konoplan induplatl glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXI. JULIJ—AVGUST 1983 Utrinki iz zgodovine 6. april 1941, dan in leto, ki je postalo vsekakor najusodnejše leto v zgodovini narodov in narodnosti Jugoslavije, dan, ko se je mesto Beograd spremenilo v ruševine. Sledi: dežela je izdana, buržoazija noče braniti neodvisnosti, kralj beži v tujino, ljudstvo je prepuščeno sovražniku. Nagel zlom države, katere narodi so se skozi zgodovino vedno močno upirali zavojevalcem. Edina sila, ki je ostala z ljudstvom, da bi z njim delila zlo usodo in ga popeljala v odločilni boj, je Komunistična partija, ki ne prizna kapitulacije in ki v svojih stališčih vseskozi poudarja, da se komunisti ne morejo boriti sami, temveč samo z ljudstvom, oblika tega boja pa je lahko le narodnoosvobodilna vstaja. Orientacijo Partije na oboroženo vstajo je v mesecu maju v Zagrebu na posvetovanju vodilnih partijskih kadrov prikazal tovariš TITO. V razmerah, ko je iz dneva v dan naraščal teror in mučenje, ni bilo lahko pripravljati oboroženi boj, brez orožja ... Vojna podoba se je spremenila z napadom fašistične Nemčije na ZSSR, 22. junija. Omenjenega dne je bila tudi seja politbiroja CK KPJ, ki je menila, da so nastali pogoji za to, da se sproži oboroženi boj in se z razglasom obrnila na narode Jugoslavije: »Napočil je usodni trenutek. Proletarci vseh dežel Jugoslavije, na svoja mesta, v prve bojne vrste ... Izpolnite svojo dolžnost avantgardnega delavskega razreda. Naprej, v zadnji in odločilni boj za svobodo in srečo človeštva!« Tudi mladina ni ostala ob strani. Strnila je svoje vrste v boju zoper fašistične zločince in z dejanji dala pomemben prispevek za osvoboditev. 4. julija je na seji politbiroja v Beogradu izdan sklep o začetku ljudske vstaje. Plamen vstaje zagori: 7. julija v Srbiji, 13. julija v Črni gori, 22. JULIJ V SLOVENIJI, 27. julij Hrvatska ter Bosna in Hercegovina, 11. oktober v Makedoniji. Nastali so prvi narodnoosvobodilni partizanski odredi z zavezo: »V imenu svobode in pravice našega ljudstva se zavežemo, da se bomo borili disciplinirano, vztrajno in neustrašno, ne da bi varčevali s svojo krvjo in življenjem, dokler popolnoma ne uničimo fašističnega osvajalca in vseh izdajalcev ljudstva.« Drobni utrinki, eni izmed mnogih v zgodovini naše narodnoosvobodilne borbe. Z njimi naj bi bili seznanjeni vsi, eni bolj, drugi manj. Vsakdo ima pač svoje področje, s katerim se podrobneje seznanja in ga spremlja. In zakaj potem naštevati datume iz naše preteklosti? Verjetno zato, ker premalo cenimo, se ne zavedamo in ne znamo občutiti veličine in pomembnosti takšnih trenutkov. Zato, ker prazniki, ki so že za nami ali pred nami, niso namen sami besedi praznik oziroma dela prostemu dnevu, seveda v nekem pomenu tudi, predvsem pa spominu, poklonu ljudem in dogodkom iz preteklih dni. Darja S skupnimi močmi bomo nadoknadili zamujeno! Sklepi delavskega sveta delovne organizacije Člani DS, DO so dne 30. 6. 1983 obravnavali in sprejeli sledeče: Razglas izida volitev Na volitvah v samoupravne organe delovne organizacije dne 26. 5. 1983 je od skupno 973 delavcev glasovalo 815 delavcev. Izvoljeni so bili sledeči kandidati: V delavski svet delovne organizacije za mandatno dobo dveh let: Kukovec Angela — tkalnica Pipan Zofija — oplemen. Pollak Mimi — Radomlje Korošec Dorca — Mengeš Makovec Pavla — Maloprodaja Frelih Hilda — Restavracija Česnik Ivica — DSSS V disciplinsko komisijo delovne organizacije za mandatno dobo dveh let: Kušar Vinko — vzdrž. Peterka Marija — Peče Štih Stane — Mokronog Koželj Vida — Malop. Jarše Gorjup Breda — Malop. Jarše Barbarič Anto — Malop. Sa Hafner Slavi — Restavracija Kramberger Stane — Restavracija Poljanec Marija — Restavracija Štrukelj Ida — Restavracija Rihtar Franc — DSSS Žargi Majda — DSSS Petek Slavko — zunanji član Cukrov Ranko — zunanji član V odbor samoupravne delavske kontrole, za mandatno dobo dveh let: Vesel Ivan — Radomlje Jemec Marija — Restavracija Za predsednika delavskega sveta delovne organizacije je imenovana tov. Ivica Česnik, za namestnika predsednika pa tov. Mimi Pollak. PREDLOG O načrtovanju, spremljanju in usklajevanju izplačil določenih stroškov v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti na ravni delovne organizacije Obrazložitev: Področje izplačil določenih stroškov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih v letu 1983 urejata dva normativna akta in sicer zvezni Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje določenih izdatkov in republiški Aneks za leto 1983 k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov. Izvozna naravnanost naše delovne organizacije in nenehno prilagajanje zahtevam trga pa vpliva na zelo neenakomerno razporeditev teh stroškov po temeljnih organizacijah, zato tak način spremljanja in usklajevanja predstavlja nenehno oviiro tekočemu poslovanju. Tako prihaja občasno do previsokih izplačil določenih stroškov, kljub ri-goloznemu zmanjšanju le-teh. Predlagamo, da se zaradi tega v temeljnih organizacijah izplačila določenih stroškov načrtujejo, spremljajo in usklajujejo na ravni delovne organizacije, kar je v skladu s 6. členom cit. Aneksa. Pri tem pa je potrebno zagotoviti, da skupen obseg stroškov za posamezen izdatek na ravni delovne organizacije ne preseže obsega stroškov za raven kot je možna po kriterijih Aneksa. SPREJET JE BIL SKLEP Temeljna organizacija (delovna skupnost) bo načrtovala, spremljala in usklajevala izplačila določenih stroškov v letu 1983 na ravni delovne organizacije s tem, da se bo zagotovilo, da skupen obseg stroškov za posamezen izdelek na ravni delovne organizacije ne bo presegel obsega stroškov za raven, kot je možna po kriterijih Aneksa za leto 1983 k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov. SLEDILA JE Obravnava predloga o načrtovanju in usklajevanju razmerij za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke temeljnih organizacij in delovne skupnosti v delovni organizaciji Tov. Klešnik je glede omenjenega predloga podal sledečo obrazložitev: Delavci