LETO XXX., ŠT. 29 Ptuj, 28. julija 1977 CCNA S OIMAlUf YU ISSN 0040-1978 •LAttLO •OCIAUtTIMi zv« DIU>VM^ UUOtTVA Obisk v Tehnoservisu KK Ptuj (stran 2) Preizkušnja bikov (stran 4) Kruh s priokusom po tujem (stran 5) Kljub 93 letom še krepak (stran 6)^ Tone Novak, mladinski prvak Balkana (stran 9) Tako kot vso Jugoslavijo, je tu- di ol)(ane in delovne ljudi na na- šem območju v četrtek pretresla vest, da je umrl, zaradi srčne kapi DUŠAN PETROVIČ-ŠANE, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije, član pred- sedstva CK ZKJ, revolucionar, na- rodni heroj in junak socialističnega dela. Njegova nenadna smrt pomeni težko in nenadomestljivo izgubo za ZKJ, SZDL J, za vse na- še narode in narodnosti, saj je bil eden najoi^ih sodelavcev tovariša Tita. Dušan Petrovic-Šane je bil rojen v Kragujevcu, 28. junija 1914 v delavski družini. Izučil se je kamnoseške obrti in kot kamno- seški delavec aktivno sodeloval v sindikalnem gibanju že od leta 1933. Član KPJ je postal leta 1936 In od takrat je njegova revolucio- narna pot vodila navzgor, saj je opravljal v KPJ več odgovornih dolžnosti. Po sklepu KPJ je sredi leta 1941 odšel na območje Arandjelovca, kjer je pripravljal vstajo in sodelo- val pri ustanovitvi prvega šuma- dijskega partizanskega odreda. Deloval je na tistem območju, kjer so številni naši občani dobili varno zavetje po tem, ko jih je nacistični okupator izgnal iz naše slovenske zemlje. V spomin na tiste dni, ko se je začelo kovati pristno bratstvo in prijateljstvo med jugoslovanski- mi narodi, se je občina Ptuj tudi pobratila z občino Arandjeiovac. Prav zato nam je bil Dušan Petro- vic-Šane še toliko bližji, zato nas je i^egova nenadna smrt še toliko bolj prizadela. V delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju so se v so- boto zjutraj sestali na žalni seji člani vodstva občinske konference SZDL, vodstev drugih družbe- nopolitičnih organizacij, pred- sedstva in izvršnega sveta skupšči- ne občine Ptuj. O revolucionarni poti Dušana Petrovica-Šaneta je spregovoril Franc Lačen, podpred- sednik občinske konference SZDL Ptiy. Zvezni konferenci SZDL Ju- goslavije so s seje poslali sožalno brzojavko. Podobni žalni seji sta bili tudi v Ormožu in v Slovenski Bistrici. V soboto popoldne ob 16. uri malodane ni bilo občana na našem območju, ki ne bi pred TV zaslo- nom ali ob radijskem sprejemniku, spremljal poslednje slovo od naše- ga velikega revolucionarja, ki je našel svoj dom sredi belega mar- morja rodne Šumadije, v naši pobrateni občini Arandjeiovac.Naj «a konec ponovimo besede Staneta Dolanca, sekretarja IK P CK ZKJ, lu se je v imenu ZKJ poslovil od tovariša Šaneta: ,,Pravi revolucio- nar je samo tisti, ki ostane zvest •Evoluciji vse svoje življenje" in to je Dušan Petrovič-Šane tudi bil. F Novim spoznanjem nasproti Na osnovi uresničevanj sprejetih delovnih nalog, osmih pobratenih občin iz Slovenije in Hivatdce se bo v času -od 6, avgusta do 6. septembra 1977 blizu 50 mladih udeležilo mladinske delovne akcije „Otok mladosti IT pri Šibeniku. To bo piva večja skupna delov- na akcija, plod prizadevanj za vzpostanjanie tesngših medseboj- nih vezi mladih iz občine Ptuj, Ormož, Varaždin, Cakovec, SIo- vendca Bistrica, Maribor in Ko- privnica. Pričakovati je, da bo v prihod- nje takšnih skujpnih akcij še mnogo več in na širšem območju, saj razen pridobivanj skupnih ddovnih navad, mladi v brigadi širijo bratstvo in prijateljstvo ter postavijo o temelje bodočega, še tesngšega sodelovanja med obči- nami in repuJikami. Že doslej so mladi iz teh občin uspešno sodelo- vali na športnem, kulturnem in rekreativnem področju, izmenja- vali so ddovne izkušnje v vrs^ ZSMS ter ohranjali in obujali tradicije NOB. Bri^do, katere organizator je letos OK ZSMS Kopnnivnica, bo sestavljalo po pet nUadih iz vsake občine. Svojo usmeijenost pa bodo namenili predvsem v dos^a- nje kar najboljših delovnih uspe- hov ter osebnemu izobraževvanju na samoupravnem, kulturnem m na drugih poročjih. Viktor Horvat V nedeljo prve prireditve Letošnji praznik občine Ptuj, ki je posvečen tudi 35 letnici ustano- vitve, delovanja in junaškega boja Slovenskogoriške-Lackove čete, obsega vrsto prireditev, ki bodo vse do 20. avgusta. Prve prireditve v počastitev 8. avgusta, praznika občine Ptuj bo- do začele že v nedeljo, 31. julija. Ze ob 6. uri bo ob ribniku v Podlehniku meddružinsko ribiško tekmovanje športnih ribičev SR Hrvatske in SR Slovenije v lovu rib s plovcem. Ob 8. uri pa bo meddružinsko tekmovanje lovcev v streljanju na umetne golobe za prehodni pokal narodnega heroja Jožeta Lacka. To tekmovanje bo v Rogoznici ob Dornavski cesti in ne na olimpijskem strelišču v Hajdo- šah kot je bilo v programu prvotno navedeno. Posebna zanimivost za tisoče gledalcev pa bo prav gotovo IV. ptujski padalski pokal POD- LEHNIK 77. Tekmovanje, skoki na cilj v vodo, se bo začelo ob 15. uri ob ribniku v Podlehniku. V sredo, 3. avgusta ob 18. uri bodo v Stukih slovesno prerezali vrvico in s tem simbolično izročili prometu asfaltirano krajevno cesto Stukih—Mestni vrh. Danes teden, 4. avgusta pa bosta dve kulturni prireditvi, ob 18. uri bodo odprli retrospektivno razstavo del Janeza Mežana. Ta razstava bo v paviljo- nu Dušana Kvedra, dočim bo ob 19. uri odprta še razstava portre- tov tovariša Tita, delo akad. sli- karja Albina Lugariča in to v sejni dvorani KS Ptuj. , Glavne prireditve v počastitev praznika občine Ptuj pa bodo v naslednjem tednu. PRED TEDNOM SOUDARNOST! Solidarnost ljudi za ljudi v spomin na katastrofalni potres v Skopju in na solidarnost, ki so jo ob tem izkazali narodi in naro- dnosti Jugoslavije skupaj z ljudmi vsega sveta, smo se dogovorili, da izberemo čas od 26. julija do 1. avgusta za Teden solidarnosti. V tem času se vsako leto zvrstijo številne solidarnostne akcije in z njimi poudarimo velik pomen negovanja in širjenja solidarnosti kot družbene in osebne vrednote naših delovnih ljudi in občanov. y Sloveniji bo letošnji Teden solidarnosti priložnost za ocenjevanje opravljenega dela in rezultatov povezanih s solidarnostnimi aktivnostmi v zadnjem letu. Pri tem imajo še posebno mesto rezultati opravljenega dela pri odpravljanju posledic potresov na Kozjanskem in v Posočju, saj se je prav v tej, doslej eni največjih aktivnosti, znova izkazala solidarnostna zavest naših delovnih ljudi in občanov. Samo za pomoč prizadetim v Posočju je bilo izven zakona in družbenega dogovora zbranih 250 milijonov din sredstev (prostovoljni prispevki obča- nov in krajevnih skupnosti, organizacijah Rdečega križa, devizna sredstva, ki so jih namenili naši ljudje v tujini, dodatni enodnevni zaslužek izven zakona). Vseh dosedaj zbranih sredstev za Posočje je nad 955 milijonov din, za Kozjansko pa 762,2 milijona din. Iz teh sredstev je bilo na Kozjanskem zgrajenih 2245 stanovanjskih objektov {1510 novogradenj in 735 saniranih objektov), zgrajenih 9 novih šol, dom za ostarele v Šmarju in še nekateri drugi objekti družbenega standarda. V Posočju pa je bilo doslej saniranih 4619 in novozgrajenih 824 stanovanjskih objektov, zgrajen zdravstveni dom v Kobaridu, šola v Žagi, več družpenih objektov pa je še v gradnji. V akciji, ki jo je organizirala Zveza sindikatov Slovenije so delavci v združenem delu prispevali sred- stva in dodatno organiziranih dvo ali več dnevnih zaslužkov, vključili so se v zbiranje pomoči v krajev- nih skupnostih, sodelovali so s prostovoljnim delom. V solidarnostne akcije so se vključile tudi druge republike, hitra in učinkovita pa je bila tudi pomoč Rdečega križa. Velik delež k organiziranemu in osmišljenemu delovanju mladih v Sloveniji so prispevale mladinske delovne akcije. V lanskem letu je v mladinskih delov- nih akcijah v Sloveniji sodelovalo 3411 brigadirjev, ki so zgradili 27.450 m vodovoda, 5700 m nove ceste, popravili 40 km cestnega omrežja in 313 stanovanj- skih objektov v tolminski občini. Letos so mladinske delovne akcije še bolj množične in še številnejše. Sanacijski program obnove potresnega