti, kajti iztrgal ga je iz rok brezvestnih oderuhov. Namesto 30, 50 in še več odstotkov je dobil kmet v domači hranilnici posojilo po 6 ali 7 odstotkov. Te je zmogel in počasi odplačal tudi dolg. Nad 20 let so potem te naše hranilnice blagodejno vršile svoje veliko gospodarsko in socialno poslanstvo ter bile nepremagljiva opora vsega našega kmetiškega ljudstva. Zakoreninile so se tako hitro in tako trdno, da jih je smatral zadnji rod že kar za samo ob sebi umevne in niti prave hvaleč nosti jim ni več izkazoval. Ako je imel denar, ga je brez obotavljanja vložil v domačo hranilnico, ako je potreboval kredit, ga je prav tako brez obotavljanja dobil. Vse je šlo gladko in v redu. Hranilnice so poslovale skoro brez izjemno skrajno pošteno in previdno, zato je bilo tudi zaupanje vanje popolno. Sedanja gospodarska kriva je pa zajela tudi naše hranilnice. Ne., nobena ni falitna, a vse so, kakor pravimi, nelikvidne, to se pravi, da ne morejo izplačevati vlog in dovoljevati novih kreditov. Zakaj, smo razložili že v zadnji številki. Res je zato, da danes ne morejo več vsaj v nekdanji meri vršiti svojih nalog, vendar pa predstavljajo še vedno najmočnejši steber, na katerem sloni vse naše kmetiško gospodarstvo. Gorje nam, če bi se še ta zrušil! Toda ne sme se nas razumeti napačno. Zrušiti v tem zmislu, da bi falirale, se sploh ne morejo, toda lahko nekako — ugasnejo. Dolžniki bi na pr. polagoma plačali v njih svoje dolgcve in tisti, ki so denar vložili vanje, bi ga v isti meri dvigali. Hra-nilnične blagajne bi bile zato vedno praane, ne mogle bi dajati novih kreditov in nekega dne bi pač ugasnile same od sebe, ker bi ne imele nobenega denarja več, ki bi ga upravljale. In posledica? Prišli bi nazaj tja, kjer smo bili pred pol stoletjem in kjer so še danes nekatere pokrajine naše države. Kmet bi bil iznova navezan na oderuhe, s tem pa tudi — izgubljen. Ne. ne smemo si niti misliti strašnih gospodarskih posledic, ki bi nastale. Zato moramo tako pot, ki je neizbežna, brezpogojno preprečiti in ustaviti, če si nočemo zadrgniti sami vrvi okrog vratu. Naše hranilnice moramo za vsako ceno vzdržati, pa naj velja, kar hoče. In ravno sedajna leta so nekaka najhujša in najtežja preizkušnja, če smo tega še zmožni. Od nas samih namreč v veliki meri zavisi to in če tega ne storimo, potem pač nismo vredni drugega, kot da nas sedanja kriza pomandra. Bil bi namreč znak, da smo postali brezvestni samogoltneži, ki vidijo samo sebe in da smo izgubili prav ves zmisel za skupni blagor, od katerega je vsak mnogo bolj odvisen, nego si navaduo moremo misliti. En sam primer: Kmetiški grunt podeduje sin-edinec. Na lepo posestvo bo lalrko priženil precejšen znesek. Grunt se bo tudi v sedanji krizi vzdrževal, čeprav ne bo nesel dobičkov. Družina narašča in čez 25, 30 let bo prevzel posestvo najstarejši sin, ki bo moral izplačati, recimo doto dvema bratoma in trem sestram. Spričo vladajoče gospodarske krize se kapitala med tem ne bo nabralo, zato se bo prihodnji gospodar vsekakor moral zateči v hranilnico po večje ali manjše posojilo, če bo hotel izplačati brata iu sestre. Tako je v najugodnejšem slučaju. A kaj, če pride ogenj, dolga bolezen ali kaka drug« Za vzgojo mladine Francija je še sedaj razburjena radi afere Staviskega, katera je razkrila brezdno nemorale (nepoštenosti), ki vlada v svobodomiselnih krogih francoske družbe. Uradna preiskava. ki se vrši v tej grdi sleparski zadevi, je spravila na dan toliko slučajev podkupovanja ura iikov, poslancev in ministrov, da se ljudje zgražajo ter zahtevajo str; go kazen za tiste, ki so se dali od sleparja, kateri je zapravil več slo milijonov ljudskega denarja, podkupiti ter so mu nudili svojo podporo pri njegovih goljufivih postopkih. K tej zadevi so zavzeli Besedo tudi francoski škofje v posebnem pastirskem listu. Škofje ugotavljajo, da zgražanje malo koristi ter da bo kazen zadela primeroma maloštevil- ne. Treba je predvsem delati na to, da se »lični dogodki, ki škodijo imenu Francije, v bodoče preprečijo. Velik nauk, ki sledi iz te obžalovanja in obsodbe vredne zadeve, je tale: Mejo in braniIki. ki jo je zgradila cerkev, da zajamči red in skladnost življenja, je zločinska roka porušila. Potrebna je preoenova francoske šolske in mladinske vzgoje v krščanskem smislu in ojačitev družinskega življenja I k) katoliških načetih. Samo tem potem je mogoče zajezili in zadržati zlo. ki vodi v propast Francijo. Samo zdravo družfcusko življenje more zmanjšati padanje rojstev ter -militi razredno borbo. Brez duhovnih sredstev. Ni jih daje cerkev na razpolago, je pre -nova nrav-: nosfi in ljudskega napredka nemogoča. KATOLIŠKA CERKEV s Sv. oče prvači. Kakšne napore je sveto leto stavilo na papeža, si moremo predstavljati, kc čnjemo, da ie imel od aprila lanskega Ir.ta, ko je bilo sveto leto otvorjeuo, pa do konca 1307 nagovorov. Maja. oktobra in decembra, ko so bila velika romanja, je večkrat govoril petkrat in šestkrat v enem dnevu, vsakokrat navadno več ko! pol uro. Oni četrtek jo ime! celo devet govorov, vsa kokrat pred številno množico romarjev! Kakor se čuje, bodo najpomembnejši govori sv. očeta v svetem letu izšli v posebni knjigi, ki bo pomemben dokaz velike moči in delavnosti sedanjega papeža. Katoliški duhovniki v AVSTRIJA lie-reča. ki nas zadene lahko vsako tatj'? AJi je tedaj sploh kdo. ki ima danes na pr. š« denar, a bi že jutri morda ne potreboval kredita'.' .Nihče ni še prav do svoje zadnje ure zaprl za seboj zadnjih vrat. Že samo to nam jasno kaže neobhodno pitre-bo naših hranilnic, ki jih moramo zato tudi za vsako ceno vzdržati, če nočemo narediti svojega lastnega gospodarskega sa-mo-umora. To je pa mogoče le tako, da se ne dame begati od stiske, v katero dane« zašle nase hranilnice, temveč da vzdržimo mirno kri in da izpolmijemo napram njim vse dolžnosti, če hočemo, da jih bodo mogle tudi one napram nam. Sedanja doba ljudi strašno pokvarja in vzgaja v nas v-prav brezvestno sa-mogoltnost, ki se pa lahko vsak trenotek strašno maščuje nad nami. Tako je tudi danes še marsikdo, ki bi na pr. lahko vršil napram domači hranilnici, kjer je dolžan, svoje obveznosti, a jih noče. Na drugi strani je mnogo ljudi, ki prav nič ne potrebujejo denarja, vendar samogoltno dvigujejo iz njih svoje vlo- POKOR1 Tudi tisti, kateri še niste pri metti kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi vseli drugih potrebščin pri Lin«: ar jeva nI. Ljubljana Stritarjeva ul. Največja izbera svilnatih rut in šerp. sed molil k Bogu in živel po krščanski! čelih. V tem smislu hočemo preurediti javno in tudi gospodarsko življ«njc ** držav1 llas' ŠPANIJA s Nevarnost izbrnha nove revolucije zi v Španiji. Vluda je podala ostavko. P^j" .sed n i k republike Alzala Zuniora je zaupal sestavo novo vlade člunu radikalne strank, llicardu Samper, ki hoče sestaviti vlado )j3 rodnega poinirjenja, kar se mu In, težko m srečilo. Zakaj desničarske stranke zahteva vlado zase, levičarji tudi. Eni .- »JO O za razpust parlamenta In razpis novih voliicv, drugi so proti. Z
  • .' čaju prišlo v Španiji do nove revolucij,' poljska dušnem pastirstvu »u posebno v nedeljah zeio obloženi /, delom. Sv. oče Pij XI. pa go tovo vsem prvaei - svojo ilusniipu-f irsko s DtkJi Kristusov mora v vse javilo ziv-i Ijenje. N'a velikem kmetskem zborovanju v avstrijskem Gradeit jo kancler dr. Dollfuss izgovoril tudi sledeče velepomoinbiie besede: Kot prevladuje v kmečkem ilninu krščansko mišljenje in njegovi člani dobro vedo, dn mora vse delo spremljat i božji blagoslov, tako mora duh Kristusov v vso javno živ Ijenje. in komur tako ni prav, odgovarjamo: Se nikomur ni .škodovalo, če je njegov so- s Francoski zunanji minister potuje, 1> 1 dni je dospel francoik z mi. mini- . ■ Barthtn ! v poljsko Varšavo. Pišejo, da je i.i|,, njep. I vn potovanje nspešno, da j<> pol/-' francc- ! sku zveza zopet trdna. Iz. Poljske je od- I še) Bnrthou v Prago, kjer .ie imel s čeJk::, 1 zunanjim ministrom dr. Benešem dolgo p«. I svetovanje. Fradno razglašajo, da vladaj iie vseh mednarodno političnih vpra-anj nwl f Češkoslovaško io Francijo pop■ -. -rs'..o I BOLGARIJA £e in so tretji, ki "partt1nico. zaradi česar le tudi nimajo več sredstev, da bi dovoljevale nujno potrebnim kredite Naši denarni zavodi so na ta način sicer na znotraj trdni in zdravi, a na zunaj čisto hromi, zaradi česar tudi ne morejo vi-iti več svojega dr:sedanjega poslanstva. To se bo nad nami strašno maščevalo, zato so vsi taki. ki smo jih navedli, vredni splošne obst Ibe in celo zaničevanja vse družbe, ker so največji škodljivci i občega blagra. Dogodki zadnjih 20 le! Mi ubili v človeku vest, da izgublja vsak zmisel za bližnjega in I ue čuti v sebi več nobene socialne odgovor- | nosti. In ravno \ tem tiči tudi edo.i največjih vzrokov vse današnje gospodarske stisko in | bede. Še je čas, ui so vse izgubljeno, toda ■ rešitev tiči v prvi vrsti v nas samih. Če se vrnemo k našemu predmetu, tedaj je skrajni čas. da se zavemo, kakšna dobrina so z.a nas i vse naše domače hranilnice, naše rajfajznov- : ke in se tudi zavemo svojih dolžnosti napram njim. Mi še vse premalo čutimo, da »o one j naša skupna last, nekaka naša skupna gospo- I darska pljuča in gorje, če borno pustili, da I ugasnejo. Zato mora naš denar breapogojno I nazaj vanje iu samo vanje, kajli samo one nas bodo potem lahko tudi reševale v uri po- ! trebe in nesreče. Ce v svoji brezvestni sarno-goltnosti ali omejeni kratkovidnosti tega ne 1 bomo uvideli, potem si pripiši,„0 tml; sami posledice. ,,, s Par političnih. Za samodržu-. in pn:; .sedanjemu parlamentu se je i/j,- vil na -h jem zborovanju vrhovni svet bolgarskih rezervnih oficirjev. — Bolgarski iiiiniiir-s ■>i cl-ednik je p<» posvetovanju z ' ■;■-■■ daji;-mi krogi v Berlinu odpotoval v 1,'ii . It.ier.fl l il 'prejet od Mussolinija. Iz Ki;- i :< I odpeljal . niadjarsko Budimpešto. drobne novice Orjaški tank, ki ima .'iu moz ;■ -ailk lahko nastopa proti 3000 pešcem. - zgradili Angleži, Centralo za dajanje brezplačnih pravnik nasvetov so ustanovili v nem. Hamburgu. 