v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti smo v planskih aktih za leto 1983 določili osnove in razmerja za oblikovanje sredstev za osebne dohodke, odvisno od doseženih boljših delovnih in poslovnih rezultatov ter dosežene rasti dohodka in v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983 letu. Resolucij ske usmeritve, določila Dogovora in prizadevanja za uresničevanje usklajenega plana izvoza v SISEOT, so še močneje povečali medsebojno soodvisnost temeljnih organizacij pri pridobivanju in razporejanju dohodka in hkrati močno posegli tudi v pogoje za pridobivanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke po temeljnih organizacijah. To je delovalo zelo destimulativno na težnje za večjim izvozom iin višjim dohodkom, na področju osebnih dohodkov pa je praktično onemogočalo nagrajevanje po delu in samodejno vodilo v uravnilovko kot edino alternativo. Da bi zavrli ta negativna gibanja predlagamo, da uporabimo določila 3. člena Dogovora in načrtujemo ter usklajujemo razmerja za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke temeljnih organizacij in delovne skupnosti v delovni organizaciji. V tem primeru bomo pri ugotavljanju skladnosti načrtovanja rasti sredstev za osebne dohodke z usmeritvami Dogovora in pri ugotavljanju uresničevanja teh načrtov, upoštevali plan delovne organizacije. S tem bi bila omogočena ustreznejša stimulacija temeljnih organizacij v okviru le-teh, pa tudi večja možnost za uveljavitev meril nagrajevanja po delu. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Temeljna organizacija (delovna skupnost) bo načrtovala in usklajevala razmerja za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke v letu 1983 na ravni in z upoštevanjem plana delovne organizacije. — Za službeno potovanje na ITMO 83, mednarodno razstavo tekstilnih strojev v Milano so predlagani sledeči člani: Sešek Ivo, Matičič Tone, Puhan Karolina, Pušlar Alojz, Pislak Stane, Rainer Janez, Ukmar Janko, Stoimenovski Pavle in Bergant Srečo. — V odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije so imenovani: Kurzweil Breda, predsednik komiteja Kurzvveil Vinko, namestnik predsednika ČLANI: Česnik Ivica, Bergant Srečo, Klešnik Jože, Kamenšek Ivan, Kavčič Mirjana, Jerman Stane, Majdič Franc, Drolc Janja, Pavlič Tone, Ukmar Janko, Rainer Janez, Lajevec Anica, Kramberger Maks, Pušlar Alojz, Puhan Franc, Korošec Maks. — V izvršni odbor delavskega sveta delovne organizacije so imenovani za mandatno dobo enega leta: Kukovec Angela — pripr. Lavrič Štefka — Mengeš Česnik Ivica — DSSS Urbanija Viktor — Restavracija Štrukelj Darinka — Maloprodaja V komisijo za reševanje stanovanjske problematike .so za mandatno dobo enega leta imenovani: Mrdženovič Drago, Berdajs Joži, Kamenšek Ivan, Frelih Hilda, Zupan Marinka. V komisijo za samoupravne akte so imenovani: Prosenc Cvetka, Gardaševič Gordana, Kramberger Stane, Malež Marija, Lavrinc Maks. V komisijo za izobraževanje so imenovani: Juhant Štefka, Novak Vinko, Poljanec Marija, Drolc Jana, Lavrinc Maks. V komisijo za varstvo pri delu so imenovani: Matoic Anka, Bergant Franc, Videnšek Anton, Doma Avgust, Mrvar Milena. V komisijo za informiranje so imenovani: Kurent Franc, Šoštarič Jože, Frelih Hilda, Jamnik Rozi, Fortunat Darja. V komisijo za šport in rekreacijo so imenovani: Sklepi delavskega sveta... Ručigaj Anton, Majdič Franc, Robavs Marjana, Pavlič Tone, Vrhovnik Majda. V komisijo za vsklajevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij DO so imenovani: Gerbec Jože, Antonijevič Miloš, Hafner Slavi, Zupan Marinka, Habjan Vera. Osnutek novega pravilnika o požarnem varstvu se razpiše v javno obravnavo. Sprejme se informacija o pripravi usmeritev oz. dopolnitev pri dodeljevanju stanovanjskih poso-jih in sicer: USMERITVE PRI DODELJEVANJU STANOVANJSKIH POSOJIL Zaradi sprememb predpisov (Družbeni dogovor za SRS, Samoupravni sporazumi v TOZD) je postopek za ugotovitev pripadajočega dela stanovanjskega posojila veliko bolj kompliciran kot v preteklih letih. Zato je bila s strani direktorja DO imenovana posebna strokovna komisija, ki je pregledala in delno obdelala vseh 71 prošenj. Skupni zaprošeni znesek močno presega sredstva, ki bi jih v najboljšem primeru dodelila Banka, saj znaša 31,481.509 din. Ob tem je treba povedati, da smo naša sredstva po več pogodbah vezali pri LB Domžale, zato bo z Banko potrebno doseči sporazum in skleniti pogodbo, saj bi v nasprotnem primera različni prosilci dobili posojila pod različnimi pogoji, kar pa je nesprejemljivo. Poleg vsega obstaia tudi bojazen, da nam Banka zaradi lastne nelikvidnosti ne bi mogla dodeliti posojila v dogovorjeni višini tj. 14,000.000 dinarjev. Glede na navedeno naj komisija za reševanje stanovanjske problematike sprejme in obravnava še dodatne smernice oz. dopolnila za dodelitev stanovanjskih posojil. Ti pa so sle deči: 1. naj večja možna višina posojila dobljenega od DO Induplati, vključno z letošnjim, po posameznih namenih znaša: — 500.000 din za novogradnjo hiše — 500.000 din za nakup stanovanja — 200.000 din za prenovo hiše. Za druge namene, slednji tudi niso bili razpisani, posojl ni. 2. Upoštevajo se samo tisti prosilci, ki so do konca leta 1982 pričeli namensko varčevati. Naši samoupravni sporazumi o reševanju stanovanjskih posojil delavcev določajo kot pogoj za dodelitev posojila namensko varčevanje najmanj 24 mesecev. Banka v splošnih pogojih zahteva najmanj enoletno varčevanje. V pogovorih z delavci Banke je bilo ugotovljeno, da bi sicer obstojala možnost plačila 10 % depozita, vendra glede na splošno sprejeta družbena merila opredeljena v že navedenem družbenem do- govora (Ur. 1. SRS št. 15, 81) predlagamo, da se upošteva samo tiste prosilce, ki so pričeli z varčevanjem vsaj do konca leta 1982 in pa tiste prosilce, ki vlagajo sredstva v gradnjo hiše oz. gradijo hišo in namensko ne varčujejo. 