območja, bo predvidoma v celoti izpeljan do konca leta 1977. Izvršni odbor predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije poziva vse delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občine ter druge samoupravne organizacije, da tudi v letošnjem Tednu solidarnosti prizadevno organizirajo in sodelujejo v vseh solidarnostnih akcijah, pripravi- jo programe lastnih solidarnostnih aktivnosti, ocenijo svoj prispevek v preteklem obdobju, sodelujejo v vseh oblikah zbiranja solidarnostnih sredstev, ki se zibrajo na podlagi Zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Izvršni odbor še posebaj poziva delovne ljudi v organizacijah združenega dela, da solidarno prispevajo del osebnega dohodka in dodatno organiziranega dela prek 42 urnega delovnega tedna. Z zbiranjem in združevanjem sredstev solidarno- sti, z organiziranjem in sodelovanjem v solidarnost- nih akcijah, bomo v praksi dokazali, da smo enotni v prizadevanjih za uveljavljanje socialistične solidarno- sti kot humane in etične vrednote, na osnovi katere uresničujemo materialno in družbeno varnost ter enoten razvoj vseh delov naše družbene skupnosti. Izvršni odbor Predsedstva RK SZDL Slovenije Dobri rezultati v M DA Slovenske gorice 77 Tretja izmena brigadirjev, ki je v Dornavi že drugi teden nadvse uspešno opravlja svoje poslanstvo. Dobri rezultati na svojem delovi- šču, udarniške akcije in izredno razgibano življenje v popoldan- skem času pričajo o vsesplošni pri- pravljenosti slehernega udeleženca tretje izmene, čimbolj pomagati k dobrim končnim rezultatom letoš- nje akcije. Pester program so pripravili ob 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega ljudstva. Ogledali so si vojašnico Dušana Kvedra v Ptuju, popoldne pa so v okviru obrambnega dne organizi- rali še orientacijsko tekmovanje. Ob koncu prazničnega dne so prižgali še kre»s, ob katerem so po- slušali spomine udeležencev NOB. V soboto se je 50 brigadirjev odpravilo v krajevno skupnost Cir- kovce, kjer so pomagali pri polaganju betonskega estriha pri domu krajanov, izkopali pa so tudi več metrov jarka za kanalizacijo. Po delovnem dnevu v ponedeljek so se brigadirji odpravili v Stoperce, kjer so nadaljevali udarniško delo svojih predhodni- kov iz druge skupine pri urejanju makadamske ceste Grdina — Naraplje. Brigadirjem so na pomoč priskočili mnogi domačini in mladi iz tamkajšnjega mladinskega aktiva. Tudi tokrat so za pridnimi rokami ostali mnogi metri urejene ceste in velika količina razvoženega gramoza. Po končani udarniški akciji so brigadirjem pripravili domači mladinci družabni večer s kresom. Tudi tokrat je brigadirska disciplina opravila svoje, saj so se morali brigadirji kmalu posloviti, kajti v torek so se ponovno srečali s trdo zemljo na svojem de lovišču pri izkopu vodovodnega jarka v Slovenskih goricah. Do konca tretje izmene bodo njeni udeleženci organizirali še več udarniških akcij. Tako se bodo že jutri odpravili na udarniško akcijo v krajevno skupnost Ptujska gora, kjer bodo urejali cesto od vasi Doklece do Janžkega vrha, ki jo je močno poškodovalo neurje in nalivi pred nekaj dnevi. Morda se bodo brigadirji odpra- vili namesto popoldanskega počitka Se kam na udarniško delo, saj je v njihovih osebnostih globoko zakoreninjena želja, da bi naredili čim več za razvoj manj razvitega območja Slovenskih goric in Haloz. B. VODUSEK PreJšilJi teden je brigadirje v Dornavi obiskal Ljubo JasnIČ, predsednik RK ZSMS (v sredini), levo od njega so predstavniki ptujske občine, desno pa brigadirji. Poto: JOS BRIGADA DUŠANA KVEDRA IZ PTUJA v POSOČJU Koristimo ljudem potresnega območja Teden solidarnosti, od 26. julija do 1. avgusta, poteka v smeri ocenjevanja opravljenega dela in doseženih rezultatov v okviru solidarnostnih aktivnosti. Pri ocenjevanju opravljenega dela imata največji pomen široki solidarnostni akciji po potresu v Posočju in na Kozjanskem. Dosežki pri obnovi obeh potresnih območij so dokazali moč in sposobnost naše samoupravne socialistične družbe. V Posočju so delovni ljudje prispevali znatna sredstva z organizira- njem dodatnih eno in več dnevnih zaslužkov v okviru sindikata, vključiH so se v zbiranje pomoči v krajevnih skupnostih (prek 200 milijonov din), sodelovali s prostovoljnim delom. Več kot 600 prizadetim je bila organizirana in zagotovljena prezimitev, v izredno kratkem času postavljenih 532 montažnih hiš, obnovljenih 2800 stanovanj. Celoten sanacijski program potresnega območja bo predvidoma zaključen do konca leta 1977. Velik delež v oblikovanju solidarnostne zavesti in sistema solidarnosti predstavljajo mladinske delovne akcije. V Posočju delajo in so delale tudi specializirane brigade Rdečega križa, pionirske brigade, brigade zveze tabornikov, planinske zveze itd. Na Mladinski delovni akciji Posočje 77 je tudi brigada Dušana Kved- ra iz Ptuja, ki jo sestavlja 54 brigadirjev povprečne starosti 18 let. Njihov tabor je v Kobaridu. Brigada je v naselju dosegla ugled. Cvetka Fras je sprejela funkcijo predsednika skupščine izmene. Jelka Učakar je predsed- nik komisije za kulturo v izmeni. Brigada dela na delovišču v Breginju, kjer opravlja površinski izkop. (Vas Breginj je bila v času potresa popolnoma uničena in je danes novo naselje z montažnimi hišami.) Briga- da iz Ptuja je v Posočju dosegla že zavidljive uspehe: BRIGADIRJI IZ PTUJA SO NAMREČ ZE VISOKO PRESEGLI DELOVNO NORMO. N. Topolovec Osrednja slovesnost ob trideset- letnem delovanju turističnega dru- štva Gomila je bila povezana z dnevom vstaje slovenskega naroda in s počastitvijo letošnjih jubilejev tovariša Tita in komunistične partije. V nedeljo 24. julija se je na prireditvenem prostoru pri razglednem stolpu na Gomili zbralo lepo število občanov, za katere so pripravili pester program. V zanimivi povorki starih običajev so prikazali kmečka opravila, kijih danes večinoma že opravljajo s stroji. Prikazali so tudi razna — že izumirajoča obrtniška opravila, običaje ob porokah in podobno. Pozornost obiskovaJcev je pri- tegnil tudi prelet letal in skoki pa- dalcev v bližino prireditvenega pro- stora. Pripravili so tudi kratek, a zanimiv kulturni program, nadalje- vali pa so s piknikom in srečolo- vom. Dohodek nedeljske prireditve bodo požrtvovalni turistični delavci namenili za ureditev razgledn^a stolpa, ki je trenutno neuporaben, dei denarja pa bodo namenili za modernizacijo ceste na Gomilo, ki je resnično v zelo slabem stanju. JB Razgledni stolp, ki je trenutno neuporaben, dohodek od nedeljske prireditve bodo uporabili za nje- govo ureditev. Foto: J. Bračič 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 28. julij 1977- TEDNIK Pravno pomoč občanu v samoupravni druibi so nosilci pravic in obveznosti tudi vsi delovni ljudje in občani, ki so dolini ščititi in zagotavljati ustavnost in zakonitost. Da bi delovni človek in občan lahko uspešno uveljavljal svoje pravice, prispeval k uresničevanju ustavnosti in zakonitosti, mu je treba zagotoviti ustrezno pravno pomoč. To pomoč morajo v okviru svoje pristojnosti nuditi občanom vsa sodišča, driavni organi, organizacije z javnimi pooblastili in samoupravne interesne skupnosti Prav tako so organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti doline nuditi pravno pomoč delovnim ljudem, ki v teh organizacijah zdruiujejo svoje delo. Oblike pravne pomoči smo imeti doslej zelo različne. Poleg sodL<č in odvetniških pisarn, je bila organizirana pravna pomoč pri občinskih svetih ZSS tako v Ptuju kot v Ormoiu in v Slovenski Bistrici. Poleg tega smo imeli v Ptuju še posebej organizirano sluibo pravne pomoči, kije delovala kot zavod. Tako obliko pravne pomoči so imeli samo še v občinah Jesenice in Litija. To je pred meseci tudi spodbudilo občinski izvršni svet, da je predlagal zborom skupščine ukinitev take oblike pravne pomoči. Nastali so razni zapleti, nekaj polemičnih razprav, rezultat vsega pa je bil, da je izvršni svet SO Ptuj, kot predlagatelj, umaknil predlog odloka o odpravi pravne pomoči