2110(1 novih delavcev je iinstavila "o:: ca orožja v češkem Brnu. lioljševiški voditelj Trocki p. ..;• v Tsr- e i j o, ker mu Španija ui dovolil,- aa-el.' '■'■ j Komunisti pripravljajo za I maj nemiri j zlasti v Franciji, Španiji in na I Umskem. Osem učiteljev so odpustili na Koiušu'-«: | radi piotidržavnega delovanja. K »edukacije (skupnega pom evanja J kov obeh spolov) ne bo več, v Av-lriji » 1|!-' S hodnjiin šolskim letom. Samo 15 evropskih držav od -G vzdržuj' redni plačilni promet. 15 ttae lo^ijeire, l»«ris Odpremljo denar v jucjostavlio najhitreje in po najboljšem dnevnem Vrši vse bančne posle najkulaiilneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji burgu sprejemajo plačila na naše čekovne ra HKUilJA: .1« :«IM-M llt.xf II«. »»AKCIJA: .*« 1117-9-1 Par". l45S.MSeJ.mMlt. UtKSMKltK«- S.MMU«*"" Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nato«111 ZOBNI KAMEN se zdaj lahko odpravi! PRAVI ZNANOST Ne samo mehaničnim potom, ampak prav preprosto na ta način, da si zoba redno čistite s Sargovim Kalodontom. Zakaj to je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Brauniichu, ki odpravi zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Sulforicinov oleat razkroji organske sestavine, ki spajajo zobni kamen in ga pritrjajo na zobe. Njegova spojina se razrahlja, da se odkruši in več ne naredi. V&LO DO/Vr Naša govorica Naš jezik imenujemo slovenski. Prav tako so imenovali stari Slovani svoj jezik, predno so se razcepili na posamezne veje. Tako smo v imenu našega jezika in našega naroda ohranili nekdanje skupno ime: Slovenec. To ime pride od nekdanjega imena Sloveti, ki je bilo skupno ime za vse Slovane. Naš slovenski« j,, torej baš to, kar imenujemo slovanski ; tiiko pridejo drugi slovanski narodi večkrat v nepriliko, kadar nas hočejo imenovati. Pri tem se jim namreč mešajo besede slovenski iu slovanski. K ieniu še prihaja, da nti nismo edini med Slovani, ki smo ohranili to skupno ime. Tudi Slovaki imenujejo svoj jezik slovenski jezik in pri Kašubih med Poljaki najdemo Slo-vinee, ki jih Poljaki imenujejo Slovence. Zgodovina našega jezika nam je poznana iz naših narečij, iz vseh spisov, ki so se do danes v njeni natisnili pa tudi iz. raznih drugih viri.v. Za najstarejšo (IoIki nam služijo krajevna in osebna imena. Najznamenitejši spomeniki naše govorice pa so brižinski spomeniki. imenovani po samostanu Kreisingen v južni Bavarski, kjer so jih našli I. INKI. Sestavil jih je škof Abraham okoli I. 975 za svoja šlo lovska oprav ila. Ce primerjamo našo današnjo govorico /. govorico pred skoroda tis č leti. najdemo, da se je razmeroma malo spremenila. Takole se glasi odlomek i/, hrižinskib • .{mmenikov■: Tel e. bože iniloslivi. porunčo vsa moja slovesa, i moja dela, i moje pomišljenje. i H'ije srdce, i moje telo, i moj život, i mojo iti in. /. mirno vestjo torej lahko rečemo, da r,-.- jezik skozi tisočletje ni bistveno spremenil svojci/a lini. Kako bo z. naš > govorico v prihodnje ti-- . ietje? Da bi kdaj brez sledu izginila iz m le lire/, vseli sledov govorice narodov , ki I iii mnogo večji in močnejši od nas. Kako ilnlgo pa bo naša govorica živela, je v veliki meri odv isno tudi od nas. Saj je naša govorica le iKisoda naše misli in našega čuvslva. Dokler b sla naša misel in naše lovstvo prihajala i/, zavedno slovenske duš", In ohranjen tudi slove -ki jezik, ki ga govorimo in pišemo. Slovenska zavesi pa bo živela dotlej, doklei Ik>-iiio verovali v svoj slovenski narod, da nam je I .ožji dar. ki ga moramo verovati in čuvati le t svoj najdražji zaklad. Človek brez. narod--ti pa je to. kar ie roža brez. barve, gora brez. zelenja, pomlad brez rož. življenje lire/. Boga. (Iz Ko i oš1, Slovenca .1 Kdo bi si mislil, da je to John Dillinger, »Javni sovražnik Amerike št. 1«, o katerem so poročali, ' je zopet ušel redarjem in na begu ubil Sttrl stražnike? Za 650.000 dolarjev motorjev za letala je kupila Nemčija v Ameriki. Pogajanja za mir so se začela med Japonsko in Kitajsko. V Zelozno gardo sta vstopila bivša romunska ministrska predsednika Vajda Voe-vod in maršal Averescu. V Pragi je umrl bivši nadškof dr. Kordač. KAJ JE JVOVEGA Zahteve vinogradnikov Vinogradniki so te dni zborovali v Mariboru in sprejeli sledeče zahtevo: 1. Pri vseh trgovinskih pogajanjih z državami, ki pridejo v poštcv za izvoz naših vin, se naj pritegnejo kot člani odposlanstva naši vinski strokovnjaki. 2. Banska uprava ima samo enega poročevalca za vinogradništvo, kletarstvo in sadjarstvo; te stroke naj sc ločijo ter za vsako nastavi poseben poročevalec. 3. Ustanavljajo in pospešujejo naj se vinarske zadruge v posameznih vinorodnih okoliših, ki bodo ustvarjale stalen euotcn vinski tip dotičnega okoliš.:. — Del trošarine. ki gro sedaj v fond zn pobijanje brezposelnosti, naj so porabi za pospeševanje vinarstva in vinarskega zadružništva. — V Združene državo ameriške naj se pošlje takoj vinski vešenk, ki bo proučil izglede našega vinskega Izvoza ter navezal stike s tamošnjiml odjemalci. 5. Vinogradniki naj se osvobodijo nadzorstva in opravka s finančno kontrolo. 6. Izvedo naj se olajšava deviznih odredb. 7. Iz državnih in banovinskih sredstev naj se omogoči našemu vinogradništvu z brezobrestnimi posojil i obnovitev vinogradnikih zasadov. K znižanja draginrskih doktad O predmetnem vprašanju čitamo v »Pohodu« tudi sledeče: Ne mislimo kritizirati izdanih uredb, moramo pa opozoriti javnost ua eno točko, ki jo bo treba v poslovanju izvajati drugače kot po črki uredbe same. Gre za državne nastavljence, ki niso poročeni, pa žive v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. .Vzemimo primer. Mati-vdova ima 1000 Din pokojnine, nekaj nepreskrbljenih otrok, poleg pa sina, ki je že dovršil učenje ter imel srečo, da je dobil državno ali samoupravno službo. Kot dober sin se čuti dolžnega, da pomaga svoji materi. Morda bi se rad ženil, pa raje čaka, da vsaj nekoliko povrne materi vse ono, kar je žrtvovala zanj. Radi tega tudi noče iti nn stanovanje in hrano drugam, marveč daje svoji materi par stotakov kot plačilo za stanovanje in hrano, katero ima pri njej. Cenili bi se takemu uradniku odvzele, oziroma znižale njegove doklade? Naj stanuje kjerkoli, povsod bo moral plačevati hrano in stanovanje. Ce torej plačuje tujemu človeku, obdrži vse dosedanje doklade, če pa plačuje hrano in stanovanje svoji materi samo zato, da se ji oddolži, da ostane še v družini, ji pomaga s svojim prispevkom v gospodinjstvu, poleg tega pa nadzoruje morda še vzgojo svojih mlajših bratov in sester, potem naj bo za to kaznovan in naj izgubi doklade? To ne bi bilo pravično. Beseda o delavskih plačah Pod naslovom »Akcija brezposelnih« piše glasilo slovenskih trgovcev o delavskih plačah tudi sledeče: Potrebno pa je povedati še drugo neprijetno resnico. Tudi delavsko plače se ravnajo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Kadar je delavskih moči v preobilici na razpolago, takrat delavske plače padejo. Ce hočejo torej delavci zle posledice tega zakona preprečiti, potem se morajo organizirati, da ne vzamejo dela za prenizke plače, ker njih plače niso le stvar podjetnika, temveč tudi delavcev samih. Seveda moramo priznati, da delavec v sili zagrabi za vsake delo in da bi bila v tem pogledu vsaj delna zaščita- delavstva potrebna. Toda na drugi strani je enako res, da bi mogli delavci doseči še znatno večje uspehe, če bi se njih strokovne organizacije že enkrat oprostile raznih političnih vplivov. Radi teh političnih špekulacij nekaterih delavskih voditeljev pa je vsaka enotnost med delavci nemogoča in v tem je glavni vzrok, če se plačuje pouekod delavec mnogo preslabo. — Delavec in podjetnik sta gospodarska stanova, zato pomeni vzajemno sodelovanje obeh napredek gospodarstva. ZAHVALA Podpisana Marija Krajšek, posestnica na Bistrici št. 10, sem danes prejela od uprave »Domoljuba« v Ljubljani 1000 Din kot podporo, ker mi je 19. aprila pogorela hiša in vse gospodarsko poslopje. Za to lepo podporo se upravi »Domoljuba« najiskreneje zahvaljujem ter priporočam vsem slovenskim gospodarjem, da si ta krščanski in poučni list na-roče ter ga pravočasno plačajo, da si poleg mnogih drugih koristi zagotove tudi izdatno podporo v primeru požarne nesreče. Marija Krajšek. Zdravnik dr. Keriiigm B«rfe*2 •e je preselil v Mesarjevo hišo, Gosposvsteka c. 2 lesenlce. OSEBNE VEST! d Dvajset let že upravlja lagrebško nad-škofcjo hrvatski metropolit g. dr. Anton Bau-er. Bog naj blagoslavlja njegova prizadevanja za dušni in telesni blagor hrvatskega naroda in vsega jugoslovanskega katolištva že mnogo bil pr Z* Tib,0rRkega st0,neSa ^kanu je aprila slovesno umelčen bogoslovni ravnatelj kanonik dr. Franc Cukala. nik Vrlli? l!°P0,nU K- Fianc Dolin«, župnik v Cerkljah na Gorenjskem in dekan naiogo feUe ** ™ 8- Jubilanta* ! Za le5k0. delo Vam z dobrim J c.n,r.,v'n°m Postreže .......... 111,1 — W»w»liw Slnarn« v Ljubljani NOVI GROBOVI_ d Utrujen se vleže na pare trpi,, v» žini je umrl Jožef Deu. — V š| Vidi, ji preminula 85 letna Agata OjUpirec £ Vrhniki je zapustila solzno dolino Eli™,, Ogrin, roj. Tomšič. _ V Naklem je S* večnost 58 letni trgovec Egidij llesuian , Ptuju je zapel mrtvaški zvon industriiaUt Potočniku. - Na Bledu je izdihnila svS j šo Hedviga \Volfling, roj. Malner. - |.!„ pri St. Janžu na Dolenjskem je Izdihnila Z. blago dušo 73 letua poseslnica Uršula §jnj Ve°- r ,Vr-LjUbljfni 80 U,Urli: hm posestnik Franc Sare in kajigoveški nioii Anton Turk. - Daj jim, Gospod, večni U in pokoj! d V Sarajevu je umrl bivši turški i štor Ali Rudži eiendi Kapič. Je živel pri M, ker ga je Kernal paša obsodil na smrt. " DOMAČE NOVICE d Nova katoliška cerkev. V Vrhasu t Bosni je število katoličanov tako narastlo.i je tamkajšnja katoliška cerkev postala pit majhna. Ker je cerkvena občina siromaini ne more sama zgraditi nove cerkve. Sedli je škof Biulanovič sporočil cerkveni občigi, da bo iz svojih sredstev zgradil katoliško t«, kev v Vrbasu. Cerkvena občina se je obrnili na politično občino, da ji da na razpolago p«, trebno stavbišče. d 189.849 Din Je daroval kralj za prvo po-moč družinam žrtev kaknnske premogokopsi nesreče. d 38.