3. Pri dodeljevanju posojil se morajo v celoti spoštovati sprejeti stanovanjski standardi, kar poudarja tudi 37. člen SS. Po navedenem družbenem dogovora in naših samoupravnih sporazumih pripada določenemu številu družinskih članov določena stanovanjska površina (31. člen SS), vendar v nobenem primeru ta ne presega 90 m2 — skupno. Zato se morajo zavrniti vse prošnje, katerih prosilci so si po navedenih standardih že zagotovili zadostne stanovanjske površine. 4. a) novogradnje oz. nakup stanovanj Za ugotavljanje predračunske vrednosti pripadajoče stanovanjske površine se uporabi cena kvadr. m 24.551,25 din, katero je sprejela Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale (ob razpisu). b) Predračunska vrednost prenove se ugotavlja po predloženem predračunu. 5. Zaradi številnosti pomanjkljivih prošenj se ponovno pozove vse takšne prosilce, da jih v 8 dneh dopolnijo. — Osnutek pravilnika o pogojih, osnovah in merilih za urejanje določenih stroškov se razpiše v javno obravnavo. — Pripravijo se spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, kjer se k skupnim komisijam delovne organizacije doda še komisija za družbeni standard. Izvolili smo delegate v samoupravne organe Poročilo o nesrečah v DO ladoplati Iz spremljanja statističnih podatkov in evidence nesreč je razvidno, da je bilo v času od 1. 1. do 30. 6. 1983 v delovni organizaciji 22 nesreč, od tega sta se zgodili dve nesreči na poti na delo, dve nesreči na poti domov in 18 nesreč na delovnem mestu. Glede na razdelitev po TOZD je bilo v: TOZD Proizvodnja: 11 nesreč na delovnem mestu in 3 nesreče na poti z dela ali na delo. TOZD Konfekcija: 7 nesreč na delovnem mestu in 1 nesreča na poti na delo. Izgubljeni delovni dnevi pa so sledeči: TOZD Proizvodnja: zaradi nesreč na delovnem mestu 115 delovnih dni, zaradi nesreč na poti na delo ali z dela 31 delovnih dni (skupaj 146). TOZD Konfekcija: zaradi nesreč na delovnem mestu 16 delovnih dni zaradi nesreč na poti na delo ali z dela 4 delovni dnevi (skupaj 20). Vzroki nesreč so različni. Še vedno prevladuje osebni dejavnik. Gre za kršitve predpisov o varstvu pri delu, slabo poznavanje nevarnosti, podcenjevanje nevarnosti, naglica pri delu, nedisciplina, malomarnost, neuporaba varnostnih naprav ter osebnih zaščitnih sredstev. Ismeta Nikolič Obvestilo - urejanje bolniške in dopusta Zaradi vedno bolj pogostih napak pri urejanju odsotnosti z dela (zaradi bolezni, dopusta itd.) bomo od dneva objave tega obvestila postopali v celoti po določbah naših samoupravnih aktov, to je strožje. V skladu z določbami pravilnika o obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD oz. DSSS je treba tudi utemeljen izostanek z dela nemudoma opravičiti, najkasneje pa v 48 urah, sicer delavec lažje krši delovno dolžnost. Če tega ne stori niti v treh dneh, delavec huje krši delovno dolžnost. V kolikor pa takšnega izostanka ne opraviči, čeprav bi to lahko storil, niti v sedmih dneh, mu je zaradi tega mogoče izreči tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja. Glede koriščenja dopustov pa velja, da ga je mogoče koristiti le po poprejšnji odobritvi nadrejenega. Drugačno koriščenje bo šteto za neopravičeno izostajanje z dela in bo kaznovano po določbah navedenega pravilnika. Maks Lavrinc SPOMIN NA TOV. LESKOŠKA LUKA BO ŽIVEL V NAŠIH SRCIH ... 5. junija je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl narodni heroj Franc Leskošek-LUKA. S svojim dolgoletnim revolucionarnim delom v delavskem gibanju in komunistični partiji se je uvrstil med tiste sinove naše domovine, ki so postavili temelje socialistični preobrazbi naše družbe, svobodi, krepitvi bratstva in enotnosti, krepitvi neuvrščene politike. Poklonili smo se revolucionarju SEJEM CIVILNE ZAŠČITE 31. maja 1983 je predsednik predsedstva SR Makedonije Blagoje Ta-leski odprl v Kranju 11. sejem opreme za civilno zaščito. Kranjski sejem, edini te vrste v Jugoslaviji, ostaja še naprej osrednje zbirališče razstavljalcev iz vse Jugoslavije. Letos jih je prišlo v Kranj 153, tem pa se je pridružilo tudi 10 razstavljalcev iz tujine. Tudi naša delovna organizacija je predstavila obiskovalcem nekaj novih izdelkov. Za potrebe teritorialne obrambe, civilne zaščite in tabornikov smo razvili nov tip šotora v dveh velikostih. Šotore smo poimenovali, šotor »S« — manjši in šotor »S« — večji. Šotori so nastavljivi, to je, da se lahko podaljšujejo ali skrajšajo. Večji šotor ima polje dolgo 200 cm, široko 565 cm, manjši pa 180 cm dolgo in 410 cm široko. Ogrodje tega šotora je enostavnejše, kot ogrodje šotorov M-70, ki jih sedaj izdelujemo. Plašč šotora smo izdelali iz težje tkanine, mešanice bombaž-sintetika. Taka tkanina je odpornejša na mehanske poškodbe, kot tudi na atmosferilije. Šotori imajo velika zračna okna iz mreže, poklopci pa so dvojni. Prvi je iz folije, da v primeru dežja prodira v prostor dovolj svetlobe, drugi pa je iz blaga. Šotori so večnamenski, lahko se uporabljajo za bivanje, spanje, družabne prostore, učilnice ali pa tudi skladišča. Karolina Puhan IZHODIŠČA ZA Letošnja akcija NNNP-83 je nadaljevanje pred letom dni zastavljenih aktivnosti s področja razvoja in usposabljanja civilne in narodne zaščite, doseganje večje prometne varnosti in zagotavljanje večje požarne varnosti. Letos se aktivnosti razširjajo še na izboljšanje zaščite in varstva pri delu. Akcija ni časovno opredeljena, saj bi se tako vsebinsko okrnila. Sprejeti jo je treba kot stalno prakso posameznikov in kolektivov, kot široko gibanje in način razmišljanja, saj je samo tako možno vzpostaviti takšen preventivno-samozaščitni sistem, ki resnično zagotavlja zboljšanje razmer na najbolj občutljivih področjih družbene samozaščite. Nekateri podatki govorijo o tem, da se razmere v Sloveniji na področju prometne in požarne varnosti niso bistveno izboljšale. Pogoji zaostrenega gospodarjenja prav tako vplivajo na naraščanje nekaterih nezakonitih dejanj in pojavov kot so kraje, malverzacije, špekulacije, dezinformacije itd. Zavedati se moramo, da tudi v bodoče proti takšnim pojavom ne bomo imuni. AKCIJO NNNP-83 Kot v prejšnjih letih je tudi letos nosilec akcije NNNP SZDL kot množična frontna organizacija, v njenem okviru pa naloge prevzemajo posamezne