pri skupščini občine, z odhodom vodje sluibe pravne pomoči v pokoj pa je to mesto ostalo nezasedeno. Torej, sluibo pravne pomoči smo obdriali, trenutno pa nimamo pravnika, ki bi to pomoč občanom nudil. Za kaj dejansko gre? Sluiba pravne pomoči pri občinskem ljudskem odboru v Ptuju je bila ustanovljena ie leta 1961. To pomoč so skraja nudili občanom občinski upravni organi, v odloku pa je bilo tudi predvideno, da se sluiba pravne pomoči organizira še pri krajevnih uradih, vendar to določilo ni nikoli prav zaiivelo, ali bolje povedano — sploh ni zaiivelo. Junija 1966 je bil sklenjen sporazum in sistemizirano pri občinski pravni pomoči troje delovnih mest, zasedeni pa sta bili le dve, vodja pravne pomoči in vodja pisarne. Tako je ostalo vse do 30. junija 1977, nič se ni spremenilo, čeprav je v Ur. listu SRS št. 12/72 izšel zakon o odvetništvu in drugi pravni pomoči in čeprav sta novi besedili zvezne in republiške ustave, leta 1974, globoko posegli v obstoječe druibene odnose in terjata nadaljnje revolucionarno spreminjanje teh odnosov na vseh področjih družbenega iivljenja. Pred dobrim mesecem je republiška skupščina obravnavala delovni osnutek zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči, ki bo veljal za območje SR Slovenije in bo vse oblike pravne pomoči urejal enotno. V zakonu bo tudi določeno, do kdaj bodo morale skupščine občm organizirati oblike pravne pomoči v skladu z določili zakona. Ne gre torej za ohranjanje starega, temveč za novo. za pravno pomoč občanu in delovnemu človeku, ki mora biti zastavljena mnogo širše, celoviteje in predvsem boljše. Po določilih novega besedila ustave je odvetništvo samostojna druibena sluiba za nudenje pravne pomoči. Gre torej za to, da bi z novim zakonom v določenem smislu podruibili odvetništvo in izvedli tudi večjo specializacijo za posamezna področja. To bi lahko zagotavljalo delovnemu človeku in občanu neprimerno boljšo pravno pomoč kot doslej. K tej obliki pravne pomoči pa je treba dodati še vso tisto pravno pomoč, ki so jo občanu dolina dajati sodišča, od temeljnih pa do sodišča zdruienega dela, druibenega branilca samoupravljanja, javnega pravobranilca in podobno. Vendar je to le tista pravna pomoč, ki jo morejo in lahko uspešno nudijo visoko usposobljeni pravniki. Tako pomoč potrebuje letno razmeroma malo občanov, med njimi je morda le nekaj desetin takih, ki si pravne pomoči sami ne bi mogli plačati, to so ljudje iz socialno šibkih slojev. Ne bi bilo odveč, da bi skupnost socialnega skrbstva izdelala merila, kdo in v kakšnih primerih je upravičen do brezplačne pravne pomoči. To bi bilo za druibo brez dvoma cenejše kot pa financirati dejavnost nekega zavoda za pravno pomoč. Toda naš delovni človek in občan skoraj dnevno išče različno pravno pomoč ali bolje povedano., {da ne bodo pravniki prizadeti) upravno administrativno pomoč. Občan bi rad. da bi mu kdo napisal takšno ali drugačno vlogo, ugovor, izpolnil obrazec, ieli nasvet, kam se naj obrne v tej ali oni zadevi itd. itd., to najbolje vedo tisti, ki imajo dnevno opraviti s strankami. Tudi to je del celovite pravne pomoči občanu in delovnemu človeku, s katero ni potrebno obremenjevati visoko kvalificiranih pravnikov. Tako ..pravno pomoč" lahko in morajo nuditi občanu krajevne pisarne, krajevne skupnosti, organizacije zdruienega dela, vsi upravni organi, samoupravne organizacije in skupnosti. Če bomo pomoč občanu organizirali tako. potem se ne bo dogajalo, kar se skoraj dnevno, da napol pismeni starejši občan moleduje po več ur po raznih uradih, da bi mu kdo izpolnil tak ali drugačen obrazec, v katerega je včasih treba vpisati le par besed. Novi republiški zakon bo konkretneje opredelil obseg nudenja pravne pomoči, dolinosti nudenja te pomoči, dolinosti varovanja trajnosti in odgovornosti. Posebej bo zadoliil vse driavne organe, samoupravna sodišča, organizacije zdruienega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da morajo zagotoviti občanom oziroma delovnim ljudem učinkovito pravno pomoč, da bi lahko uveljavljali svoje na zakonu osnovne pravice in interese. V skladu s tem bo prav gotovo občinska skupščina, v sodelovanju z druibeno-političnimi organizacijami, zlasti s sindikati in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter krajevnimi skupnostmi, organizirala resnično takšno pravno in drugo pomoč občanom, kakršno naš delavec, kmet, upokojenec, skratka — občan tudi potrebuje. Franc Fideršek TEDNIKOV UVODNIK • TEDNIKOV UVODNIK Zg.Polskava Mladi zadružniki so spretni traktoristi Pred nedavnim so se v Kočnem nad Zg. Polskavo zbrali mladi traktoristi člani aktivov mladih zadružnikov, da bi preizkusili svoje spretnosti v opravljanju s Uaktorjem, ki so mu pridali še prikolico. Tekmovanje mladili traktoristov sta organizirala, to- krat že drugič aktiv ZSMS Kočno v sodelovanju z obratom za kooperacijo pri Kmetijskem kom- binatu KZ Slov. Bistrica in aktivom mladih zadružnikov v Zg. Polskavi. Ta aktiv šteje okoli 40 članov, mladih kmetovalcev, ki na 70 arih zemlje pridelujejo koru2;o in druge kulture. S sredstvi od prodanili pridelkov financirajo svoje redne dejavnosti. Mladi člani aktiva v kmetijstvu v Zg. Polskavi so tesno povezani z vrstniki iz Pernice pri Mariboru in tudi z mladimi iz kmetijstva z območja celotne občine Slov. Bistrica. Med redne aktivnosti uvrščajo tudi športna srečanja z mladimi iz drugih krajev občine in tudi izven nje. Posebno zanimanje kažejo za mali nogomet in šah. Prirejajo pa tudi vsakoletna tekmovanja mladih traktoristov v njihovih spretnostih vožnje. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo skupno 13 ekip. Slabo vreme, težavnost proge in tekmovalnih nalog so odvrnili nekatere že prijavljene od sodelovanja. Kljub temu je tekmovanje tudi letos pokazalo veliko mero kvalitete in sposob- nosti mladih voznikov-trakto- ristov. Ob tekmovalni progi se je zbralo veliko število domačinov in okoličanov, ki so navdušeno bodrili vsako posamezno ekipo. Tekmovalci so morali v kar rajkrajšem času zapeljati po ttočno določeni poti v hrib, kjer so morali obrniti traktor s prikolico v smeri nadaljnje vožnje, to je do skladovnice drv. Iz nje so morali kar najhitreje naložiti najmanj 50 polen in z njimi prevoziti težavnejši del proge. Približno na sredini tekmovalne poti je bilo potrebno zamenjati kolo traktorja, nato razložiti vsa drva in za zaključek še vozilo z vzvratno vožnjo postaviti v garažo. Zmagovalec letošnjega tekmo- vanja je bUa ekipa Alojza Megliča in Štefana Predana iz Orehove vasi, pred ekipo Ivana Goričana in Jožefa Rebernaka iz Gabernika ter tretje uvrščeno ek^ Silve Frešer in Jožeta Frešer iz Kalš. Prvi trije so prejeli pokale za dosežene uvrstitve, preostali ude- leženci pa posebna oriznanja za sodelovanje. NajuspeWjša ekipa se bo udeležila še republiškega tekmovanja v prihodnjih dneh. Besedilo in slika: Viktor Horvat Mei^ava kolesa je zahtevala posebno spretnost mladih traktoristov Nov dokaz uspešnega sodelovanja Ptujski 'Tehnoservis že od leta 1974 sodeluje s tovarno Gorenje. To sodelovanje je prišlo do izraza zlasti v zadnjem času, sai so začeli z izdelovanjem čmo-belih televi- zogev. Z9četni datum delovanja novega proizvodnega obrata v Telmoservisu je 11. julij, prvi proizvod pa je priromal na konec proizvodnja traku že dan kasneje. Končnemu proizvodu v Tehnoseivisu maiqka Ife še leseno začetnih elementov v platino in konča z zadnjo kontrolo skorajda cdotn^a televizoija, ki mu v Gorenju dodajo le še crfiišje in katodno cev. O prvih delovnih vtisih sem se pogovaijala z delavci že v petek. SILVA MESKO dela na začetku tekočega traku. V platino vsta^ja začetne dele. Povedala mi je, da so se v Gorenju zelo veliko naučile, pridobile tudi prvo prakso in da so to tam z njiim zelo prgazni, da so jim radi pomagali. Da zraven proizvodnje čmo-be- Bh televizogev izdelujejo tudi nekatere dele za barvne »rejemni- ke mi je razložil Jože Kovačec, eden redkili moških delavcev v obratu elektronike. Z odkritim in upravičenim