(104 Din za poplavljencc v Sinko j daroval papež Pij XI. d Na Slomškovem grobu. Na don Bratovo proslavo je pripeljal ruški knplnn hu Crnoga 130 malih HuŠančkov. Mladina j« ti-koj po prihodu v Mnribor pohitela nn Slomškov grob na starem mestnem pokopališču kjer se jo istočasno nahajal prevzvišeni kiie-l zoškof dr. Ivan Tomnžič. Mladina je svojem vladiko navdušeno pozdravljala ter ua takoj obkolila. Prevzvišoni je imel pred trnkom pokojnega Slomška lep, v srce segajo! nagovor, v katerem jo podal zlate naultc mladini ter jo nnto skupno z otroci opravil v kapelici molitve. Živeli posnemovalci Trdostavost in lenoba sta d« slabi svoistvi. Mnogo bi se dalo popravili, it ljudje ne bi bili leni in trdo^an Tudi Vi sle taki! Vi dobro veste,« je Radenska slatina izvanredna H« ni zdravilna, da leči mnogo bolezni, dokler ci» zastarele, pa vendar še do danes niste poslati »'• sega naslova, da bi Vam mogli poslati cenik M dobavo slatine, obširno brošuro o nje: in kopa® prospekt. Vse to dobite brezplačno. Ne bo« apaiični in danes pišite na naslov: Kopan« in zdravilišče Slatina Radenci. Slovenija d Vremenoglovcl napovedujejo letos in vroče poletje. vroče poletje. d Nove orgle so blagoslovili 22. «r-■žiču. Hkratu se je vršil cerkveni koncert. sni« t h i rziču. Hkratu se je vrsu cer. delal jih je g. mojster Jenko, d Skoraj dva in pol milijona dinarjev« sodne tak*« So plačale stranke pri sodiščih v Sloveniji v prvem četrtletju 1834, d Prvi roji. Marljive čebelice je «».--■ lepo pomladansko vreme zvabilo ig«)«! £ delo. Pridno prinašajo obnožino in strd' ^ let« letaN* as u i, nove družine se že selijo. Od naših pri. »teljev-čebelarjev smo dobili cel kuip veselih poročil, da »o že imeli prve roje. Naj nam ne a merijo, da vseh imenoma ne navedemo. Bog im daj pri čebelarjenju srečo in sv. Ambrož! il Na zborovanju brezposelnih v Celju o ugotovili, da je v tem mestu nad 400 »dvo-jvk«, ki odjedajo kruh drugim. d Zakaj je žel g. Jevtlč v Ankaro. V uadni izjavi o političnih razgovorih našega unanjega ministra v turški prestolici v An-;ari naglašajo, da se je ugotovila popolna oglasnost Jugoslavije in Turčije {dede bal-tanskega dogovora. Obe državi se bosta proti medsobojno obveščali o vsem, kar za-lova Balkan. Da sc jugoslovansko-turško pri-atcljstvo še bolj poglobi, skleneta obe dr-avi še te pogodbe: trgovinsko, o medseboj-icin naseljevanju, o izročanju krivcev in o tiedsebojnl pravni pomoči. d Nove bane so dobile z novo vlado dotlej sledeče banovine: zetskn, vardnrska in rrhaska. d Velik spomenik nameravajo postaviti v Belgradu v počaščenje pokojnemu kralju Petru. d Vsled povišane trošarine ua cement se je urejevanje Ljubljanice podražilo za ato-tisoč dinarjev. d Za poštne uradnike. I ušla je nova ured-b:i o poštni in telegrafski službi v naši državi. Med drugim vsebuje tudi to zanimivost, da bo odslej na poštah iabrko nameščenih le 30% žensk s štirimi razredi višje šole, 25% z maturo in samo 10% z dovršenim vseučiliščem. d industrijalec Bata je kupil hišo nasproti glavne poste v Ljubljani, kjer se je svoj čas nahajal /Hotel Stadt Weint in je sedaj trgovina Magdič. d Nad 1 in ixtl milijarde dinarjev Je propadlo pri Belgijski banki dela, ki je bila v socialdemokratskih rokah. Prizadeto je revno, a zaslepljeno delavsko ljudstvo. Marksistični voditelji in agitatorji pn bodo še vedno vpili, kako bogata jo Cerkev in kako žuli revne sloje... d Obvetamt izdajanja računov. Davčni oddelek finančnoga ministra razglasa: Ker se je opazilo, da ue Izdajajo osebe, ki so po tar. post 34 dolžin: plačati takso in to zlasti lastniki malih špecerijskih prodajaln in braujarij kolkovanih računov, misleč, da niso dolžno plačati tnkse, če ne izdajajo računov. sc opozarjajo vsi prodajalci, da je izdajanje računov po zakonu obvezno in da se bo vsak primer neizdajanja računa kakor tudi izdajauja računa brez takse kaznoval. — Ljdfc, ki tepe na kuka Mpdfs in lih vrhu tega nauči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol ia utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidib in tvorih« jemljejo zjutraj in ivežer četrtinko. naravne »Fraaz-Jose!« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgižnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Fraas-Josef« vodo pred in po operacijah. d 1M.8M k me takih gospodarstev Slovenije je odvisnih od lesnega izvoza. Ker je torej lesno vprašanje eno izmed glavnih vprašanj našega naroda, je dolžnost merodajnih krosov, da vendar že enkrat najdejo našemu lesu reden odjem na tujih trgih. d Kaj pa kmetovalci? .Davčni oddelek fin. ministrstva jo izdal pojasnilo, da knieto-Vtilcem, Ce prodajajo evoje pridelke nepo- sredno kupcem, ni treba izdajati računov in torej tudi ne plačevati taks. Ce pa prodajajo svoje pridelke posredno po svojih za- : druga h, morajo izdajati kolkovane račune. Prav tako morajo nabavljalne in konsumne zadruge, tudi že prodajajo blago članom, izdajati račune in jih kolkovati. d Prepovedan tisk. Ministrstvo je prepovedalo razširjati brošuro »Boj za osvoboditev in združitev sloveaskega naroda c. d 250.175 potaikov se eeariaili od 1. aprila 1938 do 31. marca 1984 v mariborski carinarnici. Vsi so plačali 156.000 Din carine za uvožene predmete. d Za radijske ajMfttle mi treba plačati doklad. V gostila obratih nameščene radijske aparate z svečniki je mariborska občina obremenjevala z doklado, kakor vse druge god-bene naprave. Na pritožbo lastnikov aparatov je sedaj isdalo mmistrotvo odlok, da je taka taksa nedopustna ter se ne »me pobirati. d Obrtniki se zborovali v nedeljo 22. aprila na Šmarni gori. Razni govorniki so naštevali opravičene pritožbe tega stanu, ki je marsikateri skupini dober pri volitvah. Drugače pa imajo neredki za obrtništvo le prazne besede in lepe obljube. d Novo ležišče železne rade v okolici Bi-hača blizu, starega grada Ostrožaca nad reko Uno so našli. d Ob našem aiorjpi. S parnikom »Prestolonaslednik Peter« je prišla v Dubrovnik prva skupina švicarskih turistov. V kratkem bosta priplula v Dubrovnik čeznceanska parnika »Oceania« in »Saturnia«, na katerih je sfcoro 2000 potnikov. Sploh je v Dubrovniku letos že veliko tujcev. Med drugimi se mudi v Dubrovniku sarajevski nadškof dr. Ivan Sarič. d Prve češnje že prodajaj« v Mcstarju. Kilogram slane »samo« 30 Din. Zgodnji krompir je »samo« po t6 Din. d Za tobak izdam« Jugoslovani toliko, kakor za pšenico. d Guverner sovjetske kassasSie gsfceraije — Jugoslovan. Pred kratkim je postal Bosanec Borislav Petkovič iz Rogatiee komisar sovjetske kasanske gubernije. Petkovi Je bH pred vojno v Rogatici ugleden trgovec. Na ruski fronti jo bil ujet in sedaj ga je doletela ta visolca sovjetska služba. Bi! pa je od naših oblasti proglašen že ža mrtvega ter so je ea- radi tega njegova žena poročila, prav tako sa je med tem poročila tudi njegova hčerka. V Sarajevu ima še nekaj bližnjih rojakov. d Zopet obratuje avtobus na progi Ljubljana—Sušak. Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj. Odhod s Sušaka ob 14.30. d 21.690 bolnikov je sprejela leta 1933 ljubljanska bolnišnica v oskrbo. Naval je bit tako velik, da so morali 2340 bolnikov odkloniti. Umrlo je 530 bolnikov, kar je majhen odstotek, ako upoštevamo huda obolenja in operacije d Rove občinske volitve. Banska uprava razglaša, da bodo v občini Cezanjevci, okraj Ljutomer, nove volitve v petek 25 maja; v občini Hoče, okraj Maribor, v nedeljo 27. maja; v občini Križevci, »kraj Ljutomer, v sredo 23. maja; pri Sv. Juriju ob Ščavnici, okraj Ljutomer, v soboto 26. maja; v občini Veržej, okraj Ljutomer, v ponedeljek 21. maja. d Reden zračni promet na progi Belgrad-Zagreb se je začel. Dne 1. maja bo otvorjena tudi zveza Zagreb-Ljubljana-Snšak in Bel-grad-Skoplje-Solun, dne 1. junija pa zveza Ljubljana-Celovee. d Direktna letalska zveza se »tvori med Prago in Splitom, iz Prage v Split prideš v šest in pol urah. d Državno tožiteljstvo v Zagrebu je prepovedalo razpečavanje knjige dr. Josipa An-driča »Na zelenem otoku«, potopis iz Irske. — Pri heoietuidalni bolezni, zagatenju, natr-gaaik črevia, abcasib. *«&>«» pritisku, odebeiclih jetrih, boleCisiah v krito, Ussdbi » petih. JmiefiJ srčnem utripanju, napadih omotice pričala uporaba naravne »Fraaz Jttscfove« {realko vedno prijetji« olailaaie. čerto tudi popolno o*drav?!eo?e. mSRECE d It poslopij je uničil požar v Oslarijah pri Oguliiiu. — Vsji vas Doiija Kraljeviča pri Cakoveu je postala žrtev plamenov. Nad 100 hiš je upepeljenih. Skoda znaša več milijonov. d Do tal je pogorelo skladišče tvorniee ianina in parne žage Našička v Brodn. Nad 4 milijone škode. d Požari. Kozolec-dvojnik je zgorel Tinci Malenšek v Kandiji. — V Podovi (Štajersko) jo pogorel posestnik Franc Gsetman, v Fra-mu pa p»s©si=ii*>- Franc Srancer. — Do tal je V. «.! -JUGEFA* It. d.. Ziptb. Ojjtri 32 Oglas It rcSlstr. pod S. Ir. 437 od 10 t. 1931 Zopet praktičen izum! Pred majnišha p&božno$!'o Te dni je pričela majuiška pobožnost ti je od vseh nam katoličanom najbolj mila, Naše cerkve se polnijo z verniki, ki se z go reči mi molitvami priporočajo varstvu Matere božje. Najlepši mesec v letu je posvečen Njej, prečisti Devici in božji Materi. Njena potno? nam je potrebna bolj danes, kakor prej. Časi so burni in nemimi — Ona je Kraljica miru. Človeštvo je brez moči v socialnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih — Ona je Mati dobrega sveta. Grešniki smo, zaslužimo, da nas Bog kaznuje — Ona je Devica milosiljiva, ki bo prosila Sina, da nam prizanese. Klonemo pod težo bolečin, ki nam mučijo dušo — pojdimo k Nji — Ona je zdravje bolnikov. Ako mislimo, da je nase trpljenje preveliko in nezuosljivo, poglejmo na Njo, ki je brez krivde in vendar Kraljica m učencev. Obiskujimo vztrajno majmiško pobožnost. V dnevih skrbi nam bo to okrepitev. Lepe pesmi in molitve osvežijo našo dušo. Veseli bomo in odpornejši v boju. V svoje družine pa tvorno — prišedši z majniške pobožnosli — prinesli novo življenje, polno radostnega, svežega duha. 170 hm na uro t S parnim strojem 170 km na uro! To je moderni »lukamatija«. Zgrajen je tako, da čim bolj zmanjša zračni odpor, tudi kolesa so pokrita in kotel ima spredaj obliko granate. Kakor da bi vlak izstrelili iz lope moderne postaje in bi ta bliskovito brzel do druge lope naslednje postaje. Samo ne daj, da bi se ta hlapon kam zaletel. Ubogi potniki potem, uboge — zavarovalnice Nekemu podjetnemu tehniku je prišlo na ' bi zgradil posebne vrste splav, s katerim bi pr« zali avtomobile čez jezera. Avtomobil sam zav na splav. S pomočjo motorja, ki sicer žene «» mobil. se spravijo v tek kolesa na splavu m ganjajo splav sam. Nov izum je zelo praltlu®" zgorelo poslopje posestnika Liningerja v Vo-seku pri Sv. Marjeti ob Pesnici. — Gospodarsko poslopje, kozolec in svinjak so pogoreli posestniku Slapniku Francetu v Vranskem. d Silen gozdni požar divja v gozdovih v čajniškem okraju. Popolnoma je uničenih 2,400.000 kv. metrov najboljšega industrijskega gozda. Pogorelo je nad 100.000 kub. metrov industrijskega lesa. Gozdno ravnateljstvo v Sarajevu je poslalo na lice mesta strokovno komisijo, ki naj ugotovi vzroke požara. Zaprli so deset delavcev in pastirjev, ki so osumljeni, da so zakrivili požar. d V Savinji je utonil mladenič Zibovt Silvo. Pokopali so ga v Lučah. d Pri padcu na skalo se je ubil 22 letni posestnikov sin Albert Robnik, p, d. Mušukov ra Spodnjem Jezerskem v kranjskem okraju. d V narasli Kokri je utonila Katrica Jerič iz Možancev pri Kokri. d Smrtno se je ponesrečil v Selcah v Dalmaciji fregatni poročnik Stanko Jamšek z Brega pri Ptuju. — Ooraičajoči mladini nudimo Z|utrai čašico ttaravne »Franz Josefove« grenčice. ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. razno Francoski zunanji minister pri maršali, I'iUuds„co predsedniku poljske republike. d Zadoščenje so dobili. Pri občinskih volitvah v Komendi je zmagala lista, ki ji je bil nosilec bivši poslanec Janez Strcin. Proti volitvam so nasprotniki vložili pritožbo na celjsko upravno sodišče, ki pa je pritožbo kot neutemeljeno odbilo, vendar pa odstopilo državnemu tožiteljstvu, da preišče neke očitke. Pritožitelji, med njimi šolski upravitelj Ste-lan Trobiš v Komendi, so bili pozvani, da ute-melje očitke, kar se jim ni posrečilo in je bila zato preiskava proti Štrcinu in tovarišem ustavljena. Zdaj se je kolo zasukalo in Strcin in tovariši so vložili tožbo proti šolskemu upravitelju Trobišu in tovarišem, ki so prosili za poravnavo, poudarjajoč, da so popolnoma neresnični vsi očitki, ki so jih napisali v pritožbi proti občinskim volitvam v Komendi na upravno sodišče v Celju. Trobiš in tovariši so se poleg drugega obvezali, da plačajo gasilskima društvoma v Kaplji vasi in v Mostah po 200 Din, krajevnemu šolskemu odboru v Komendi za revne učence pa tudi po 200 Din. d Domač izum. G. Alojz Prime na Dečkovi cesti 15 v Gaberju pri Celju je izumil nove vrste prag za sobna vrata, ki onemogoča vse nevšečnosti dosedanjih lesenih pragov: pobešanje vrat, špranje pri pragu in drsanje I vrat no tleh. Izum. ki je že patentiran, je zelo ' Zopet izum! Kadar hoče avtomobil prehiteti drugega, se zelo pogosto pripeti nesreča. Sprednji avtomobil navadno ne sliši trobente zadnjega. Tega zdai ne bo več. Avtomobil bodo preskrbeli z zvočnikom, ki bo pritrjen za hrbtom šoferja; zvočnik bo zvezan z mikrofonom, ki bo zunaj lovil valove trobila sledečega avtomobila, in jih po zvočniku prenašal šoferju. Priprava je velikega pomena posebno za tovorne avtomobile praktičen in poceni, zato se bo gotovo udomačil. Vsa pojasnila daje izumitelj. d Zvon na Trsatu zveni in morje adri-jansko buči... Ali boste za binikoštne pravnike tudi vi romali z nami? Prijavite se takoj, da vam pošljemo list »Preporod«, kjer so podrobna jiojasnila. Rezervirana mesta na posebnem vlaku, dokler jih bo kaj na razpolago, bomo oddajali do 10. maja. »Sveta vojska«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. — Odprti ulcerozni hemeroidi. »Fitonin« zelo ublažuje bolečine, ker razkužuje rano in odstranjuje vnetje, srbež in zbadanje. Steklenica »Fitonina« velja 20 Din v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju 50 Din. Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno »Fi-tou«, dr. z o. j., Zagreb 1-78. (Reg. pod št. 1281 z dne 28. julija 1933.) PO POMO VliV J Noš avtobusni promet pride v ime roke? Že dalj časa biva v Jugoslaviji zastopnik velike francoske družbe, ki hoče prevzeti ves avtobusni promet v Jugoslaviji. V ta namen se je že začel pogajati z večjimi avtobusnimi podjetji v Zagrebu in Belgradu. Ves avtobusni promet bi se po tem izenačil. Z ozirom na ne ravno dobre izkušnje, ki jih imamo s tujimi podjetniki — in francoski nikakor niso izključeni -- je p.-trebtoa pri toh pogajanjih največja previdnost. Kajti jasno je, da mora biti naš avtobusni promet dobičkanosen, če Zakaj? — Zato Zakaj nam pošilja Bog težke vremenske nesreče? Zato, ker so naša srca trda do siromakov. Zakaj ni mogoče priti do denarja? Zato, ker kadar srno ga imeli, nismo pomagali Jezusovim prijateljem, siromakom, in če bi ga danes imeli, ne bi ravnali drugače. Zakaj je tako pokvarjena mladina? Zato. ker so starši imeli in še imajo denar za sinove cigarete, za moderno hčerkino obleko, nimajo pa nekaj dinarjev za dobro krščansko vzgojno čtivo svojim otrokom. Zakaj je toliko sovraštva med narodi in Ljudmi? Zato, ker je ugasnila ljubezen do bližnjega. Zakaj so cerkve vedno bolj prazne in pobožne navade vedno bolj redke? Zato, ker je izginil duh sv. Ivana Boska, ki je prosil Boga, naj mu vse vzame, samo duše naj mu pusti. ga hoče prevzeti tuja družba. Zakaj naj bi ta dobiček ne uživali sami? — Pa tudi ta nevarnost je, da bo tuja družba sklenila pogodbe le z nekaterimi večjimi podjetji, nato si zagotovila monopolni položaj in manjša podjetja bodo hočeš nočeš morala sprejeti vse pogoje tuje družbe. Zopet bi moglo priti mnogo naših ljudi ob kruh. Zato ni previdnosti nitodar zadosti, ker darovi tujcev so le redko resnični darovi. (»Trgovski list.«) Novozgrajeni »Dom Gospe od zdravja" (Supetar na Braču) Kdor hoče na naš lepi Jadran, da se na-užije čistega morskega zraka, južnega soln-ca, bistrega morja in kopanja, kdor ima veselje do morskega športa v prvorazrednem okrevališču, naj se hitro priglasi, da bo dobil prostor v »Domu Gospe od zdravja«, ki so ga šele letos dogotovile čč. ss. usmiljenke iz Zagreba. Velika nova zgradba je zgrajena po vseh modernih higienskih predpisih in z vsem najnovejšim komfortom nedaleč od Supetra tik ob morju. Odtod imaš krasen pogled na Split, Kozjak, Mosor, Biokovo in tik pod Domom morsko obal. Na drugi strani pa se vrste mične primorske naselbine druga za drugo. Kraju bi bolj pristojalo ime Tiha Luka kakor Vela Luka, ker vlada tukaj popolna tišina kot nalašč za one, ki si hočejo okrepiti svoje živce in se v miru in tihoti odpočiti. Ko se vsedeš v Splitu na ladjo, da te po enourni vožnji pripelje do Supetra, po- KRIŽE V POT (Nadaljevanje.) Vnovič se je prijazno nasmejala; veselilo jo je namreč, da so ljudje njej hvalili Gilberta Warda; in neko posebno veselje jo je navdajalo, ko je premislila, da se ni nikdo ni zavedal, kaj bi mu ona podarila, ako bi bil le hotel vzeti. Med plemenitaši je namreč bilo mnogo velikašev, postavnih mož in mladeni-čev, ki so sanjali o njenem krasnem obrazu, ki pa se nikakor ne bi drznili povzdigniti oči do nje. Tako se je podala iz šotora in za njo njeni vitezi in večina plemenitašev, kralj pa je ostal sam. Po njenem odhodu je počasi vstal, podal meč svojemu komorniku ter odšel s poveše-liimi očmi in sklenjenimi rokami v svojo kapelo. Oglasil se je majhen zvonec; solnce je zahajalo; bila je ura večerne molitve. Kralj je pokleknil pred bogato okrašenim oltarjem 111 ko je goreče molil za moč in pogum in modrost, da bi zmagal v tej vojski križa, je molil tudi iz dna svojega nesrečnega srca, da bi bil, ako je volja božja, tudi rešen te Belialove ženske, ki mu je grenila življenje in težila dušo. III. poglavje. Ves tisti dan in daleč v noč so nn južni strani tabora prihajali Nemci, utrujeni in sestradani, na izmučenih konjih, Iti so komaj prestavljali noge, ali pa tudi peš, se opotekali, kakor bi bili pijani in skoraj oslepeli od utrujenosti. Vendar panika ni trajala dolgo; ono peščico seldžuških jezdecev, ki je nazadnje napadla sprednje straže umikajoče se vojske, je naposled razširil švabski vojvoda tako, da je ostala vojska dospela v nekakem redu do tabora ter prinesla seboj večino svoje prtljage. Seldžuki niso jemali plena seboj, ker bi jih samo oviral v njihovih nenadnih napadih ali umikih. Baš ko se je začelo daniti, je prišel cesar sam, ki je z izbranimi možmi branil hrbet svoje vojske; videti je bil le malo utrujen, dasi se je njegov veliki konj opotekal pod njim, čil in čvrst, kakor da ne bi bil štiri dni in štiri noči skoraj neprestano na konju. Bil je kakor iz železa in le malo jih je bilo, ki so se mogli 7. njim kosati v ježi, straženju ali boren ju. Ko je solnce vzšlo, je pred kraljevim šotorom vihrala velika zastava svetega rimskega cesarstva; dasi se Konrad po svojem prihodu ni podal k počitku, je odšel zarana k maši, kjer je klečal poleg kralja Ludovika. Daleč proti jugu so se v dolgih vrstah razprostirali nemški šotori ob jezerskem bregu, kjer je prejšnjega dne Eleanor razkazovala svojo čelo, in neštevilni majhni oddelki vojakov in mul so se premikali med taborom in daljnjo Nicejo sem in tja. V francoskem delu tabora, kjer so malo poprej delali prve priprave zn odhod, so vojaki zopet odlagali svoje stvari; o polnoči je namreč dospelo sporočilo, zabis na težave železniškega potovanja Trudne oči si umiriš na lepih prizorih, ki s« nudijo tvojim očem, dokler ne prideš v eni uri na romantično obal Brača, v njegovo glavno mesto Supetar. Do Vele Luke lahko dospeš ali peš v četrt ure ali pa se pelješ z avtomobilom. Vsa okolica napravi na potnika zelo ugoden vtis: moderna zgradba, nasadi borovega gozdička, lep red in snaga te mikata, da ostaneš dalj časa v tem mirnem Domu in počivaš po delu, kj te je izmučilo. Posebno ugodno je kopališče. Veliko, pa dolgo časa zelo plitvo in dno pokrito z najlepšim peskom. Voda :e kristalno čtsta. Ker se obal le polagoma spušča v morje, se lahko na tem kraju kopljejo tudi otroci brez vsake nevarnosti. Plavalci pa dobe priliko zn plavanje, kolikor jim drago, in to v zatišju, zavarovanem pred vetrom, kar je potrebno za ugodno sončenje. Iz Doma lahko napravljaš