družbenopolitične organizacije, z ozirom na njihovo vlogo. DPO si morajo prizadevati za koordinirano in usklajeno aktivnost vseh nosilcev samozaščitnih opravil in množično vključevanje delavcev v preventivno dejavnost. V aktivnosti pa se morajo odgovorno vključevati strokovne službe in organi, ki so dolžni po svoji službeni dolžnosti skrbeti za posamezne vidike družbene samozaščite. Konkretne aktivnosti, ki jih je treba speljati, se nanašajo na izdelavo ocen in pravilnikov za posamezna področja DS, usposabljanje in. preizkušanje znanja delavcev s področja varstva pri delu in protipožarne zaščite, ustanavljanje komisij za varstvo pri delu, kjer to še ni storjeno, izvedba raznih vaj in predavanj, ažuriranje in dopolnjevanje načrtov CZ in NZ, ustanavljajo in popolnjevanje enot CZ in NZ, priprava posameznih analiz in informiranje o doseženih rezultatih. Ne glede na rezultate, ki smo jih v naši delovni organizaciji že dosegli, še vseeno lahko veliko naredimo. Tu je treba upoštevati tudi naloge, ki izhajajo iz novega zakona o SLO in DS ter podzakonskih predpisov. Želim poudariti, da je zavesten odnos in ravnanje vsakega posameznika edina garancija za doseganje boljših rezulatov na področju družbene samozaščite. V naši delovni organizaciji še vedno beležimo primere, ki odstopajo od tega načela. Tako si uporabo odprtega ognja, predvsem kajenje, še vedno dovoljujemo na mestih, kjer je to prepovedano, avtomobile in druga prevozna sredstva, ob dosti dobro urejenih parkiriščih puščamo na mestih, kjer oviramo dostope in normalen promet ostalih udeležencev, ne pridržujemo se omejitev hitrosti v delovni organizaciji in še bi se dalo našteti primere, kjer samovolja lahko povzroči nesrečo v prometu, na delovnem mestu ali pa zaneti požar. Prav to nam govori, da razmeram še s tako popolnimi zakoni, predpisi, znaki in opozorili ne bomo kos, vse dokler se ne bomo zavestno odločiti za pravilno ravnanje. Ivan Kamenšek Novice iz obratov KONFEKCIJA Za letošnjo sezono imamo trenutno na voljo zelo skromno izbiro šotorov in pnigrad za domači trg, pa še ta je v izredno majhnih količinah. Naš trg je slabo založen, med drugim tudi zato, ker je omenjene artikle izdeloval zadnja dva meseca en sam obrat, številčno dokaj majhen, poleg tega še nenavajen te proizvodnje, to je obrat v Pečah. Šivilje in delavke tega obrata se trudijo, izdelki so kvalitetni, vendar je produktivnost nizka, kar enostavno lahko pojasnimo z »začetnimi težavami«. Res, da so v Pečah že šivali manjše vrste prigrad v preteklem letu, vendar to niso bile tolikšne količine, da bi na njih pridobili ustrezno prakso in predvsem hitrost. V kratkem se bo omenjeni vrsti proizvodnje pridružil še obrat v Mengšu in tako se bo »založenost« povečala, če temu sploh lahko tako rečemo, saj so šotori, predvsem pa prigrade že vnaprej oddane in sicer po vrstnem redu kupcev; o nejevolji kupcev zaradi pomanjkanja željenih artiklov pa bi lahko veliko povedale prav prodajalke v naši trgovini, saj so le te iz dneva v dan izpostavljene očitkom strank. Sicer pa tudi, če še tako želimo poslati na domači trg potrebno količino šotorov in prigrad, je to skoraj nemogoče zaradi obveznosti do poslovnega partnerja iz Zahodne Nemčije — firme Gottschalk. Letošnja količina izdelanih in prodanih (za izvoz) šotorov in pnigrad ter ostalega je znašala: 26.310 kom; od tega 14.835 kom malih šotorov, izdelanih iz domačega materiala, 7.255 kom velikih šotorov, 3.500 kom prigrad za prikolice, 720 kom ostalega (senčniki, dodatki k prigradam in podobno ...) Število izdelkov je veliko, pravzaprav naj večje do sedaj, saj še nikoli nismo izdelali toliko šotorov v eni sezoni. Ob tem naj pripomnim, da v skupnem seštevku delavcev na novo zaposlenih ni, poleg tega je bilo nekaj odhodov, tako da imamo celo dve šivilji manj kot smo jih imeli na začetku šivalne sezone. Opravljeno delo je veliko, rezultati tega dela bodo znani ob polletnem obračunu, kjer se bo tudi pokazalo, ali smo ure, ki so nam bile na voljo z ozirom na število prisotnih na delu smotrno in produktivno izkoristili ali pa smo porabili več, kot bi za to proizvodnjo po izračunih smeli. Težave, ki so nastopile v vsem delovnem procesu so se nanašale na: — pomanjkanje določenih znamk strojev, predvsem tako imenovanih »entlarc«. Pri tem nam je na pomoč priskočila tovarna Univer- zale iz Domžal, tako, da so nam posodili omenjene šivalne stroje znamke »Yamato«. Vsi spalni prostori in večina malih šotorov se namreč izdeluje na teh strojih, in ko so vsi naši obrati vključeni v izdelavo šotorov za izvoz, postane kapaciteta naših strojev premajhna. Ta problem se pojavlja že nekaj sezon, upamo pa, da bo v naslednji sezoni skrb z izposoje-vanjem omenjenih strojev odveč. Ravno v tem času poteka namreč s predstavniki delovne organizacije »Bagat« pogovor o nabavi 4 kom omenjenih strojev. Dobavni rok za le te je sicer 15 mesecev, upamo pa, da nam bo uspelo dobiti stroje že do novega leta. — sledi pomanjkanje pripomočkov kot so robilci, strojne šivanke. Tudi to namreč spada med težave, ki zmanjšujejo dosego zastavljenih planov. — Glede pomanjkanja rezervnih delov je preteklo obdobje, z ozirom na prejšnja leta, ko nismo dobili skoraj nič, bilo kar uspešno. Stanje je bilo namreč že takšno, da smo morali določene stroje izločiti, z njih snemati posamezne dele in jiih vgrajevati v preostale stroje, da smo sploh lahko šivali. To obdobje je sedaj za nami, tudi vsi ti prej izločeni stroji so kom-pletirani in usposobljeni za šivanje. Precej stvari smo, kar se je pač dalo, naredili sami, v oddelku kovinskih konstrukcij, v oddelku vzdrževanja v Jaršah, ali pa kar v naši mehanični delavnici. Edini za sedaj nerešljivi problem je še vedno rezervni del za NECCHI-jev šivalni stroj klase 977 — 100. To je novii stroj težke izvedbe, ki je v okvari že dobre pol leta, uporablja pa se za šivanje artikla 8019. Z osnovnimi materiali kot so tkanine, tudi ne gre gladko, ravno tako z pomožnimi materiali: PVC juto, PVC napenjalnimi obročki, paspula, vrvice, napenjalo! ... dobavni roki za