ponosom je dej da LOJZKA PETROVIČ, obratovodja nove TOZD: „Novi obrat pomeni za nas veUk napreddc in je rezultat prizadevanj naših ddovnih ^udL Vanj je vložen^a veliko truda, vseh' tistih, ki so pri nas že zaposleni in novih delavcev. Zadnje dneve, ko smo pripiav^ali vse potrebno, da je tekoči trak lahko stekel smo delali dan in noč. Brez vsestrandce^a razume- vanja v tako kratkem času dela ne bi mogli končati." Da je v njej veliko delovnega elana je bilo opaziti že na prvi pc^d. Povedala je tudi, da je sam začetek za delavca težak. Potreben je čas, da se vpelja v delo, da ga spozna in dobi občutek. S tem delavec dobi voljo do dela in spremeni se -njegov odnos do dela m materiala. Nekaj besedje spregovoril tudi PETER STRUC, mojster specialist elektronke iz Gorenja. Novi obrat je označil kot rezultat sodelovanja z Gorenjem in kot nekako delitev dela. Ocenil ie, da priučene delavke delo zelo dobro obvlada- jo, da že kažejo napredek in da bo proizvodnja v naflcrajšem času normalno stekla. Čeprav ie delo na tekočem traku n^loh za delavca zelo naporno, s^ si sam ne more izbirati ritma dela in ni simulativno, ker delavec ne vidi rezultata svojega dda, Peter Struc je nada^e razložU, da delo v novem obratu ni naporno, vsaj v fizičnem po^du ne. To je delo, ki se ga Muc^e lahko hitro priučijo, in ne zahteva posebnega strokemega znanja. Kar se tiče tdcočih trakov, jih pri nas ne bomo tako hitro opus^ saj' nam pimanjkuje predvsem strokovno usposobljenega kadra. Takšni so prvi vtisi in prva poznanja delavcev Tehnoservisa. Za dosežene delovne u^he gotovo zaslužijo široko družbeno priznanje. Zato - čestitamo! Pripravila: V. Ks^nc in B. Vodušek Odddek v Tehnoservisu, obratu elektronike, kjer tekoči trak pripelje dok(mca Foto:&Vodiikk Končani izdelek v Ptuju, ki mu do televizoija manjka le še ohišje in dkran Foto: B. Vodušek Lojzka Petrovič, obratovodja bodoče TOZD Zora Mikša, končna kontrola na šasiji Foto: R Vodušek Spretne roke mlade delavke vstavyqo elemente televizoija v osnovno ploščo Foto: R Vodušek Aktivnost mladih v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju Pred dnevi smo se ustavili pri mladih v vojašnici Dušana Kvedra v Pt^u ter se zanimali za delo mladih v krogu vojašnice. Slavko Nenadič, predsednik koordina- cijskega odbora ZSM, nam je povedal, da je deto mladih, zlasti po obdobju reorganizacije zveze socialistične mladine v JLA, doživelo kvalitetne vsebinske premike in se je zlasti odrazilo v množičnosti dejstvo vanj a mladih. Z ustanovitvgo aktivov ZSM se je mladmska organizacija približala mladim v vsej svoji širini. Problemi, s katerimi se mladi v vojašnici srečujejo, so v povezavi z vsakdanjim življenjem in detom mladih vojakov. Kraj reševaiga le-teh pa je osnovna sredina, to je sredina, kjer problem nastaja. Bogato in vsestransko delovanje je zabeleženo tudi na področju sodelovanja mladih vojakov z mestno mladino; predvsem se je le-to odvijalo ob najrazličnejših prigodah, praznovanju pomemb- nih mejnikov, športnem, kultur- nem in drugih področjih delovanja mladih. Poleg rednih nalog, ki čakajo liadega vojaka v času služenja kadrovskega roka, se le-ta sreču- jejo s pestrostjo življenja na najrazličnejših področjih. V vojaš- nici mu je na voljo vrsta športnih objektov, bogata knjižnica, mož- nost ogleda najrazličnejših igranih filmov* ustvarjalno pa je delo zlasti na dramskem področju, ki ga vodi Ranko Tihomirovič, znani igralec iz Splita; njegovo prisot- nost je čutiti tudi ob raznih kulturnih prireditvah širšega zna- čaja. Oceno odlično pa zasluži aktivnost mladih vojaKov tudi na področju 5porta. V vojašnici je trenutno veliko odličnih športni- kov, ki niso zatajili tudi na nedavno minulem vsearmadnem ^rtnem prvenstvu, ki je bilo v Mariboru u in na katerem so sprejeli vrsto odličij za svoje nadpovprečne rezultate. Brigadirski duh je polno zaživel tudi v vojašnici Dušana Kvedra; mladi vojaki se s pomočjo raznih oblik delovanja vk^učujdo v brigadirski vsakdan. MG ogrodje in ekran, "ki ga vgradjgo v Gorenju. V novem oddelku elektronike v Tehnoservisu je našlo zaposlitev 33 žensk, predvsem mlad^ ki so bile pred tem na strokovnem priučevanju v Gorenju, sedaj pa so na poskusnem delu, vendar po besedah direktoga TOZD Tehno- servis, Alojza Ganza, c^ravlj^o svoje delo zelo uspešno, kljub temu, da delajo šele nekaj dni, sai kontrolne naprave, s katerimi pre veljaj o kvaliteto izd^ov v Tehnoservisu kažgo zadovoljive rezultate. Do konca leta načrtuje- jo proizvesti ■ 150 izdelkov na mesec,- sodelovanje z Gorenjem pa bi v naslednjem poslovnem letu na tem podro^^u ra^ še okrepiti. V kratkih treh mesecih je v Tehnoservisu v Ptuju zrasla prava mala tovarna. Delavci Tehnoservi- sa so v veliki hali ob pomoči strokovne službe Gorenja postavili vse,' da je proizvodnja lahko stekla- 90 delavcev je zaposlenih v novem obratu, od tega je 33 v Gorenju priučenih žensk. Velika hala je n^Kjlnjena do zadnjega kotička. V, njej je celotni tekcži trak, ki se začne z vstaviianiem TEDNIK NAŠIH 40 LET-3 KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI PTUJU Mogočna zgradba - na trdnih temeljih Za podrobnejši opis dosedanjih uspehov, sedanjih aktivnosti in bo- dočih nalog krajevne skupnosti Videm pri Ptuju bi prav gotovo rabili nekaj strani v Tedniku. Ker to ni mogoče, se bomo omejiti na opis najpomemb- nejših mejnikov pri hitrem razvoju kraievne skupnosti v celoti. Krajevna skupnost Videm sodi med deset največjih krajevnih skupnosti v občini Ptuj. V naseljih Dravci, Dravinjski vrh, Jurovci, Lancova vas, Ljubstava, Majski vrh, Pobrežje, Soviče, Sturmovci, Tržeč, Vareja in Videm, ki se razprostirajo na površini skoraj 33 kvadratnih kilometrov, živi 3.130 prebivalcev. Osnovni dejavnosti v krajevni skupnosti, ki je v ravninskem delu razvita, v haloških predelih pa še precej nerazvita, sta živinoreja in poljedelstvo. Močno je v krajevni skupnosti prisotna tudi družbenopolitična aktivnost, saj aktivno delujejo organizacije ZKS, SZDL, ZSMS, ZZB, ki vključujejo delno tudi KS Dolena in Leskovec in ZRVS prav tako za omenjene tri krajevne skupnosti. Tu ne smemo pozabiti na OO RK, dve gasilski društvi, kulturno prosvetno društvo in TVD Partizan ter društvo upokojencev. Pomembna oblika krajevne sa- mouprave so tako imenovani krajevni akcijski odbori. Le ti namreč skrbijo za povezavo vasi s krajevno skupnostjo. Ti odbori pripravijo v začetku leta program potreb na svojem območju, nakar na podlagi teh sprejme krajevna skupnost svoj akcijski program za tekoče leto. Seveda igrajo pomembno vlogo tudi vaški odbori socialistične zveze, ki pripravljajo in izvajajo predvsem razne poli- tične akcije in podobno. Organi krajevne skupnosti so zbor delegatov krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, odbor za ljudsko obrambo, poravnalni svet in odbor za družbeno samozaščito. Omeniti moramo še delegacijo za zbor krajevnih skupnosti, ki s svojim delom izpolnjuje zadane naloge, medtem ko se splošna delegacija srečuje z težavami zaradi slabega obiska na sejah. Konferenco splošne delegacije tvorijo namreč delegacije KS Dolena, Leskovec in Videm, zato bo v bodoče potrebno temeljito razmisliti o reorganizaciji tega sistema. Leta 1975 je uspel že drugi referendum za uvedbo samopri- spevka. Sedanja prispevna stopnja znaša 2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih, oziroma 5 % od katastrskega dohodka kmetov. V petih letih se bo iz tega samoprispevka zbralo približno 3 milijone dinarjev. Sedemdeset odstotkov sredstev, zbranih s tem samoprispevkom bo namenjenih za razvoj vasi, 30 lanina" iz Sd na Koroškem, ,;Sava" iz Kranja, dve domači skupini Slovenskega prosvetnega društva „Zarja", ,Xandjugendgru- npe, piav tako iz Zdezne Kat& in pionirska ter članska skupina ,^nton Strafda iz Markovec pri Ptuju. Markovčam so s tem nastopom vrnili obisk desalcem iz Železne K^e s katerimi so se pobratili pred dvema letoma na folklorni reviji v Markovdh. , Obe skupini sta se dopoldne poklonili ob ^(»neniku padlih partizanov v Vdikovcu, spominu njihovemu boju proti fatomu v (fiugi svetovm vojni, obenem pa sta obiskali nekatere druge doven- ske kraje na Koroškem. Popoldanski program je začel predsednik slovenskega prosvetne- ga društva „Zaija" ing. Peter iCuhar, ki je spregovoril o pomenu srečanja. Za gostcAjubni sprejem skupme iz Markovec ] ja se je zahvalil predsednik fo Iklornega društva Ptuj Jože Strafela Program je bil zelo pestor in zanimiv, pozd je veliko odobra- vanje številnih gledalcev, ki so skoraj do kraja napdlnili prostor ob novem slovenskem hotelu „Obir". Videli smo koroške jdese ^remljane s petjem narečnih pesmi Zdo živahna je bila tudi domača skupma ,,ZaiTa". Nemška skupina iz Zdezne Kaple pa je pokazala jiese iz zapadne Avstrije. Sava iz Kranja je nastopila s rfesi iz Bde Krajine, kjer so aasti navdušili tamburaši Markovčani so se predstavili s plesi iz Štajerske, predvsem pa je ogrda dlani g^dalcev pionirske skupine. Ob nastopu si je ta izmenjala tudi spominska d^Ua s {flonirji iz Železne Ka^de. Priredi- tev so zaključili plesalci iz Kranja z znanim plesom z metlo. Srečanje folklornih skupin z oben strani Karavank in Štajerske je bilo tokrat prvič, vendar so bDi oacganizatorji m nastopajoči ob koncu tako navdušeni, da bo le-to postalo naslednja leta tradicional- no. Prireditev je pokazala, da je potrebno tako srečanje zlasti z vidika pomoči naSim rojakom na oni strani Karavank za čimprejšnje in doslednejše izpdnitve 7. čl. avstrij^e državne pogodbe s kate- ro so zajamčene kulturne pravice Slovencev v Avstriji Qp Veseli planšarji v Juršincih Narodno zabavni ansambel ,,Veseli planšarji", ki praznuje v tem letu 20 letnico svojega uspešnega glasbenega poslanstva, bo v soboto 30. julija s pričetkom ob 17. uri gostoval v Juršindh, kjer bo gost tamkajšnjega gostišča ,,Pri Kaučičevih". Ce bo godcem in plesalcem vreme naklonjeno, bo prireditveni prostor kar na asfaltu sredi vasi. V gostišču obljubljajo domače specialitete in dobro kapljico iz bližnjih goric. JOS Ob prvi številki »Ptujskega perutninarja" Pred kratkim je izšla prva številka »Ptujskega perutni- naija", ki bo delovne ljudi in kooperante mesnega kombi- nata Perutnina Ptuj sproti obveščal o poslovanju, o delu samoupravnih organov, druž- benopolitičnih organizacij ter o športni in rekreativni dejavnosti članov omenjene delovne skupnosti. Na dvanajstih straneh ma- lega formata bodo tako odslej vsaka dva meseca natisnili v svoji TOZD Ptujska tiskarna, glasilo Ptuj^ski perutninar, katerega 1500 izvodov bodo razposlali v 13 občin severo- vzhodne Slovenije in sosednje Hrvatske, kjer ima ta uspešna delovna organizacija svoje kooperante. Glavni urednik Ptujskega perutninaija je Lojze Cajnko, naš zvesti dopisnik. -OM ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Priprave na padalsid pokal »Podlehnik 77' v nedeljo bodo padalci tudi plavalci s pripravami na nedeljsico prireditev so člani i aerokluba Ptuj pričeli že v zimskih mesecih, ko so to tekmovanje vključili v športni program Zveze letalskih organizacij Slovenije. Vabila so poslali aeroklubom v Celje, Maribor, Ajdovščino, Lesce, Mursko Soboto, Zagreb, Cakovec, Osijek, Letalski zvezi Srbije, Akademskemu aeroklubu Beograd in Zrakoplovni zvezi Hrvatske. Pričakujejo, da se bodo povabljeni v velikem številu udeležili prireditve, ker so že lani izrazili željo, da bi letos sodelovali na njej. V nedeljo bomo kot največjo zanimivost videli skoke padalcev v vodo, ostali člani aerokluba pa bodo poskrbeli za atraktivni del prireditve z motornim letenjem. Letela bo njihova četverka, izvajali bodo akrobacije z letalom Aero 3, pa tudi modelarji so pripravili svoj program. Jadralna sekcija bo pripeljala svoja letala, ki bodo zakrožila nad glavami gledalcev in se nato vrnila na letališče. Naj nekoliko podrobneje opišemo skoke v vodo: padalci so oblečeni v kopalke, po odskoku posvetijo velik del pozornosti krmarjenju, ostanek pa pripravam na doskok v vodo. Padalca si lahko predstavljamo kot pripetega v gugalnici. Na višini 50 m si začne vezi odpenjati, ven pa lahko skoči šele tedaj, ko se dotakne vode. Taki so predpisi zato, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi kak padalec v tekmovalni vnemi skočil v vodo že z višine 5 ali celo 20 m in se resno poškodoval. Voda je pri veliki hitrosti namreč prav tako trda kot zemlja. Tekmovalec mora skočiti čim bližje cilju-rumeni zračnici, ki je prvi cilj, 20 m od te je rumena zračnica z rdečo zastavico. Najbolje je, če padalec skoči čim bliže beli zračnici ali celo na njo, šele nato mora priplavali do rumene zračnice. Meri se čas od dotika z vodo do dotika z rumeno zračnico. Morda Se pojasnilo zakaj dve zračnici: lahko več zmago- valcev. Ker skokov ni mogoče ponavljati, saj so padala mokra morajo tekmovalci še kar najhitreje priplavati do rumene zračnice, plavajo pa gotovo ne vsi enako hitro. Vesna Krajnc Republiško padalsko prvenstvo Člani Aerokluba Ptuj so se v času od 18. do 22. julija 1977 udeležil republiškega pariškega prvenstva v Celju. Na tekmovanju so sodelovali s štirimi tekmovalci v članski in dvema v mladinski kon- kurenci. Članska ekipa je dosegla poprečni uspeh, med šestimi je zasedla četrto mesto. Tudi med posamezniki so se te- kmovalci uvrstili v ,,zlato sredi- no", primerno njihovim trenin- gom. Najvidnejši uspeh je dosegel mladinec Bojan Zmavc. Uvrstil se je na zelo dobro tretje mesto, prav zdaj pa je na državnem prvenstvu v Novem Sadu. VK Nogometni turnir v Tržcu v času, za nogomet tako rekoč mrtve sezone so člani NK Tržeč pripravili turnir v malem nogome- tu. Sodelovale so ekipe iz Les- kovca, Draženc, Vidma in dve eki- pi domačega kluba. Po precej izenačeni borbi, kjer so nogometa- ši pokazali precej dobre telesne pripravljenosti in dobrega nogo- meta je zmagala prva ekipa Tržca, si tako priborila pokal in nogo- metno žogo. Po turnirju so požrtvovalni člani NK Tržeč pripravili še veliko vrtno veselico. To omenjamo zaradi te- ga, ker jim je to še vedno edini vir financiranja. Spričo velike želje po aktivnem sodelovanju v občinski nogometni ligi in finančnih potreb za ureditev in vzdrževanje nogo- metnega igrišča bi bilo prav gotovo potrebno globlje razmisliti o fi- nanciranju tega in ostalih obetajo- čih društev oziroma klubov. JB Sedmi v svetovni konkurenci Pred nekaj dnevi se je s .svetovnega prvenstva prosto- letečih mocfelov vrnil Oto Velunšek, član aerokluba Ptm in jugoslovanske reprezentance. Tek- movanje je letos bilo v Kopenhagenu na Danskem, od 6. do 12, julija. To je bilo že njegovo četrto in najuspešnejše sodelo- vanje na svetovnem prvenstvu, saj je v konkurenci sedemdesetili tekmovalcev dosegel odlično sedmo mesto, njegova visoka uvrstitev pa je tudi znatno pripomogla, da so Jugoslovani ekipno zasedli 11. mesto. Prvič se je v svetovni konkurenci pomeril na Švedskem 1971, kjer se je solidno uvrstil na 33. mesto, 1973. je bilo prvenstvo na Dunaju. Oto Velimsek se je uvrstil že više, zasedel je 24. rasto; pred dvema letoma je sodeloval na svetovnem prvenstvu v Bolgariji in letos - najuspešnejše na Danskem. Letos je tekmoval z motornim modelom, ki čez krila meri okrog 160 cm, težko je 750 g in ima 2,5 kubični motorček. Motorček deluje le 7 minut, nadaljnji let letala pa je prosti in tega sodniki najbolj ocenjujejo; daljši je let, boljše je ocenjen. Tekmovanje so Danci zelo dobro pripravili. Tekmovali so zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ker je bilo podnevi letališče zasedeno s civilmm prometom. Nekoliko jim je nagajal močan veter. Le-ta jim je včasih modele odpihnil daleč proč, tako da so jih dalj oisa iskali. V vseh kategorijah je na tem svetovnem prvenstvu nastopilo čez tisoč tekmovalcev. Oto Velunšek ima med njimi veliko prijateljev. Z njimi si dopisuje in tako izmenjujejo izkušnje. Največ sodeluje s tekmovalci vzhodnih dežel, s Cehi, Bolgari, ker se z njimi najlaže sporazumeva. V ta konjiček vloži veliko denarja, še več pa prostega časa. Največ časa porabi za izdelavo modelo. S tem se ukvarja v zimskih mesecih, v poletnih dnevih pa trenira na le^šču v Moškanjcih in se udeležuje tekmovanj. V letošnji tekmovalni sezoni bo sodeloval še na državnem prvenstvu, ki bo čez 14 dni v Vipavi in na balkanskih igrah v Bolgariji, kjer bo nastopil kar v treh kategorijah: s prosto letečim motornim modelom, hitrim mode- tom in modelom za hitrostno dirko. VK Model, s katerim je Oton Vehinšek nastopil na svetovnem prvenstvu. Foto: ZK TONE NOVAK-MLADINSKI PRVAK BALKANA Pred dnevi se je iz .Aten vrnil ptujski boksar Tone Novak, ki je na prvenstvu Balkana v Atenah osvojil zlato medaljo v težki kate- goriji. Ko smo ga obiskali na de- lovnem mestu, zaposlen je v trgo- vini Guma na Krempljevi ulici, je takole pripovedoval o svojih vtisih z balkanskega mladinskega pr- venstva: ,,Za balkansko prvenstvo sem se skupaj z drugimi mladmci pri- pravljal v Beogradu. Zame so bile te priprave izredno naporne. 