izlete, peš, z ladjo ali z gondolo. Za morski šport je dosti prilike. Prav tako lahko greš na izlete ?. avtomobilom; v par urah morete prevoziti celo obalo. Vsa mesta in vasi na Braču so dosti skupaj. Tujci so čez leto doslej radi prihajali v Supetar; Vela Luka je pa odprta vse leto. Tudi pozimi je tukaj prav prijetno. Duhovniki lahko kar v domači kapelici vsak dan mašujejo. Ko se je nedavno mudil pre-vzvišeni hrvatski metropoli! v Dalmaciji na oddihu, si je ogledal tud. naš Dom in se. je o vsem zelo pohvalno izrazil. Za vsa pojasnila se je treba obrniti na upravo Doma. Iz zagrebške torbe (Zagreb) Velesejem je otvorjen. S parado, kako pa! Saj je to že njegova 25 letnica! Marsikaj lahko vidiš in tudi kupiš. Inozemstvo pa ni posebno zastopano. Tudi Slovenija je malo prispevala, tako da je v glavnem le domača zagrebška roba na pogled. Od vsega me je najbolj zanimal mali rdeči avto »Triglav« — pa ne morda, ker bi si ga poželel, ampak zato, ker je domače delo — ljubljanski proizvod! Ej, pa to ni vse! »Poceni teden« — to se pravi 25% popusta v vseh trgovinah! Pa samo za tiste, ki imajo velesejmsko izkaznico! — Kaj pa Slovenci delamo? Vsak svoje, to se razume! Čevlje, mize, srajce, da je cesar izven vsake nevarnosti, da ne potrebuje pomoči in da dospe naslednje jutro sam v tabor Med ženskami je vladalo skrivno veselje; tiste, ki pri dogodkih prejšnjega dne niso dobile nobene rane in poškodbe, so sklicale svoje služabnice ter preživele nekoliko srečnih ur; ogledovale so si v zrcalu lase in zapone pod vratom ter preskušale svilo in vezenje, ki so ga prejele od grškega cesarja v dar. Pravi čudež je bil, da je bila izmed vseh samo Beatrika resno ranjena; vendar jih je bilo mnogo med njimi, ki so bile nekoliko opraskane in zelo utrujene; počivale so v šotorih, sprejemale obiske, se pomenkovale o izidu vojske in lepotah Carigrada, dokler se niso začele razgovarjati druga o drugi in niso naposled docela pozabile na vojno. Kmalu se je prikazala kraljica sredi ženske čete v spremstvu svojih služabnic pred svojim šotorom, ki je bil postavljen kolikor mogoče daleč od kraljice, ter se podala proti šotoru Beatrike. Prišedši tja, je pustila spremljevalke zadaj, sama pa je stopila v šotor in sedla poleg Beatrikine postelje. Dekle je bilo morilo bledo in je ležalo visoko na blazinah; oči so ji bile nekoliko zaprte zaradi svetlobe, dasi pod dvojno strehe ni bilo posebno svetlo. Poleg nje je sedela velika rumenolasa Normanka in ji počasi pa-liljala obraz z grško pahljačo, narejeno iz perja. Kraljica je za trunutek obstala; vstopila je bila namreč tiho in Beatrika ni odprla oči iu tudi Normanka je ni spoznala v so- ft» Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-CAJ BAItOVEC. Pristen je Jo, če nosi: 1 zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka Mr. Ualiovec, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Tort-i za spomladansko zdravljenje samo pravi: .PLANINKA-ČA J-BAHO VEC" iz Ljubljane. IIck. Pod .-p. l,r. 71' "S II. lOlli kuhamo zaarrebški gospodi iu ji strežemo, točimo grenkega, sladkega in kislega, mleko in kavo, komandiramo in ubogamo. Kdo bi vse naštel! Le v nedeljo se zberemo v cerkvi, ne vsi, pač pn precej. Pa nam je sveti Hok postni tako premajhen, da smo se začeli se^ liti k Sveti Mariji, kjer bomo odslej imeli ue samo jutranjo mašo, ampak tudi ob ■> popoldne veČemice. Sicer je to važno samo za nas, pa naj zapišem tudi tistim, ki imajo kaj v »zagrebški t orbit, da opozorc svoje ljudi nn to! Kar dopisnico v roke, pa pišite svojim v Zagreb, ki morda tega še niso zve: deli. Jim bo več zaleglo, če pišejo ata ali mama ali kdo drugi od doma! Lc pomagajte, da jih bomo vzdignili in premaknili, zakaj nekateri so trdi kot oni Jelačie. ki že leta in leta stoji na svojem mestu sredi trga in se no meni ne za golobe, ne za ljudi, ki ga hodijo gledat. — V nedeljo je imelo društvo slov. akademikov »Danica« svojo 10 letnico. — Še to naj povem, da bomo jRokov-njače« igrali. Pa to ni kar si bodi! Kar v »Malem kazalištn«, tako se je sklenilo in tako se bo napravilo dne Id. maja ob S zvečer. Priredilo jih bo Slomškovo prosvetno društvo. — Hrvatski kmetje se boje suše. Po veliki noči smo imeli samo nekaj malega padavin, tako da rast na polju že peša. Ognjeni žar (Dragatuš) V noči od 22. na 23. aprila je zažgala zlobna roka skedenj v Pologu, lasi Janeza Likeriča. Ogenj se je razširil na poleg stoječa poslopja, hlev in hišo, ki sta postala žrtev plamenov. Veliko požrtvovalnost so pokazali pri reševanju vašeani iz Brdarec. Zgorela je vsa krma, dve svinji in osem mladičev ter mnogo premičnin. Lastnik trpi veliko škodo na vsem. Prišli so tndi gasilci s svojo brizgalno iz Dragatuša. Vsled velike stiske, katero občuti naš kmet, pomagajmo vsak po svoji moči! Rekrutom v slovo (Polica pri Višnji gori) Zadnji dan aprila smo sc poslovili od fantov, ki so odšli k vojakom. Za slovo smo jim krepko stisnili desnice in želeli, da se j po opravljeni nalogi napram državi vrnejo j zdravi v našo sredo. Morda je bilo temn nli ' mraku. Ko pa je opazila, da stoji kraljica pred njo, se je ustrašila in roka ji je prenehala s pahljanjem. Eleanor ji je vzela pahljačo in ji namignila, naj se umakne; nato pa je sedla na njeno mesto ler začela namesto nje pahljati bolnici. Ko je ranjenka začula šumenje obleke in začutila, da ji druga roka pahlja, se je nekoliko zganila, ni pa odprla oči; glava jo je namreč močno bolela in se je bala svetlobe. >Kdo je tukaj?* je vprašala z bolestnim gl&usm. »Eleanor,« je odgovorila kraljica nežno. Med pahljanjem je prijela lepo, drobno, belo roko, ki je ležala na robu postelje. Beatrika je začudeno odprla oči; dasi je bila kraljica dobra in prijazna, vendar ni bila posebna prijateljica do svojih dvornic. Bolnica se je zganila, kakor bi skušala vstati. »Ne,< je rekla Eleanor ter jo mirila kakor, otroka, »ne, ne! Ne smete se ganiti, draga moja. Prišla sem, da vidim, kako se počutite. Nisem imela namena iznenadili vas!« Gladila je mehke rujave lase, zdajci pa jo je poljubila na bledo čelo, ga pahljala in zopet poljubila, kakor bi bila Beatrika ena njenih hčera in ne odraščena tuja ženska, le nekoliko mlajša od nje. >Hvala lepa vaši milosti,« je rekla Bca-irika slabotno. »Izza včeraj sva si vse bližje, da bi govorila o kakšni zahvali. Ako pa se že mora govorili o hvali, naj rečem, dn sem jaz tiata, lfi sem vam dolžna vso zalivalo, ker slo y 6a onemu tesno pri srcu, ko jo moral prvič v širni s vet. Tem -mo dajali poguma. Saj ima človek tndi od vojaškega službovanja lahko veliko koristi, če zna vse. kar tam vidi in sliši, obrniti v dobro. Kako mu bo v življenju prav prišlo, uko sc ho navadil točnosti, reda in pokorščine. Priporočali smo funtom, naj dajejo vedno čast slovenskemu Imenu: naj se varujejo kletvin in psovk, noj se ne sramujejo Boga in molitve, naj se varujejo nevarnosti, ki prete njihovemu dušnemu in telesnemu zdravju. — Upamo, da se bomo po nekaj mesecih vsi zdravi in veseli zopet videli. Lepo je bilo (Ig) Prejšnjo nedeljo je imelo naše prosvetno društvo zadnjo predstavo v lej sezoni. Petje moškega zbora, kupleta »Dekliška želju« in »Župan sta bila občinstvu zelo všeč. Najbolj pa je ugajala veseloigra. — Zapustil nas jo te dni naš organiat g. Vid Hovanšek in odšel k vojakoui. Eno leto je bil pri nas, ravno privadil se je, pa je moral oditi zn 18 mesecev.. Radi smo ga imeli. Tudi pri prosvetnem društvu je zelo rad pomagal kot pevovodja. V znak hvaležnosti in priznanja se mu je predsodnik društva pri sklepni prireditvi zahvalil za vse njegovo skrbno ilelo. Marijina procesija (Mekinje) Procesija z Marijinim kiporn se bo vršila po običajnem redu na nedeljo po Vnebo-hodn 13. maja. Začetek ob pol treh popoldne. Častilci Marijini bodo ob tej priliki lahko videli od zunaj prenovljeno žnpno cerkev, ki je bila prav le dni s stolpom in župnij™, vred prebeljena, da izgleda kol mlada nove sta. Teži nas pa dolg, ker ni bilo mogofe vseh stroškov pokriti. Zato bodi udeležencem procesije darovanje tega dne toplo priporočeno. Naj jim Marija obilno povrne! kličemo žc naprej. Namenoma smo za ta dan pustili še božji grob, ki bo takrat doloma razsvef-ljen. Je tn božji grob nekaj posebnega iti m vse občuduje. Prod por leti je bil vos ua novo narejen. natančno po starem iz I. M, To in ono (Prečna) Fantje od Katoliške akcije mi uprizorili ;>De»etega brala«, kakor so si ga sami zamislili. Prav lejio je bilo. Igralci -o liili vsi prav dobri. Posebnost v Prečni je to, — kar je vredno posnemanja —, da gledalci in poslušale! v dvorani veselo prepevajo narodne pesmi med odmori. To je pravo ljudsko pošteno veselje. — Na Doljnili Kaniencah je umrl Murgel Jože; pred leti je bil cerkovnik na Gornjih Kaniencah. Ker je želel liiti pokopan pri cerkvi, kjer je ir.ežnuril, so niti je žeijn izpolnila. — V češči vasi je zalit-nila oči za vedno Gačnik Alojzija, zvesta naročnica »Domoljuba«. — Na Dcnjnih Ka-mencali se je poslovila od tega sveta po dolgotrajni bolezni Pueolj Marija, — V Veliki Bnčnl vnsl je zapustila ta svet R i fe I j Antonija kmalu nato, ko je še videla svoji dve novorojeni deklici. Pudjevo in Rifljevo so nesli v istem pogrebnem sprevodu. Od Rif-jjeve se je ob grobn poslovil g. učitelj Koželj iz Novega mesta, ki je prihitel s šolarji in učiteljico na pogreb. Bug daj vsem nebesa! — Letos smo zelo v zadregi za semen- spremstvu še ene dvornice sledili meni, do-čim jih je Iristo ostalo zadaj. In midve sve še bližje druga drugi, kajti eden možak je rešil naju obedve.« Umolknila je in se ozrla okoli. Pri vratih šotora je stala Normanka; oči so ji bile pove-šene in roke skrite pod gubami jopiča, ki so bile potegnjene skozi pas, kakor je bilo običajno pri služabnicah. Pojdi,- je rekla Eleanor mimo. :Nekoliko časa bom jaz skrbela za tvojo gospodinjo. Ne ostani pa pred vrati šotora, marveč pojdi dalje proč.« Ženska se je globoko priklonila iu odšla. »Da/ je rekla Beatrika, ko ste bili sami, »videla sem, kako jc- Gilbert Warde ustavil vašega konja, vaš pa mojega. Rešil je najti obedve.c Nastal je zopet molk in pahljača se je rahlo gibala v kraljičini roki. -'Ga že dolgo ljubite?