omenjene materiale so velikokrat prekoračeni, zaradi tega se je menjala vnaprej planirana proizvodnja, pisale so se za-stojne ure, padala je produktivnost, večalo se je število prevozov v naše dislocirane obrate. V zmanjševanju vseh omenjenih motenj ali celo z odstranitvijo le teh vidimo, da so na voljo še rezerve za dvig produktivnosti. Gordana Gardaševič IZ PREDILNICE Pri polletnih rezultatih v predilnici in sukalnici lahko ugotovimo, da v predilnici ne dosegamo plana, vzrokov je več; občasno pomanjkanje vlakna, rezervnih delov, višja Nm in pomanjkanje delavk, predvsem predic. Sukalni-ca plan dosega in ni večjih zastojev. Glede rezervnih delov bo treba misliti na zamenjavo prstanov na sukalnih Savio lin predilmih C 20. Vsled izrabljenosti je vedno večja poraba tekačev in obratovanje stroja pri nižjih obratih. Nekaj je treba obrazložiti glede pritožb posameznih delavk; da je prevelika vročina in prepih. Poudarim naj, da je v predilnici urejena klima naprava centralno za vsak oddelek posebej Sl, S2 jug. Klima ni urejena samo v sukalnici. Klima se ne more urejati v prostoru za vsako delavko posebej; če v enem oddelku dela 20 delavk, se ne more regulirati na vse delavke. Za dobro predenje naj bi bila temperatura od 22 do 27 stopinj C in vlaga od 60 do 85 % relativne vlage, odvisno od materiala. Pri predenju je zelo pomemben faktor vpliv vlage in temperature za pravilen potek predelave v predpredilnici in predilnici; pogoji, ki so potrebni za predelavo acryl-nih in polyesterskih vlaken, raznih flamejev in mešanic z lanom. Vsi ti raznovrstni materiali imajo svojo specifičnost pri predelavi. Zato skušamo na najboljši način — iz prakse — prilagoditi vlago in temperaturo materialu, da dosežemo čim boljše pogoje za predenje. Zunanji zrak tudi vpliva na pogoje v prostoru, kar se posebno pozna pri hitrih spremembah temperature in vlage. Material se začne navijati na odvajalne valjčke. Čim tanjši so stenji, tem večje je število navijanj. Zelo veliko vlogo igra pri predelavi pravilno avivirano vlakno. Če je pre-Nadaljevanje na 6. strani Postavljanje odra za montažo klima naprave. Kot veliko drugih del so bili tudi tokrat sposobni delo opraviti domači vzdrževalci in ni bilo potrebno zunanjega izvajalca. Razveseljivo je, da število takih del vse bolj narašča NOVICE IZ OBRATOV Nadaljevanje s prejšnje strani več avivirano, se vlakna lepijo na valje; največkrat na odvajalni spodnji (železni) valj, če je sredstva premalo, p.a na zgornji odvajalni (gumirani) valj. Zato se dogaja, da dve partiji istega materiala ne tečeta enako. Ena teče gladko, druga pa se navija in je tako kvaliteta slabša. Rad bi poudaril, da idealnih pogojev v predilnici ne moremo pričakovati, čeprav je temperatura, kjer imamo urejeno klima napravo, dokaj enaka ne glede na letni čas razen severne strani v prvem nadstropju, kjer je vedno za dve do tri stopinje višja, zaradi motorjev na strojih in odsesalne naprave (pnevmafil). V sukalnici, kjer nii klima naprave, smo za vroče dni, namestili okenski ventilator. Tista »pasja« vročina, dnevi, ki jih lahko preštejemo na prste, pa niso nikjer prijetni, tudi doma ne. Glede vzdrževanja klima naprave naj pripomnim, da ni zadovoljiva. Delavec, ki je zadolžen za to, največkrat samo pritisne na tipke za vklop. Zavedati bi se moral, da klima naprava ni bila poceni, in da naj bi jo tudi vzdrževal, mazal, čistil, toda na žalost največkrat mi tako. Ob koncu želim vsem skupaj najlepše dopustovanje in čim več lepega vremena. Anton Ručigaj Podatki o rezervacijah naših delavcev za letovanje v Umagu in Fiesi Podatki o rezervacijah za letovanje naših delavcev in upokojencev v Umagu in Fiesi so zbrani. Rezervacije so potrjene po vplačilu akontacij, nekaj pa je še prostih mest v Domu v Umagu in v prikolicah v Fiesi v času od 20. do 27. avgusta. Dom v Umagu bo posloval 8 tednov, kar predstavlja 364 postelj po 7 dni. Prijav, oziroma potrjenih rezervacij za to obdobje s strani naših delavcev, svojcev in upokojencev je za 201 posteljo, kar predstavlja le 55% razpoložljivih postelj. Dom bo zaseden z ca 40% delavcev drugih DO. Od delavcev iz: TOZD Proiz. je rezer. 93 postelj, TOZD Konfek. 32 postelj, TOZD Maloprod. 3 postelje, DSSS 29 postelj, upokojencev DO 44 postelj. Zasedenost počitniških prikolic v Umagu (4 enote) za isto obdobje pa je: naših delavcev 72 %, ostalo zasedajo delavci drugih DO. Počitniške prikolice v Fiesi (4 enote) pa so zasedene le 66 %, od tega 60% z delavci DO, pričakovati pa je, da bodo ostale delno nezasedene. (Proste kapacitete so bile objavljene v zadnji številki KONOPLANA). Prikolice so zasedene del. proizvodnje del. konfekcije del. trgovine del. DSSS del. restavracije upokojencev DO del. drugih DO 12 enot, 8 enot, 5 enot, 13 enot, 1 enota, 3 enote, 10 enot. Ugotovitev, da prikolice nismo uspeli zasesti 100 % z delavci naše delovne organizacije oziroma, da bodo ostale prazne ni samo moralen poraz, ampak tudi finančni izpad in ugotovljeni negativni rezultat pri poslovanju s prikolicami. Potrebno je dodati, da predstavlja cena bivanja v prikolici manj, kot znašajo stroški campiranja prikolice (individualno campiranje 4 članske družine z lastnim šotorom in opremo znaša v campu ca 430.— din na dan). Delavci TOZD se bodo verjetno po končani sezoni vprašali ali je bila nabava prikolic potrebna. Razmisliti je potrebno tudi ob podatku, da je Poč. dom v Umagu letos zaseden le z 55 % naših delavcev, upokojencev oziroma svojcev po ceni 420.— din za penzion. Ta cena je za 20 °/<> večja kot leto poprej in je tudi nismo spreminjali kljub močnemu povečanju vseh stroškov — posebno živil v času od določanja cene penziona do današnjega dne. S to ceno bomo le delno pokrivali stroške poslovanja in je vprašanje, če bomo ostalo razliko v ceni lahko pokrili s prihodki drugih storitev. Nekaj tudi za domači trg Stanje pripravljenosti Surovina (malon pod cerado Alpetourovega tovornjaka) in gotovi proizvodi Uh, kako je težko! Listina s plaketo Josip Broz Tito" — 30 let samoupravljanja podeljena Pavlu Zupanu (Nadaljevanje s prejšnje strani) Cena penziona za delavce drugih DO je 540.