14 dni smo pod vodstvom trenerja Saviča trdo trenirali in si v športnem parku Košutnjak nabira- li moči. V Atenah smo osvojili dve zlati medalji in poleg tega prikazali najboljšo tehniko boksanja. Raven celotnega boksanja ni bila kdo ve kako kvalitetna. No, boksal sem sicer bolj malo, vendar sem kljub temu zelo vesel prvega mesta in zlate medalje balkanskega pr- venstva." Ptujskega boksarja v prihod- nosti čakajo nova tekmovanja. Po vsej verjetnosti se bo udeležil pri- prav za evropsko mladinsko pr- venstvo in morda še kakšnega tekmovanja. Ko je Tone Novak razmišljal o svoji prihodnosti, je povsem gotovo mislil tudi na pri- hodnje olimpijske igre, kjer se bo tudi zanj našlo mesto v boksarski reprezentanci Jugoslavije. zk foto: OM Še: uspehi mladih ^ortnikov v Juršincih V zadnjem odstavku sestavka, objavljenega pod gornjim naslovom v Tedniku št. 27, z dne 14. julija, pisec prispevka V. C. očita ,,mačehovski odnos vodstva šole, ki nima dovolj razumevanja za športno dejavnost mladih". Ta očitek je neutemeljen in je le plod osebnega gledanja avtorja sestavka. šolsko športno društvo Sloga je bilo na šoli ustanovljeno prav na pobudo ravnatelja, ki si je tudi st^no prizadeval za sprotno popravilo starih in nabavo novih športnih rekvizitov,, ki jih na šoli ni malo. Res pa je, da so bUe v šolskem letu 1976/77 določene težave zaradi organizacije prostega časa učencev, ker so aktivne tudi druge prostovoljne dejavnosti na šoli in je to dejavnost bilo treba usklajevati oziroma obravnavati enakopravno. Ravnateljstvo OŠ Juršinci GASILSKO DRUŠTVO MAJŠPERK PRAZNUJE 50 LET USPEŠNEGA DELOVANJA Nedvomno je petdeseta oMetni- ca obstota nekega društva pomem- ben jubilej in uspeh. V .letošnjem letu ga praznuje gasilsko- društvo Majšperk vas. V svojem 504etnem obstoju so njegovi člani dosegli mnogo pomembnih uspehov in delovnih zmag. Poleg osnovne dejavnosti pomagati m reševati premoženje ob raznih elementar- nih nesrečah, so se člani udeleže- vali tudi mnogovrstnih ddovnih akcij, ki so jim prinesle precej denaija, prav tako pa so te pffispev^e k splošnemu napredku. Povsem slučajno je, dase jubflej gasilskega društva Majšperk praz- nuje prav v letu pomembnih Titovih in partijskih jubilejev. Tako se bodo s praznovanjem svoje obletnice gasilci iz M^šperka vk^učili tudi v praznovanje vseh- letošnjih jubilejev. Gasilsko društ- vo M^šperk so leta 1927 ustanovi- li napredno misleči krajani Prvi velik uspeh so • člani društva dose^ leta 1931, ko so dobili motorno brizgalno. Takrat je društvo štelo 25 članov, ki so s to brizgalno nemalokrat pomagali pri gašenju mnogih požarov. Delo društva je med vojno nek4oge in počnemo nekaj, kar za nas ni obŽ^no. Tako je bilo tudi tokrat, ko se naš foto-aparat skril v grmovje m od tam zabeležil skupino mlMih podjetnih divjih ribičev, ki so se pogumno stegovali čez ograjo mostu in namakali svoje trnke v nič kaj čisto dravinjskovodo. Seveda pa mladi niso pozabili tudi na svojo stražo na vsaki strani mostu, k^ti hudo bi bUo, če bi se kje na obzoiju prikazal kakšen pravi ribič. V trenutku bi most izpraznili, mi bi ostali brez t^a posnetka, mlada druščina pa bi bila prikrajšana za prijetno doživetje v počitniškem popoldnevu. Besedilo in sUka: B. VODUŠEK 10-ZA RAZVEDRILO 28. julij 1977- Tf DIHU HUMOR Za strahovi spet nova senzaciga v Ptuju. — Gospa, ste za tisto? Jamčim vam, da se ne bo nič prijelo. — Beži, dedec stari, pri tebi se nima — S kakšnim predmetom ste udarili po^odovanca? - Z ročno izdelanim, tovariš sodnik! £ tovariš, za- k^ skrivaš indeks svoje negativne bi- lance? NA MATIČNEM URADU - Tovariš šef, jaz in moj ddgdet- ni prijatdj sva pri- 9a po dovoljenje za skupno vožnjo. - Ali imate izpit? - Ne, samo pr^so, saj že deset let skupq voziva. — Trojni varnostni pas, če gre mož sam na dopust AVI CENA = arabski zdravnik in filozof, kj je močno vplival na zahodno Evropo kot posrednik grške znanosti GDLDITZ = dvorec nedaleč od Leipziga, ki ga je postavil poljski in saški knez August Jaki v letih od 1694 do 1733, med drugo svetovno vojno taborišče za nepopravljive ubežnike (TV serija) Čl Čl MAK = grmasta ali drevesasta rastlina z užitnimi koščičastimi plodovi ISMENE = Ojdipova hči in Antigonina sestra iz starogrške dramatike IVKOVIČ = naš najbolj priljubljen nogometaš med obema vojnama, dolgoletni desni bek državne nogometne reprezentance; ustre- ljen leta 1943 na Banjfci LIDA = mesto zahodno od Minska OSSA = gora v Tesaliji, v grški mitologiji sedež centavrov in gigantov PESAR = obroček iz trdega gumija ali podobnega materiala, za preprečitev spočetja RINITIS = kihavica, nahod ROLO VIČ = pred leti ubiti jugoslovanski ambasador na Šved- skem (Vladimir) S^SIMI = surove ribe, zrezane na koščke, posebna delikatesa japon- ske kuhinje SOR = gobice na ustni sluznici in jeziku pri dojenčkih, oprh; pordela kotišča nročno srbijo (tudi soor) Rešitev preišnje križanke VODORAVNO; Kobarid, omorika, kole- sar, pasta, Arad, vakuum, US, iks, Ari- lla, blavor, Dostal, Raman, Asir, GK, Rovinj, Aka, Al, ovinkar, Medulin, NS, ara, SivorI, Ita, ČJ, Amor, Kekkonen, rada, as, Anika. OGLASI IN OBJAVE - 11 krvodajalci Iz Ptuja „Mercator", 14. julija 1977: Janko Satler, Zagrebška 121; Albin Korotaj, Gregorčičev dr. 13; Franc Vilčnik, Placar 3; Marija Vidovič, Dornava 34; Zlata Vrbnjak Bukovci 165; Milena Burina, Janeževci 10; Janez Horvat, Zagojiči, 15; Janez Topo- lovec, Jurčičeva 12; Stojan Gorišek, COM 43 Ptuj; Branko Turk, Potrčeva 46; Ivan Orlač, Hogozniška 15; Slavica Vogrinec, Moškanjci 2; Anton Geč, Predava J Peter Strelec, Stojnci 85; Stanko Arbajter, Meje 16; Janez Megla, Hlaponci 41; Miran Zgeč, Dornava Franc Zore, Nova vas 60; JJarija Ceh, Natašina pot 2; Marija Hrenič, Panonska 2; Rozi Seruga, Murkova 5; Peter Petek, Krčevina Ferdo Lovrec, Tomšičeva 10; ^agica Strihič, Kidričevo 9; Franc Johl, Moškanjci 2; Franc Strelec, °udma 4; Mirko Bohi, Moškanjci Martin Leskovar, Apače 107; Stanko Sakelšek, Sedlašek 81; Milan Breznik, Podvinci 95; Marija Paher, Strafelova 12; Tončka Horvat; Podvinci 46; Jože Lovrenčič, Rogoznica 60/a. Iz Lovrenca, 19. julija 1977: Katica Gajšt, Pleterje 67; Anica 'Strel, Lovrenc 83; Branko Strel, Lovrenc 83; Anton Kramberger, Lovrenc 27; Jože Medved, Lovrenc 16; Branko Horvat, Lovrenc 72; Stanko Beranič, Zupečja vas 4; Vili Pepelnik, Zupečja vas 10; Ivan Avguštin, Mariborska 63; Roman Tomanič, Lovrenc 22; Ljudmila Zafoštnik, Zupečja vas 53; Rozika Vindiš, Pleterje 33; Marija Beranič, Zupečja vas 11; Franc Peršuh, Pleterje 47; Katica Rihtarič, Lovrenc 70; Uršika Plajnšek, Pleterje 73; Martin Medved, Pleterje 16; Štefan Beranič, Zujječja vas 4; Iz Kidričevega TGA, 21. julija 1977: Olga Lenderc, Apače 107; Anton Belšak, Gorišnica 114; Franc Zlaus, Kidričevo 62; Marta Domine, Kungota 60; Franjo Petek, Središče; Franc Dogša, Obrež 124/a; Štefan Predikaka, Lovrenc 63; Dragutin Horvat, Ki- dričevo 15; Franjo Skurjevi, Ločič 17; Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46; Mirko Zuran, Kidričevo 9; Vinko Dovečar, Strejanci 27; Anton Cemezl, Ob železnici 3; Alojz Strelec, Bukovci 62; Danijel Koletnik. Lackova 8; Silva Vidovič, Lovrenc 93; Franc Gajšperič, Draženci 39; Franc Zaje, Kidričevo 29; Martin Avgu- štin, Podlože 118; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Danijel Nahberger, Gerečjavas; AdolfHertiš, Kungota 41; Marjan Cajnko, Flegeričeva 3; Kos Branko, Zetale 7; Jože Jančec, Kidričevo 8; Rudi Hlušička, Kajuhova 3; Edi Selinšek, Kidriče- vo 7; Jože Lovrejak, Kidričevo 40; Zvonko Frčeč, Kidričvo 15; Franc Matjašič, Kidričevo 10; Franc Smolinger, Lovrenc; Alojz Majcen, Kidričevo 8; Marjan Horvat, Ki- dričevo 15; Anton Malek, Lancova vas 62; Marjan Kovačec, Kidričevo 4; Anton Serdinšek, Apače 137; Branko Kajsesberger, Stogovci 32; Jože Kukovec, Zg. Hajdina 173; Janez Malinger, Skorba 28; Srečko Murata, Kidričevo 1; Ivan Brglez, Stogovci 3; Franc Pukšič, Formi n 59; Darko Ferlinc, Mariborska Želez.; Maks Fijačko, Petrčeva44; Franc Štefančič, Kidričevo 20. Na slaviiostni seji Je spregovoril tudi Franc La^en (stoji levo), podpredsed- nik OK SZDL PtiO. Foto: B. VoduSek Krajevna skupnost Lovrenc na Dravskem polju je v času od 21. do 24. julija praznovala svoj drugi krajevni praznik. 