< je rekla iznenada z vprašujočim glasom. _ Beatrika ni takoj odgovorila; na mladem celu pa ste se ji prikazali dve gubi, ki sta sr koneavali med deloma zaprtimi očmi. _ .'Gospa, ako imate dušo in srce, ne vzemite lili ga.<; Vzdihnila je in vzela roko iz Eleanorine, kakor po nekem notranjem nagibu. Kraljica se m zganila, toda za trenutek so ji oči vzža-nle in usta so postala trda. Zrla je na šibko dekle, kije zdaj toliko trpelo in^bilo v S Ztf ^ Ueznata°! obsla je ne volja, skoraj srd, kako nt je mogel Gilbert izbrati nekaj, kar je bilo v primeri z njeno ponosno lepoto tako licmo in pomilovanja vredno. Ne-volja pa jo je kmalu minula; ne zaradi tetja, ker se njej nikdo ni upal zoprvati, marveč ker je bila preveč velikosrčna, da bi bila zmožni podlega dejanja. Pozabite na to, da sem kraljica,« je rekla naposled. »Vedite samo. da sem ludi j« ženska in da medve obe ljubiva istega n"1' žaka.i Beatrika se je stresla, nemirno premikala na svojih blazinah in tiščala roko ob vrat, kakor bi jo nekaj dušilo. Okrutni ste! Njen glas ni imel več moči in uprla je oči v šotorovo streho. Ljubezen je okrutna, je odgovorila Eleanor tiho, in roka, ki je držala pahljačo, se ji je iznenada povesila na kolena, oči pa a zamišljene zrle na bolnico. Naposled se jo Beatrika ojtmačiln. V t«" šibkem deklicku je bilo več poguma in e"('r' gije, kot bi si bil kdo mislil. Razločno i" P1110 so se glasile ujene besede. •Vaša pač — ali ne moja! Zaradi njega se imenujete žensko, podobno meni. loda mo zaradi njega. Mar ni vaš obraz nič. "i *** moč nič, ni to nič, da me skrivate pred UJ1™' kakor se vam zljubi, in mi dovolite, da gj> " dim, samo kadar vi hočete? Kaj so vsi drug v primeri z vami, ki lahko vržete kralja sebe kot polomljeno igračo, kadar je v ' sprotju z vami, ki se brez vsake druge poi«1 lahko vojskujete z mogočnimi kraljestvi, » vam prija? Je. Gilbert bog, da se no »>131 al i krompir. Iskali smo ga po Gorenjskem, do Itinjali in Trebnjah. Ker nimamo donar-ri smo ga kupili samo toliko, da se krompir ši/olirani. Kaj bomo imeli zn živož, pa samo Materinski dan, (Brežice-Zakot.) Društvo »Rdečega križa« v Zakolu si je nadelo nalogo, kljub liepriukaiii izvesti s pomočjo »pod-nilndkarjev« skromno, a tem prisrčuejšo proslavo naših dobrih mamic dne 0. maja, na katero že danes vse vabimo. Pričetek bo točno ob Iti. Na sporedu bodo poleg nagovora še deklamacije, potje, citraiije in več otroških igric, pri Čemer bodo sodelovali samo otroci. Tudi nikar ne odrecite malega prispevka, ako vas ustavi deklica s cvetlicami, marveč darujte vsaj dinar v njeno puščico. Novice. (Sv. Trojica nad Cerknico.) Pred mcsecem nas je zapustil dosedanji žup-uik, ki je odšel v sosednjo faro Sv. Vid. Tako smo jslali sami. Začasno je prišla naša tara v skrbne roke g. župnika z Blok. Zadnje dneve velikega ledna smo imeli prav slovesne obrede, ki jih je opravljal bloški g. kaplan. O velikonočnih praznikih pa je vodil vse slovesnosti bloški g. župnik. Nn Vel. ponedeljek smo imeli tudi celodnevno če-šCenje. V največji zadovoljnostl so nam minili pra-znki. Zahvaliti se moramo gg. z Blok zn drud, ki ga imajo z nam. — Naša šola ima 150 otrok in nikakor ne more zmagovati vsega samo ena učna moč. Kljub temu, do že dve teli prosi šolski odbor za pomoč, ne najde odmeva na merodajnih mestih. Upamo, da se bodo tudi nas spomnili in nam dali, lesar potrebujemo. Razno. (Šmartno pri Litiji.) Materinska proslava se je tudi letos izvršila ob ogromni udeležbi občinstva, zlasti mater in otrok. Vse točke, zlasti igrice in petje otrok, so vsem zelo ugajale. Nastopilo je do 60 otrok, — Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol za srez Litija ima ti. maja oh 1 popoldne na Javorju ustanovni občni zbor. Vabljeni vsi absolventi iz litijskega okraja in naročniki »Brazde*. Pozdrav. (Tolma a Grandpre — Francija.) Naš naročnik Franc Knavs pozdravlja vse naročnike našega lista, zlasti sorodnike in znance iz Bezgarjev pri Osilnici. Pravi, da je v Franciji za- Me - JIITAS" Za izplačila zavarovanih vsot se po umrlih svojcih zahvaljujejo: Nerat Franc, Košaki pri Mariboru, Preiudl Feier-tag Franc. Krihenherg-Sv. Ana v SI. gor., Frece Janez in Terezija, Bukovje—Sv. Štefan. DOBRO ČTIVO Lepa knjiga. Pri nas se kljub veliki gospodarski stiski mnogo tiska in dan za dnem izhajajo nove knjige, potrebne in nepotrebne, dobre in slabe. Kmetiški človek si more nabaviti le malokatero, saj mu ne primanjkuje le časa za branje, temveč danes v prvi vrsti tudi denarja. Kljub temu je pa neobhodno potrebno, da tudi knjig ne zanemari popolnoma in da si kupi vsaj tu in tam kako najvažnejšo. In ena izmed takih je nedavno izšla. To je deveti zvezek Pregljevih Izbranih spisov, ki obsega zgodovinsko povest »Tolmfnci« in ki jo je založila naša Jugoslovanska knjigarna. Pregelj je poleg Finžgarja danes gotovo največji slovenski živeči pisatelj, ki ga pozaia ludi naše kmettško ljudstvo iz povesti, ki so izšle izpod njegovega peresa v Mohorjevi družbi. Toda ena najboljših, če ne sploh njegova najboljša povest so ravno >Tol-iuinci* V njih nam namreč opisuje pisatelj upor tolminskih kmetov 1. 1712. do 1714. proti grašča-koni. Kmetiški upori so nedvomno najslavnejše poglavje elcer že lastne slovenske zgodovine, vendar se naši pisatelji ravno te snovi tako dosledno ogibljejo. Vsi moramo biti zato hvaležni Preglja, služek majhen, tako dn komaj zadostuje za preživljanje. Vendar so naši delavci lam zadovoljni, da imajo sploh delo, ko slišijo, da je marsikje drugod še slabše. da se je jo lotil ter nam s lo povestjo podal pretresljivo 3liko življenja iii trpljenja, idealizma in poguma, a tudi napak in grehov našega kmetiškega ljudstva pred dobrimi 200 leti. Nešteto je bilo kine-tiških uporov na Slovenskem od 10. do 18. stoletja, toda vsi so propadli, a kar ie najbolj obžalovanja vredno, skoraj vsi iz istili vzrokov, to je zaradi preslabe In premalo trdne organizacije. Napake ss v vsakem narodu rade ponavljajo, čeprav bi se ne smele, kajti uspeh je odvisen vedno od tega, če so narod svojih napak tudi zave, če se iz neuspehov kaj nauči. Ravno zato bi morali posebno mi Slovenci mnogo, mnogo bolj poznati svojo zgodovino ter se iz nje tudi učiti. Posebno v dnevih in letib težkih borb za svoja pravice se mora veak narod zopet in zopet ozirati nazaj v svojo zgodovino ter nabirati iz nje izkušenj in inoči. Prav zaradi tega to knjigo še posebno toplo priporočamo tudi našemu preprostemu ljudstvu, in po našem mnenju bi ne smela manjkati v- nobeni slovenski hiši. Velika škoda! Zadnjič smo brali, da uapravlja pri nas v Sloveniji požar letno mnogo čez 2(5,000.000 Din škode. Ogromna in nenadomestljiva izguba našega narodnega premoženja. Ostanimo pri številki — četudi je dejanska škoda mnogo večja —• in računajmo, da zasluži družinski oče mesečno povprečno po enega »jurja«. Tedaj bi moglo iz teh sredstev živeti 20.000 družin ali vsaj 40.000 naših ljudi en cel mesec. Sedaj si lahko predstavljamo, fasio veliko škodo aapravlja elementarna sila ognja na našem imetju in premoženju. Previden gospodar bo zato zavaroval za pravo vrednost, dobil bo polno odškodnino in še ne bodo več ponavljale po naših časopisih žalostno vesti: Škoda je le delno krita zavarovalnino. _ Ali se splača živeti v stalni negotovosti, kaj bo z imetjem, kaj ho z našo bodočnostjo in našo družino, ako nam požar uniči naš dom, žetev, delo naših rok, ko pa si za mal denar moremo preskrbeti jamstvo zavarovalnice za slučaj nesreče. Preudaren in skrben gospodar že ve, da je primerno zavarovanje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani najboljše jamstvo. tidal? Ali več kot človek, da ne bi mogel pozabili name in se obrniti k vam, najlepši žen-»ki na svetu, in najpogumnejši, najmogočnejši — k vam Eleanor iz Guienne, kraljici Francoske? Vse imate in vendar mi hočete vzeti še ono stvar, ki je V6e, kar imam jaz! Prav imate — ljubezen je okrutna!« Kraljica je molče poslušala njene besede; bila je še vedno preveč velikodušna, da bi se nasmejala dekletu, in preveč resna, da bi se čutila užaljeno. »Mož ima pravico, da izbira za sebe,« je odgovorila, ko je Beatrika končala. »Da, toda vi mu to pravico jemljete. Vsiljujete mu izbiro — v tem je vaša okrutnost.< »Kako?« -Poglejte mene in poglejte sebe. Kateri moški bi dvakrat pomislil, kaj naj izbere? In vendar —« rahel smehljaj se ji je prikazal na bolestnem obrazu — »tara v Carigradu — na vrtu--< Umolknila je, srečna za trenutek ob spominu, ko jo je branil pred njo. Kraljica je molčala in rahlo zardela, ko se je spomnila na svoje okrutne besede tistega dne. Lahko bi lla ''-vršila še hujša dejanja, a se manj sramovala sama sebe. Tada Beatrika je nadaljevala. "'Poleg vsega tega,« je rekla in uprla svoje bolestne oči v Eleanorin obraz, »Je vaša ljubezen pregrešna, moja pa ne.« Kraljici se je pomračilo čoio. To je bil vso drugačen razlog. »Prepustite pridige duhovnikom,« je odgovorila osorno. > Kmalu bodo tako govorili tudi drugi ijudje, oe samo duhovniki,« je odgovorila Beatrika očitujoče. »Mar ste vi v tem pogledu kaj boljši?« je odvrnila kraljica. »Mar mi niste povedali, da je vaš oče poročil njegovo mater? Tako sta oba na moč v prepovedanih mejah sorodstva. Prav tako malo se lahko poročite z Gilbertom Wardom kot jaz. Kakšna je potem takem razlika med nama?