— din. Menim, da so v delovni organizaciji še delavci, ki bi koristili dopust v našem poč. domu oziroma prikolicah, pa jim finančne možnosti tega ne dopuščajo (ali pa jih ni), zato ne bi bilo odveč razmisliti o predlogih sindikata o delitvi sredstev za regres. Iz prodajalne v Jaršah Indupati, ime, ki je poznano po vsej Jugoslaviji zaradi svojih kvalitetnih izdelkov; prtov, zaves in navsezadnje največ po svojih šotorih in prigradah. Po tem, slednjem je trenutno tudi največ povpraševanja. Res, da mnogi preživijo svoj dopust v hotelih in počitniških prikolicah, velika večina pa se jih vendarle odloči za kampiranje s šotori. Predvsem mladi. Kajti, tako niso vezani ne na kraj, ne na čas potovanja oz. kampiranja. Vendar pa je stanje v naši trgovini glede prigrad in šotorov letos izredno slabo. Z omenjenimi izdelki smo v velikem časovnem zaostanku, ker nas vežejo obveznosti do tujih partnerjev, pa tudi zaradi pomanjkanja surovin. Slednje se vsekakor odraža pri barvnih kombinacijah šotorov. Največ povpraševanja je vsekakor po prigradah za prikolice. Tu so kupci raznovrstna podjetja in ustanove in zaradi omejenih količin teh izdelkov sprejemamo naročila, kar velja tudi za prodajalno v Sarajevu in Beogradu. Za primer: največ naročil je za prigrade za tip prikolice Jadran 450 in to ca. 1000 komadov. Slabo smo založeni z družinskimi šotori za tri in pet oseb, pa tudi taborniških šotorov za štiri osebe ni. Za štiri osebe je v prodaji le šotor Lovran. Za dve oz. tri osebe pa sta na zalogi šotora Everest in Vršič, oba z dvojno streho. Da je prodaja še težja, smo letos ostali tudi brez prospektov, razstavljeni pa šotori, glede na prejšnja leta, tudi niso. Za spodbudo, dobro smo založeni z vsemi rezervnimi deli za šotore. Posebno težavo predstavlja tudi dobava platna, le ta prihaja v manjših količinah. Stranke oz. kupce moramo razočarati med drugim tudi pri povpraševanju markiznega platna, le tega namreč sploh ni moč dobiti. Izbira zaves in prtov je še kar zadovoljiva. Veliko je povpraševanja po karo zavesah v vseh barvnih odtenkih. Od prtov pa so najbolj pogrešani okrogli, prtički za klubske mizice in prti za gostinstvo v temnejših barvnih odtenkih. Kljub vsem omenjenim težavam pa si vendarle prizadevamo, da bi vsaj kolikor toliko, po svojih močeh zadovoljili kupce. Tov. Pavle Zupan je od leta 1947 dalje zaposlen v naši delovni organizaciji in je vseskozi deloval pri krepitvi samoupravnih družbenih odnosov ter ohranjanja tradicij NOB. Bil je borec Šlandrove brigade. Več let je deloval kot tajnik SZDL — OF in v ZB v svoji krajevni skupnosti. Udeleževal se je delovnih brigad, v samoupravnih organih DO pa je deloval kot predsednik upravnega odbora, bil je večletni član delavskega sveta DO in TOZD ter različnih komisij. Sedaj že vrsto let opravlja naloge predsednika ZB Induplati, aktiven je tudi v organih Narodne zaščite. Predsedstvo občinskega sveta ZSS in Izvršnega odbora kluba samoupravi jalcev je razpisalo pogoje za dodelitev Listine s plaketo »JOSIP BROZ TITO« — 30 let samoupravljanja. Glede na zgoraj omenjeno aktivno delovanje na raznovrstnih področjih, se družbenopolitičnemu aktivu DO Induplati ni bilo težko odločiti, koga predlagati. Soglasno so se namreč odločili za tov. Pavla Zupan. Njegova pripoved se glasi: »Začel sem v tkalnici kot pomočnik mojstra. Po štirih letih sem bil začasno premeščen v škrobilnico in to »začasno« je potem trajalo 22 let. Težave so takšne ali drugačne na vseh delovnih mestih, tako smo se tudi v škrobilnici srečevali z njimi. Dela je bilo veliko, predvsem za potrebe JLA. Delo je potekalo v treh izmenah, stroj je obratoval neprenehoma in v slučaju bolezni ali kakršne koli druge odsotnosti je bila brez pregovarjanja potrebna zamenjava. Tako se je zgodilo, da sem na delovnem mestu delal skupaj nepretrgoma 36 ur, s tem, da takrat ni bilo odmorov, malic ali dodatka za nočno delo. Pogoji dela so bili res težki. Naj omenim, da smo v tistem času rekonstruirali stroj v škrobilnici, vendar po tistem učinek pri proizvodnji ni bil nič večji. Pojavljale so se težave že pri samem pogonu. Veliko časa oz. premišljevanja sem posvetil temu, kako odpraviti omenjene težave — in to mi je navsezadnje tudi uspelo, postal sem inovator, stroj pa še danes deluje v redu. Sledilo je delovno mesto, vodja skladišča preje, katerega dela in naloge opravljam še sedaj. Kaj naj rečem o tem? Dobaviteljev je veliko, veliko je vrst preje, zato moraš biti še posebno pazljiv pri partijah, da se med seboj ne zamešajo; le-to namreč vpliva na kvaliteto končnih izdelkov, oz. do izraza pride pri barvanju tkanin. Ko sem bil obveščen, da mi bo podeljeno priznanje Listina s plaketo »JOSIP BROZ TITO« — 30 let samoupravljanja, sem bil prijetno presenečen in ganjen obenem. To je vsekakor veliko priznanje. Skupno je bilo na ravni občine podeljenih 5 takšnih priznanj. Ob kratki slovesnosti pa je bila podelitev izvedena ob dnevu samoupravljlacev, 27. junija.« Tov. Zupan glede samoupravljanja meni, da se le-to še vedno srečuje z nepotrebnimi težavami in to predvsem zato, ker so delavci premalo odločni in ne upajo na pravem mestu izraziti svoje mnenje. Brez potrebe je v njih prisoten nekakšen strah. Z določenimi stvarmi so premalo seznanjeni oz. so nasploh premalo zainteresirani zanje. Pa spet utrinek iz preteklosti tov. Zupana: »Če se ozrem nazaj, je bilo kljub težkim pogojem dela življenje nekako bolj družabno, razgibano. Bolj smo bili povezani med sabo. Danes ni več tiste, prave iskrenosti med ljudmi. Navedel bi le še to. Iz dneva v dan se človek pravzaprav srečuje z večjimi ali manjšimi težavami. Za vsako stvar oz. na vseh področjih, tako doma kot v službi, pa je za vse najboljša rešitev DELO! Tega se moramo zavedati.