21. julij so izbrali za krajevni praznik zato, ker je bil na ta dan leta 1943 ustanovljen na pobudo Zvonka Sagadina odbor Osvobodilne fronte. V njem so delovali Martin Osteršek, Dominik Ivančič, Ivan Tumpaj, Ivan Mezna- rič, Franc Medved in Martin Mojzer. Na četrtkovi slavnostni seji zbora delegatov in vodstev družbenopo- litičnih organizacij, katere so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in brigadirji MDA Slovenske gorice 77, so podelili priznanja OF Francu Dolencu, taj- niku krajevne skupnosti. Tilika Klasinc, sekretarka KK SZDL Lo- vrenc je orisala lik dobitnika pri- znanja, ki je eden najzaslužnejših krajanov za napdredek krajevne skupnosti kot celote in je gonilna sila vseh v SZDL frontno organizi- ranih organizacij in druStev. S slavnostne seje, ki jo je vodil Slavko Korošec, predsednih zbora delegatov KS, so poslali tovarišu TITU pozdravno pismo s prisrčnimi pozdravi in toplimi že- ljami, da bi nas vodil še dolga leta (ivrst in zdrav po poti miru in napredka. Po svečani seji so položili venec na spominsko obeležje žrtvam v NOB. Pri spomeniku so člani prosvetnega društva Lovrenc izve- dli kulturni program. Domačini so se skupaj z gosti ob devetih zvečer zbrali pri Ivančičevem mlinu, kjer so mladi pripravili kresovanje s kulturnim in zabavnim progra- mom. Petek je bil namenjen športni- kom. V nogometu, šahu in namiznem tenisu so se pomerile ekipe iz Lovrenca, Apač, Kidriče- vega in Gerečje vasi. Gasilci so v večernih urah izvedli nočno vajo. V nedeljo dopoldne so potekale DRUGI KRAJEVNI PRAZNIK KS LOVRENC Dos^ni uspehi nas ne uspav^ finalne tekme iz posameznih športnih disciplin, popoldne pa so rezultate svečano razglasili. Krajevna skupnost Lovrenc je ena redkih v kateri so aktivne vse organizacije in društva. Gasilsko društvo se je ves čas delovanja poleg rednega dela vključevalo v politično delo za pripravo in izved- bo referenduma. V načrtu imajo številne akcije in nenehno skrbijo za podmladek. Vsako leto pošljejo na morje na stroške društva pio- nirsko desetino. Mladina se je aktivno vključevala v priprave na referen- dum za šolski prostor v občini in kraju, sodeluje s pionirji m brigado Slovenske gorice 77. Športno društvo šteje 40 članov, ki se aktivno ukvarjajo z nogometom, tenisom, šahom, rokometom. Imajo dve mizi za tenis, 10 šahovskih garnitur, žoge, drese, spremljajo pa jih finančni problemi, nogometno igrišče je nesposobno za tekmovanje. KAKSNI so njihovi USPEHI IN naCrti Postavili so zadružni dom, uredili cestno razsvetljavo, asfaltirali 8 km cestnega omrežja in tako ostali brez makadamskih cest, zgradili vodovod (vsako gospodinj- stvo je prispevalo 550 din in skopalo in zakopalo 25—30 m jarka). Doseženi uspehi jih ne uspavajo. Referendum za samopri- spevek, s katerim bodo gradili novo šolo in otroški vrtec, so izglasovali z več kot 91 % „ZA". Potekajo že razprave za lokacijo tega objekta. Stare osnovnošolske prostore bodo uporabljali kot pisarne KS in druž- benopolitičnih organizacij ter društev. Načrtujejo, da bi del pro- storov namenili za zaposlitev žensk v kakršni dejavnosti, odvisno od tega, kdo bo prostore odkupil. Nameravajo asfahirati poti na pokopališču, urediti parkirni prostor pred pokopališčem in cestno razsvetljavo. ,,Z delom bomo nadaljevali. Čakajo nas velike naloge, ki jih bomo z našo enotnostjo lahko pre- magali," so zaključili krajani v prepričanju, da bo njihovo delo do- seglo uspeh. Nada Topolovec Tika Klasinc pripenja priznanje OF Francu Dolencu. V tednu od 18. do vključno 25. julija 1977 je bilo na ožjem ob- močju ptujske občine 9 prometnih nesreč. Dve osebi sta pri tem iz- gubili življenje, 9 pa jih je bilo lai^e ranjenih ali telesno poškodo- vanih. Glavni vzroki so bili nepri- merna hitrost, izsiljevanje pred- nosti, vožnja brez vozniškega do- voljeiya in v enem primeru tudi vinjenost voznika. Skupna mate- rialna škoda na vseh vozilih pa znaša prek 150.000 dinarjev. ČRNA KRONIKA spet žrtev traktorja V petek, 22. julija 1977 ob 15.10 je po kolovozni cesti v Rogoznici vozil neregistriran traktor Marjan Grabeček (16) iz Rogoznice 36. Na traktor je bil pripet voz, naložen s travo. Dvesto metrov pred svojo domačijo je fant zaradi neizkušenosti zapeljal na levo stran, zaradi česar je traktor prevrnilo na desni bok. Pri tem je pokopalo mladega voznika, ki je zaradi hudih telesnih poškodb umrl na kraju nesreče. otrok pod avtobus V ponedeljek, 18. julija, se je v Hajdošah pri Ptuju zgodila huda prometna nesreča. Šestletni A. V. iz Hajdoš 25, je nenadoma stekel pod avtobus, ki ga je upravljal Franc Bezjak iz Bukovcev 23. Otrok je pri nesreči dobil tako hude telesne poškodbe, daje pozneje v bolnišnici umrl. ranjene 4 osebe V nedeljo, 24. julija, se je ob 9.20 zgodila v Rogoznici pri Ptuju lažja prometna nesreča, v kateri so bile 4 osebe lažje telesno poškodovane, materialna škoda na vozilih pa znaša 20.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila s tujo registracijo, Anton Bruzovič, iz Nove vasi pri Ptuju, je vozil iz smeri Ptuja proti Destrniku. Ko je pripeljal na križišče s ceste 8. avgusta, mu je z desne stranske ceste pripeljala nasproti voznica osebnega avtomobila Milena Papič iz Maribora. Pri izsiljevanju prednosti je prišlo do trčenja, zaradi česar je osebni avtomobil Papičeve prevrnilo na bok. Oba avtomobila sta imela vgrajene varnostne pasove, vendar jih ni nobeden od potnikov uporabljal. Pri nezgodi so bili lažje telesno poškodovani poleg voznice Papičeve še sopotniki; Tomaž Sever iz Ljubljane, Dunja Gunžer iz Ptuja in Janez Lotrič iz Železnikov. —OM Turnišče Slikovito pročelje doma občanov Dom občanov na Turnišču pri Ptuju, ki so ga obnovili s samopri- spevkom in lastnim delom in odprli lani, je pred dnevi dobil novo pročelje. V počastitev letošnjih jubilejev je pročelje poslikal ptujski akademski slikar ALBIN LUGARIČ. Upodobil je 9 narodnih noš, ki simbolizirajo bratstvo, enotnost in prijateljstvo med narodi in narodnostmi socialistične Jugoslavije. zk Foto: JOS Stiki z domačim okoljem so še kako potrebni v prostorih komiteja občinske konference ZKS Ptuj, je bila v četrtek redna seja koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, odbor deluje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj. Osrednja tema pogovora, ki ga je vodil pred- sednik koordinacijskega odbora Jože Segula, prisostvoval pa mu je še podpredsednik republiškega koorinacijskega odbora pri pred- sedstvu republiške konference SZDL — Martin, Zakonjšek, je bilo vprašanje navezovanja prija- teljskih stikov ptujske občine z našimi delavci, ki živijo in delajo v Frankfurtu v Zvezni republiki Nemčiji in njihovim društvom SAVA. O tem je tovariš SEGULA dejal: ,,Na današnji seji koordinacijskega odbora smo se dogovorili, da sprejemamo njihovo prošnjo in predlog po