«1 »To pravno tako dobro veste kot jaz,« je rekla mlada deklica in obrnila obraz v stran. »Prav tako dobro veste kot jaz, da ima Cerkev moč, da spregleda take postavne zakonske zadržke. Nisem tako nevedna kot si mislite. In vi tudi dobro veste, kaj je vaša ljubezen do Gilberta Warda pred Bogom in pred ljudmi I« Rdečica ji je zalila bledi obraz, ko je govorila le besede. Nato je za nekoliko časa zavladala tišina. Kraljica pa je kmaiu zopet začela pahljati Beatriko in jo mehanično gladiti po odeji. So stvari, ki jih z ženskim srcem čuteča ženska skoraj nevede lahko stori za svojo najhujšo sovražnico, in Eleanor nikakor ni sovražila svoje tekmice. Bila je močnega značaja, ki ni izza otroških let poznala ugovoru; biia je razočarana v svojem zakon«, fti tako se je naučila smatrati samo sebe vzvišeno nad postave nebes in zemlje, nikomur odgovorno za svoja dejanja. Ženska po srcu in strasti, je bila moška po duhu in brezbrižnosti glede javnega mnenja. Poleg Gilberta je Beatriko tudi rada videla. V razmerah, fc&koršne so pač bile, sta seveda obadva videla v njej neko zapreko, hkratu sta pa jo pomilovala. Ker kraljica nikakor ni bila gotova Gilbertove ljubezni, je bilo dekle, ki jo je tako milovala in skoraj rada imela, prav tako njena tekmica, kot bi lahko bila sleherna druga najlepša ženska v Evropi Njen značaj bo tvorila velika nasprotja — bila je velikodušna, vendar pogosto neprizanesljiva, močna kot moški, vendar HHiaastn kakor otrok, nežna kot ženska, hkratu pa iznenada silna in nevarna kot tigri nja. Beatrika je slabotno namignila, kakor da ne bi želela, da bi jo pahljala roka, ki ji je bila nasprotna; kraljiea pa se ni ozirala na njeno zavrnitev. Molk je trajal precej dolgo; nato je kraljica izpregovorila mirno in zamišljeno. Sodnik: »V! ste bili ee enajstkrat kaznovani radi tatvine, goljufije, delomržnosti itd.« Obtoženec: »Pat, ne tako glasao, gospod sodnik. Moj bodoči tast jo med poslušalci ifl pokvarili bi ml lahko vse načrte.« Dobernik: »Ali ei še slišal o človeku, ki je imašal mmio, da ie mogoče /sloJuti skozi steno iz opeke.« Štibernik: »Ne še. Kako pa ne pravi iz-naidM?« Doberjiik: »I no, erlej ga, okno.« RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Meščanstvu na splošno seveda tudi ni prijazno pozdravljalo raznih drugih radikalnih socialnih žalitev delavskih strank, zato se .ie že v tekn prve revolucije tudi obrnilo ud njih. kar je gotovo mnogo pripomoglo k tedanjemu hudemu porazu delavstva. Različna naznanja glede vseh teh vprašanj so porajala strastne medsebojne lwje marksističnih strank in zlasti boljševikom so vse očitale, da služi njih taktika le režimu. Kljub tej razklanosti delavskih vrst in prepovedi celo strokovnih organizacij je pa tudi med njimi zavzela revolucionarna misel najširši razmah. Precej mirnejše je bilo pa po prvi revoluciji razpoloženje med meščanstvom, med katerim je zavladalo tedaj pravo blagostanje. Cvetela je trgovina (Rusija je imela sama v rokah n. pr. 3'1% vse svetovne žitne trgovine) in industrija je napredovala skokoma. Za-padnoevropski kapital je investiral miljarde v Rusijo, toda velike skrbi so povzročali hitro naraščajoči državni dolgovi. Vendar pa režim ni znal izkoristiti tega ugodnega razpoloženja, temveč je s svojo upravno nesposobnostjo in politično nedostopnostjo vedno iznova odbijal meščanstvo in ga tiral v revolucionaren tabor. V dumi sta bili obe vodilni meščanski stranki, oktobristi in kadeti, dejansko brez vpliva na notranjo politiko, kar je povzročalo vedno večje razočaranje meščanstva nad tako izmaličeno »ustavnostjo« in vedno odločnejšo zahtevo po večjih in širših političnih svoboščinah, brez katerih se tudi meščanstvo ne more razvijati. Imperialistični nacionalizem, ki je dobival vedno močnejše korenine tudi med ruskim meščanstvom, in ki se je izražal v njegovi protinemški miselnosti, je sicer preprečeval, da bi se obračalo trpko nezadovoljstvo meščanstvo proti državi na splošno, kakor še v XIX. stoletju, zato je pa tem močnejše občutil, da onemogoča vladajoči reakcionarni absolutizem razmah vseh ruskih notranjih sil, napredek države in njeno uveljavljenje v družbi velikih kulturnih narodov. Tako so bili prav vsi sloji in narodi ogromne države edini v tem, da je treba postaviti Rusijo na nove temelje. 2. Rusko komunistično gibanje. Povedali smo že. da so komunistične ideje francoskega (in deloma tudi angleškega) izvora in iz Francije so prodrle tudi v Rusijo. ?.e v prvi polovici preteklega stoletja je mnogo bogate ruske mladine študiralo na Francoskem. kjer so slastno prebirali tamoštije komunistične pisatelje, tistim, ki so ostali doma. so jih pa prinašali francoski domači učitelji, ki so prihajali v celih množicah na Rusko. Med prvimi, s komunističnimi pisatelji prepojenimi mladeniči, ki so stopili tudi v javnost, je bil \ H e r c e n (1812—1870). Ko je študiral v Moskvi, je zbrai okrog sebe več tovarišev in z njimi bral francoske komunistične knjige. Vlada je ta krožek kmalu zavohala in pregnala Hercena daleč na vzhod. Ko se je vrnil ie izdal 1. 1847. knjigo >K d o je kriv?<, ki je bila pisana v komunističnem duhu in ki se je po bliskovo razširila po vsej Rusiji. Tedaj se Hercen nI čutil v domovini več varnega, zalo je pobegnil na zapad ter živel do smrti v Parizu in v Londonu, tu je izdajal list >K o 1 o-kok (Zvon), ki ga je carska vlada zaradi njegove revo-lucioiarne in komunistične vsebine pazno zatirala, kljub temu ga je pa brala vsa Rusija od carja do mladega študentka. Imel je zato tudi neizmerni vpliv na vse rusko izobraženstvo in na širjenje komunističnih m revolucionarnih stremljenj. Še dlje nego Herceu je šel njegov prijatelj hi sodelavec M. B a kun in (1814-1876), ki ga je francoski komunistični pisatelj Proudhou pridobil za anarhizem Bakunin se je udeleževal skoraj vseh tedanjih revolucijo-narnih gibanj v Evropi, bil ponovno obsojeu na smrt, izgnan iz. raz i i h držav, a to ga je vodilo v le še večje skrajnosti. Postal je nekak glavni zastopnik anarhizma med komunisti. Ohranil je pa vendarle mnogo narodnega čuv-stva, zato je prišel ze v prvi internacijonali kmalu v ostre spore z Marsom, katerega je imenoval nemškega Zida , ki hoče z Bismarckom vred >ponemčiti vso Evropo . T ta'i Bakunin je imel velik vpliv na tedanjo rusko mladino, k. se je združevala v neštetih tajnih krožkih iu izv.Sevala v zmislu anarhističnih načel številna teroristična <>janja, zlasti požige in atentate. Nekoliko pretirano sliko te ruske mladine, vzgojene v Bakunino-vem duhu, nam podaja sicer reakcijonanii pisatelj Kat-kov, rekoč: »Ze z 12. letom ue veruje otrok več v Boga, v družino in v državo, s 14. letom poskuša svoje sile za praktične proteste, s 15. letom je zarotnik, s Ki. že morda hudodelec, s 17. letom pa završuje svoj račun s tem, da si požene kroglo skozi glavo.« Ti anarhistični teroristi, med katerimi je bilo tudi več visoko izobraženih žensk (n. pr. Vera Sazulič, Zofija Perovskaja, Vera Figner i. dr.), pa niso imeli še noliene zveze s preprostim ruskim ljudstvom: zaostali kmet jih ni razumel, tovarniškega delavstva pa še sploh bilo ni. Ker se je budni policiji carja Aleksandra III. (1881 —1894) in njegovega glavnega pomagala, zloglasnega Pobjedo-nosceva posrečilo precej omejiti teror, je ona revolucionarna mladina, ki je ostala doma, začela iskati slika z ljudstvom, kajti uvidela je, da ostanejo vsa njih prizadevanja brezplodna, če ne bodo imeli za seboj tudi ljudskih množic. Medtem so si ruski revolucijonarji tudi v inozemstvu polagoma ustvarili nekako organizacijo in pridno širili komunističiio-anarhističiio revolucijonarno misel. Med onimi, ki so dolgo ostali doma, je bil najvažnejši P. L. Lav rov. Kot mlad častnik je že objavljal revolu-cijonarne pesmi v Herenovem »Kolokolu . toda kmalu je moral v pregnanstvo. Od tam je pošiljal prijateljem svoje spise, ki so imeli silen vpliv zlasti na mladino. Končno je moral pobegniti v inozemstvo. Toda tu se ni priključil svojim anarhističnim rojakom, temveč je postal vnet sodelavec pri Marxovi internacijonali, čeprav se ni z njim v vsem strinjal. Tudi on je zbiral okrog set>e rojake, s katerimi je skušal v inozemstvu ustanoviti posebno rusko marksistično socijalno demokratično stranko ter ji iz tujine pridobiti tal v domovini, kjer je imel mnogo pristašev in kjer so se njegovi somišljeniki prizadevali zanesti gibanje tudi med ljudstvo. Ko se je proti koncu stoletja začela precej naglo dvigati ruska industrija, je začelo tudi to gibanje poganjati korenine. Nastajale so polagoma razne delavske organizacije (I. 1892. celo že prve socialno demokratične) in uprizarjale prve stavke. Končno so se meseca marca 1. 1808. vse različne, strogo marksistične skupine (razen anarhistov seveda) združile v »Rusko socijalno demokratično stranko, z glasilom »Iskra-. \ odil jo je J. P I e h a n o v. O njej so ustanovitelji v posebnem proglasu izjavili, da bo imdaljevala delo in izročila vsega dotedanjega revolucijskega gibanja v Rusiji. Opirala se je predvsem na industrijsko delavstvo Razen te stranke se je pa v približno isti dobi ustanovila še posebna --Socijalno r e v o 1 u c i j o n a r n a stranka. ki je bila v glavnem sicer tudi marksistična a je gradila svoje upe zlasti na stari srenjski »mire v'katerem je gledala zarodek lsidočega kmetiškega komunizma Njem voditelji so bili Azev. Savinkov, Cernov i dr -Končno seveda še tudi niso izginile razne terori-: ' " 6 "J. « » a h i s t i č „ e s k u p i n e. Tako je zavladala pro!, koncu prejšnjega stoletja med ruskimi komunisti precejšnja razcepljenost, toda vodilno O L 7'aTmal1 vendarle »odjalno demokratična in o j dno revolucionarna stranka, od katerih se pa javno seveda ni mogla organizirati nobena Pozneje v dumi obe svoje poslance. razno" N"od,,l ielezničarii nedavno zboroval i,'" ribonkem d« "hodnem , bilo vprašanje mSJ fkega podporne«. T stva pornesja J, zborovanj, , se udeležili tudi ' , železničarji p,„j, i' zahteva!, » razen -narodnih 0!t vanska destilacija Itn Tesliču oškodovani n 3,300.000 Din. Novo blagovno IvorraJ in tkalnico u^tanoii ' Karlovcu tvorničar Bs ber.;er. Karlovški o1™] bo dovolila tvorita razne ugodnosti, samo41 | se tvornica ustanovi, M bi v njej našlo zaposlim] oko!i 100 delavcev. Socialistično 2«op»|| proglaša vest. da bi voditelj nemških marke stov Sevoring prestopili hitlerjevcem, kol iz« lieno Na dnevnem redu pretepi med komunisti hitlerjevci v Po®"! Slednii uporabliaio n sile. da bi prebivabb po svoie pripravili za žajoče ljudsko štetie. i bo odločilo glede vr oziroma nevrnitvt n>' saria Nemčiji Skrb Češkoslovaško izseljence. Češkoslovil0 je sklenila s Francijo s' godbo, po kateri i« » segla za svoje državjiar* zaposlene v Francii. bodo uživali iste breip selna podpore m M socialne ugodnosti francoski delavci. čeprav sta imeli V vsako katoliško hišo katoliški časopis! znajo. Ustanavljanje . steklarn ali razsir)« starih je prepovedal«® škoslovaška vlada, omejitev krize slekli industrije. . j Nimaš pravice, da tudi najničvrednejsoj" če ne moreš al, no« sto nje zgraditi naj ^edrži sedanj kogar, » aikomur « " preblizu. Z ljubljanskega trga Ljubljana, 30. aprila. /.hinske celic: Voli 1. vrste 4.25—1.75, II, vrst, i-Ti 4 Din, HI- vrsto 2.25 -2.75; telice 1. vrste a 175. telice II. vrste 3.25 3.75, 111 vrste. 