« Razgovor vodila Darja S prihodom tovariša Joža Lavša v našo sredino se stvari na področju požarnega varstva vidno obračajo na bolje (na sliki: na novo montirani ročni gasilni aparati) Igral kolo -Mokronog ’33 Sprašujem se, koliko nas je sodelavcev, kateri se bolj odkrito, drugi manj, ukvarjamo z ljubiteljskim udejstvovanjem na področju kulture. To delo je prijetna dejavnost v prostem času in ga ni z ničemer možno zadostno poplačati. Gledalec postaja vse bolj zahteven in zadovoljiti njega je vse težje in bolj odgovorno. Ogromno ur preteče v vajah in pripravi nastopa oziroma prireditvi in le zadovoljstvo obiskovalcev ter ugodna kritika strokovnjakov sta plačilo za ta trud. Eno od takih velikih del so opravili v Mokronogu, kjer so organizirali srečanje folklornih skupin iz cele Slovenije in sosednje Hrvatske. K letošnjem srečanju je majhen delež prispevala tudi naša delovna organizacija. Sprejeli smo pokroviteljstvo nad prireditvijo in s tem delno olajšali tisto, najtežjo stran organizacije takšne prireditve, finančno. S posebnim vabilom organizatorja smo se predstavniki delovne organizacije napotili v Mokronog. Lepo vreme je dopolnjevalo prijetnost vožnje in v dobri uri so nas pozdravila osončena področja mokro-noške okolice in svečano okrašena pročelja mesta. Povsod je bilo čutiti praznično vzdušje in mladostno razposajenost. Organizatorji so se za nas še posebej potrudili. V pri-jenti družbi mladenke, zadolžene za razlago zgodovinskih dejstev in znamenitosti domačega okolja, smo se podali na daljši sprehod. Pot nas je med drugim vodila tudi mimo kulturnega doma in razstave ročnih del domačink, ki kažejo, s kakšnim prijetnim delom si krajšajo dolge večerne ure, ko je polje, obdelano oz. ko zunaj kraljuje zima. Hitro se je približal čas glavne prireditve. Pisane in raznovrstne noše nastopajočih in njihova pre-šernost so dopolnjevali okolje mo-kronoškega gradu, kjer je bil postavljen oder za nastopanje. Odobravanje in zadovoljstvo prisotnih številnih gledalcev sta bila zadostno plačilo vsem nastopajočim. Kar prehitro je potekel čas v družbi z našimi prijatelji in sodelavci in le breme bližajočega jutrišnjega dne nas je prisililo, da smo zapustili to prijetno okolje. Za ves trud in zagnanost je treba organizatorjem izreči pohvalo. Prireditev je minila brez spodrsljajev in na visoki ravni. Lahko smo veseli, da je veliko tistih, ki so pripomogli k temu, tudi delavcev iz našega obrata. Njim še posebej — hvala! Vinko Kurzweil Težave pri proizvodnji in oskrbi z rolo papirjem V juniju je tovarna celuloze in papirja »D j uro Salaj« vsem prejemnikom za do 50 " „ zmanjšala dobavo predvidenih količin roto papirja (glede na plan za letos). Težav in problemov tovarne iz Krškega, ki s svojo proizvodnjo pokriva okoli 8011 „ vseh jugoslovanskih potreb, ne bi na dolgo in široko razlagali. Dejstvo je, da sama tovarna na odpravljanje težav ni mogla neposredno vplivati, čeprav so povečali tako fizični obseg proizvodnje kot produktivnost. Glede na značaj tovarne »Dj uro Salaj« in pomen njene proizvodnje poskušajo probleme reševati tako v republiki kot tudi s pomočjo Zveznega izvršnega sveta. Vendar bo na ta način zagate mogoče reševati dolgoročno. Ta hip pa še ni mogoče natančno reči, do kdaj bodo veljale omejitve pri dobavi roto papirja. Jasno pa je, da z razpoložljivim roto papirjem ni mogoče natisniti vseh časopisov in drugih publikacij, ki so sicer natisnjene na roto papirju. Zato je problematiko obravnaval sekretariat tiskovnega sveta RK SZDL v razširjeni sestavi (17. 6.) in sprejel naslednja stališča: — glede na razpoložljive količine roto papirja v treh osrednjih časo-pisno-založniških hišah v Sloveniji imajo pri tiskanju prednost trije politično-informativni dnevniki, ki pa morajo toliko skrčiti svoj obseg, da s tem ne bo bistveno ogrožena njihova temeljna vsebinska zasno- va; — obseg regionalnih glasil, političnih tednikov in verskega tiska naj se zmanjša na še sprejemljivo razumno mero; — glede vseh ostalih edicij do nadaljnjega velja dogovor, da se tiskanje začasno preloži v soglasju z njihovimi ustanovitelji oziroma izdajatelji. To zadnje velja tudi za glasila Ozdov, ki so tiskana na roto papirju. Ne glede na to, da so težave verjetno kratkoročne, pa je treba pri teh glasilih takoj predvideti, kaj napraviti oziroma kako izdati glasilo, če roto papirja ne bo! Večina glasil Ozdov, tiskanih na roto papirju, so glasila večjih delovnih organizacij ali Sozdov s praviloma veliko naklado. To pa pomeni, da bi prehod na drugačen tisk oziroma drugačen papir ta glasila podražili. Zato bo dolgoročno treba razmišljali tudi o drugačnem zagotavljanju pretoka informacij, posebej v Sozdih. -povzetek- DOPISUJTE V KONOPLAN! ZAHVALE: Ob izgubi drage mame ROZALIJE SEMEN se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz OE Tkalnica za izraze sožalja, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Mara Nusberger Ob izgubi dragega očeta INKA KUŠARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Sin Vinko Kušar Ob izgubi drage mame ANGELE KNEP se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Konfekcija, obrat Radomlje, za izraze sožalja, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Sin Jože Knep Ob boleči izgubi drage mame IVANE RAZORŠEK se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz TOZD Konfekcije obrat Peče za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hčerka Minka Razoršek Ob izgubi dragega očeta FRANCA-HLADE se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz OE Mokronog za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Zora Hribar Ob izgubi drage mame MARIJE KLOPČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz TOZD Konfekcija, obrat Mengeš, za izraze sožalja in prejeto denarno pomoč. Hčerka Zinka Kotnik Ob izgubi dragega očeta JOŽETA JERETINA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz delovne skupnosti skupnih služb za izraze sožalja, podarjeno cvetje, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi Mariji dr. šiški za vso pomoč in dolgotrajno zdravljenje. Hčerka Pepca Burja Obiskali smo največji jadranski otok Sobota, 18. junija ni bila ena izmed tistih, ob katerih se nam nikakor ne da vstati iz postelje, kajti časa za poležavanje to jutro res ni bilo. Ob 7. uri nas je vse zbrane mladince OO ZSMS Induplati, ki nas je tokrat bilo kar 51, odpeljal avtobus za dva dni na Krk. Pot nas je vodila preko Ljubljane do Postojne, kjer smo se za kratek čas ustavili, nato pa nadaljevali pot do Reke. Na poti do Krka smo si ogledali še Bakarski zaliv in znameniti Titov most na Krk, ki so ga začeli graditi avgusta 1976, otvoritev pa je bila 19. 7. 1980. Ob prihodu v Omišalj smo se nastanili v hotelu Adriatic, ki je od morja oddaljen le nekaj metrov. Stari del mesta, ki je v dobršni meri ohranil srednjeveško podobo, leži na 82 m visokem griču, od koder je prekrasen razgled na druge dele otoka, Cres, Opatijsko rivero. Novi del naselja se dviga ob sami obali sredi gostih igličastih gozdičkov in oljčnih nasadov. Še nekaj besed o otoku in nje-vi zgodovini... Krk je največji jugoslovanski otok. Obsega 409 m2. Zaradi svoje raznolikosti in pestrosti pa je tudi eden izmed najbolj privlačnih otokov. Z razliko od drugih otokov je sorazmerno dobro naseljen, saj šteje 30.000 prebivalcev. Najvišji vrh otoka pa je 569 m visoka Obzova. Na otoku je mednarodno in v glavnem turizmu namenjeno letališče, ki pokriva ves Kvamer. Z izletom smo bili vsi zelo zadovoljni, za kar ima nedvomno zasluge tudi prijazno osebje hotela Adriatic in turistična agencija Integral Domžale. Tudi z udeležbo smo lahko zelo zadovoljni, vprašanje pa je, če bo tako tudi na prvem sestanku in delovni akciji. Mladinci, ne razočarajmo! Marjana Tek na Glosglocknerju Tako kot prejšnje leto sem se tudi letos udeležil tradicionalnega množičnega teka v Avstriji na Glosglocknerju. Tekmovanja se je udeležilo preko 1500 tekmovalcev iz vse Evrope. Zaradi čim večje udeležbe nam je smučarska zveza Slovenije omogočila prehod preko meje brez pologa. Vreme nam je bilo resnično naklonjeno; obilica snega in lep sončen dan. Tekmovanje je bilo na višini okrog 2500 m, proga pa je bila dolga 30 km, in dokaj naporna, teren z mnogimi vzponi in padci. Kot vedno sem tudi tu tekmoval z reklamnim znakom naše delovne organizacije in se v težki konkurenci uvrstil med prvo tretjino števila vseh tekmovalcev. Po končanem teku je bila prirejena skromna slovesnost z razglasitvijo najboljše uvrščenih (prvo uvrščeni tekmovalec je bil iz SSSR), vsi drugi pa smo prejeli spominske medalje in pa dobro okrepčilo. Vsekakor so vtisi s tekmovanja prijetni, ob tej priliki pa se tudi zahvaljujem delovni organizaciji, ker mi je finančo omogočila nastop na omenjenem tekmovanju. Frenk Kavka Dva čudovita dneva smo preživeli (nekateri v, drugi ob) hotelu Adriatic Panorama najsevernejšega dela Krka. Spomini bodo ostali... Iz neposredne bližine hotela. Tudi to je Jadran! Po napornih dveh dnevih (predvsem za nekatere) se je bilo potrebno na povratku pošteno okrepčati obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Perič Nedeljko, električar, prišel iz JLA dne 1. 6. 1983, 2. Semprimožnik Dušan, vzdržev. strojev v tkal., prišel iz JLA 1. 6. 1983, 3. Galin Marinka, čišč. cevk v priprav., vstopila L 6. 1983, 4. Begič Amira, tkanje tkanin, vstopila 14. 6. 1983, 5. Matičič Franc, del. na ŠRS v oplem., vstopil 15. 6. 1983, 6. Pejič Mijo, not. transp. v tkal., prišel iz JLA dne 16. 6. 1983, 7. Kokalj Irena, tkalka, vstopila 17. 6. 1983, 8. Tabakovič Ismet, mer., rez. in navijanje v opl., vstopil 20. 6. 1983. Izstopi: L Žučko Milena, čišč. sur. tkanin, upokojena 16. 6. 1983, 2. Dornik Ana, čišč. prost., upokojena 17. 6. 1983, 3. Žerovnik Milka, previjanje, izstopila 4. 6. 1983, 4. Božič Miran, izd. orodja, upokojen 30. 6. 1983, 5. Kramberger Ludvik, vzdr. strojev tkalnica, inval. upokoj. 23. 6. 1983, 6. Bratun Marjan, vzdr. strojev, izstopil 6. 6. 1983. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: L Andrej ka Vido, težka konf., prišel iz JLA L 6. 1983, 2. Ramovš Berta, šivilja, obrat Mokronog, vstopila 21. 6. 1983, 3. Torkar Sonja, šivilja, obrat Radomlje, vstopila 20. 6. 1983, 4. Čož Anica, šivilja, obrat Mokronog, vstopila 23. 6. 1983. Izstopi: L Moneta Ivan, kov. konstr., odšel v JLA 4 6. 1983. TOZD Restav. in počit, domovi Vstopov ni bilo. Izstopi: L Gotovac Marija, pom. v kub., izstopila 30. 6. 1983. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. DSSS Vstopov ni bilo. Izstopi: L Hajdinjak Nace, ing. org. dela, iz EOF, izstopil 15. 6. 1983. POROČILI SO SE: 1. Koderman Branislava in Hribar Sandi iz konfekcije Radomlje. POROČILO O GIBANJU OD ZA MAJ 1983 Vrednost točke za mesec maj je lovnem času, ob normalnih delov-znašala v btto vrednosti 0,15 din. nih pogojih in polni oceni zahtevno-Pregled osebnih dohodkov za me- sti del in nalog, sec maj 1983 za delo v polnem de- Razred Q N Se d o ” Q m n 8 Q N c O o cn C/3 C/3 H O, E- £ H ti H S4 Q 9000—10000 3 10000—11000 17 27 11000—12000 44 59 12000—13000 64 1 60 2 13000—14000 93 1 1 39 14000—15000 97 4 2 29 15000—16000 72 11 3 13 8 16000—17000 38 5 5 11 8 17000—18000 19 2 2 11 10 nad 18000 62 4 5 20 62 Skupaj 506 27 19 272 105 Najnižji OD 10615 13289 21829 9540 12374 Najvišji OD 32459 30075 29385 29675 42080 Povprečni OD 14743 16945 17279 13605 20554 Bolniški izostanki v mesecu maju 1983 t »N o* »N 2^ o S- e > ■o > C u S? TOZD •= s o > I! ■° > to o B0 C Z S G £ Z 8.« « £ Štev. zapos Bole: v % e C 5 d a 9 sas s* Izpac ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 540 4,92 0,41 0,70 0,07 2,35 8,45 8.408 Maloprodaja 28 5,06 0,68 0,13 3,57 9,44 482 Restavracija in poč. domovi 19 5,87 1,21 7,08 245 Konfekcija 293 6,84 1,29 0,27 4,13 12,53 6.762 Del. skupnost skupnih služb 107 3,13 0,44 0,04 6,22 9,88 1.948 zaposlenih 987 delavcev in 2 vajenca Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreč Izostanki zaradi nege družinskega člana Izostanki zaradi spremstva Izostanki za redni in pod. porod, dopust Skupaj: 5.95 % 0,25 % 0,95 % 0,14 % 3,68 % 10,97 % ZAHVALA Izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata — OE Tkalnica se iskreno zahvaljujem za obisk in prejeto denarno pomoč. Sodelavkam in sodelavcem pa želim mnogo delovnih uspehov. Francka Juračič NASLEDNJA ŠTEVILKA KONOPLANA BO IZŠLA V SREDO, 14. SEPTEMBRA 1983 8. 4.1974).