navezavi tesnejših stikov z društvom SAVA, o čemer se bomo morali v občini še temeljiteje pogovoriti in proučiti vse njihove predloge ter najti najustreznejše oblike takšnega so- delovanja. Vključiti bomo morali tako samoupravne interesne skup- nosti kot druge, ki so zainteresirani, da bodo imeli takšni stiki tudi nekoliko širši pomen v ohranjevanju kulturnih vrednot naše domovine, nadaljnji rasti tega zelo aktivnega društva naših delav- cev v tujini in podobno. Naš odbor zamisel podpira in bo vse potrebno čimprej prenesti ostalim dejav- nikom v občini, ki bi naj postali bodoči koordinatorji in organiza- torji sodelovanja z društvom SAVA. Na tej seji koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, smo tudi ugotovili, da nismo ustrezno kadrovsko organizirani, da bi lahko naše delo zadovoljivo opravljali. Prav zato smo sprejeli sklep, da bomo izvršnemu odboru OK SZDL predlagali, da ta naš odbOT dopolni še s predstavniki interesnih skupnosti, delovnih organizacij, banke, skupščine občine Ptuj, družbenopolitičnih or- ganizacij in nekaterih drugih, ki bi jih to področje dela moralo zani- mati. Le tako bo lahko odbor uspešno opravljal svoje program- ske naloge in zadolžitve. Omenim še naj, da smo danes razpravljali tudi o predlogu sloven- skega kluba MARIBOR, da bi v Ptuju organizirali prijateljsko srečanje delavcev, začasno zaposle- nih v tujini in sicer iz območja ptujske in mariborske občine. Do- menili smo se, da moramo pri tem pomagati tako Ptujčani kot mari- borski koordinacijski odbor in oba občinska sindikalna sveta." Za izjavo smo zaprosili tudi podpredsednika koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev za- časno zaposlenih v tujini pri pred- sedstvu republiške konference SZDL — Martina Zakonjška, ki je povedal: ,,Republiški koordinacijski od- bor je že pred letom in pol sklenil, da predlaga vsem strukturam v re- publiki in v občinah, da bi navezo- vali tesnejše stike z društvi v katera so vključeni naši delavci ki so na začasnem delu v tujini. Naša želja je, da bi čimveč Slovencev, ki živijo v tujini povezali v kulturno prosvetna, športna in druga društva v želji, da se v njih sreču- jejo in da prek teh društev vzpo- stavljajo tudi neke pristnejše stike z okoljem iz katerega so, prišli, to je z občinami, krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Pri vsem tem nas je vodila želja, da bi vsaj mladi rod, ki živi v tujini — otroci naših delavcev čutil čimvečjo in globoko pripadnost domovini iz katere so njihovi starši. To smo tudi precej uspeli, saj imamo v tujini že prek 30 naših učiteljev, ki skrbijo za doplnilni pouk. Delo teh ljudi seveda na različne kraje in razmere v njih, ni lahko. Imamo dežele, kjer so naši otroci že toliko asimilirani z okoljem, da jim je nujno potrebna pomoč pri poznavanju materinega jezika. Ravno zato, da bi ti otroci imeli širše možnosti stikov, bi se morali oddelki dopolnilnega pouka v tujini povezovati s šolami v matičnih občinah. Naše stališče je, da bi imeli de- lavci v tujini čimtesnejši stik z bazo, krajem od koder so odšli, ne pa toliko v republiškem merilu, saj jim tako ne moremo dati tistih pristnih informacij, ki jih sami želijo in s tem tudi povezovanje s šolami in učnim kadrom, ki skrbi za vzgojo naših otrok v tujini." m. šneberger RODILE SO: Olga Mohorko, Apače 188 - deklico; Danica Viher, Gorišnica 111 - Vladimira; Brigita Majcen, Vičanci 10 - Bojana; Anica Tušek, Sele 11 - deklico; Lidija M^nik, Groharjeva pot 2 — Majo; Albina Orešek, Poljska cesta 21 - Mateja; Marija Zupanič, Šikole 33 - deklico; Sonja Ivanuša, Fran- kovci 33 — Sandro; Ana Holc, Moravd 123 — Zmaga; Matilda Mohorko, Stari grad 40 - Darka; Milena Gojkovič, Sp. Hajdina 32 - Suzano; Jožefa Janžekovič, Strejaci 7 - deklico; Matilda Šalamun, Lešje 24 — Suzano; Elizabeta Plemoiič, Vuzmetinci 3 - Mihaelo; Neža Kovačič, Kup- činji vrh 5 — Aleša; Marija Strelec, Placarovd 8 — deklico; Nada Simonič, Muretinci 46 - Manue- k); Justina Cafuta, Kidričevo 59 - Denisa; Marta Trstenjak, Krčevina 10 — Aleksandro; Irena Fridauer, Ormoška 16 — Alena; Marija Ogrizek, Jadranska 10 — Gordano; Marta Sok, Moškanjci 75 -' Alenko in Andrejko; Majda Bez- jak, Trstenjakova 14 - Bronio; Ivanka Craek, Ilčeva 4 — dečka; Marija Jelen, Stara cesta 19 — Franjo; Ana Bezjak, Gruškovec 84 - deklico;MajdaFuerbas, Krčevi- na 61 pri Ptuju - deklico; Matilda Vidovic, Barislovci 12 - dečlra; Pavla Zorman, Vitomarci 12 — Karmeno; Marija Novak, Vinski vrh 46 - deklico; Silva Rimele, Trubarjeva 13 - Tamaro; Matilda Majcen, Lahonci 44 - dečka; Tatjana Potočnik, Ciril-Metodov dr. 7 - Tadejo; Majda Kameža, Janški vrh 41 - dekhco; Štefanija Gajšek, Cankarjeva 3 — Igora; Kli^a Škrabdj, Majšperk 43 - Aljoša. POROKE: Anton Kuraj, Zg. Sečovo 10 in Matilda Bedenik, Cerovec 45; Milan Pirš, Trstenjakova 5 in ' Kristina Sagadin, Trstenjakova 5; Vladimir Saruga, Krempljeva 5 in M^da Gr^orm, PrešerrK)va 27; Milan Slatic, Linhartova 2 in Silva Lamot, Trnovec 1; Fraix; Jurgec, Moškanjci 36 in Jožica Vindiš, Repišče 4; Cvetko Viraj, Breg 33 in Stanislava Svenšek, Kidričevo 63; Albin Vindiš, Ormoška 19 in Dragica Korez, Ormoška 19; MHan Pulko, Rodni vrh 5 in Marija To^dlovec, Ločice 51; Vinko Anzel, Kicar 19 in Milena Cuček, CJomilšakova 12; Ivan Stampar, Kog 92 in Romana Volgemut, Kog92. UMRLI SO: Alojzija Majcenovič, Hrastovec 26, roj. 1903, umrla 18. julija 1977; Stefica Ečedin, Prešernova 2, roj. 1909, umrla 18. julija 1977; Maksimiljan Kunstek, Zakl 2, roj. 1920, umrl 19. juUja 1977; Anton Vogrinec, Hajdoše 25. roj. 8. maja 1971, umrl 20. julija 1977; Franc Veršič, Bukovd 131, roj. 1909, umrl 23. juUja 1977. vreme do nedelje, 7. avgusta 1977 Polna luna bo v soboto, 30. julga ob 11.52. N^oved: V petek, 29. iuliga so verjetne nevihte. V, soboto, nedeljo in ponedeljek bo ^rqe- m^ivo. Obilno dežja lahko pri- čakujemo v noči od 1. na 2. avgust Od 3. a^usta dalje bo nastc^ilo daljše obdobje suhega in top^a vremena. V stofetnem koledarju piše, da bo od 1. do 10. avjgusta, samo en lep dan, 9 dni pa bi n^ deževalo. Midim, da se tudi stoletni kdedar včasih zmoti, enako kot se lahko zmotimo vsL Alojz Cestnik „Marela", ki ni okusila deqa v stanovanju družine Golob v ulid Moše Pijade v Slov. Bistrici so bili že v začetku letošnjega maja nemalo presenečeni, ko so v psodi za cvetje ugledali nenavad- en „cvet". Ko je ta v nekaj dneh dobil svojo pravo podobo pa so ugotovili, da jim je v stanovanju zrastla goba. Sicer manj poučena gobarja sta ob sodetovanju z znanci ugotovila, da je bila to povrhu še užitna, saj so „marele" prav priljub^eni plen vnetih gobarjev. Tako ni čudno, da je tudi ta, ko je dorasla, končala na jedilniku družina Gotob. Ob večji sta zrasli tudi dve manjši. Nenavadnosti je ob tem bilo več, predvsem vprašanje, kako je ta gozdna rastlina za^ v stanovanje. Pri Golobovih so povedali, da so zemljo kupili v cvetličarnL Ni izk^učeno, da je bila pobrana iz humosa kje na gozdni jasi, kjer ima ta goba svoje domovanje. Se nepolni mesec za tem, ko so pospravili prvo je zrasla na istem mestu že (touga. Res je bila to zopet „marela", toda takrat samo ena in mnogo večja od prejšnjih, saj meri 16 cm širine klobuka in je 18 cm visoka. Golobovi sedaj z zanimanjem pričakujejo še novi pomladek, saj je ta nenavadni rastlinski gost s sproščanjem trosov poskrbel, da ne bo zadnji. Besedilo in slika: Viktor Horvat Goba v cvedičnem lončku, zrasla v nenavadni druščini. TEDNIK iKta)« zavod n časoalvno io radijsko delavnost RAtHO-TED- N)K 62250 Ptuj, VoSnJirttov« 5, poltni predal 9a UrtJ« unidnilci odbor, glavni uradnfk MIHACIi OOIIEC. odgovorni ' uradnik FRANC rtO^RŠEK. Ufvlniitvo In upr«M f^adio-TednHca talafon (062) 77-079 in 77-2^ C«lol«tns naročnina tnaia 150 dinarjev, za tirtino 250 dinarjsv. Žiro raCun SDK Ptuj 52400-601-1064«. Thka COF V iborskl tisk. Na podlkt, zakoni o a6da>^«van)u proizvodov In stontav v promatv ipada TEDNIK m«d proizvoda, Katar« sa n» ^»ačuja tamaljni davak od proi^a prolr«>dov.