2.25 Ji.75; krave I. vrsle 3.25-3.75, II. vrste 2.25-2.-;;,. krave III. vrsti! 1.75—2; teleta I. vrsle G.50, J(. vrste 5.50; prašiči: sremslii 0.50— K), domači g -n i), pršutarji 7—8 Din. Mesno cene: Goveje meso 1. vrste: prednji del ;i. zadnji del 10—11, II. vrsto: prednji del 7 B, zadnji ilel 8—9, III. vrste: prednji del 5- (i, zadnji del 7 -8; telečje meso I. vrste: prednji del 12, zadnji del 14-16, telečje meso II vrste: prednji dol 10- 12, zadnji del 14; svinjina: sremska 10— 16, domača 11—18, prekajenn svinjina Ki - 22 Din. Svinjska mast 1H Din; slanina: hrvaška 18—17. domača 15- 1« Din. Konjsko meso 5—(i, ovčje pa Miana, Miklošičev,i e. 22. Stane u Ul'i. Knjigo toplo priporočamo! E^^E^ ii e- • ■ r —:>•• ' J. te '■'■ , Din 142 »bila , 380'—, 669'- har-gosli, Din 270'—, i f»9-—, 135 — biser-143-- brači, ti, Din 275"—flaute. m, t)W .#:«! I i im.. crmeckj^ hmvMM&k v?'*, Kai 1 e. elfe St. 19 imajo pri velSjem odjemu cenik z več tisoč slikami, zamenja ali vrne denar. Go lbc frfla&i ogrlosmli« vsaka »Jrobna vrstica ali nje prostor velja /.» enkrat Din r> Naročniki ,J)omoljuha" plnr-ajo samo polnvico ako kupujejo kmetijske [>o irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSčfjo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe Hmečko posestno manjše, kupim. - Po-nullc pod K :oi koli t «t. 4064 ua upravo Domoljuba Sladko ssno m :}fo<:iaj v Zgor. šiš'nične sBsdlKB p;> 50(1 do 1000 Din dobite pri Kvas Kranjo. Domžale. Ceniki brezplačno. iiltnri '-11 kmečka dela Mliipca si!,,.,,! 10 do 18 let sprejme takoj Novak Franc, Vič ŠI.27 n0ii|n oošteno, ki ima "»HIO vesel je do kmečkega dela in živine, ki zna dobr i inotsti. sprejmem lak 1.1 na Gorenjsko Naslov v upravi Domoljuba št. 4b'!0. ilnitla va .eno vseli UEHIB kmetskih de! /. dobrimi spričevali se spreime v Zg. Šiški 11. Plača po do .ocaru. Siiapini brsice pred nakupom slabili čevljev, ki jih nepoklicani prod ijajo na mote ime. Jernej Jeraj, Za-poge 11). Sm'edt!ik. iJiicl!" patentne ob-„Bll51i ročke- /a kn-sišča, kose vseli vrst, osle in vile kupile najceneje pri Ivrdki Fr. STUPICA žeieznina. zaloga poljedelskih strojev iu čebelarskih potrebščin. I.mbljana. (los- osvet-ska cesta t. ti,,„;,.„« vsako množi-nUPlrf'0 no okroglega, obeljenega lesa. do 24 cm premera, dolžina 2 metra. Naslov v upravi „l)om olju ba št. 4479. Oražlia Hošnle in travnikov bo v nedeljo, dne o. maja ob treh popoldne v Medvodah pri Bojt. fHliPAPlO mlin" iščem. Matija Sever, Srednjo Gameljne. za Ljubljano, priden in veren, _____,- . veSd vseh domačih popravil sc sprejme takoj. Ponudbe r. opisom r.nania, službe iu plače poslati na upravo Domol.,uba pod »Spreten- 4905 Konishi hlapec Pri zobozdravniku. Bolnik: Ka;. petdeset l):n zahtevate, ker .sle mi i/drli zob? Sni rnčun-vi drugod komaj tretjino te vsote!« — Zobozdravnik: »Mogoče ic tako, kakor pravite, ampak vi ste med izdiranjem lako tulili, da so mi pobegnili vsi bo! niki iz čakalnice. NAZNANILA \k< !-iiieie ali prodajate rabite zaneslji-i To vam nudi knjižica Kačunar, ki in in jo dobite v Jugoslovanski ......n Marsikdo tii imel prilike v /. računanjem dodobra seznani. < ; Kačunar pri vaših kupži-pnniučnik. Izgovor, da se na poznate, iie more držati, treba i-alaiiko pregledati, kako so ra-c, vam kljub temu še ni kaj -pi---.it- kakega prijatelja ali ssnan-ii. čunar rabi. i'ii»ri-s,-i se od 16. ijjttobra Gregor n :•■> le I , .srednje velikosti; lasje i. iiol.i drobnega obraza. Bil je bolj ■'li!-'e<-n. Ce ga je kdo kje videl, nuj .■.porot i n.i< i:o\ i sestri Ani Gadež, Trnje, p. škof.ia Loka. /a sne. ledvice, kamne, želodec, jetra, notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša nn:n pi.;..i:i! 1'a-ieii.ska slatina- Zahtevajte z dopisnic, 11: e/ j i! e n, p !) io5iiro o zdravljenju ia p i' i-.pel.r-. kopališče in , zdravilišče Slaiina-Iladcnei. Slovenija. v -. stane ve knjigarn ljudski -Zalo v a; jab najzanesljv lake Rnčunarje vam je le kn.iii cuni sestavljen jasnega T r o h kostno slabo. RADIO 1'rosrram ttndio Ljubljane »d 3. maja d« 10 maja. V-.-k delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila 13 Ca-. |-b■'.'■■ ( clrtelij 3. maja: 18 O človeku. 18.30 Silmim.išfii: 19 Plošče po željah. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Gospodarski dvig našega morja. 2U.30 1'renos iz Belgrada. 22 Cas, poročila, lahka e i.i - ba. Petek. 4. maja: 11 Šolska ura. 18 Vprašanje našega morja v zadnjih letih. 18.30 fo. leti . j n le!jo. 19 Francoščina. 19.30 Narodna odbrana. -"i 1'renos iz Zagreba. 22 Cas, poročila, lahka gla.-im. Sobota. 5. maja: 18 Nekaj cvetk iz miših krajev, 1,3.30 Zabavno predavanje. 19 Zveza Slovenijo z morjem. 19.80 Zunanji politični preide-!. Ili.l j d generalu Stefaniku. 20 Celo solo. 20.30 Kadii -Ivi orkester. 21.30 Slovenski vokalni kvintet. 22 č.i . poročila, lahka glasba. — Nedelja, 6. maja: 8.15 Poročil i. 8.30 Telovadba. 9 Versko predavanje. (1.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Plošče. 10 Zdrav-slvo 10.30 Prenos koncerta ljubljanskih srednjih šol. 11.30 Plošče. 12 Kmetijska posvetovalnica. 16.30 Ko.....-rt pevskega odseka iz Trbovelj. 17.30 Sramel kvartet 20 Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru čas in poročila. Ponedeljek, 7. inaja: 18 Gospodinjske ura. 18.30 Vestfalija. 19 Radijski orkester. 19.30 Zdravniška ura. 20 Radijski orkester in 20.30 Prenos opere i/, Belgrada. V odmoru čas n poročila. Torek, s. maja: 11 šolska ura. 18 Otroški količek. 18.30 Koncert. 19.30 Zgodovina Vrhnike. 20 Poročilo o mednar. glasb, festivalu v Florencj, 20.20 Klavirski koncert. 21 Radijski orkester. 20.10 Cas, poročila. 22.30 Angleške plošče — greda, ». maja: 18 Komorna glasba. 18.30 O verstvih, lf Radijski orkester. 19.30 Literarna ura. 20 Frenot 7. ljubljanske opere. V odmoru čas in poročila, »Neveiu kaj bi dal svoji ioni za god t« »Pn hi jo vprašal.« »Ne, (oliko denarja pa nimam.« Tisoči že ozdravljeni Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je te marsikoga rešila. Ona more poleg: vsakega načina življenja pomagati, da se tso lezeo nitro premaga. Nočno znojenje in ka&elj prenehata, teža telesa se zviSa ter po poapne nja >6asoma nolezen preneha Resni možje sdravni&ke vede potrjnjejo prednost te moje metod« in jo ra U priporočajo. Citn prej začnett* z mojim naAInom prehranjevanja tem bolje Popolnoma zastonj in poštnine prosto dob t« mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega Ker moj zaloinik razpošilja na m o 10.690 komadov brezplačno. Pilite takoj. zadoAča dopisnic« na spodnji naslov Zbiralnica za uoSto. GK0R6 FCLGNKR, Berlin.Veukfillri. RiasbaHnstrasae 24_ Abl 188. Petrova družina je šla v gore in poiskala kraj, kjer je bil odmev posebno čist in jasen. Ko so se vrnili v dolino, matere ni bilo ni-k.er. »Kje pa je vendar mama?.- je vprašal oče. »Gori je ostala in venomer vpije, ker hoče na vsak način imeti zadnjo besedo, ne pa odmev,« je pojasnil Janko. Za kratek čas Tome je stavil neki tvrdki ponudbo, naj Ka vzame v službo potnika, češ, da .ie najboljši prodajalec na svetu. Preteklo je mesec dni, Tome pa ni prodal niti eneka kosa. Vrnil se je v mesto ter dejal svojemu seru: -Prišel sem. da se opravičim. Nisem najboljši prodajalec na svetu, pae pa je nekdo drugi najboljši. To je oni. ki vam je prodal predmete, katerih nihče ne mara.« Gašper je pogledal čez ograjo svojega vrta In videl, da sosed nekaj koplje. • Hej. kaj pa delaš« Zdi se mi nekam sumljivo!« »O nič posebnega, le semena zakopavam v zemljo.« _ .Semena? Meni se pa zdi, da zagrebas eno mojih kokoši.« . »Prav imaš. V nji so pa semena, jih je nabrala v mojem vrtu.* »Ali je bil kdo tu?; je vprašal trgovec svojega vajenca. »Da, bil je iu reke!, da bi vam rad pripeljal gorko zaušnico.« »Tako? In kaj si mu odgovoril!« »Dejal sem uiu, da mi je žal. ker vas ni doma.« .Na ftakovnik. Na binkoštni ponedeljek se bo na Rakovniku slovesno obhajal praznik Marije Pomočnice. Ako se bo do 10. maja prijavilo zadostno število udeležencev, nameravajo salezijanci naročiti posebne vlake za polovično ceno, iz nekaterih krajev pa skoro za tretjinsko. Vlaki bodo vozili v Ljubljano na biiilroštno nedeljo popoldne, nazaj pa na binkoštni ponedeljek zvečer. Cena za posebne vlake znaša v Ljubljano ia naiaj od postaje Bohinjska Bii-trica in vseh naslednjih postaj :?1 Din, Metlika in vseh nasl. postaj 40 Din, Kočevje in vseh naslednjh postaj 31 Din. Prijave, ki naj bodo po možnosti skupne, sprejema Sulezjjanski ekonomat na Rakovniku (Ljubljana}. ^ Najsiar® kronične rsoe zanesljivo in hitro uetlj FITGNIN« zdravilo za slare zapuSfe. ne rane, kar je dokaano in potrieno po naših Mrav. nikih in zdravstvenih institucijah. Bilo ie več slu. čajev, da so bil« take rane stare čez 20 let. a so se z uporabo >Fitonina< ace lile v nepolnih mesec dni Steklenica Din 20 — v |e karnah. - Po polnem po-vzetju 2 stekl. Din 50-Poučno k..jižico št. 17 pošlje brezplačno >FITO.N'c dr. z o. z.. ZaRreb 1 78. Ke*. pod Sp. br. 1281 od J8.VII.I9JJ. »Kako pa kaj s tvojo znauko, gospodično Ančko?« »O, izvrstno.« »Tako? Jaz se® pa slišal, da -se njen oee protivi in ne mari ničesar vedeti o tebi. Potemtakem je postal drugega mnenja.« •Ze mogoče. Ko me je sinoči vrge! pi stopnicah, je dejal, da je to zadnjikrat.! dobite v najboljii kakovo-ti pri t»rdi FKAN POGAČNIK d.« o. a.. Ljubljana Tjrtni t (Dunajska) nasproti mitnice FIGE in miUM Previden. -Ko tem ie! včeraj pozno ponoči ai mo vaše hiše, sem videl razsvetljena vm ošm Ali ste povabili veliko družbo na večerjo?. -»Nikakor ne! Ampak moia žena se bo vrniti jut« z letovišča in če bi potem opazila tako oajUi račun za elektriko, bi takoj vedela, da zvečer nisem bil nikdar doma!« Ljudska posojilnica v Ljubljani NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°|o registr. zadruga z neom. zavezo Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri £