Povest is starih zhasov
sa
vse dobre ljudi,
slasti pa sa
matere in otroke.
      Is pisem gospoda KRISHTOFA SHMIDA,
poslovenil
F. M.


Natisnil,  saloshil,  in  na  prodaj   jih   ima  Joshef   Blasnik; na Bregu, Nr. 190.
1841.

Pervo poglavje.
Genovefa Vojnomirova nevesta.
MT red vezh ftoletji, ko je sora fv. Evangelja ta-rnote nejeverftva na Nemfhkim rasfvitlila in fi-rove fhege nafhih hrabrih dedov (prednjikov) she slo omezhila; ko je she zlo pufta terda sem-lja pod rokami pervih fposnovavzov kerfhanftva bolj prijasno podobo oblekla, in ko fo fe nesmer-ni gojsdi she v' mnogih krajih rodovitnim poljanam in zvetezhim vertarn vmaknile, je shivel na Niderlanfkim prav shlahten vojvoda; — vojvoda Brabanfhki. Savoljo njegoviga ferzhniga poguma in njegove velike hrabrofti fo fe vfi nad njim zhudili; savoljo njegoviga refnizhniga ftrahu boshjiga, njegove ljubesni do ljudi, njegove terdne pofhtenofti fo ga vfi fpofhtovali in ljubili. Njegova gofpa, vojvodnja mu je bila v shlahtnofti po vfe' enaka in sh-njim le ena dufha, le eno ferze. Edino hzher fta imela, ktero fta preferzhno ljubila in prav poboshno (brumno) odredila — po imenu Genovefo.
     She otrok je she Genovefa prav bifter um pokasovala, in prav shlahtno ferze in v vfim fvojim obnafhanju prav krotko, tiho bitje. Kadar je po fhegi tiftih zhafov vojvodnja sa kolov-ratam fedela in mlado hzherkb pri, petih letih na majhni lepi "pruzhizi sraven tebe imela, ki je vreteno prav prirozhn^ v^rtila, in najbolj zhiite nilke "predla,  med  predenjem  marliktere
1 *

4
rezhi poprafhevala, na vfako vprafhanje lepo in prav odgovarjala in vfako befedo jjrav krotko, rasloshno in pametno isgovarjala, — fe je mogel vlak, kdor koli jo je vidil, savseti in rekel je, s tega otroka mora kaj pofebniga poftati. Kadar je v fvojim defetim ali dvanajftim letu & fvojimi vojvodfkimi ftarfhi v zerkev prifhla, s fvojim ljubesnjivim, vlim poboshnim (andohllji-vim) oblizhjem, s fvojima lizama, na kterih je zhifta rudezha nedolshnoft zvelela, s fvojimi dolsimi, rumenimi kilami, v fvoji profli beli obleki med ozhetam in med materjo v s rude-zhim fuknam pregernjeni zerkveni pruki pred altai*jem klezhala, biftre vifhnjeve ozhi polne poboshnofti proti' nebefam povsdignila in po tem jih sopet v ferzbni molitvi proti tlam obernila — je vfak miflil, de angelja is nebef vidi. Kakor pravi angelj tolasbbe je kozhe liromafhlva in bolnike na poflljah obif kovala. Ubosim olrokam je obleke nofila, ki jih je farna narejala, in mar-fikteri slat. (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepo-tije dal, je moshem podelila. S majhnim jer-bafzhikam na roki je sjutrej in v vezhernim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzha-jozhe jedi in marlikakfhniga shlahtniga fadja, ki fe je takrat po Nemfhkim fhe malokje dobilo , in kteriga fi je farna febi pertergovala, pri-neft. Odrafhena deviza je bila prava podoba ne-dolshnofti in lepote in vfe poboshne matere fo gofpodizhno — tako fo fe fhe takrat vojvodfke pervenke ali prinzesine imenovale — fvojim o-trokam v isgled poboshnofti, famotniga shivlje-nja, zhiftote, pridnofti, krotkodufhnofti in vfake shenfke zheduofti pokasovale.

5
     Grof Vojnomir, hraber vites prav shlahtni-ga ferza in zhverfte pollave je bil vojvodu v boju shivljenje refhil. Po vojfki ga vojvoda na fvoj dvor pelje, in kmalo mu je tabo ljub, kakor njegov laftni" fin, in fvojo hzher mu v sakon da. Ko je jutro lozbitve napozhilo, in Genovefa s Tvojim mosham fhla, ga ni bilo v vojvodfbihi gradu in v zeli okolifhini ne eniga fufiga ozhe-fa; tudi Genovefa fe je pri vfi fvoji ljubesni do mosha fkoraj v foisah vtopila.
     Zhaftitljivi ozhe fo jo fhe enkrat objeli, s folsami oblili ter djali: „Idi tedaj, draga hzbi! Jes in tvoja mati fva ftara. Oba tukaj oftaneva nevedjozha, zhe bodefh fhe kdaj naji oblizhje gledala. Pa faj gre Bog s teboj in je tudi, kamorkoli pridefh, pri tebi. Vedno ga pred o-zhmi in v ferzu imej, kakor fo te tega tvoji ftarfhi uzhili, in ne omahni ne sa laf ne na defno ne na levo is njegove poti; potlej nama ne bo treba fkerbeti savoljo tebe in lahko mirno umerjeva !"
     Po tem fo jo mati s flabimi rokami objeli, in od joka in ihtenja fo komaj te befede rezhi mogli: „S [Bogam, Genovefa, in Bog naj te fpremi! Oh, jes ne vem, kaj je nad teboj fkle-njeno in marfiktere kalne mifli mi ferze obtesh-vajo! Pa vedno fi bila dobra hzbi, li bila naji najvezhi vefelje na semlji, nikoli naji nifi rassha-lila ?— o , oftani tudi v prihodnjo dobra. Nikoli nizh ne ftori, zhefar bi fe prizho Boga in ftar-fhev framovala. She enkrat, dobra oftani — in po tem je vfe dobro! In zhe bi fe tudi na semlji nizh vezh ne vtegnili vidili, fe bomolgolovo sopet v nebefih vidili!"
     
6
     Oba Jlara fe sdaj fhe k grofu nbernela ter rezheta: „0 fin , vsemi jo tedaj. Najdrasheji sa-klad je. Tebe je vredna. Obdershi jo ljubo in bodi ji-—ozhe in mati!" Grof Vojnomir je vfe obljubil in s Genovefo je pokleknil, czhetovi in materni blagoflov prejeti.
     Sdaj je Hidolp, fhkof, ki je Genovefa s grofam Vojnomiram porozhil, poboshen, zhaftit-Ijiv ftarzhek belih laf pa fhe rudezhe-zvetezhih liz priftopil in roke na nju poloshivfhi in ju po-hlagoflovivfjbi je pofebno Genovefi rekel: „Ne folsite fe, shlahtna mlada gofpa! Bog vam je veliko frezho namenil — pa drugazhe, kakor vli prizhujozhi miflijo. Dan bo pa prifhel, ki bodo vfi tukej prizhujozhi Boga sa to s folsami vefelja hvalili. Spomnite fe teh mojih befedi, kadar fe vam kaj pofebniga ^ primeri — in Bog bodi s vami I"
     Pri teh befedah poboshniga, bogabojezhiga ftarzhka je vfe prizhujozhe mifel na prihodnje pofebno nakljuzhje fpreletela in obzhinfka milo-ferzhnoft fe je v molzhezho, upanja polno molitev k Bogu in njegovi ljubesni polni previdno-fli fpremenila. Grof je po tem Genovefo, ki je ko Aena bleda in na pol omedlela bila, na pot-niga sa "tijo pripravljeniga in krafno olepfhaniga konja pofadil, in od mnogofhtevilnih vitesov fpre-jeta fta fe odpravila.
Drugo poglavje.
Grof Vojnomir gre na vojsko.
     Grofovf grad,   Vojnomirovo  imenovan ,  je vifoko na fkali med rekama Rajno in Moselo v
     
7
lepim, prav prijetnim kraju ftal. Ko fe je grof s fvojo mlado sarozhnizo grajfhkim vratam bli-shal, fo she njegovi flushabniki in podloshni — moshje in shene, mladenzhi, mladenke in otro-zi — v najlepfhih oblazhilih napravljeni ftali, de bi shlahtna sakonfka fprejeli. Velike vrata gradu to bile s selenjem in zvetlizami olepfhane, in fhe pot je. Lila s zvetlizami in s selenim li-fljem potrefena. Vlih ozhi fo bile v Genovefo vperte, ffi fo slo sheleli, fvojo novo gofpodinjo viditi. Ko fo jo she bliso sagledali, fo fe vii sa-vseli. Ker je bil obras Genovefe vef ogledalo zhi-fte, nedolshne, dobroferzhne, le v nebefa samak-njene dufhe$ je imela ref nekaj nebefhkigana febi, in je bila v refnizi nadsemljifke lepote. Geno-vefa je sdaj, s konja ftopivfhi, vfe tako milo, tako prijasno in s tako blagimi proftimi befeda-mi posdravila — je s flarimi moshaki tako fpofhl-ljivo, s materami, ki fo fvoje otrozhizhe peft-vaje ali pa sa roke dershaje tam ftale, tako prijasno govorila — je po imenu in ftarolli otrok poprafhevala in jih tako obilno obdarovala, de fe je vfe vefelilo. Ko je pa fhe verh tega —? kar fi je na poti od grofa fprofila," vojakam in flugam sa to leto dvojno plazho, podloshnim sa eno leto odpuftek davkov in domazhim reve-shem obiln dar shita in derv napovedala, je vfe ferzhna radoil vnela, folse vefelja fo tozhili, vR fo febe in grofa frezhne imenovali, in jesero po-boshnih profhenj sa mladi sakonfki par je v nebo gorelo. She zlo ftarim grofovim vojakam, ki fo fvojimu gofpodu na zhaft nepremakljivo na ftrashi Hali, fo folse po sagorelih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa fta v prav frezhni edi-nofti shivela.    Pa ta   frezha   je   le  malo tednov

8
terpela. Nekiga vezhera posno po vezherji, ko fo she luzh prishgali, Aa oba dovoljno v navadni ftanizi fedela. Genovefa je predla in pela, in Vojnomir je k njenimu petju na ftrune bren-kal. Sdaj fo fe svunej pred gradam vojnifhke trobente saflifhale. „Kaj je?" je grbffvojiga nad-hlevarja, ki je ravno proti njemu hitel, popra-(hal, „V6jfka!" mu je odgovoril. „Samorzi fo nanaglima is §hpanjfkiga na Franzosko udarili in shugajo vfe s ognjem in mezhem konzhati. Dva vitesa fta sdolej s kraljevimi povelji. She to nozh fe imamo', zhe je mogozhe, odpraviti, de bi fe bres odloga s kraljevo vojfko sdrushili." .— Grof je koj doli hitel, in pelje vitesa jih po-sdravivfhi v viteshko fobo (zimer). Prefirafhena grofiijja je v kuhnjo hitela, kaj pripravit, s komur bi vitesama poftregla; sakaj po fhegi tiftih ftarih zhafov fe tudi grofinje nifo framovale, pred ognjifhem ftati.,
     Grof fe je zelo nozh na vojfko napravljal, poflanze fvojim vojakam v okoljfhini pofhiljal in narozheval, kaj fe ima pri njegovim odhodu goditi. Vli vitesi io fe is okoljfhine na njegovim gradu sbrali in vef grad je fhumel od osroshja, od hoje oklenjenih mosh in od svonzhanja oj-ftrog, Grofinja je imela zelo nozh dofti opraviti y toliki mnoshizi ljudi pollrezhi in platna in vfiga, kar je koli grof sa odhod potreboval, na-vesati. O sori drusiga dne fo bili vfi vitesi v oklepih v veliki fobi sbrani in grof je od glave do nog v sheleso napravljen in s gibkim pe-ram na zheljadi (Helm) med njimi ftal. Sdolej pred vratmi gradu fo fe ? she konjniki in pefh-«.i sa boj napravljeni v red vftopili in ga zhakali.
     
9
     Genovefa je  sdaj v [oho prifhla in   je   fvo-jimu moshu  po  viteshki fhegi   mezh   in   fulizo podala.   „Suzhi te oroshja sa Boga in sa doma-zhijo — v pomozh neoroshnjene nedolshnofti in v ftrah prevsetnih hudobneshev!" je djala in bleda ko ruta,   ktero   je v rokah dershala,   mu je roke  podala.    Teshke   mifli na  prihodnje  terp-ljenja,  kterih fi pa fhe sflaj ni mogla rasloshiti, fo ji teshile   ferze.     „Oh Vojnomir !" — je sdih-tiila — „zhe bi fe nizh vezh yerniti ne vtegnil," in s ruto je obras sakrila. „Mirniga Jerza bodi!" ji je grof rekel.   „Bres boshje volje me ne more   nihzhe   ob   tla   djati.    Povfodi   fmo   v bosh-jih rokah.    Doma fmo fmerti ravno tal<o bliso, kakor na terifhu, in le njegova roka je, ki naf vedno pred njo   varuje.    Pod   njegovim   krilam fmo  v fredi   najbolj   kervaviga  boja v taki var-nolli, kakor v gradu.  Bog je. Bog vojfka in ter-den   grad.    Kdor fe  Boga   boji,   fe  nima  nizh drusiga bati.    <Torej ne tarnaj, draga^shena,- in ne fkerbi   savoljo   mene.    Ofkerbljenje   tebe  in gradu s grafhinftvam fim sa Bogam fvojimu hifh-niku tukaj isrozhil. On je odflej gofpodar gradu in  ofkerbnik mojih vlaftin! In sdaj te Najvikfhi-muisrozhim! S Bogam, mifli na-me inmolisa-me!"
     Genovefa ga je fhe po kamnitnih flopnizah fpremila in vli vitesi fo fhli sa njima. Koj, ko fo fkosi velike vrata gradu'prifhli, in trobente sapele, fo fe vsdignjeni mezhi v folnzu, ki je ravno is-hajalo, sablifkali grofa posdraviti. Urno fe je, fvoje folse, ki fo. ga iilile, fkrit, na konja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, fe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moft pod gradam, saprafhe. Genovefa je is ftolpa (turna) sa vlakam   tak   dolgo sa  njim   gledala,
     
10
de fe je njenim ozhem fkril, in v fvojo fobo fe je saklenila, de bi fe is jokal a in zeli dan ni ne grishljeja savshila.
Tretje poglavje.
Genovefa krivo toshena.
     Genovefa je po odhodu fvojiga mosha v veliki shalofti na fvojim gradu shivela. Kadar je sarja zhes fmerezhje sanjala", je she pri delu fedela -in marfiktera folsa ji je ko rofa na zve-tlize, ki jih je delala, kanila. Kadar je mafh-ni svonzhek sapel, je hitela v grajfko kapelizo in prav ferzhno je sa frezho fvojiga mosha molila. Nikoli nifo pri boshji flushbi. njene klopi v zerkvi prasne vidili, in tudi fhe nektere po-poldanfke ure je tam preshivela v famoti. De-klize is vafi, ki je bila. pod gradam, je okrog lebe shirala, jih prefti in fhivati uzhila in jim pri delu marfikaj lepiga pripovedovala. Kakor je she od fvoje mladofli prijatliza revnih in bolnih bila, tako jim je bila sdaj prava mati. Tu ga ni bilo ubosiga, kterimu bi ne bila delati in fi kaj saflushiti dalaf in kjer koli je kaki bolnik bil, ga je obifkala v njegovi kozhi, in njena prijasnoft in prijetna sgovornoft mu je naj-grenkejfhi sdravila poflajfhala. Svezher je med deklami predla — in v zhafih tudi fhe posno ponozhi, ko je luna fkosi okno fvetila, je v fa-motni fobi fedela, 'na ftrune brenkala in sraven kako poboshno pefem pela. Pri vlim pa je na, dober red in zhifte obnafhanje gledala, in prav nizh nerodniga ni prifvojih podloshnih terpcla.
     
11
     Hifhnikiij kterimu je bil grof vfe fvoje is-rozhil, je bilo Golo ime. Prebrifan, dobro pod-uzhen mosh je bil, ki je s fvojim prilisnjenim govorjenjem in dopadljivim vedenjem vfaziga fi pridobiti vedel. Pa mosh je bil bres velti in bres ftrahu boshjiga; dobizhek in rasvefeljevanje mu je bilo zhes vfe. Zhe, je bilo to, kar je delal, dobro in pravizhno, "ali ne, ni nizh vpra-fhal, de mu je le koriflno ali prijetno Jjilo. Koj po grofovim odhodu tedaj je sazhel sapovedova-ti in gofpodariti. Oblazbil fe je lepfhi, kakor grof, je napravljal velike gofti in tako premo-shenje fvojiga gofpoda tratil. Torej je s vliini fvojimu gofpodu sveftimi flusbabniki ofhabno ravnal, tudi marfikterimu delavzu terdo saflusheno plazhilo vtergal, in prepovedal, de fe nima no-benimu ubogimu ne edin grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doflej smiraj fvoje fpofh-tovanje fkasoval, in njegova prijasnoft in pofhtresh-nofl: do nje je bila bres konza. Genovefa fe je vedno ponofito in modro dershala; fe ni nikoli s njim pogovarjala in ga je vedno njegovih dolsh-noft opominjala. S perviga fe je sdelo, de ji je pokorin in prisadeval fi je mozhno, ji fvoje nap-zhnofti sakriti. Pa szhafama fe je njegova pre-dersnoft narafhala in poflednjizh je bil tako ne-fi-amen, de jo je narneframnifhih rezhi nagovarjal, kterih fe pofhtena shena ali deviza koli nagovarjati more. S vfo- gnjufobo in nevoljo, ktero je saflushil, ga je savernila — in ferdito jo je sazhel sdaj zhertiti in fklenil je, jo pogubiti.
     Genovefa, ktera fe ni nizh dobriga nadjala, je grofu pifala, Gola po refnizi popifala in pif-mo s gorezho profhnjo fklenila, temu nevarni-mu zhloveku flovo dati.
     
12
     Grofovi kuhar, prav pofhten mosh, ki je fvoji gofpodi vfe dobro shelel, in fe vfim hudobnim ponudbam Gola po mogozhnofti v bran fta-vil, fe je Drakon imenoval. Ta je obljubil pif-mo grofinje po nekim sveftim moshu fkrivej grofu poflati. Pa svijazhaftimu Golu to ni fkrito oftalo. V tiftim hipu, ko je Genovefa sjutrej sgodaj Drakonu v fvoji fobi pifmo dajala, Golo s golim mezhem pridere, ubosiga, nedolshniga Drakona prizho nje prebode in sazhne ftrafhno krizhati. Vli v gradu fo urno vkup hiteli, gro-finjo rasmerfheno in bres govorjenja na. fedesh naflonjeno in Drakona pred njo v kervi leshezhiga vidijo , in Golo je od shlahtne, nekrivizhne grofinje tako neframno lagal, de fo vfi hlapzi in dekle nad tem oframoteli. Po tem je v tifti uri pofla Cpota) s ravrio tako lashnjivim, opravljivim pifmam do grofa poflal, Genovefo, najpobosh-nejfhi (brumno) in nedolshno gofpo kakor ne-svefto, nepofhteno sheno toshil in sapovedal je jo ta zhaf  v najglobokeji jezho v gradu vrezhi.
     Golo je fvojiga gbfpoda na tanko posnal. Vedel je y de je grof prav1 shlahtnih mifel, pra-vizhen, ufmiljen in velikodufhen; pa de pri vfih fvojih lepih laftnoftih fvojiga nagnjenja k nagli jesi, k zhutljivofti in fumljivofti (Eifersucht) bers-* dati ne more. „In le eno nebersdano nagnjenje lizer fhe tako dobriga mosha" -— je rekel hudob-nesh — „je enako shelesnimu krogu (Ring) v nofnizah medveda. Peljati- fe da s njim, kamor kdor hozhe." Golo fe je tedaj gotovo nadjal,, de bo Grof koj, ko fe mu bode iesa vnela, gro-fin jo umoriti sapovedal.
     
13
Zheterto poglavje.
G^novefa v jezhi.
     Stolp, (tura) ki je bil hudodelnikam jezha, in kteriga je ljudftvo le ftolp ubosih grefhnikov imenovalo, je bil najftrafhneji vlih ftolpov gradu. Genovefa ni mogla nikoli bres notrajne grose in bres ferzhniga ufmiljenja do ubosih jetnikov memo * njega iti. In nar šdolej v tem ftolpu je sdaj ona farna saperta bila! Njena jezha je bila tako mersla, tamolna in grosovitna, kakor mertvafhko osidje. Sidovje je bilo zhern-kafto in od vlage v neklerih krajih prepresheno. Tla'fo bile s rudezhimi shganimi kamni (zegli) vloshene. Solnze ni nikoli va-njo pofijalo , nikoli prijasna luna pofvitila. Malo /vitlobe dneva fkosi majhno shelesno mresho in Genovefina fvit-lobela obleka je groso, tega ftrafhniga kraja le fhe bolj povekfhevala. Nozh in dan je tukaj na malo flame leshala. Sraven nje je bil lon-zhen verzh s vodo in bitviza puftiga, zherniga kruha je bila vfa njena hrana. Njene ozhi iu liza fo od  vedniga jokii s zhafam satekle.
     Ko fe je pa is pervih teshav ftrahu in bole-zhine sbrihtala, je s gorezho ferzhnoftjo roke fklenila, proti nebu pogledala ter molila: ,>0 Ti dobrotljivi ozhe nebefhki! Tukaj globoko pod semljo fedim, in proti Tebi gledam. Vfa sapu-fhena fim sdaj. Nikogar nimam vezh, kakor Tebe. Nobeno ufmiljeno oko ne vidi moje nadloge. Moj glaf ne pride v zhlovefhke ufhefa. Pa Ti vidifh moje folse-—Ti flifhifh moje sdih-ljeje! Sej fi vfigaprizhujozh, tudi tu fi, v tem tamnim kraju. Moj ozhe in moja mati ne vefta nizh od mene in moj mosh je daljezh prozh od
     
14
mene. Miloftna roka vfih mojih prijatlov mi ne. more pomagati; pa Tvoja roka ni prikrajfhana; ti snafh vrata moje jezhe odp*reti. O, ufmili fe me, Ti najbolji ozhe!"
    Po tem je sopet od bolezbine omamljena tiho in bres folsa fedela. „0 kako frezhni" je djala, „fo vunder najrevnejfhi ljudje memo mene ! Mogozhe jim je faj lepo iafno nebo in ljubo-selenezhe travnike viditi. O ko bi nameft vojvodfke hzhere uboga paftirfka dekliza, ali nameft grofinje herazhiza bila, kako bi mi dobro bilo ! Oh! vfe mi je odvseto in prav nizh vezh nimam. She folnze, ki viim fije, mi sdaj vezh ne fije! — Pa" — je sopet dalje govorila in folse td fe ji sopet vderle — „fej ii Ti fhernoj , o Bog! O bodi tudi Ti moje folnze! Ref je, kadarkoli fe tebe fpomnim, fe sopet vfe po moji dufhi ras-jafni in moje od tarnanja kakor od kushniga mra-sa llerjeno  ferze fe sopet v folse omezbi!"
    Befedi zhaftitljiviga fhkofa fe je sdaj fpom-nila: „To tedaj" — je djala, in fe je po jezbi oserla. — To tedaj je frezha, ktero ii mi obetal, poboshni mosh ? Sa fcvetezhimi vratmi me je ta tamna jezha prizbakovala. — „Pa vunder", je dalje rekla, „ker fi me Ti, o Bog! o to jezho priti piiftil, mi mora tako dobro biti. Ref, je , de Ti nadloge le is ljubesni pofhiljafh, le pre-blezhene dobrote fo. Pod nefrezho fta le frezha in blagoflov fkrita — kakor je Tvoja roka V grenko lupino marfiktero fladko jedro saperla. — Potolashena hozhem tedaj to terpljenje is Tvoje ozhetne roke prijeti. Le na-te hozhem pogledovati in fe fvojih preganjevavzov ne pritoshe-vali. Tvoja volja je taka — tedaj, o Gofpod, fim tu! Ravnaj s menoj po Svoji fveti volji.  Pa
     
15
le Svojo miloft   mi pokashi!   Soper Tvojo voljo mi ne more ne laf sakrivljen  bili."
    Po tej molitvi je bila slo potolashena. Tako fe ji je sdelo , kakor de' bi ji bil glaf v per-lih rekel: „Ne boj fe', Genovefa! veliko ti je fhe terpeti, pa is vliga tvojiga terpljenja te bo Gofpod refhil! Prizho ljudi fi fizer sdaj hudodel-niza, pa fvoja nedolshnoft fe bode nekdaj vun-der le lepfhi od folhza fvetila." In po teni je fladko sadremala.
Peto poglavje.
Genovefa v jezhi mati.
    Genovefa je vezh mefzov v jezhi prebila. V tem dolgim zhafu je ni jiihzhe obifkal, kakor Golo , ki je fvoje nemarne ponudbe bres prenehanja vganjal, in ji le pod to pogodbo njeno pofhtenje verniti in jo is jezhe refhiti obetal. Pa Genovefa mu je rekla: „Raj fe zhem prizba ljudi nepofhtena sdeti, kakor v refnizi ne-pofhtena biti. Raj zhem najsdolej v tem ilolpu fkoperneti, kakor fe s hudobijo na kraljevi fe-desh povsdigniti."
    V tem fe je njena reva fhe narafla. Kmalo po odhodu njeniga mosha, fe je s radoftjo pre-prizhala, de bode mati. Tifli zbaf je sdaj pritekel — in mati fantka je poftala. „0 Ti ljubo dete!" je rekla in s fhibkimi rokami ga je k fe-bi ftifnila „tako fi ti tukaj ! In v tem ftrafhnim kraju fi na fvet prifhel! O pridi fim na^moje ferze, de te ogrejem. Oh tvoja uboga mati fhe peljnize nima , v ktero bi te savila. Noben zblovek ji ne poda shlize gorke shupe, oh,  kako te rao-
     
16
re tvoja flaba mati preshiviti! V tem grosovitim kraju fhe ni drusiga meftiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde , mersle, kamnite tla. Vtem tamnim, vlashnim osidju, od kteriga ne-prenehama voda kaplja, morafh vlage in mrasa umreti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo dete s fvojimi doli kapljajozhimi fra-gami? Ali fte tudi tako neufmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samerite mi! ve neme (mutafte) osidja? bolj obzhutite! Ve ne morete moje in mojiga otroka reve dalje gledati in sdi~ hujete in jokate fe s menoj!"
     Po tem je proti nebu pogledala fvoje dete s flabima rokama dershaje in s folsami rekozh: „0 Bog! Ti fi me s tem otrokam obdaril, Ti fi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Tebi gre! Tebi naj bode tudi vef pofvezhen! Ja"— je rekla dalje — „ta ima. moj pervi opravek biti, de ga Tebi pofvezbim. V Tvoj fveti. tempelj ga ne moram poflali. Pa faj fi tudi tu prizhujozh — in kjer fi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene pri-jasne roke ni tu, ki bi ga pri kerilu dershala, nobeniga duhovniga, ;ki bi ozheta in botra njegovih dolshnoft opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozheta in duhovna namefto-vati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bog! — ako bodefh mene in mojiga otroka toliko doshiveti pripuftil — tega otroka v fveti veri v Tebe, o Ozhe! v Tvojiga fina in Tvojiga Duha, v fpo-snanju Tebe in v fveti ljubesni sredili, in ga kakor drago, meni isrozheno blagr pred hudim varovati , de ti ga tifti dan zhiftga in neoma-deshvaniga od grehov in hudobij nasaj dam, in v fvoji fodbi pred Teboj obftati morem. Dolgo je sdaj fhe  tiho molila,   in potem verzh s vodo
     
17
prime in otroka kerfti, kteriga je Boleflava imenovala. „Sakaj v bolezhinah in v folsah" — je rekla —? „fi prif hel na fvet, Boleflav naj bode tedaj tvoje ime in folse matere naj ti bodo vesilo!"
     Po tem je dete v fvoj pripaf savila, in ga v narozhje poloshila. „Tako" — je djala — „tur l<aj v mojim narozliju ima tvoja sibelka biti. S folsnimi ozhmi je kofizhek terdiga kruba sraven. febe pogledala, ter djala: „To, ti revfhe , ima v prihodno tvoj shivefh biti! Ref je terd jn puft in meni ga je komaj dovolj; pa mirniga ferzabodi, folse tvoje matere ga imajo omezbiti in v bosh-jim blagoflovu ga bo meni in tebi dovolj." Drobno je po tem terdi kruhek svezhila in fvoje dete s njim redila.
     Ko ji je nekiga dne dete na rokah fladko safpalo , fe je zbes-nj naflonila in sdihovala : „0 Bog! pogledaj vunder na to revno dete v mojim narozhju ! Oh, zvetliza bi r tem tamnirn, merslim osidju bres folnzhniga fija in toplote , bres oshivljajozhiga sraka kmalo fvitlobo in barvo sgubila, obledela in svenila! Oh,.kako bi mogla ta mala zvetliza tu obftati! O "Bog, ne daj, de bi tako revno poginilo! O kako ga ljubim , kako rada dam shivljenje sa-nj ! Pa fej ga Ti fhe bolj ljubifh, ko jes. Ti mene ljubifh, ljubi/h vfe ljudi bolj, kakor mati fvoje dete. Ref je," — je rekla dalje— „fej fi ti fam rekel: In zhe bi tudi mati fvojiga otroka posabila, jes runder tebe ne bom posabil."
     Ko je Genovefa tako glafno govorila, fe dete sbudi in fe v pervizh prijasno materi na-fmehlja. Genovefa fe je tudi nafmejala—v pervizh v jezhi: „In ti fe fmehljafh, ljubo dete?" — je djala, in ga na fvoje ferze pritifnila. „Ali
2

18
fe ne bojifh ftrahot lega kraja? Le fmehljaj fc, le! Tvoje fmehljanje mi vezh pove, kakor jese-ro befedi. Sdi fe mi, kakor de bi hotel rezhi: Mati ne jokajte fe in bodite veleli!— Ti fi ref reven, pa Bog je bogat." Ti fi nesmoshen , pa Bog je vfigamogozhen pomozhnik! Ti me gotovo slo ljubifh, *pa Bog tebe in mene fhe bolj ljubi! O le fmejzhkaj fe, ljubo dete, fmejzhkaj fe! Dokler fe fmejafh, fe ne more tvoja mati jokati."
     Zhes neke dni je Golo sopet prifhel. S divjim, rasmerfhenim oblizhjem je ftopil pred-njo. „Sdaj fe mi she dovolj sdi" — je- djal — „zhe hozhete bedafti oftati, in zhe fe nezhete fvojih zhednoft vanati, fe faj fvojiga finu ufmilite. Sa-kaj zhe nezhete po moji volji shiveti, morale pa, Bog mi moje grehe odpufti, umreti in va-fha dete tudi."'
     Genovefa je mirno bres nepokoja odgovorila: „Raj zhem ftokrat umreti, kakor v kaj dovoliti, zhefar bi fe prizho Boga in fvojih ftar-fhev, prizho "fvojiga mosha in vfih dobrih ljudi framovati mogla." Golo jo je divje pogledal, in od jese vef bled fe oberm? in shelesne duri tako sa feboj satelebi, de fe je sdelo, de fe dno jezhe maje? in de je gromezhe donenje fhe dolgo po jezhi buzhalo.
Shesto poglavje.
Genovefa dobi povest od svoje blishnje smerti.
     O polnozhi je na enkrat nekaj na malo 6k-nize v jezhi poterkalo. „0 ljuba grofinja, ali fhe ne fpite?" je klizal shaloften  glaf.    „0 kaj
     
19
vam moram povedati ! Oh Bog! Oh Bog! Od joka fkorej ne morem govoriti! 0 bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in versi ga v najglobozhej-fhi hresno pekla — sanikerniga hudobnesha."
     „Kdo pa fi ?" je vprafhala Genovefa , in vftavfhi je fhla k mreshizi jezhe.
     „Zhuvajeva hzhi!" je odgovoril glaf. „Zhe vefte, Berta, ki je she toliko zhafa bolna in kte-ri ile v njeni bolesni toliko dobrot fkasali. Oh, tako vaf imam rada in bi fe vunder tudi Vada hfaleshno pokasala. Pa oh, ftrafhno poveA vam prinefem. She to nozh morate umreti. Grofova volja je taka! sakaj on vaf mifli ref tako ne-framno hudobnizo, kakor vaf je Golo pozher-nil; tako je Golu pifal. Morivzi fo she najeti. Glavo vam morajo odfekati. Gotovo je tako. Sama fim flifhala, ko fe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi vafhe dete mora umreti. Sakaj grof ga nezhe fvojiga finu fposnati. Oh meni Arah ne da fpati. Bo polnozhi nifim mogla ne ozhefa satifniti. De fo le vfi safpali, fim is fvoje bolnifhke poftlje vAala, in fim pofkufila, fe k vam fim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi ne mogla shiveli, zhe bi fhe enkrat s vami ne govorila, fe pri vaf ne poflovila in vaf ne fhe enkrat sa vafho ljubesen domene sahvalila! Zhe imate fhe kaj narozhiti, ali zhe vam fhe dru-siga kaj ferze teshi, meni rasodenite, de ne bodo vfih vafhih fkrivnoA s vami v semljo sakopa-li, in de bi morde fhe kdaj od vafhe nedolsh-nofti prizhati mogla."
     Genovefa fe je hudo vftrafhila in Arahu ni mogla dolgo govoriti. Poflednjizh je rekla: „Lju-bo dekle, bodi tako dobra, in prinefi mi luzh, tinte, pero in papirja."  Dekliza je prinefla, in
2 *

20
Genovefa je jela pifati. Ker ni bilo mise ali ka-kigaftola V jezhi, je na tleh fedezh pifmo pifala:
     „Dragi mosh! Tukaj na merslih tleh fvoje jezhe leshezha fhe tebi pifmo pifhem. Kadar bofh ta lift bral, bode moje truplo sbe pod semljo trohnelo. Sa malo zhafa bodem pred fodnim ftolam boshjim ftala. Kakor hudodelniza fim v fmert obfojena. Pa Bog ve, de nskrivizh-na umerjem. To ti pred njegovim fvetim ob-lizhjem prifeshem "in na meji vezhnofti. Verjemi mi, de ne sapuftim fveta s tako lashjo."
     Oh najboljfhi mosh! le po tebi ml je shal. Vem, de fo te ftrafhno golufali, drugazhe bi ne mogel fvoje Genovefe in fvojiga otroka umorili dati. Pa zhe kdej golufijo fposnafh, ne fkerbi prevezh! Sej li me smiraj ljubil. Ti nili moje fmerti kriv. Kaj fe zhe, Bog mi je tako naklonil."
     „Pa vunder Boga savolj fvojiga prenagljenja odpufhanja profi. Ne obfodi nikogar vezh, de bi ga ne bil fam saflifhal. Naj bo ta tvoja per-va prenagla obfodba tudi tvoja, poflednja. Po-vrazhuj to fvoje pervo hudo delo, ako ga ravno nifi fam kriv, s mnosimi dobrimi in shlahtnimi deli. To je narbolje, kar fhe ftoriti morefh. Shalovati in fe toshiti dalje ne pomaga. In po takim fe vunder fpomni, de je nebo. Tam bofh fvojo Genovefo sopet vidil. Tam bofh njeno nedolshnoft in sveftobo fposnal«. Tam bofh tudi fvojiga iinii, kteriga na semlji nikoli nili vidil, v pervizh vidil. Tam naju ne bodo vezh hudobni ljudje raslozhili."
     „Moj zhaf na semlji je kratek. Svojo po-flednjo dolshnoft fim fpolnila in ti fvojo nedolshnoft fkasala.   Sahvalim te tudi fhe sa vfo ljube-
     
21
sen, ktero fi mi v boljih dnevih fkasoval. Lju-besin do tebe vsamem feboj v grob."
     „Skerbi sa moje dobre ftarfhe. Bodi jim dober fin. Tolashi jih v njihovi shalofti. Oh, jes jim ne morem vezh pifati, sakaj moja ura je bliso. Pa povej jim, de njih Genovefa ni bila hudodelniza, de iim bres krivize umerla, de fim jih fhe v fmertni uri pomnila, in de jih sa vfe, kar fo mi llorili, ferzhno sahvalim."
     „Gola, ubosiga, oflepljeniga norza, ne u-mori v fvoji jesi. Odpufti mu, kakor mu jes odpuftim. Ali flifhifh? Profim te! Nikakorfhni-ga fovrashLVa nezhem s feboj v vezhnoft nefti in savoljo mene nima ne kapljiza kervi tezhi."
     „Tudi tillih, ki mi bodo glavo odbili, ne zherti, ker fo me bres fvoje krivize umorili, te-muzh njim in "njihovim dobrpte fkasuj. Sakaj oni fo nedolshni in gotovo to neradi ftorijo."
     ,,D6bri, po nedolshnim umorjeni Drakon je bil tvoj naj bolj pofhten flushabnik. Skerbi sa njegovo sapufheno vdovo in bodi ozhe njegovim firolkam. To fi mu dolshan, sakaj njegova vda-noft do tebe je bila tako rekozh, usrok njegove fmerti. Sa tebe je umeri. Tudi ne posabi ga ozhitno nekrivizhniga rasglafiti. Dobro deklizo, ki ti bo to pifmo podala, obdaruj. Ona farna mi je bila svefta, kjer je bilo vfe soper mene ali kjer fi, bolj rezhi, savblj ftrahu pred Golam nihzhe ni upal,   sa-me fkerbeti."
     „Svojim podloshnim bodi mili gofpodar. Ne obkladaj jih s prevelikimi davki. Skerbi de bodo pravizhno gofpofko, vredne duhovne in umetne vrazhe (Aerzte) imeli. Poflufhaj vfaziga, ki fe ima pritoshiti ali kako filo fkasati. Slafti ubogim milodarin bodi.    Oh,   miflila   fim,   de
     
22
bodem   mati   tvojim  podloshnim.    Bodi jim  ti sdaj; dvojno dolshnoft imafh > jim ozhe biti."
     „In sdaj ti poflednjizh rezhem: S Bogam ! O, ne shaluj faj prefilno savolj mene, dragi mosh! Sej rada umerjem, sakaj kratko in polno nadr log je to shivljenje, in zhe fim ravno grefhniza, vunder v vfih rezheh, kterih me je Golo obdol-ehil, nedolshna umerjem, kakor moj Odrefhe-nik. On bo moji dufhi miloftljiv! She enkrat: S Bogam! in moli sa mojo' pokojno dufho. S fpravljenim, miloftnim ferzam fe lozhim in fhe v fmerti fim — tvoja svefta shena Genovefa."
     To pifmo je v kopeli folsa pifala. 'Tinta in folse fo fe v njem tako salivale, de fe je komaj brati dalo. Deklizi ga je podala rekozh:
     j,To pifmo brani kakor drago blago in ne pokasbi ga nobenimu zbloveku. In kadar fe moj mosh. is vojfke verne, ga mu isrozhi." In fvojo biferno vervizo (Perlenschnur) je sdaj Genovefa s vrata fnela in rekla: ,,Te bifere imafh, ljubo dete , plazhilo sa fvoje svefle, fomiloftljive folse. Moja nevefhka lepotija fo bili in fkoraj od ti-ftiga zhafa, kar fim jih s rok fvojiga gofpoda prejela, fo bili okrog mojiga vratu. Tvoja nevefhka lepotija imajo sdaj biti. Vezh ko jesero goldinarjev veljajo. Ne sanefi fe pa sdaj, ker fi bogata, na pofvetne rezhi. Mifli, de je tvoja grofinja te bifere na tiftim vratu nofila, kte-riga bo sdaj kmalo mezh prefekal. Uzhi fe od. mene, de fe tudi na narbolji ljudi ni sanefti. Oh, nikoli nifim miflila, de mi bo fam tifti, ki mi je te bifere v lepotijo dal, vrat odfekati ukasal. Saupaj "tedaj v Boga famiga. Sdaj pa pojdi in shivi poboshno (brumno) in  dobro, Jes
     
25
moram sdaj  ferze k   Bogu povsdignili  in fe  k vezhnofti pripravili.    S Bogam !"
Sedmo poglavje.
Genovefa v smert peljana.
     Komaj je dekliza odfhla, kar shelesne vrata od jezhe safhkripljejo, fe s hropotam odprejo in dva mosha v oklepih notri ftopita. Eden nju je gorezho baklo v rokah dershal in dru,-gi je velik, gol mezh pod pasdiho imel. Ge-novefa je ravno s otrokam na rokah na tleh klezhe molila. Mosha fta jo pri fvitu bakle kle-zhati vidila. „Vftani Genovefa," — je rekel tifti, ki je mezh nofil in ki ji je imel glavo odfekati, s niskim glafam. .jFsemi fvoje dete in idi s nama." Genovefa je rekla: „B6g, bodi mi miloft-ljiv, — v Tvojih rokah fini!" Vftane in sa njima fe opoteka. — Pot je peljala daljezh pod semljo in fkoraj je ni konza bilo. Mosh s baklo je fhel naprej, drugi s mezhem pa sa-njo in velik ko-draft pef jih je fpremljal. Zhes dolgo fo prifhli do velikih shelesnih .vrat. Tu je mosh., ki je fhel naprej, klju^h v kljuzhavnizo vtaknil, in baklo 'vgafnil. Vrata fo fe odperle, in pod milim- nebam, bliso -veliziga gojsda fo bili.' Jafna jefenfka nozh je bila. Nebo je bilo polno svesd. Mefez je imel ravno saili. Mersel veter je vlekel. Noben mosh ni govoril ne befede. Daljezh fta Genovefo peljala, daljezh v gojsd. Sdaj tla plPhla na velik proftor, ki je bil krog in krog s velizimi, zhernimi hvojami, fivim berftjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdan. Tukaj je mosh   s mezhem  rekel:   ,3Sdaj   obfloj   Genove-
     
24
fa in poklekni.'* Genovefa je pokleknila. „Sdaj daj 'fvoje dete in ti, Hajnez, ji med tem ozhi saveshi," je djal dalje, in dete sa rozhize prim-fhi, je vzdignil mezh. Pa Genovefa je fvoje dete terdo s rokama oklenila, v nebo pogledala ter glafno savpila: „0 Bog! jes naj umerjeni, le moje  dete mi refhi."
     „Ne delaj marnj,(( je djal sarafheni mosh. ,jKar mora biti, mora biti! Daj ga iim !"
     Pa Genovefa je, jokaje in sdihaje dalje govorila: „0 ljuba mosba! Ali moreta to ubogo, ne-dolshno dete umoriti ? Kaj fe je pa pregrefhilo ? Koga je rasshalilo ? Umorita mene, fej rada u-merjem ! Glejta tu moj goli vrat! Le moje drago dete puftita shivo! Nefita ga mojim ftarfhem! Jn zhe tega ne fmeta, puftita mi, ne savolj mene , temuzh savolj otroka shivljenje. Sej bi rada tega gojsda zelo fvoje shivljenje ne sapuftila in nikoli vezh med ljudi ne prifhla! O glejta, jes vajna gofpa in grdfinja, pred vama klezhim in profezh vajne kolena objemam. Ako fim vaju le kdaj rasshalila, umorita me! Ako fim fe kaj pregrefhila, umorita me! Pa ie) vefta, de fim nekrivizhna. O gotovo fe bota fhe kafala, zhe sdaj mojih folsa ne zhiflata. Ufmilita fe me , in Bog fe bo tudi vaju ufmilil. Ne dajta' fe od zhafniga plazhila v hudobne dela sapeljati, sakaj njih plazhilo je vezhno. Bojita fe faj Boga bolj, kakor ljudi. Ali hozheta morde ref tega Gola bolj zhiflati, kakor Boga? Ne prelivajte faj ne-dolshne kervi ; sakaj nedolshna kri klizhe v ^nebo sa mafhevanje, in morivez ne najde nik|er vezh miru."
„Jes nizh ne  ftorim" je rekel mosh  s   mk

25
zhem, „kakor kar mi je vkasano. Zhe je prav ali ne,  naj  Gola in grofa sadene."
     Pa Genovefa ni nehala profiti in moliti: „0 poglejta faj na nebo," je rekla: „Ali vidita gori luno! Glejta, sa hvoje fe fkriva, kakor de bi najniga namenjenja ne mogla gledati! Poglejta faj, kako kervava sahaja. Q kolikorkrat jo bota v prihodnje sahajati vidila, bo vaju ne-dolshne kervi toshila. In zhe bo tudi vifoko na nebu ftala, in vlim ljudem jafno in zhifto fijala, fe bo vunder vama kervavo-rudezha sdela! 0 poflu-fhajta faj, pofhlufhajta — veter vije! Ali ne flifhita, kako grosno drevefa fhume in kako glafno fe vfe liftje trefe. Vfa narava (natura) fe nad moritvi-jo nedolshnofti ftrefa. V prihodnje bo vaju vfak fhumezh lift oftrafhil. Ali vidita gori svesde! Kakor s jesero ozhrhi gleda nebo na vaju ! Ali moreta pod milim nebam tako hudobijo floriti. Smiflita, gori nad svesdami je Bog, pred kteri-ga fodbo bodeta nekdaj mogla ftati!"
     „0, Ti ozhe vdov in firot v nebeiih, orne-zhi ferza teh mosh, ki imata tudi shene in o-troke, in poveshi jima roke, de ubosi materi in jokajozhimu otroku prisanefeta in fi tega ve-likiga kervaviga dolga na  glavo ne  nakopljeta."
     Un mosh, ki je dofle molzhal, fi je folse obrifal in rekel drugimu: „Ti Kunez, meni fe ferze «terga! Naj shivi. Zhe hozhefh kri prelivati , funi fvoj mezh raji v G61oveT perfi. On je kriv — ona pa v želim fvojim shivljenju nizh inaziga ni delala, ko dobro. Spomni fe vunder fvoje poflednje bolesnij koliko dobriga ti je takrat ftorila."
     „Umreti mora", je rekel Kunez. Tu nizh ne pomaga, ljubi moj Hajnez! Tudi meni, pri
     
26
moji ubogi dufhi, teshko d<\, jo umoriti. Pa zhe jo shivo puftiva morava oba umreti. Nji pa vun-der to nizb ne pomaga. Golo jo bo vunder fhe vedel ftakniti. Rasun tega mu morava pa tudi fbe njene ozhi prinelH v snaminje, de fva jo umorila."
    „Shivljenje ji vunder hozheva puftiti!" je rekel Hajnez. „Saj lahko tako ftoriva, rezheva ji, de tie bodeva isdana, de nama mora prife-zhi, sa smiraj v tem gojsdu oftalSj Golu pa po-nefeva ozbi tvojiga pfa. Obljubim, huda veft mu ne bode pripuftila,. jih bolj na tanko pogledati, de bi svijazho fposnal. Pa, jeli, teshko ti de $ fvonga pfa umoriti. Pomifli le , Kunez! ali bi ti ne imela nafha ljuba grofinja in nafh' mladi grof, ali bi ti ne imela ? ta nefrezhna mati in njeno nedolshno dete drasheji biti, Bog mi od-pufti moje grehe, kakor tvoj pef? Kunez, ne bodi vitnder  tako neufmiljen ne!"
     „Saj nifim," je rekel Kunez. „B6g ve, de mi fhe nikoli noben opravek ni bil tako teshak. Pa Golo bo divjal, zhe—"
     „De bi te tvojiga Gola —" je rekel Hajnez. „Nedolshnofti shivljenje puftiti, je gotovo kaj do-briga. In nioshu fe ne fpodobi, fe pri dobrim delu bati, temuzh tudi kaj upati* mora. Zhe fi ravno sdaj kaj soperniga napraviva, kaj pa de ? Danaf ali jutro nama sna vunder le dobro tekniti !"
     Terdi mosh je tedaj rekel: „Naj fi bo! Skufiti hozheva." — Koj je sdaj Genovefi ftrafhno prifego preisgovarjal, de fe ne bode vfe fvoje dni is te pufhave premaknila, in vfako befedo je mogla sa njim isgovoriti. Tudi Hajnez mu je mogel na njegov mezh prifezhi, de ne bo nobenimu ne befedize od tega povedal in je tudi  ne   v pufhavi  obifkoval.    Kunez jo  je sdaj
     
27
peljal 8 fvojim tovarfhem, de bi fe mu zlo nizh ne bilo bati/ fhe vezh milj daljezh zhes gore in doline v najftrafhneji kraj pufhave, kjer fhe nikoli ni zhlovefhka. noga hodila, in tam je od flabofti omedlela in "pod hvojevo drevo padla. Mosha fla jo puflila leshati^ in grefta fvojo pot. Le eden fe je fhe s folsnimi ozhmi oserl ter djal: „B6g fe je ufmili, in fkerbi sa - njo -in njeno jubogo dete! Zhe bi ne bil bolj ufmiljen, kakor ljudje, bi ne bilo prav."
     Ko fta V grad hasaj prifhla, je Golo kakor v obupu v fvoji fobi fedel s na roko naflo-njeno glavo. „Tukaj vam ozhi prinefeva!" je rekel Kunez, ki je pri vratih obftal in mu pa-fje ozhi na ftegnjeni roki kasal. — „Wezhem. jih viditi!" je Golo ftrafhno sarjiil, in- kvifhko fkozhil ter po mezh fegel. „In zhe mi fhe eden le enkrat ime nefrezhnize imenuje, sdžrem fvoj mezh in ga prebodem. Koj fe mi spred ozhi poberita, in nikoli vezh fe mi ne prikashita! — To je vunder zhudno," je djal po tem fam pri febi — „poprej fe mi je mafhevanje nad Geno-vefo takofladko sdelo* in sdaj mi je tako britko, de bi rad perft fvoje roke dal, ko bi ftorjeno delo neftorjeno ftoriti mogel! Oh! kdor po fvoji flrafti ravna,   fe  vunder le   golufa."
Osmo poglavje.
Koshuta reshi Genovefo  in njeno dete od lakote in smerti.
     Genovefa je dolgo v omedlevizi pod hvojami leShala. Zhes dolgo fe je sbrihtala in vidila, de je farna s otrokam v gojsdu.  Nebo fe je med
     
28
tem s oblaki prevleklo. ' Luna je bila she daw no safhla. Prav tamno je bilo. Slrafhen vihar je po drevju buzhal. V duplu je fova vekala, in bliso nje je volk tulil. Grose in ftrahii fe je trefla. „0 Bog, o Bog!" je klizala „kakfhina grosa me fprehaja! Pa fej II Ti tudi tukaj pri meni, pred Teboj je nozh fvitla. Time vidifh! Kjer nobenlga zhloveka ni, tam ii Ti. Ti jih nikoli ne sapuftifh, ki v Te saupajo. Ti fi mene in moje dele ?<— nefkonzhno bodi sa to sahvaljen, — is zhlovefhkih rok refhil. Ti ne bodefh pri-puflil, de bi med divjimi sverinami poginila. V Te hozhem saupati in fe nizhefar ne bati!"
     Oftala je tudi tako s otrokam v narozhju pod drevefam in roke nad fvojimi koleni fklene, s milimi folsami v nebo pogleda in zhaka, de fe dan sasori. Pa novo terpljenje ji prinefe. Gerdo, megleno jutro je bilo v jefeni. Vfa o-koljfhina je bila pufta, divja in ftrafhna pogledati, nikjer nizh ko gole fkale, zherne hvoje, ternje in brinje. Jutrajni srak je bil filno mer-sel in poflednjizh je jelo fhe zlo deshvati in mefti. Genovefa fe je od mrasa trefla in njeno ljubo dete fe je jelo od mrasa, mokrote in lakote jokati. Povfodi okrog je gledala po kakim votlim drevefu ali po kaki pezhi (votli fkali} kamor bi fe bila ftifnila, in divjiga fadja fi je sa shivesh ifkala. Pa nikjer ni bilo fufiga profto-ra, nikjer na malo fhe s liftjem pokritih ger-mfzhkih nI ne jagodiza vlfela. Sdaj je s fvojimi mehkimi perfti is terde, smerle serrilje nekoliko koreniniz iskopala in njena kri je fneg orudezhi-la! Te koreninlze je svezhila in fvojlm finu dajala.
     Na to gre, defiravno vla trudna in sdelana, s fvojim otrokam narozhji v fnegu in dcshju po
     
29
flrafhni pufhavi dalje, bres de bibilavedila kam. Ko je sopet zhes fkalo prilesla, sagleda sdolej med ftermimi fkalami majhno, vofko dolinizo s travo. Doli je fplesala. V neki fkali, ki je bila s goflimi hvojarni obrafhena, je sagledala pod zhes-njo vifezhimi vejami majhno luknizo, kakor vraliza. Skosi te fe je prifhlo v votlino, ki je bila doili pvoftorna, de bi v fili dve. ali tri ofebe v nji ftanovale. Ne daljezh od nje je vir, zhifl: kakor kriftal, is fkale sviral. Nekakfhno buzhje fhavje fe je fkale ovijalo. Njegovo perje pa je bilo velo,' in pol fognjito fadjeje po/tleh leshalo in ni ga bilo vshiti. Genovefa je fhla s fvojim otrokam v votlino. Tukaj je bila pred deshjem in vetram varna. Pa fhe smiraj fe je od mrasa trefla. Poldan je sdaj bilo. Glad jo je ftrafhno naganjal in tudi dete je jelo sopet lazimo jokati in vpiti. V votlini poklekne in dete pred fe na tla poloshivfhi fkosi vratiza votline proti nebu pogleda, roke ftegne ter moli: „0 Ti dobrotljivi Ozhe nebefhki, poglej, fim doli na jokajozho mater in na njeno kopernezhe dete! Saj Ti v najhujfhim vremenu tudi krokarje preshivifh, ki tu nad vifokim fkalovjem letajo. Ti tudi zhervizhkov ne posabifh, ki tukaj po fkalnati fleni lasijo, in jim dafh tudi po simi mervizo seleniga mahii najti. Ti snafh tudi mene in moje dete v, tej pufhavi prehraniti in tudi is kamnja/ kruha narediti. Nak! Ozhe , Ti naju ne morefh, naju nezhefh tukaj poginiti puftiti! Ti fi nama ravno sdaj prebivalifhe najti dal.    Ti bofh tudi sa jed fkerbel!"
     In glej, ko bi fe bilo blifknilo, fo fe oblaki rasdelili in folnze je. prijetno in gorkp sanjalo.    Nekaj je v na semlji leshezhimu liftju fhu-
     
'30
melo in sdaj je kofhiita pred votlino^ ftala. Ker je fhe nikoli ljudje nifo preganjt^li, ni bilo zlo nizh plafhna. V votlino je prifhla, kjer jd navadno ftanovala, bres ftrahu in proti Genovefi o-bernjena je obftala. Genovefa fe je je v sazheiku vftrafhila , s zhafam pa je bila ferzhneji in jo je boshala. Sver fe te prijasnofti ni obzhutljiva sde-la. Sdaj fe je Genovefa smiflila, febe in fvoje dete s mlekarn te sveri rediti. „0 Bog { koga primora lila ubogo mater ?" je rekla in je pu-ftila dete kofhuto lifati. Sver, kteri je bil volk mladizha rastergal, in ktero je obilno mleko ti-fhalo, je rada dershala. Genovefa je po tem dete, ki je omolzhalo in fpati hotlo^v nektere fvojih oblazhil savila in v kot votline poloshila, kjer je prav pripraven proftor bil.
     Ko je Genovefa fvoje dete opravila, fe je fhe le na-fe smiflila. Sopet je fhla is votline okrog leshezhe buzhe nabirat in slomivfhi vfako v dva enaka kofa jih je ofnasbila in v viru do zhiftiga fprala. Ko fe je vernila, je sver v votlini leshala. Genovefa je nektere oprefne seli-fha ponudi, ki jih je ob viru nabrala. Sver vfta-ne, ji jih s roke vsame in ji po tem, kakor de bi ji fvojo bvaleshnoft pokasati hotla, roko lishe, Genovefa pofkufi sver mlefti. Sver rada dershi in Genovefa vezh buzhnih kofov s mlekarn napdlni. Po tem na kolena pade, in pol rumene buzhe zhiftiga, mlazbniga mleka s obema rokama proti nebu povsdignivfhi je joka-je molila: „0 moj Bog! vsemi moje folse v hvalo sa ta tvoj dobrotni dar. Ref je, tvoj dar je to mleko ; Ti li dal, de fe mi je fred te fkale vir shivljenja pokasal, Ti li naklonil, de je mor-de kaka ptizhiza buzhne pefhke v to pufhavo sa-
     
31
nefla, de imam pofodo, kamor tvoj dar fpravim. Ti H me v to votlino peljal, y ftanovavnizo te dobre sveri! Sdaj ni fila, ne meni ne mojimu otroku fkoperneti. Sdaj fmem mersle, pulte širne s terdnim saupanjem v Te mirna in poto-lashena prizhakovati!"
     Pila je, in folse hvaleshnofti fo ji v mleko kapljale. „0 kako fladka pijazha'." je rekla. „Tako dobra fe mi fhe v vfim mojim shivljenju ni nobena jed sdela. O Bog! kako malo fim. pri obilni miši Tvojih ftarfhev Tvoje dari zhifla-ti snala. O, odpufti mi, de fe ti bolj ne šali valim, odpufti, de nifim ubogim vezh dobri-ga ftorila! t)h nikoli nifim ?kufila, kako teshko lakot de! O koliko ubosih bi bila lahko s majhnimi trofhki do fitiga pokrepzhala!"
     Ko fe je bila s mlekarn prav dobro pokrep-zhala in Boga fhe enkrat sa-nj sahvalila, je fhla is votline fi ob fkalah in ftarih drevefih mehki-ga, fuiiga mahu nabrat in rezh pripafov (bir-tahov) fi ga je nabrala, in v votlini febi in fvo-jimu otroku mehko pofteljo napravila. Po tem jelerdne, kofhate.hvojeve veje, ki fo nad rratmi votline vifele, fhe nisheji pripognila, de bi votlino fhe.bolj vetrovam sadelala. Pod hvojo je majhno , fuho, lepo , s mehkim, belim , rumenim in selenim maham porafheno palizhizo nafhla. V dva neenaka dela jo je prelomila in s fhibkimi hvojevimi fhibinami je tako manjfhi del na vezhiga privesala, de je bil krish, kteriga je na naj lepfhi kraj votline poftavila. Ko je vfe dokonzhala, fe je trudna v votlini ufedla. Hvojove veje, ktere fo vratiza kako zhernoseleno sagri-njalo sakrivale, fo prijetno tamoto po votlini delale in od  kofhutniga  hlapenja je   bila  tudi she
     
52
votlina ljubo fogreta. Ko je Genovefa tako fede-\a, fe ji je, ko bi bil trenil, lahko in dobro pri ferzu ftorilo. Serzhno je Boga sahvalila, de jo' je is tamne jezne refhil in de ji je pred Go-lam varno prebivalifhe pripravil. Ref de fpom-nila fe je, de bode tudi tu veliko lerpljen ja imela : pa na krish je pogledala ter molila:
     „0 moj boshji odrefhenik, ki fi is ljubesni do mene na /krishu umeri, to Tvoje snamnje mi ima vedno pred ozhmi flati. Vedno me ima tvojiga uka opominjati. S teboj zhem sdaj pu-fhavho shivljenje v tej pufhavi shiveti sazheti. Moje terpljenje je tudi rao) krish. Po tvojim isgledu ga zhem poterpeshljivo sadeti in vedno moliti: „Ozhe ! Tvoja volja naj fe iside in ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaf bo pretekel, de bom s teboj rezhi mogla: „Dokonzhano je!;<
     Po taki molitvi fo fe ji, zhes dolgo v per-vizh v fladkim fpanju ozhi saperle. Njeno dete je pri njenim ferzu leshalo in svefta kofhuta, ktera je odflej vejzh ni sapullila, je pri njenih nogah leshala.
Deveto poglavje.
Genovefe samotno shivljenje v pushavi.
     Genovefa je odflej v pufhavi kakor prava pufhavniza shivela. Sima je "minula, leto je pri-fhlo, ki fe je sopet simi vmaknilo, in tako je fhlo dalje, bres de bi fe bilo kaj pofebniga sgodilo.
     Kadar je po leti kakiga vrozhiga dne popoldan tako med nemimi (mutaftimi) fkalami in dreveii fedela in nizh ni flifhala, kakor kroka-nje krokarjev ali kluvanje kakiga berlefa; kadar
     
33
je v grosovitnih jefenfkih nozheh mersla luna vifoko pod obnebjem plavala in v famotno fka-lovito dolino fijala 5 kadar je po simi is votline zhes neismerno odejo fnega gledala, kjer fe je le l<aka fled divjih sverin snala: j« prav ferzhno hrepenela sopet oblizhje fvojih ilarfhev, fvojiga mosha ali le kakiga zhloveka viditi. ,;0 kako frezhni fo vunder ljudje — je doftikrat sdihovala
— ki v drushbi shivijo in fvoje nadloge in ve-felje vsajemno prenafhajo! In kako neumni fo, de te fladke frezhe doflikrat zlo nizh ne zhiflajo in fi mnogokrat fvoje shivljenje ogrenljujejo." Po tem fe je pa vfaki zhaf sbrihtala, ter djala: „0 Bog, frezha, de moram s tabo hoditi, je vunder le nefkonzhno flajfhi, od hoje s ljudmi! ako fmo ravno daljezh   od ljudi, fi  vunder  Ti  bliso naf
— v prasni pufhavi in v tihi polnozhi! Kako velika je ta frezha, de moremo s tabo govoriti, Ti ferzhni dufhni prijatel!" Tako fe je navadila smiraj s Bogam hoditi in v ferzu s njim govoriti, de fo ji v tazih prijasnih, priljudnih pogovorih ure kakor migljeji pretekle. •
     Ako ji je kopanje korenin in pobiranje div-jiga fadja ravno veliko dela usrokovalo, je mogla vunder marfiktero uro bres vfiga opravka prefe-deti. Vezhkrat je'rekla: „0h, de bi le igle in kaj preje imela, kako prijetno bi mi pazh mar-fiktera ura pretekla, kako zhedno bi hotla febe in fvoje dete oblazhiti! Ljudje vezhkrat zhes delo mermrajo, pa bres dela je shivljelje shaloimo in dolgozhafno in naj teshji delo je fladko memo poftopanja."
     Vezhkrat je po kakih lepih bukvah hrepenela. „Marfiktero uro — je rekla — bi lepo in polno poduzhenja imela! Pa, Tvoje dela, o Bog,
5

34
okjog mene fo ludi bukve, ktere fi fam pifal." Sazhela je sdaj boshje dela bolj pasljivo premifh-Ijevati, kakor jih je doflej v Tvojim shivljenju premifhljevala in naj majnfhi zvetliza, kebrizhek ali polshek fo jo, ker je fled boshje modrofti in dobrotnofti v njih vidila, neisrezheno rasvefeljevali. Slo vefelilo in tolashilo jo je, de je Jesuf toliko fvoj^h naj lepfhih prilik is tazih rezhi jemal , ktere fo jo tudi v pufhavi obdajale. Kadar je folnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlino fijalo, je s veliko radoftjo djala: „Ti ljubi Bog! Tvoje folnze mi je lepa podoba Tvoje prijasnofti, in ozhetne ljubesni. Sakaj Jesuf, Tvoj fin, fam pravi: „Ozhe nebefhki pufii fvoje folnze fijati dobrim in hudobnim." Moja ljubesen do ljudi ima tedaj biti Tvojimu folnzu enaka. Tudi fvojim neprijatlam bi rada dobro ftorila, de bi le mogla." Kadar je sa ohranjenje fvojiga shiv-Ijenja fkerbela, in kadar ji je shaloil ferze ras-jedala, in zhe je po tem kakiga lepiga jutra prijetno petje ptizhev flifhala, je rekla: „Tako fte vefele in bresfkerbne, male radoftne ftvarize, in tako radoimo pojete! Alibi fe ne imela tudi jes rado vati in peti kakor vi? Sej Jesuf fam tako hozhe : „Poglejte le ptizhev pod nebam. Ne feje-)o, ne shanjejo in ne fpravljajo v fkedne, in vafh ozhe nebefhki jih vunder le preshivi. Ali nifte vi vezh, kakor oni?" Ja-moj Bog! Ti me bolj ljubifh, kakor vfe te plizhe. Tudi bi imela bolj vefela biti, kakor oni vii in ne fkerbeti, ako fe ravno sdaj sa me nobeno serno nefeje, nobena bilka ne shanje in noben fnop vezh v fkeden ne fpravlja." Zhe je zvetlize, ktere fo ji malo do-linizo s mnogimi barvami lepfhale, pregledovala, je rekla: „Tudi ve fte mi prijasni poroki, in

55
ljubesnjive osnanovavke boshje ljubesni do mene. Tudi take zvetlize je Jesuf pokasal, rekozh: „Pre-mifhljevajte zvetlize polja! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rezhem: tudi Salomon v vlim fvojim velizhallvu ni bil tako lepo oblezhen, kakor ena ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lepo oblazhi, ali ne bo vaf fhe bolj, vi maloverniki ?" Nizh vezh nezhem maloverna in nizh vezh neferzhna biti, in ako rajno sdaj ne morem ne preiti in ne fhivati, vunder nezhem sa fvojo obleko v prihodnje prevezh fkerbeti." Po leti, kadar je v njeni dolinizi folnze pripek-valo in ona shejna k fVojimu viru prifhla, mers-le vode sajela in pila, je mnogokrat" rekla: „Kar je ta vir mojim fuhim uftnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Gofpod! moji dufhi." Saj fi fam rekel: „Kdor je shejin, pridi k meni in pij. Voda, ki mu jo jes podam, mu bo vir, ki v vezhno shivljenje lezhe." „SamO/ ta notranji vir shivlje-nja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s vefe-ljem napaja, sdaj ko Jfim ob vfo tolashbo od fveta in ko mi je vfe vefelje prihodnjiga shivljenja vse-to." — Doftikrat, kadar je ftrafhno pezhovje, ki je njeno dolino obdajalo in she veke v viharju in hudi uri nepremakljivo ftalo, fpremifhlje-vala, fe je Jesufovih befed fpomnila: „Kdor mojo befedo poflufha, in po nji shivi, tega modri-mu moshu prilizhim, ki je fvojo hifho na fkalo sidal." — Po tvoji befedi hoishem, — je rekla po tem, — fvoje svelizhanje sidafci in terdno ko na fkali bo ftalo. „She ternje in ofat ji je bilo polno poduzhenja." Ko bi fe s vaf, ve ternjeve selifha, grojsdje in drugo shlahtno fadje tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo ref prav ljubo, in bi fe mi tu v pufhavi prav prileglo.   Pa pri
3"*

56
tem obftane, kar je Jesuf rekel; „S ternja fe ne da grojsdje in s ofata ne fige nabirati. Vfako dobro drevo obrodi dobro, sanikerno pa sanikerno fadjc." Dobro drevo zbem tedaj biti in dobro delati, kolikor mi je mogozhe. ]Nikoli nezhem biti ternju in ofatu enaka, ki le bode in nizh ali pa sanikerno ladje rodi. Tako fo ji bile folnze, ptize, zvetlize, vir, f kale, tem je in ofat zhilte snamn ja, ki fo jo Jesu-fovihbefed opominjale in ji dovolj /nifliti dajale. Ljubfhi od pomladanfkiga folnza, bolj vefel, kot pomlad s njenimi zvetlizami in ptizami, bolj poln poduzbenja od vfiga,-kar je v pufhavi vi-diti mogla, ji je bil pogled njeniga otroka. VTak jafen dan ga je is votline pod lepo jafno nebo nefla. Kadar fe je med tem, ko fe je kofhuta nekoliko od nje pafla, s otrokam na rokah pred votlino fprehajala in s njim, ako ravno fhe ni nizh od tega umel, prav pfijasno menila; kadar je otrok fvoje rozhize sa njo ftegal in fe ji fmehljal, fe ji je sdelo, kakor de bi ji to (mehljanje vfo pufhavo olepfhavalo in kakor de bi vfe okrog poslazbeno bilo. Doftikrat je na meftu, kjer je ftala, pokleknila, dete na ferze pritifnila, s milim, fladkim fmehljanjem malerfke ljubesni na-nj gledala ter djala: „0 Bog, kako Te zhem sabva-liti, de fi mi fhe to dete puftil! koliko vefel je, koliko radoft, kakfhno vfakdanje opravilo mi dela v tem divjim sapufhenim kraju! O poglej tudi Ti, ozhe nebefhki, blagoflovezh to dele in daj, de bo tudi dalje raftlo in" bolje prihajalo! — Kako jafno in vefelo gleda" — je dalje rekla — „kako jzhifto je to zbelo in ljubesnjive liza bres vfih ftrafti, kako nefkerbno mi tukaj na ferzu pozhiva! O pazh refnizhno je govoril odrefhe-nik":   „Ako nifle kakor olrozi  ne bodete prifhli

37
v nebefhko kraljeftvo* O, de bi tako vfi ljudje proftovoljni in s dobrim prevdarkam bres napuha, savifti, zhertenja in inih (drusih) hudih ftra-fti bili, kakor je to dete fhe v fvoji nedolshnor fti in v ferzhni nevednofti; gotovo bi nebefhko kraljeftvo v fvojih ferzih imeli; tako vefelo bi na fvetu shiveli, kakor dete na maternih ljernh; tako sadovoljno in frezhno bi, tako-«f ekozh, na ozhetovim ferzu boshjim pozhivali."
     Mnogokrat fe ji je- shiva- shelja vnela, fhe kdaj kako zerkev obifkali. „Kakfhna * frezha je to, jeirekla, zhe jesera ljudi pred Bogam kle-zhijo,>boshjo befedo poflufhajo, ali zhe fe hvalna pefem verne mnoshize poboshno proti nebu vsdi-guje! O, ko bi le sopet kako »svonjenje flifhala, miflim, de bi fe mi ferze oddahnilo. Pa vunder — je rekla dalje, —fej je žela natura, nebo nad menoj in semlja okrog m?ne tudi Tvoj tempelj, o Bog., in ferze, ki v famotni pufhavi bije, je tudi Tvoj altar. Ta fkalovita dolina naj hode tedaj tudi tempelj Tebi pofvezhen in moje ferze naj Ti bode altar!" —- Tudi ni bilo ne drevefa ne fkale, kjer bi ne bila molila ali klezhala, in zhe ji sima ni pripuftila is votline iti, je mar-fiktero uro pred malim krishem v fvoji votlini na terdim kamnu klezhala, ki je is fkale molel in ji pruzhiza" bil.
Deseto poglavje.
Genovefe materska radost v pushavi.
     Kakor v zhafi med selifhi in ternjem v pu fhavi krafna, rudezha zvetliza srafte, tako je sdaj Genove/i   v  fredi  njene tihe iamote naj lepfhi,
     
58
priljudno vefelje zvefti jelo. Boleflav, njeni ljubi otrok, je med tem prav odraftel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je she hoditi jel. V pikafto koshizo mlade ferne, od ktere je v gojsdu lefjaka odpodila, ga je'oblekla. Zhe ravno fan-iizh ni drusiga,. ko selifha in korenine, mlčko in voda vshival, je vunder tako popoln in zve-tezh bil, kakor shivljenje. Sdaj fe je pamet v ljubim fantizhu sbudila; jel je fe famiga febe svedovati, rezhi krog febe raslozhevati, befede umevati in isgbvafjati.  )
     Genovefa, ki she tako dolgo ni befede is zhlovefhkih uft flifhala, je ferzhno vefelje obzhu-lila, ko je perve rasumljive glafove od fantizha flifhala; fhe vezhi vefelje je pa zhutila, ko je fladko ime ^mati" pervi krat lepo in umljivo isgororil. To je bilo v sazhetku sime. Pogovarjar la fe je sdaj v fvoji tamni votlini po vezh ur is njim ; ga je Vfe, kar fe je v votlini in mali do-linizi vidilo, od folnza do kremehzhka, od hvo-jeviga drevefa do mahu imenovati uzhila, in kimalo fe je mogla s njem po malim pogovarjati. Pervi sharki fe unemajozhe pameti, perve ifkrize profte ljubesni, ktero je pri njem fpasila, fo jo neisrezheno vefelile, in vfak dan ji je obilnifhi in mnosheji materfke radofti prinefel. V fredi sime ji je tako rekozh lepa pomlad zvefti sazhela.
     Proti konzu sime je fantizhek sbolel in dolgo ni mogel votline sapuftiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je she osdravel in fe je sopet lepo kakor rosha raszvetal. Nekiga lepiga pom-ladanfkiga jutra ga je Genovefa vsela sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votline v profto in zvetezho dolinizo. Lepota vfe pomladi, ktero je sdaj fantizhek v dnevih Boljfhi pameti ob
     
39
enim previdil, gaje prav poprijela. Vef oftermen je poflal, vfe s velikimi ozhmi pogledajozh in rekel je: „Mati, kaj je to ? faj je vfe drugazh, kakor je bilo poprej; vfe je lepfhi! Ta dolina je bila vfa s fnegam pobeljena, sdaj je pa tako lepo selena, de fo hvoje memo nje le aherne. In germovje in drevefa, ki fo poprej fube in bres' liftja Hale, in le tu ali tam kak rumen liffc imele, fo sdaj polne, polne tanziga, fvitloseleniga liftja. In kako sdaj folnze ljubo in toplo lije, in kako je nebo lepo vifhnjeno. In le poglejte tu. na tla, kakfhne le^»e, majhne ljube rezhi fo tu, o poglejte, no, kako lepo rumene, vifhnje-ve in  bele!"
     „To fo zve tke , ljubo/ dete,"*' je rekla Geno-vefa. „Glej tukaj jih nekoliko tebi nabiram. Te tukaj fo marjetize, in svonzhiki! Glej, kako fo snotraj lepo rumene in kako lepo fo konzhki belih kriliz krog in krog rudezhi ! Te rumene tukaj dobro poduhaj! Ta vifhnjeva tu je vijoliza. Ta fhe prijetnifhi dufhi. Na,  tujih imafh; vfe fo tvoje!
—	in fhe fi jih natergaj, kolikor jih morefh."
Toliko fi jihnaterga, de jih s fvojima majhnima
rokama ni mogel objeti.
     Genovefa ga je po tem na kraj doline k se-lenimu germu peljala. „Sdaj poflufhaj" je rekla, „AH kaj flifhifh?" — Fantizhek je sdaj pervizh v fvojim shivljenju ftoglafno petje ptizhev flifhal, ki fo tukaj nepreganjani od neufmiljenih rok v neisfhtetih mnoshizah gnjesdili. „Oj — je rekel
—	kaj pa tako prijetno poje? Navfakim drevefzu
in germizhu ftoteri fladki <glafovi pojejo. Viditi
zhem vunder, kaj je to! Pojdite!"
     Genovefa fe je na s maham porafheno fkalo vfedla v fenzo dveh mladih bukovih drevef, vsa-
     
40
me fantizhka v narozhje in je, kar je tudi po
simi in v sazhetku pomladi vezhkrat ftorila, ne
koliko nabranih sern od divjiga drevja na tla na-
trefla, de bi ptize vabila. Mnogo ptiz je prifhlo
— prijasni fhinkovez, selenkafti zisek, ptizhki s
lepo rudezho glavo in perfmi, pifani fhtigljiz,
in urno fo serna pobirali. „Glej," je rekla, „ti
ptizhki tako lepo pojejo."	'
     Fantizhek je od vefelja .pofkakoval. „Oj ljube, ljube, lepe ftvarize!" — je rekel. „Ve tako lepo pojete? Ve she lepfhi snate kakor krokarji, ki zelo simo v zhafih tako shaloftno ftradajo, in tudi bolj lepe fte kakor oni. Pa povejte mi le, mati!" je sopet sazhel, „kako pa je to, de je sdaj vfe tako lepo? Od kod pa pridejo vfe te lepe rezhi? §ej vi "nifte mogli te dolinize tako olep-fhati, ta zhaf, ko fim bil jes bolan. Sej fte bili vedno pri meni v votlini in tako umetni gotovo tudi nifte."
     „Ljubo dele", je odgovorila Genovefa, povedala fim ti she, de imam tako dobriga ozheta v nebelih, ljubiga Boga, ki je folnze, luno, in svesde naredil. Glej, on je tudi vfe to naredil, de bi prav veliko vefelja imeli." — „0 ljubi, do-hrotljivi Bog!" je rekel fantizhek; „ta je pazh prav dober in umeten!" in Genovefa fe je fmeh-Ijala savoljo te nedolshne proftofti. „Pazh je ref, je djala farna pri febi in ga objela in kufhnila," de bi te marfikter otrok, ki je ftarifhi ko ti, neumniga imenoval in fe ti fmejal. Pa le sa to, ker posabi, de je fam nekadaj tako govoril, in ki je, kakor vfi ljudje, s zhafam k fposnanju prifhel.
     Drugi dan jo je fantizhek sjutraj, sarano sbudil in rekel je: „0 mati! vftanite no in pojdite s mano!   Vidili hozheva, kaj je ljubi Bog
     
41
sopet lepiga naredil." Genovefa fe mu je pri-jasno nafmejala in na seleno tratizo med^kalovje ga pelje, kamor je folnze prav toplo fijalo, kjer je vfe poprej dosorilo in kjer je she undan zvetje od jagod vidila. Pa ref fo bile nektere jagode she srele in bolj rudezhe, kakor f hkerlat. „Ali fo to tudi zvetlize ?" je vprafhal fanti „Nak', je rekla Genovefa, „to fo rudezhe jagode." Pozhepnila je in nekoliko naj lepfhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokufieno!" Fantizhekjih je jedel in roko na perfi pertifnil, ter rekelr „0 te fo dobre! Ali ii jih fmem vezh nabrati ?" =— „0 le!" je rekla Genovefa „pa le tazih, ki fo lepo rudezhe." — Urno je roko ftegnil ter nabiral in jedel. „0 kako je pazh dobrotljiv ljubi Bog" je rekel, de nam tako dobre rezhi daje! — MN6" je rekla Genovefa, „sahvali fe mu vunder tudi!" Fantizhek je s fvitlimi ozhmi v lepo vifhnjevo nebo pogledal, fvojo rozhizo kufhnil in kufhljej proti nebu pihnil in savpil, kolikor je mogel: „Ljubi Bog! sa-hvalim te sa jagode!" Po tem je rekel. Svoji materi: „Ali je to tudi ljubi Bog. flifhal?" Genovefa ga je k febi pritifnila ter fmehljaje rekla: ,,Kaj pa d&! Pazh bi bil tudi tako miflil, bres de bi bil befede isgovoril, ih on bi bil tudi vedel. Bog vidi in flifhi vfe." Boleflav je sdaj hotel vfaki dan novih rezhi viditi, ki jih je ljubi Bog naredil. Pa Genovefa je djala: „Sam morafh sdaj pa-siti in gledati, ter meni povedati, kaj bodefh nafhel. Glej, koj tu v fenzi te vifoke fkale, tu na polnozhni ftrani dolinize, kjer je fneg fhe le undan fkopnel, ftoji zherno bodezhe ternjizhe. To fo ternjule. Glej, mnogo majhnih, selenih in belih kugljiz na ternju vifi. Te fe imenujejo popki zvetja. Pridi lini! Tam na poletni ftrani doliniztj fo dru-

42
gi germizhi s manjim ternjem. Te fe imenujejo divj^roshe. Tudi na teh fo podolgafti popki. In glej1! Gori v dolinizi ftoji dvoje velizih drevef lefnik in drobniza. Le dobro jih poglej! Nizh fhe na njih ne vidifh, kakor de fo vfe fhibine polne velikih popkov. Sdaj pa le vfak dan pasi j kaj fe bo s njimi sgodilo in povej mi potlej sopet."
     Po nozhi je pohleven, topel desh fhel in liftje in zvetje je poganjalo. Vef radoften je Bo-leflav prifkakljal in klizal: „Mati! selene kug-ljize na ternjulah fo sdaj sg6*l majhne, ko fneg bele zvetke! In uni ternjevi germ je poln fvit-loselenih Klikov! In tudi drevefa fo polne belih in. rudezhih zvetliz. O, to je vefelje! O kako dober je, pazh Bog! O pojdite le fim in poglejte!" Genevefa je fhla tje. „Ali vidite ?" ji rezhe. „In glejte! Ta ternjevi germ bo tudi fhe gotovo lepe , rudezhe zvetlize dobil. Te pa fhe nifo narejene. Glejte! Rudezhe fo she, pa le nekoliko is glaviz gledajo. Ali jih morde Bog ni mogel pa nozhi dokonzhati?" — „0 dete!" — odgovori Genovefa: „to ftoriti, fe Bogu ni treba nizh truditi! Vfe v enim migljeju sna ftoriti. Sakaj vfigamogozhen je." — „Pa povejte mi vunder" je fantizh dalje rekel — kako pa more Bog v tamni nozhi vfe to ftoriti ?" Genovefa mu je poj vedala, de Bog po nozhi tako dobro vidi, kakor po dnevu ?— in Boleflav fe je mozhno nad vfini zhudil."
     Nekiga jutra je Boleflav vef radoften pri-* fkakljal in rekel: „Mati! sopet fim pa nekaj le-piga nafhel. O pridite le in poglejte, kaj je!" Sa roko jo prime, k ternjulevimu germu pelje ter rezhe: „Tu notri poglejte v tamno ternje! Ali kaj vidite? —; „To je ptizhje gnjesdo, ljubo de-
     
te," je rekla Genovefa, „fternadovo gnjesdo je. Kakor imava midva votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le glej, ptizhiza v njem fedi. Kalco pri-jasno naju gleda! Sdaj ftran leti. Le dobro gnjes-dizhe oglej, pa ne obodi fe ob ternje! Glej, svu-naj je s fube, mehke flame fpleteno, snotraj je s mehkimi, fivkaftimi lafzhkami oblosheno. Le dobro va-nj poglej!" je rekla in fantizhka prisdig-nila. „0, to je lepo!" je rekel. „Koga je pa to petero lepih ftvarzhiz, ki v gnjesdu leshe ?" — „To fo jajzhika" rezhe Genovefa, „glej, kako fo lepo selenkafte in lepo rudezhe progafte \" — „Kaj potem ptizhek s jajzhki naredi? vprafhafan-tizhek." To bodefh she vidil! je Genovefa odgovorila. „Le vfak dan pridno jih ogleduj, pa ni-mafh fe ne  eniga jajzhka dotakniti."
     Sa nekoliko dni je Boleflav sopet s materjo gnjesdizhe obifkal. Namefti jajzhik fo sdaj she mladi ptizhki v njem bili. „0 poglej no" rezher Genovefa, „kako fo lepo majhni in lepi! — Glej, flepi fo fhe in nizh perjizha fhe nimajo. Leteti fhe ne snajo in tudi ne fhe is gnjesdizha fkozhi-ti." —? „0h, ljube male, uboge nage bebize!" je rekel fantek. „Ali pa ne bodo lakote poginili in smersnili?" „Nak', ljubo dete" rezhe Genovefa. „Sej je Bog she pred sa-nje fkerbel. Gnjesdizhe je snotraj mehko in gofto s mehkimi lafmi vlosheno, de na mehkim in na gorkim leshijo. Lepo okroglo je, de fe nikamor ne sadenmo in de jih ne boli. To zhedno gnjesdizhe j^ ftara priza farna, narediia. Jeli, to je umetno? IVlidva, ljubo dete, bi ne mogla taziga narediti. To u-metnoft: je Bog ilare uzhil, s miloftne fkerfn sa mlade, majhne ptizhke. Glej, ti seleni, okrogli liftizhi ternjeviga germizha, ki jim sdaj, ko foln-
     
44
ze vrozhe pripeka, hladno fenzo delajo, jih tudi pred mokroto varjejo , kadar deshuje. In pono-zhi in sjutraj in svezher, kadar bolj hladno prihaja , pride ftara ptiza in fe s rasproftrenimi pe-rotami na-nje vleshe, de fo gorko pokriti, in de jih ne sebe. Glej, tudi ternje ni saftojn tukaj. Hudi krokarji bi mladizhke posherli. Ternje jim pa do gnjesda brani in jih sbode, zhe mladiaham kaj shaliga ftoriti hozhejo. Stara ptiza pa lahko, ker je prav majhna, med ternjem fkosi slese, bres de bi fe pofhkodovala. Glej vfe rezhi, tudi bodezhe ternje nam prijasnoft in miloftno ozhet-no fkerbljivoft Boga osnanuje."
     Ko je Genovefa to rekla, je ftara ptiza priletela, in fe je na kraj gnjesda ufedla. Vfi ptizhki fo glafno zvilezh glavize kvifhko vsdignili, kljun-zhke fhiroko odperali, in pitala jih je. Boleflav je bil vef radoften. „0 to je lepo!" je rekel. „To je prav lepo!" in od vefelja je pofkakoval. — „GIej," rezhe Genbvefa, „mladizhi fi fhe ne morejo farni jedi ifkati, in ftara jim je donaTha. Sfirna bi jim bile preterde, torej jim jih ftara presvezhi, v krofu omezhi in jih jim po tem da. Ali ni Bog tega naredil? Glej, tako miloftno Bog sa vfe Tvoje ftvari fkerbi in tudi sa nar majnfhi ptize. Tako miloftno tudi sa naf fkerbi. Ja, ljubo dete !" je rekla dalje, ga s folsami pogledajozh, „0n je doflej sa te fkerbel in fhe dalje bo fkerbel!" — „Ref, ref" je rekel fantek, „0n je sa-me f kerbel, dobri mili Bog! Sej je on vaf meni dal, ljuba mati! Sej me imate veliko, rajfhi, kakor ftara ptizhiza mladizhe! Bres ^vaf bi bil mogel she davno umreti!" Tako je rekel in objel jo je. —
     Boleflav je imel sdaj vfaki dan kaj noviga materi pripovedati, pokasati in  prinefti.   Ker fe
     
45
je le s njem pezhala, ki ni imel tovarfhev, de bi-ga (bili fpridili, in otrozhjih igrazh, ki bi ga bile snemarile , fe je njegov um kmalo po-kasal. Svojo mater je zhes vfe ljubil in vfaka lepita boshjih del fe je globoko v njegovo ferze vtifnila. Vfako jutro je prinefel fvoji materi naj lepfhih zvetliz in polno lepih jerbafzhikov, ki mu jih je is bizhja fpletla, ji je najboljfhih rudezhih jagod in borovniz, in posneji robidniz in mali-nez nabiral. Pufto votlino je s pafaftimi polshe-vimi lupinami in fvitlimi mufheljni, slepim maham in s fvitlimi kamnizhi olepfhal, kar fe je prav podalo. Vfaki dan ji je pripovedoval, kako Jo majhne selene kugljize, ki fo na ternjuljevim germu, in selene, kakor jajzhki podolgafto okrog-lje kugljize od divjih .rosh dan na dan vezhi prihajale in kako fo tudi ptizhki raftli in majhno perjizhe dobivali — toliko zhafa, de je ternjuljev germ poln fvitlozhernih ternjulj in divja rosha polna ko fhkarlat rudezhih jagod imela in de fo ptizhki odleteli.
     Ko je pervikrat lepo fvitlo danizo sagledal; ko" je nekdaj med zhernimi, tamnimi hvojami lepo vezherno sarjo sagledal, ko je pervikrat mav-rizo vidil je smiraj vef radoften po fvojo mater pritekel in vfe je mogla s njim gledati in fe zhu-diti, in Bogash-njim sahvaliti, ki je toliko lepih rezhi vftvaril. Tako je fvojo mater mnogo ras-vefeljeval. Genovefa je doftikrat kadar je prijas-nofl: fantka vidila, s folsami v ozheh proti nebu pogledala, rekozh: „0 Bog! Tako more tudi ne-dolshno ferze v pufhavi raj dobiti, in dufha, ki Tebe ljubi in Tebe ima^ tudi v nadlogah in terpljenju nebo dobi!"
Skerbljiva mati pa tudi ni posabila, ga pred

46
ftrupenimi felifhi fvariti, ki fo okrog po pufha-vi v ftrafhni lepoti raftle. „Nimafh mi od njih jelii," je rekla, „pa tudi kaj drusiga ne jej, bres de bi meni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbolel." Pa dobra pametna mati ga je fhe fkerbnejfhi pred nepokorfhino, famovolj-noftjo, fladkanjem in drusimi otrozhjimi napakami fvarila. „Te fo" je djala, „fhe filno bolj pogubljive, kakor ftrupenina. Oh, greh je mnogokrat tem sapeljivim, rudezhim jagodam podoben , ki fe ozhem tako lepe in vabne sdijo , ktere pa, zhe jih kdo vshije, vmorijo. Ja, hudobno je vezhkrat bolj vidljivo in fe bolj lepo ozhem prilisuje, kakor dobra — kakor- tukaj ftrupena mufhniza profto, rjavo, dobro, ne krivno in vshiv-Ijivo gobo sraven febe v lepoti barve prefeshe.
Enajsto poglavje.
Genovefa dobi gorko ovzhjo obleko,
     S mnogim, nedolshnim vefeljem fta pofled-nja pomlad in leto Genovefi in njenimu finu prifhle. Sdaj je bila jelen. Splnze je she flabeje fijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhifto vifhnjevo nebo je bilo fko-raj vedno s tamnimi oblaki prevlezheno. Semlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo petje ptizhev je vtihnilo, in ptizhi fo vezhi del is tifliga kraja prozh sleteli. Vfe zvetlize fo vfahnile in sginile, in lilije je rumeno in bledo na drevji in germovji vifelo —? in zhe fe ni farno obletelo , fo ga mersli buzhezhi v.etrovi do zhiftiga otrefli. S ferzam polnim fkerbi sa simo je Genovefa pred vratnu  votline  fedela in  je  s folsnimi ozhmi v
     
47
pufhavo gledala. Sdaj je Boleflav rekel: „Mati! ali naju Bog sdaj vezh ne ljubi, ki nama vfe jemlje, ali fe bode mar fvet pogresnil?" —,5Nak', ljubo dete!" je rekla Genevefa. „Zhe fva pobosh-na in dobra, naju ima Bog vedno rad. Pa tu na semlji fe vfe fpremeni in mine. Ljubesen boshja do naf^je pa vezhna in nefpremenljiva. — Le sima fe blisha. Sa simo pa smiraj fpet lepa pomlad pride. Tako je vfako leto. Vefeli fe pa sdaj she, ko fe simapriblishuje, ljube pomladi! Oh," je fhe priftavila, „tebi ljubo dete, ki fi, kar fi jel pametovati, pervo simo dosbivel, ni sameri-ti, de komaj verjeti morefh, de .bode po simi sopet pomlad. Pa jes, tvoja mati, fim bolj neumna imenovati, kakor ti. Po tako dolgi fkufh-nji she vem, de po terpljenju vedno vefelje pride, pa vunder me vedno fpet teshko ftane, to verjeti. Pa le mirniga ferza zhem biti in v terpljenju fe prihodnjiga vefelja fpomniti in vefela in bres fkerbi biti kakor ti!"
     Genevefa je imela sdaj vfaki dan lefnik drob-niz, hrufhiz, shiru, lefhnikov, ternjulj in kar je drusiga savshivljiviga fadja dobila, sa simo nabirali. Tudi mnogo korenin fi je nakopala — in Boleflav ji je pridno pomagal. S fenam sa kofhuto fe je bila she poprej prefkerbela. Ve-zhi fkerb, kakor kaj bo jedla, ji je obleka delala. Tifta edina obleka, ki jo je she toliko let nofila, je bila she obnofhena in ftergana. Pred votlino je jokaje fedela in fkufhala s gibkimi flamnatimi ftebli in ternjem kofze obleke, ki fo firan mahali, fkerpati. Pa nizh ni pomagalo. „Oh" je tiho sdihovala, „koliko bi hotla sdaj sa iglo in nitko fukanza dati! Koliko boshjih dobrot pazh ljudje sdaj vshivajo , ki priljudno v drufhtvu
     
48
shivijo in marlikterimu fhe na mar ne pride, Boga sa to sahvaliti.'
     Boleflav, ki je njeno ferzhno-shalofl; vidil, ji je rekel: „Mati, ali fhe vefte, kar fte mi rekli, ko fim vaf nekdaj vprafhal, sakaj fe naji kofhuta .goli? Rekli fte mi: De ji Bog vfako poletje ru-dezhkafto, bolj tanko in lahko obleko da in potlej sopet novo, fivkafto in bolj toplo obleko.na simo. Sato ne shalujte! Bog vam bode tudi gotovo ktero dal. Ali morde miflite, de vaf nima rajfhi, kakor kofhuto ?" Genovefa je s fmeham fanta objela in rekla: Prav imafh, ljubo dete, mirni-ga ferza zhem Jjiti, Bog bode sa naju fkerbel! Kdor shivali in zvetke oblazhi, bode tudi mene oblekel!"
     Sa nekoliko dni je fantizhku sapovedala, fe ne od votline podati; vsame terdno gorjazho v roko , obefi buzho s mlekarn žhes ramo in daljezh okrog po pufhavi gre, fhe vezh drevef ifkat, kterih fadje bi fe 'dalo vshiti. Na klanzu vifoke gore, na ktero je hotla iti, fe je ufedla, fe po-zhit in fe s mlekarn pokrepzhat. Strafhan volk pride po gori s "ovzo v shrelu. Tiho fe vftavi in Genovefo s\ hudimi, fvitlimi ozhmi gleda. Geno-vefe fe je vftrafhila, de fe je trefla. Pa urno fe je pomiflila; sagrabi gorjazho, ki je bila ravno sraven nje na tleh, fkozhi proti volku in po glavi ga mahne, de bi mu ubogo shival, is sherla re-fhila. Volk fpufti ovzo, fe nekoliko vef omoten fem ter tje mezhe in s ftrafhnim tuljenjem sbe-shi. Genevefa je sraven ovze pokleknila, ji nekoliko mleka v gobez vlila, in fkufhala jo fhe ovshiviti.    Pa nizh vezh  ni pomagalo.
     Pogled uboge shivali je v Genovefnim ferzu mnoge britkofli vshgal. „Oh , ti ljuba shival!" je
     
49
rekla. „Ti fi tedaj is tiftih prijasnih krajev, kjer fim jes doma? Oh, she dolgo nifim nizh od ondi vidila in flifhala! Oh, ko1 bi ti fhe shivela! Kako bi ti hotla ftrezhi in sa te fkerbeti. Kako bi fe moj Boleflavzhek nad teboj vefelil. Morde li fhe od. drobnize mojiga mosha in od mojih drobmz! O Bog!" je sdaj glafno djala, fi she od njih! Tukaj imafh nafhe snaniinje! Oh, ko bi le fhe shivela in zhlovefhki jesik rasumela, de bi te vprafhala: Ali fe je vernil s vojfke moj mosh? Ali fe fhe fvoje Genovefe fpomrii?^Ali je fhe hud na-me? Ali je fposnal mojo nedolshnbft? Oh, on v obilnofti shivi, jes pa tukaj v pomajnkanju in revfhini kopernim!"
     Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta mifel jo je obfhla: „Prav bliso fvojiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shival ne mogla tu fim priti. .Kaj bi bilo, ko bi fe s fvojim otrokam tjekaj verni-la? Vrozha shelja po domazhii jo je iela mikati jii obilne folse fo fe ji po lizih vlile. Dolgo je premifhljevala. Poflednjizh je rekla: „Nak', raji zhem vunder tu oftati. Huda obljuba me veshe. Ref bi snala rezhi, de fim le v fmertnim ftrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pi*av, ko bi ji ne bila svefta. In kdo ve, zhe bi moj prihod mo-shama, ki fta mi shivljenje puftila, fmerti ne pri-nefel! Nak', nak'! Tu zhem oftati, dokler Bog ho-zhe. Ako me hozhe is te pufhave refhiti, bo she kdaj kakiga ufmiljeniga zhloveka fim pripeljal. Sej je vunder bolje, vfe nadloge terpeti, kakor fvojo veft sdrashiti!"
     Na potoku, ki je pod goro.tekel, je ojfter mufhelj poifkala, in je s njem ovzo is goftovolnale koshe djala. Po tem je kosho v zhifti vodi od kervi in prahu zhifto ofnashila, jo na folnzu po-fufhila in fe v njo savila. Tako je she posno sve-
4

50
zher sopet v dolinizo v votlino prifhla. Boleflav ji je she od daljezh na proti prifkakljal in rekel: „0 mati! ali fte vunder sopet prifhli? Oh, "jes fini tftko fkerbel sa vaf! Kje fte pa bili tako dolgo?" Pa oftermen obftoji in jo gleda. Ovzhja kosha in mrak fta ftorila, de fvoje matere vezh ni posnal. Urno je nasaj tekel fe v votlino fkrit. Ko je pa njen glaf saflifhal: „Ne boji fe, ljubo dete! Jes iim, jes!" fe sopet verne, ter rezhe: „0 hvala Bogu, de fte vunder vi? 0, kako me vefeli! Pa vunder .povejte mi, v koga fte oble-zheni? Saj fte, fkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kje fte le to obleko dobili?" — „Ljubi Bog mi jo je dal!" je odgovorila Genovefa." „Jelite, ljuba mati!" je rekel Boleflav in od ve-felja je fkakal: „Sej fim vam rekel, de vam bo Bog novo, bolj gorko obleko sa simo dal." Po-fhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in ko-drafta in kako lepa bela! Kakor majhne, kodra-fte bele meglize na pomladajnim nebu. Ref, ref fe vidi, de je dar neba.'? Oba grefta tedaj v votlino, in Boleflav ji prinefe polno buzho mleka in jerbafzhek fadja, in Genovefa mu je mogla vfe na tanko povedati, kako je ovzhjo obleko dobila.
     Terda sima Genovefo in Boleflava sopet v votlino sapre. V pofebno toplih dnevih fta fe nekoliko v dolinizi /prehajala. „Glej, ljubi fin!" mu Genovefa rezhe, „tudi po simi vidiva boshjo prijasnoft. Kako je sdaj vfe fvillo, jafno in belo! Vfe drevefa in germovja v beloti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem pofute. Glej, kako je fneg tam, kamor folnze fije, s zhudno lepimi, rudezhe in vifhnjevo in selen o fe lefketezhimi ifkrami pofiit! Ako ravno fo vfe drevefa bres li-
     
51
flja, je vunder le Bog smiraj selenim hvo* jam vfe puflil, de imajo sverine gojsda pod njimi prebiyalifhe. Bodezhe brinje ima tudi fhe po simi prefne, vifhnjeve jagode, de imajo gojs-dni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imajo piti in sniiraj oprefne selifha v njem raftejo, s kterimi fe marfiktera shival preshivi. Tako fkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljivi-ga fe Bog tudi v budim letnim zbafu fkasuje." Kadar je prav hudo medlo in veter vlekel, je BoleflaV mnogotere serna pred votlino ftrefal. In prileteli fo ftershki in urne finize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga fena je nekaj pred votlino •natrofil. Tako je lazhne fer* ne in sajze bliso privabil in sajzhki fo bili po-flednjizh tako krotki, de fo mu dufhezhe feno s rok jemali, in fernize fo bile tako priljudne, de fo fe s njim igrale in s njim fkakale.
     Tako je imela Genovefa tudi po fimi mar* fiktero vefelje, pa tudi dovolj terpljenja. Boles-lav je smiraj prav sgodaj fpat hodil, in fe zelo nozh fhe enkrat jat prebudil. Tazhaf je v tam-ni votlini vezh ur farna in bres fpanja fedela* „Oh," je velikokrat sdihoval«, i,,de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem imela, de bi fi to tamno votlino rasfvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila.! In ko bi fhe kake lepe bukve ali prediva na kolovratu imela, kako frezh-no bi fe fhtela! Naj manjfhi mojih dekel in naj revnejfhi dekliza v mojim grajfhinftvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gorkih kozhah sdaj fedejo, predejo pri fvoji lampizi in v vefelim pogovarjanju jim ure teko!" Pa sopet je ferze k Bogiit povsdignila rekozh: „0 kako dobro je vunder, zhe kdo Tebe fposna, ljubi Bog! Bres Tebe bi
4 *

52
bila v tej votlini od dolsiga zhafa in plahote she davno umerla. Pa Ti naf v flednjim shivljenju obilno tolashifh!"
Dvanajsto poglavje.
Genovefa sboli.
     Kakor pretezheno poletje in simo je Geno-vefa vezh poletij in sim s Tvojim finam v pu-fhavi prebila, in sdaj je she fedmo simo doshi-vela. Poprejfhnih sim ni bila nobena slo mer-sla. Sedma sima njeniga prebivanja v pufha-vi je pa bila sa-njo prav ftrafhna. Neismern fneg je hribe in doline, pokrival in naj mozhne-ji hraftove in bukove veje s fvojo tesho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata votline fnegu dobro sadelala bila, fo ga vunder divji in mersli vetrovi smiraj veliko va-njo nanafhali. Ako ravno fe je nrrasu v obilni mah fvoje poftelje fkri-vala, fe je vunder vef mah od nanefbeniga fnega premozhil in premrasil. Vrata votline in branezhe hvojeve veje fo bile od ivja smiraj bele ko fneg, in flene votline kakor samersnjene okna s ro-shami prevlezhene. Naravfka (natiirliche) toplota svelle kofhute ni vezh samogla ftrafhniga mrasa preganjati. Lefize fo v mrasu lajale in po nozhi Ho volkovi ftrafhno po pufhavi rjuli. Genovefa ni žele nozhi od mrasa ozhi ftifnila in od ftrahii, de bi )o s linam volkovi ftergali, fe je trefla. Boleflavu, ki je she s pervih let flabih jedi in terdiga shivljenja vajen bil, tudi v mrasu nizh ni bilo. Pa Genovefa, mehka voj-vodfka hzhi, ki je v fobah, kte,rih tla fo s pert-
     
53
mi pokrite bile, srejena bila, ni mogla v tem pezbovju dalje preftati. „0," je vezhkrat rekla ko fe je jokala in ko fo folse, ki fo, na tla padale, smersovale, „o edina ifkriza ognja, —-kak-fhen dar neba bi mi bila! Tako mi bo pa v fredi derv smersniti. Pa vunder, Gofpod, Tvoja volja na| fe sgodi!"— ,
     Njeno lepo, prijasno obTizhje fe je vfe fpre-menilo. Ljubka, bleda rudezhiza njenih liz je minula, in kakor merlizb je obledela. Njene ljubesnjive ozbi fo fe nehale fvetiti in vderle fo fe.- Hudo je f-hujfhala in prava podoba revfhi-ne le bila.
     „0 ljuba mati!" je rekel Boleflav s folsnimi ozhmi, „kakfhni fte! Skoraj vaf ne posnam. O Bog! o Bog! kaj je li to!'f „Drago dete!" je rekla Genovefa, „slo fini bolna! Umerla bom!" „Umerla?" je rekel Boleflav. „Kaj je pa to? Svoj shivi dan fhe nizh taziga nifim flifhal."
     „Safpala bom," je rekla Genovefa s flabim glafam, „in fe ne bom vezh sbudila. Moje oko ne bo vezh folnza gledalo, in moje uho potlej vezh ne bo tvojiga glafu flifhalo. To telo bo potlej merslo in terdo na tleh leshalo in fhe perila ne bo premakniti moglo. Poflednjizh bo ftroh-nelo in fe v perft fpremenilo."
     S glafnim jokam jo je fantek objel in je vedno le befede ponavljal: „0 mati! O mati! Ne umrite fhe ne! Profim vaf, ne um rite !"
     Genovefa je rekla: „Ne jokaj fe, drago dete! To ni v moji oblafti, zhe zhem umreti ali ne.    Bog zhe tako imeti."
    „Bog?" je rekel fantek in zhudil fe je; „faj fte mi fmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to  pripuftiti?  Glejte, fhe ptizhka
    
54
bi ne mogel umoriti, koliko manj pa vaf!" Ge-novefa je odgovorila: „Ti imafh prav, ljubo dete! Kakor bi me ti ne mogel umreti puftiti, fhe manj pa umoriti, tako more Bog fhe manj kaj taziga ftoriti. On, ki vezhno shivi, da tudi ve-ehno shivljenje. Pa vunder ti moram to fhe popred rasjafniti. Ali fhe vefh, ljubi lin, kako fim fvojo iiaro obleko flekla in prozh vergla, ki ni bila dalje sa rabo in ker mi je Bog drugo dal? Glej, tako bom tudi sdaj to telo flekla in prozh djala. Strohnelo bo kakor ftara obleka. Jes farna pa pridem k Bogu, nafhimu ljubimu ozhetu v nebefih. Ta me bo tudi namefti tega telefa s lepfhim, krafnejim oblekel. O, gori v nebefih fe mi bo dobro godilo. Tam ,fe ne bom vezh v mrasu ^refla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vekomej vezh sdihovala in jokala, in na-mefti terpljenja bom imela sgol vefelje. Kakor je jsomlad lepfhi od sime, tako je nebo lepfhi od semlje. Kaj fhe, naj lepfhi, naj jafnifhi pom-ladanfki dan je memo lepote in velizhaftva ne-bef le pufhobnai tamna, posimfka nozh. Kdor je dober in poboshen, pride tje gori."
     „Mati," je rekel Boleflav,- „jes grem s vami! Jes nezhem fam med divjimi sverinami o-ftati. T« mi nizh ne ^dgovarjajo, zhe s njimi kramljam. Umreti hozhem tudi, in fe te nie-fene obleke snebiri."
     „Nak, ljubo dete!" je rekla Genovefa. „Ti morafh fhe dalje na semlji shiveti. Prifhel bofh pa, ako le -poboshno shivifh, gotovo v nebo. Sakaj tudi tebi bo nekdaj umreti. Sdaj ]5a po-flufhaj, kar ti bom dalje povedala. Kadar ne bom vezh govorila, kadar ne bom vezh fopela, kadar ne bom vezh gledala,  kadar  mi vifta o.
     
55
blede, kadar mi bo roka mersla iti terda; fhe tri dni tukaj oftani. Po tem pa, kadar bofh preprizhan, de iirn mertva, in kader fe bo mert-vafhki duh po tej votlini "rasfhirjati jel, pojdi is te pufhave dalj — vedno na ravnaft tje, kjer sdaj folnze is-haja. V enim ali v dveh dneH bofh na kraj tega gojsda perfhelin lepo, veliko planjavo pred fehoj sagledal, kjer veliko, veliko ljudi shivi."
     „Ve\iko, veliko ljudi!" je rekel Boleflav vef savset. „Oh-, smiraj fim miflil, de fva midva farna na tem fvetu. Sakaj mi pa riifte tega she poprej povedali? O, ko bi le vi hoditi mogli, bi v tej prizhi tjekaj k njim fhla!"
     „0h, moje dete!" je rekla Genovefa, ,,ravno ti ljudje fo naj v to pufhavo fognali med sveri-ne gojsda! Mene in tebe fo hotli umoriti."
     „Nezhem iti k njim!" je rekel fantek. „Mi-flil fim, de fo tako. dobri, kakor fte vi, mati. Ali morajo ti ljudje tudi umreti?" „Tudi," je odgovorila Genovefa. „Vfi ljudje morajo umreti." „0 gotovo ne vejo tega, kakor jes nifim vedel!" je rekel Boleflav. „K njim hozhem iti in jim povedati. „Ljudje!" jim hozhem rezhi, ,',umreti morate. Poboljfhajte fe, zhe ne, ne pridete v nebefal—Zhe mi bodo le verjeli!"
     „0 dete!" je odgovorila Genovefa. ^,To she davno vejo! Pa savolj tega fe.vunder ne pobolj-fhajo. V" obilnofti shivijo; semlja jim najlepfhi fadje obrodi, kakorfhno fe fhe tu v pufhavi ne vidi, najbolji jedi in pijazhe imajo; pifane obla-zhila imajo, i ki fo pri imenitnih doftikrat fhe s dragimi rezhmi olepfhane, ktere fe kakor svesde blifketajo. Njih ftanovanja fo tako krafne, de ti ne morem dopovedat^.   Tudi po simi imajo
     
56
tako rekozh folnze v IVojih ftanopanjih, ne sebe jin nikoli, in tudi po nozhi vejo fvoje ftanotanja tako rasfvitliti, kakor po dnevu. Vezhi del fe jih pa Bogu fhe ne sahvali sa te dobrote in fhe mifliti nezhejo na-nj; fovrashijo, ftifkajo in pe-klijo fe med feboj, kar fe koli morejo. Skorej vfaki dan nekteri smed njih odmerjejo. Pa drugi fe sato fhe ne smenijo in tako shivijo, kakor de bi jim bilo vezhno na semlji shiveti."
     „Sdaj pa she nezhem k njim iti!" je rekel Boleflav. „Ti ljudje nifo le hujfhi od volka, ampak fhe neumnejfhi od najne kufhute, ki od vfiga, kar govoriva, nizh ne rasume. Tudi od jedi teh ljudi nizh nezhem in raji s sverinami jem. Te vunder rasun famiga derezhiga volka, mirno med feboj shivijo in fe pokojno s travo in, selifhi redijo. Pri sverinah hozhem oftati in ne grem k ljudem/'
     „Pa vunder mdrafh k njim ili, ljubo dele," je rekla Genovefa. „lNizh shaliga ti ne bodo fto-rili. Le dalje poflufhaj. Dosdaj iim li le od tvojiga nebefhkiga ozheta pripovedovala 5 sdaj ti moram pa fhe povedati, de imafh tudi na semlji ozheta, kakor imafh  tudi mater na  semlji."
     „Tudi na semlji imam ozheta!" je rekel fantek vefelo, „ki jih tudi kakor vaf vidili morem, in ki fe dajo tako, kakor vi, sa roko prijeti, ki nifo nevidljivi, kakor nebefhki ozhe?"
     „Tako je, ljubo dele," je rekla mati, „vi-dil jih bofh, in  sh- njimi bofh tudi govoril'"
     „Ali vidil jih bom in govoril bom sh-njimi ?" je rekel fantek in prijasnoft mu je is ozhi fijala. wSakaj pa ne pridejo k nama," je dalje govoril, „in sakaj naju tako v famoti puftijo v tej pufhavi ? Mende faj nifo tudi eden smed hudobnih ljudi ?"
     
57
     „Nak, ljubo dete!*' je rekla Genovefa. Dober zhlovek fo. Ne vejo, de fva v tej pufhavi. She ne vejo, de fhe shiviva. Miflijo, de fva oba vmorjena. Oni miflijo, de fim naj bolj hudobna mati, ki fe le na semlji dobiti more. Ljudje fo jim tako lagali."
     „Kaj je pa to, lagati?" je rekel fantek. 5>Te-ga ne urnem." „To je," pravi Genovefa, „ahe kdo drugazhe govori, kakor mifli. Ljudje, po-ftavim, pravijo eden drusimu, de fe imajo prav radi, in fe vunder ne morejo terpeti. To fe pravi lagati." „Ali fe pa more to?" je vprafhal fantek. „To bi mi ne bilo nikoli v mifli prifhlo. O ljudje, ljudje!" tako je sdihoval in s kodra-fto glavizo majal.    „To  fo zhudne ftvari!"
     „No,tvojimu ozhetufo fe tudi tako slagali," je rekla Genovefa. Povedala je po tem fantu od fvoje sgodbe , kolikor je rasumeti mogel, in fhe dalje mu je pripovedovala: „Glej, ta sla-ti perftan na mojim perilu! Tega imam od tvo-jiga ozheta.'*
     „Od mojiga ozheta?" je rekel fantek vefelo. „0 dajte' mi vunder perftan prav na tanko ogledati. Od fvojiga ozheta v nebefih fim she veliko lepih rezhi vidil — folnze, luno, svesde in zvetlize, pa od fvojiga ozheta na semlji fhe fvoj shiv dan nifim nizh vidil."
     Genovefa je perftan fnela in fantku ga je dala. „0 ta je lep" je rekel Boleflav. „Ali imajo moj ozhe fhe vezh tazih lepih rezhi, in ali bi mehi tudi kaj taziga  dali?"
     „Kaj pa de," mu je rekla Genovefa, „ljubo dete, kader bom mertva, ta perftan s mojiga perfta fnemi. Sakaj poprej ga nezhem fneli te-muzh do fmerti ga zhem  varovati, kakor fim
     
58
tudi ljubesen in sveftobo tvojimu ozhetu do fmer-ti obvarovala. O, refnizhno je bila moja ljube-sin do njega zhifta, kakor slato tega perllana in moja sveftoba je vezhna, kakor krogljej tega perllana, kjer fe konez ne vidi -i- podoba vezhno-fli! Kadar k ljudem pridefh, poprafhaj po grofu Vojnomiru. Tako je ime tvojimu ozhetu. Pro-li ljudi, de te k njemu popeljejo, pa nobenimu ne povej, kdo li, od kod pridefh ali salta j de hozhefh k grofu priti. Tudi perllana nimafh nikomur pokasati. Kadar bofh pred grofam, fvo-jim ozhetam ftal, mu perftan podaj ter rezi: „Ozhe! ta perftan vam pof hI je jo mati v snaminje, de fim vafh fin. Un dan fo umerli. Lepo vaf fhe enkrat posdravijo, in po meni vam dajo ve-diti, de fo bili nedolshni in de vam odpuftijo. V nebefih vaf upajo sopet viditi, ker to na sem-Iji ni Lilo vezh mogozhe. Ti imafh pa pobosh-no in mirniga ferza shiveti, in nimafh po meni jokati in fkerbeti. Le tega mi ne posabi, ljubo dete, de fim nedolshna in ozhetu svefla bila. To fim fhe v fmerti pokasala in po tem umerla! Povej jim to gotovo! Povej jim tudi, de fim jih fhe v fvoji poflednji uri tako rada imela', kakor tebe ljubim! Povej jim, kako fim tukaj shivela in umerla! — Tudi jih profim, de bi moje mert-vo truplo is te votline dali v pokopalifhu mojih prednjih ftarfhev pokopati. Sakaj jes nifim bila tega nevredna, ako ravno fo me ljudje pre-grefhnizo in nezhiftnizo miflili.''
     „In po tem ti imam fhe nekaj povedati, zhefar nevefh. Kakor imafh ozheta in mater na semlji, tako imam tudi jes ozheta in mater. O Bog! jes ne vem, zhe fo shaloft, ktero fim jim jes po nedolshnim usrokovala, preshiveli ali
     
59
ne. Zhe Jo pa flle pri shivljenju — o proii fvo-jiga ozheta, de naj te prezej k njim pofhljejo ! O, vefelilo jih bo, ko bodo tebe, fvojiga ljubiga vnuka, sagledali, in v tem veielju bodo vfe nadloge fedmih dolsih let posabili. Sakaj, oh!" je dalje govorila in folse fo fe ji uderle, „oh! vi moj mili ozhe! vi fte gotovo po meni slo sha-lovali, in vi, moja draga matiJ vi fte fe gotovo po fvoji Genovefi slo jokali! O, moji preljubi ftarfhi! vafhe oblizhje bi vunder fhe rada vidi-la, preden umerjeni. O, gotovo fte sheleli, mene fhe viditi,'zhe fte vedili, de tu shivim! Ali oh, miflili fte, de moje truplo,. Bog ve kje, v tej pufhavi she davno trohni. Oh, kaj je vunder bolj fladko, kakor up, de pridemo v nebe-fa — in de fe v nebefih. sopet vidimo. Bres te tolashbe bi bilo terpljenje na semlji preveliko in mi ubogi ljudje bi mogli obupati! — Ali fe jo-kaf h j ljubo dete ? Nesameri, de te tako v ferze bodem. Glej, ako ravno sdaj mene, fvojo mater sgubifh, ti ho vunder Bog namefti mene dobriga ozheta dal! Ne jokaj fe tedaj, ljubo dete ! tvoj ozhe te bodo. gotovo prav radi imeli, kufhevali te bodo, v narozhje jemali in peftova-li, te na ferze pritifkali m te fvojiga finu imenovali, te mnogih rezhi prafhali in od shalofti in vefelja jokali, kadar bodo tebe fvojiga ljubiga otroka pogledali!"
     Genovefi je sdaj jok govor saperl; bres-moshna je nasaj na pofteljo padla in dolgo ni mogla v fvoji flabofti kar befede ne .govoriti.
     
60
Trinajsto poglavje.
Genovefa se k smerti pripravlja.
     Strafhni mras sime je Ml odjenjal, topel, mlazhen veter je pihljal, folnze je sopet o poldne fvitlo in prijasno v votlino fijalo in njegovi mili sharki fo sa fposnanje topljeje fijali. Ivje na vratih in fresh na ftenah votline fe je ftopil in velike kapljize fo na tla kapljale. Genovefi je pa zhe dalje huje prihajalo in nizh ni vidila pred ozhmi, kakor blishno fmert. Krish, ki je sraven nje nad pofteljo vifel, je s ftene vsela, in fe je v fmert pripravljala.
     „Oh," je djala, „tolashbe fizer nimam, de bi duhovna pri febi imela, ki bi mi ferze delal in mi kruh shivljenja, okrepzhanje sa dolgo pot v vezhnoft, podal! Pa Ti, o Gofpod! Ti vezh-ni vikfhi duhoven fi fam pri meni! Ti fi vfim, ki fo fkafaniga ferza in ponishni, prav bliso! Vfako zhlovef hko ferze, ki terpi in po tebi hrepeni, obifhefh in pokrepzhafh! Sej fi fam rekel: „Glej, pred vratmi ftojim in terkam; ako kdo moj glaf flifhi in mi odpre, zhem k njemu iti in sh-njim vezherjati, in on bov s menoj." To rezhi je dolgo s fklenjenima rokama in s v tla vpertimi ozhmi molzhe molila.
     Boleflav je zel dan in v dolsih posimfkih nozheh bres luzhi vedno sraven nje fedel in'dobri fante ni hotel ne jefti in ne pili vezh. Vfe ji je ftoril, kar ji je v ozheh bral in prav s pro-fto ljubesnijo ji je ftregel. V obe rozhize je mahu vsel in Jkar jih je mogel dofezhi, mpkre fte-ne fufhil, de bi voda na bolno mater ne kapljala. Ob fkalovju in drevju je fhe vezh fufiga mahu nabral, de bi namelli mokre poftelje bo-
     
61
lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinefel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Tako vam je vrozhe in vafhe uftnize fo vfe fu-he." Sdaj ji je mleka prinefel in rekel: „Pite no-, draga mati! dobro je in ravno sdaj fim ga namolsil. Po tem jo je objel in ihtijozh rekel: „0 mati, o draga mati, o ko bi le nameft vaf mogel bolan biti, ali pa umreti!"
     Nekiga jutra je dvoje ur prav mirno in flad-ko sadremala. Dofti brihtneji in mozhneji fe je sbudila. Mali lefeni krish, kteriga je smiraj v rokah dershala, ji je bil v fpanju is rok padel. Ifkala ga je, in Boleflav, ki je koj vidil, kaj hozhe, ji ga je sopet v roko podal. „0h ljuba mati!" je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta lef v roki?"
     „Ljubo dete"! mu je rekla, „dalj fim mi-flila shiveti, drugazhe bi ti bila she poprej povedala. Pa sdaj she dobro previdim, de fe kaj dobriga nima odlafhati. — Pripovedovala fim ti she fizer, de ima nebef hki ozhe tudi fina, ki mu je po vfe enak. Pa kaj je ta fin vfe savolj naf ftoril, ti fhe nifirn povedati mogla. Veliko tega bi ne bil vlegnil rasumeti, ker fi doflej od vfi-ga fveta odlozhen v tej pufhavi raftel. — Sdaj, ko she vefh, de je vezh ljudi na fvetu in kak-fhni fo ti ljudje, ker fi flifhal in nekoliko she na meni viditi morefh,' kaj fe pravi umreti — hozhem pofkufiti, ti naj vashneji refnize is sgodbe Boshjiga fina rasloshiti. Po tem bofh tudi previdil, kaj ta lef v moji roki pomeni. Poflu-fhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovedovala in befede fvoje matere fi dobro v ferze vtifni!"
     „Glej, ljubimu ozhetu v nebefih fe je ina-ko  ftorilo,   de  fo  bili ljudje   zlo  tako hudobni
     
62
in savolj tega tako revni, de jih savolj tega po fmerti fhe v nebefa ni mogel vseli. Poflal jim je tedaj fvojiga ljuhiga fina is nebef. Ta je imel sa-nje fkerbeti, de bi fe bili poboljfhali. Njegovo fveto ime je Jesuf Kriftiif.
    „Tft njegov ljubi fin je bil tako mogozhen in miloften, kakor ozhe. Ko je fhe otrok bil, fhe veliko manji ko ti sdaj, je bil s fvojo materjo tudi v taki votlini, v kteri fo shivali prebivale , kakor v tej. Ko je odraftel, fhe vezhi ko fim jes sdaj, je tudi dolgo v pufhavi shivel, ki je bila fhe ftrafhneji, ko je ta. Tam je vedno molil, de bi to, kar je imel'ljudem povedati in v njih prid ftoriti, faj saftonj ne bilo!"
    „Po tem je fhel med ljudi, in jim je povedal, de ga je nebefhki ozhe med-nje poflal, in de je nebefhki ozhe tako dober, de jih ima tako rad, de fo vfi ljudje otrozi tega dobriga o-zheta, in de imajo sato tudi oni dobri biti in tega dobriga ozheta in eden drusiga prav radi imeti. Kdor njega, iinu, poflufha, je rekel, in fe poboljfha, pride nekdaj tudi v nebefa in ho tam prav veliko vefelja imel. Kdor ga pa ne poflufha in ga ne vboga , ta ne pride ne le v .nebefa, temuzh v prav ftrafhan kraj. — Pa ljudje mu nifo verjeli, de je fin nebefhkiga ozheta, in de ga je nebefhki ozhe poflal. Ozhitno jim je tedaj pokasal, de je tako mogozhen, kakor ozhe."
    „Neka mati, kakor jes, le nekoliko ftareji, je bila, poftavim, nekdaj bolna, in je imela ravno tako hudo merslizo. Shivi zhlovek ji ni mogel pomagati. On jo je pa le sa roko prijel, kakor te jes sdaj sa roko primem — in v tiftim miglje-ju je sopet osdravela, in sopet tako lepa in ru-dezha podala, kakorfhna je prej bila."
     
65
    ^Drugikrat je' bil fin — nekoliko vezhi, ko ti — zlo umeri. Edini fin fvoje matere je bil, kakor fi ti moj edini fin! O kako Je je mati po njem jokala! To fi morefh lahko mifliti. Pa fin Boshji je materi prijasno rekel: „Ne jokaj fe," in mertvimu truplu je rekel: „Vftani!" in koj je bilo sopet shivo in vftalo je. In fin Boshji ga je materi peljal,.in nepopiflivo fe je vefelila."
    „Pa. ljudje mu fhe nifo verjeli, de je fin
Boshji, in de ga je nebefhki ozhe na fvet poflal.
Nifo ga mogli terpeti, ker jim je vedno pravil,
de fo hudobni in de fe imajo poboljfhati. Velik
lef fo tedaj ravno tako svesalij kakor je ta mali,
ki ga tukaj v roki dershim — krish fe imenuje,
in potem fo sheblje, ki fo bili nekako ternju
podobni, pa yeliko vezhi in terji, Jkosi njegove
roke in noge savertali in fo ga po tem ^s raspe-
timi rokami na krish pribili. Kri je is njega
vrela in umreti je mogel. Oni pa fo fe fhe fme-
jali in safmehovali fo ga. Pa vunder ni ne eni-
ga zhloveka rasshalil, in. vfim je le vfe dobro she-
lel in vfim je pomagal, ki fo pri njem pomozhi
ifkali!''	
    „0 hudobni, hudobni, sanikerni ljudje!" je rekel Boleflav. „Ali je pa to terpel nebefhki ozhe in ali ni ftrel va-nje fpullil? Jes bi bil, ko bi bil na njegovim meftu, vfe pobil!"
    „Ljubo dete!" je rekla mati! „fin je sa-nje' k ozhetu molil: „Ozhe!" je rekel, „odpufti jim; nevejo, kaj delajo!" In kaj fhe, umeri je is ljubesni do ljudi, is ljubesni do vfih ljudi, tudi is ljubesni do tiftih hudobneshev. To je bilo tako potrebno, ljubo dete, drugazh bi ne bil nihzhe v nebefa prifhel, in ti in jes f,udi ne. Tudi is ljubesni do naju je dal fvoje shivljenje!"
     
64
     Dobri fantek je nepremakljivo fedel in v(e na tanko poflufhal, biftre folse fo fe mu po ru-dezhih lizih vlile. Sakaj ker je to pervikrat fli-[h&l, g& je nepopifljivo' poprijelo. „0 dobri, dobri fin B6shji!'f je rekel in s fernjino, v ktero je bil savit, fi je folse brifal. „Ali je pa sdaj tudi v nebefih?"
     „Kaj pa de, ljubo dete," je rekla mati, „nje-govo truplo je ref mertvo obleshalo. V fkalo fo ga poloshili, ki je bila tej enaka, v kteri midva prebivava, in velik kamen fo pred-njo sava-lili. Pa le pomifli, preden je bil tretji dan, je sopet shiv is nje prifhel. Nekoliko ljudi vun-der ni bilo tako hudobnih, kakor drugi. Poflu-fhali [o ga in poboljfhali fo fe. Ti fo ga prav radi imeli jjn mozhno fo njegovo fmert objokovali. K tem je sdaj fhel. O, to jim je bilo veliko vefelje, ga sopet viditi. Pa rekel jim je, de gre sdaj sopet k fvojimu ozhetu domii v ne-befa. Vii fo savolj tega filno shaljevali; On jim je pa rekel: „Ne jokajte fe in mirniga ferza bodite! Glejte, gori, kjer moj ozhe ftanuje, je proftora dovolj sa vaf. Tje grem sdaj, in pripravil vam bom tam ftanovanje, Storite le, kar fim ukasal, in vii bote tje prifhli, kjer fim jes. Sopet vaf bom vidil in po tem bo vafhe vefelje popolno, in nihzhe vam ga ne bo mogel vseti. Pa tudi na semlji bom fhe 5 ako ravno me nihzhe ne bo vidil, bom vunder smiraj nevidljivo pri vaf do konza fveta. „Blagoflovil jih je fhe in prizho njih fe je vifhej in vifhej v nebefa vsdigoval, dokler jim ga je fvitel oblak sakril."
     „0 to je moglo^ lepo biti!" je rekel Bole-flav.   „Ali pa sdaj tudi fhe ve sa naju? Ali ve,
     
65
de fva v tej pufhavi, in ali ga bova kdaj v ne-befih vidila?"
     „Kaj pa de!" je odgovorila mati. „Povfod naju vidi, in kjer fva koli, je on pri nama, in naju ljubi, nama daje dobre mifli v ferze, in nama pripomore, de fva prav dobra. Sakaj, glej moje ljubo dete! ti fi sdaj dober fantek, in fi mi she veliko vefelja Aoril. Pa prav in vef dober vunder fhe nifi. Pa to lahko, ako le nekoliko nafe pasifh, na febi vidifh vfaki zhaf. Glej, ti bi gotovo ne bil tako sa ljudi molil, kakor fin Boshji, ko bi te bili morili. Sej fi ravno sdaj rekel, de bi bil vfe pobil, ko bi ti bilo le mo-gozhe bilo. Tukaj she vidifh, de fhe nifi tako dober, iil de fhe, nimafh take ljubesni, kakor fin Boshji. In tako dobri in miloftni moramo vfi biti, kakor je on, zhe hozhemo njemu in njegovimi! nebefhkimu ozhelu dopafti in v nebefa priti. In v tem, de bomo tako dobri in miloftni, kakor 6n, nam hozhe fin Boshji pomagati. Sa to je nafvet prifhel, in sa naf na krishu umeri."
     „Tn sdaj, ljubi Boleflav, umefh, sakaj ta mali krish vedno v roki dershim. Ljubesni uniga naju opominja, ki je sa naju na krishu terpel in umeri! Opominja naju, de moramo tudi mi ljudje s terpljenjem in fmertjo, kar fe tudi krish imenuje, v nebefa priti. In sa to nam je to profto snaminje tako ljubo in drago!"
     »Oh, ljubo dete;" je dalje govorila ga s fols-nimi ozhmi pogledajozh, „nizh nimam, kar bi ti v fpomin dala, kakor ta revni lef. Pa kadar hom she mertva, ga vsemi is mojih, merslih, fterjenih rok in hrani ga. Ne framuj fe, ljubi fin, kadar bofh odraftel in bogat, ta revni fpomin fvoje matere na najbolji kraj fvojiga prihod-
5

66
njiga krafniga ftanovanja poftavili! Smifli fe, kadar koli ga sagledafh, na-nj, kf je s ljubesni do tebe na krishu umeri, in na fvojo mater, ki sdaj s tem krishem v rokah umira! Skleni vfelej, po-boshno in dobro, zhillo in nedolshno shiveti, ljudi ljubiti, jim dobro delati in zlo sa-nje umreti, ako jim je to koriflno in ako bi tudi previdil, de bi ti nikoli hvaleshni bili ne vtegnili! O, zhe pri pogledu v ta krish vfe to fklenefh in tudi ftorifh, — ti bo mala dedina (erbfhina) po tvoji materi vezh vredna, kakor vfa velika dedina,ki jo imafh po fvojim ozhetu prizhakovati !•'
     Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oflabela, de je sopet dolgo pozhivati in mol-zhati mogla.
     „Oh," je fpet jela sa nekoliko zhafa, „de bi le frezhen do fvojiga ozheta prifhel; sakaj pot tjekaj fkosi grosovito pufhavo, fkosi golli, sa-> rafheni, tamni gojsd, ~zhes fterme fkale in globoke prepade, je tebi ubosimu, flabimu otroku ref terda, dolga in nevarna. Pa Bog ti bo she pomagal, de bofh k fvojimu ozhetu, kteriga ti je tu na semlji dal, frezhno prifhel, kakor nam tudi fkosi veliko bolj nevarno pufhavo shivljenja pomaga, de bi k njemu, k pravimu in edini-mu ozhetu nebefhkimu frezhno prifhli in njegovo oblizhje gledali! Ne posabi tudi kake dve bu-zhi polne mleka s feboj vseti, de napoti ne oma-gafh. Vsemi tudi lifto gorjazho tam, de fe bofh divjim sverinam branil. Kdor v Boga saupa, frezhno po kazhah in gadih hodi, in leve in smaje s nogami tare."
     Ko fe je jelo mrazhiti, -ji je prav flabo prihajalo. Tako teshko je fopla, de fi je vrozhe potila. Vfo fvojo mozh je sbrala in na fvoji ma-
     
67
hovi poflelji fe fklenivfki je fantka, ki je ravno sraven nje fedel, ojftro in milo pogledalas ter s terdnim glafam djala, de fe je vllrafbil: , Boleflav, poklekni, de te fhe oblagoflovim, k^fcor fo tudi moja mati mene oblagoflovili, predan fini fe od njih lozhila. Miflini, de je moja pofled-nja ura bliso !'• Ubogi fantek je ihtijozh pokleknil, fvoj mili obras k tlam priklonil, te*« fvoje majhne, trepezhe rozhize poboshno vsdignJl, Ge-novefa je fvojo roko na njegovo kodrafto glavo poloshila in s globoko ganjenim glafam djala: „Bog te oblagri, moj fin, in Jesuf Kriftnf bodi s teboj, in njegov Duh naj te vodi in vla(Ja? Je bofh dober zhlovek in nikoli, prav nikoli kaj hu-diga ne ftorifh, in de te bom v nebefih, sopet viditi mogla!" Sasnaminjala ga je fhe s fvetim krhhemf obdata in kufhniJa., vrekozb: 7/0 Bole-flav! ko bofh sdaj med ljudi prifhel in njib hude sglede vidil, fe nikar ne fpridi! Kadar bofh v zhafti in T bogaftvu shivel, ne posabi fvoje uboge matere! Oh, zhe bofh te moje' ljubesni do tebe in teh mojih fols in mojih poflednjih befed, be-fed fvoje umirajozhe matere kdaj posabil in fe fpridil; bofh na unim fvetu vezhno od tnene lozhen ! O , Boleflav, oftani dober!" —
     Dalje ni mogla vezh govoriti; na fv<>jo po*
fteljo je nasaj padla in ozhi ftifnila, in Boleflav
ni vedel, ali le fpi ali je she ref mertva! Joka-
jozh in ihtijozh je sraven nje pokleknil \n ved
no molil: „0 Bog, ne daj ji umreti. Q Jesuf
Ki-iftufI sbudi mi sopet mojo ljubo mater.'«	
5 *

G8
Shtirnajsto poglavje.
Vojnomirovo shalovanje po Genovefi.
     Grof Vojnomir je takrat, ko je po Golovi toshhi, od perve jese vnet, nefrezhno obfojenje Genovefe v fmert podpifal, v fvojim bojnim f ho-toru savolj prejete rane bolan leshal. Njegov fta-ri bojni tovarefh in konjnik, Volk ^ imenam, je bil ravno vezh milj daljezh od tabora; s Tvojimi konjniki je vosek klanez med gorami var6-val. Ko fe je bil vernil in v fhotor grofa ftopil, po sdravju fvojiga gofpoda poprafhat, mu je grof ho) vfe povedal, kar fe je ta zhaf sgodilo. Stari, pof hteni flushabnik fe je uftrafhil, de je obledel in rekel: „0 ljubi gofpod, kaj fte ftorili? Vafha gofpa je gotovo nedolshna; fvojo ftaro, fivo glavo saftavim. Tako poboshna dufha, tako dobro sre-jena hzhi fe ne fpridi tako kmalo. "Verjemite mi to, po fkufhnji govorim. Pa .vafh Golo je sarob-Ijen sanikernik! Ne samerite fvojimu flushabni-Itu savolj te befede. Dobro vem, de fe je s fvo-jim prilisovanjem globoko v vafhe ferze vgnjes-diti snal. Pa verjemiti mi faj, kdor vaf vedno hvali in vam vedno pravi, de imate prav, ta je vafh neprijatel; Is ferza vaf sanizhuje in le fvoje korifti (dobizhka) ifhe. Kdor vam refnizo tudi takrat pove, kadar je ne flifhite radi, je vafh prijatel. Poflufhajte me tedaj, ljubi gofpod in v tej prizhi fvojo obfodbo preklizhite! Bog fe ufmili! Kam je prifhel moj dobri gofpod! Naj manjfhiga fvojih flushabnikov bres ispr&fhevanja obfoditi bi fe vam naj vezhi pregreha sdela — sdaj fte pa fhe fvojo poboshno gofpo bres viiga lsprafhevanja obfodili! O saterite she vunder kdaj fvojo nefrezhno, prenaglo jeso ! Vedno fte fe mogli
     
69
predali potlej savolj fvoje jeso kafati, sdaj pa — bojim fe, bojim fe, — je velike nefrezhe kriva."
     Grof je fposnal, de fe je prehitel, pa je vunder smiraj fhe dvomil, kdo de je kriv, Genovefa ali njegov ljubzhek Gojo. Sakaj Golovo pifmo je bilo tako umetno is lasbi ukano, in pofel (pot) kteriga fi bil je Golo sa fvoje naro-zhilo odbral, je bil tako premeden goluf in snal je vfe s takim sasdevanjem pofhtenofti poterjati, de je fumni grof vef' oflepljen bil. Med tem je fhe tifto uro sveftiga pofla Golu poflal s poveljem, de' ima njegovo gofpo Genovefo do njegoviga prihoda v njeni fobi (zimru) varovati, pa ji nizh shaliga ne ftoriti in ji vfiga obilno po njeni volji podati. Svojiga naj boljiga konja je poflu dal in sasugal mu je, na vfo mozh hiteti. Tudi mu1 je obljubil veliko slata, zhe bo fhe ob pravim zhafu na Vojnomirovo prifhel, in mu od ondi po volji odgovor prinefel.
     Tazhaf, ko je bil pofel na poti, je grof dan na dan bolj otoshen prihajal. V tej uri fe mu je sdelo, de je Genovefa nedolshna, v drugi je sopet miflil, de je nemogozhe, de bi ga bil Golo, kterimu je bil toliko dobriga Jloril, tako nalagati mogel. Tako je bilo njegovo ferze neprenehama od negotovofti in ftrupenih. dvomb (zvibljanj) shgano. Po defetkrat na dan je fvojiga sveftiga Volka gledati poflal, ali fhe pofel ne pride na-saj, in žele nozhi fe je fpanje njegovih ozbi ogibalo. Pofel pride nasaj in fporozhi, de je bila Genovefa s fvojim otrokam fkrivno v gojsdtf vmorjeha, kakor je bil grof ukasal. Dobrimu grofu fe ni drugazhe sdelo , kakor de bi bila njemu famimu fmertna fodba flekla in mema (mu-talla) shaloll ga je  obfhliu    Stari pofhteni Volk
     
70
je fhel vun, in je glafno sdihoval in grofovi konjniki, ki fo Lili vli pred njegovim fholoram shrani, fo preklinjali in shugali, Gola, kadar domu pridejo, na drobne kofe rasfekati.
     Grof je leshal let' in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisezhi zherv njegoviga ferza fta osdravljenje savirala. Koj, ko je osdravel, je profil, domu iti. Ko fo Lili Samorzi she premagani in fe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu fpuftil. S fvojim sveftim Volkam in s fvo-jimi hrabrimi junaki fe je tedaj koj na pot podal in  proti dragi domazhii odjesdil.
     Nekiga vezhera posno je per^o vaf fvojiga grajfhinftva dofegel. Dobri ljudje, moshje, shene in olrozi fo prifhli vfi kmalo is fvojih kozh in fo glafno sdihovali: „0 dobri, miloftivi gofpod! Oh, ftrafhna nefrezha! Oh, dobra grofinja! Oh sanikerni Golo!" Grof s konja ftopi, vfe prijasno posdravi, jim roko poda in vfe isprafhuje, kaj fe je ta zhaf, ko je bil na vojfki, doma sgodilo. Pa le vfe dobro je od Genovefe flifhal in od Gola vfe hudo,
     Nevoljen in s preftrafhenim ferzam je dalje jesdaril, de bi fhe tifto nozh na Vojnomirovo prifhel. She od daljezh je vfe grajfke okna ras-fvitljene vidil. Ko je blishej prifhel in proti gradu po hribu jesdaril, je fhumezho musiko saflifhal. Golo je ravno s fvojo derhalijo vefel obed imel. Gotovo fe je nadjal, de bo grof savolj fvoje hude rane umeri. Gofpoda zeliga grajfhinftva fe je tedaj she miflil in s vednim rasvefeljevanjem in vefelim rasgrajenjem je fkufhal fvojo hudo veft omamili. Pa ko je tako pri obilni miši v kolu fedel, je marlikter ffushabnikov, ki fo jedi na miso nofili, Ikrivaj drugimu rekel: „Ti, zhe nafh
     
71
dobri grof umerje, jo bo sviti Golo v teh nepo-kojnih zhafih, fhe svil, de bo nafh gofpod. Pa jes bi ne hotel v njegovi kosbi biti. Le poglej, kako nepokojno fedi!".— ,.Prav imafh!" je drugi rekel, „nizh praviga vefelja nima, in nizb fe mu ne prileshe; Ravno tako tam fedi, kakor ubogi grefhnik pri fvojim poflednjim obedu. Ne tel bi r njegovi koshi tizhati, in plazhila, ki ga bona unim fvetu prejel, s njim deliti."
     Ko je grof do grajfkih vrat prifhel, je uka-sal satrobiti v snaminje fvojiga prihoda. Zhuvaj v ftolpo jim je s trobento odgovoril. Golo in vfi njegovi goflje fo od ftolov fkozhili in befeda: „grof! rgr6f!" fe je po želim gradu raslegala. Golo, ki bi bil bersheje fmert, kakor grofa prizhakoval, je urno doli hitel in je grofu, ki je ravno s konja Ilopal, vef ponishen konja dershal. Grof ga je dolgo ojftro in terdno gledal, bres de bi bil befedo govoril, in Golo je tako bled in v trepetu tam ftal, kakor hudodelnik pred fvojim fod-nikam. Njegova huda veft mu je ozhitno is plafh-nih ozhi gledala in vfa nefrezhna sgodba mu je" Hala s velikimi zherkami na obrasu sapifana. S flabimi, trepezhimi ftopnjamije fhel pred fvojim gofpodam po ftopnjizah, in njegova trepezha roka je komaj gorezho bakljo dershala. Grof v želim gradu ni drusiga vidil, kakor potrato in dobro shivljenje, nerodnoft in smefhnjavo. Povfod fo ga ptuji, uftrafheni obrasi frezhevali, in malo ftarih flushabnikov, ki fo bili fhe oftali, ga je s folsnimi ozhmi posdravljalo. Ko je v veliko orosh-nizo ftopil, je zhelado in oklep na miso*polo-shil, od Gola vfe kljuzhe od gradu tirjal, in fvo-jimu sveftimu Volku ukasal, dobro na grajfke vrata pasiti, de nihzhe ne pobegne, in flushab-
     
72
nikam je sapovedal, njegovim trudnim vojakam dobro poftrezhi, in molzhe je vfim s roko po-migal, de imajo  vun iti.
     Na to je fhel naj pred v fobo fvoje gofpe. Golo jo je bil koj po Genovefinim vjetju saklenil, in potem ni bil nizh vanjo llopil vezh, ker mu! huda veft tega ni pripullila. Vfe je bilo fhe, ka-ltor tifto jutro, ko je Genovefa is nje fhla. Tam je njeni rom sa fhtepanje Hal, v klerim je bil venez pol dodelan s biferov narejen in s napifam: „Vojnomiru fe vernivfhimu junaku njegova sve-fla Genovefa?" Tam je fhe njena harfa ftala nad bukvami, ki (o bile polne nedolshnih poboshnih pefem, kterili je vezh farna na prizhujozhnoft fvojiga mosba sloshila. Vezh naftavkov od pifem na-nj, polnih poboshnih, blagih mifel, polnih ljubesni in sveftofti je nafhelj kterih pa nobeni-ga ni v roko prijel. Pifala je v njih, kako vfa* ki dan sa-nj moli, de bi ga Bog sdraviga is kervavih bojev domu pripeljal; kako fe vefeli, mu s iinam ali s hzherko na proti, priti; kako sa-nj fkerbi, in fe po njem joka, in kako ji njegovo molzhanje toliko nozhi hres fpanja usrokuje. Sakaj kakor Golo nobeniga pifnla od nje grofu m poflal, tako je tudi vfe pifma, ki jih je grof nji pifal, vjel. Preftrafhen grof je fhe o polno-zhi s prekrishanima rokama in poln tihe boleznine fedel, in fhe vidil ni, de je she fvezba dogorela, in de shuga vgafniti. Sdaj je Berta, svefta dekliza, prifhla^in mu je pifmo prinefla, ktero je Genovefa v jezhi pifala; vervizo biferov mu je pokasala, ktere je koj fposnal in s brit-kim jokam mu je povedala, koliko dobriga ji je Genovefa v bolesni ftorila; koj je v nozhi, preden je bila v fmert peljana, rekla, in kar je fhe
     
75
od njene sgodbe vedila. Grofova tiha shaloft fe je sdaj v folse omezhila. (Vfe to, §lafti pa pifmo, mu je bilo shira prizha od Genovefine nedolsh-nolli. Tako mozhno fe je jokal, de ni nizh vidil in de fo folse vfe Genovefino pifmo premozhile. Vedno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in tebe, tebe fim mogel umoriti! Tebe in fvoji-ga finu! O, jes naj nefrezhnejfhi smed vfih ljudi!"
—	in njegov svefti Volk, ki je na njegovo sdi-
hovanje prihitel, ga je fkufhal vtolashiti, pa saftonj.
     Ko je grof she dolgo jokal, je, ko bi bil trenil, vftal; fvoj mezh je hotel imeti in Golabrit-ko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres isprafhevanja obfoditi. Sa to« rej je ukasal grof, Gola fhe to nozh prijeti, ga v shelesje in fpone vkleniti in ga v ravno tifto jezho vrezhi, v kteri je Genovefa toliko zhafa ko-pernela. Tudi vfe tifte, ki fo bili s Golam, je ukasal do praviga zhafa sapreti. Vojaki fo to s vefeljem ftorili. Drugo jutro je grof sapovedal, Gola pripeljati. Preden fo ga pripeljali, je fhe enkrat Genovefino pifmo prebral. Befede: „0d-pufti mu, kakor mu jes odpuftim; -—savolj mene fe nima ne kapljize kervi preliti!" fo mogozhno njegovo Jerze poprijele. Ko fo Gola pripeljali, ga je grof s objokanimi ozhmi milo pogledal s krotkim glafam rekozh: „Golo, kaj fim ti ftorib, de li mi tako shaloft napravil? Kaj ti je moja shena i—kaj ti je moj fin naredil, de fi ju umoril! Reven paglovez fi prifhel na ta grad in fi mnogo dobrot vshil— sakaj mi tako vrazhafh?"
—	Golo je miflil, de bode grof rasgrajal in fe
grosil. To nenadjana miloft mu je ferze prebodla.
Glafno je sajokal in rekel: „Oh, nefrezhna ftraft
me je oflepila! Vafha gofpa je bres krivize ka-

74
kor angelj v nebefih — jes fim bil hudoba, ki jo je hotla sapeljati. Ker me ni vflifhala, fim sdivjal, in fim fe hotel mafhevati pa tudi fvoje shivljenje obvarovati. Bal fim fe, de me bote, zhe vam refnizo pove, umorili. Sa to fim jo prehitel in jo po krivim saloshil." Grpfu je bila velika tolashba, de je bil fam Golo prifiljen, njeno nedolshnoft fkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jezho peljati; in fvoj obras je v belo ruto fkril, jokal fe je in fvojo jeso v dno pekla preklinjal.
     Grof je bil doflej tako otoshen, de fe fo sa njegovo shivljenje bali. Njegova bolezhina ga je vzhafih tako pekla, de bi bil kmalo snorel. Vfi fofedni vitesi, njegovi hrabri prijatli, fo prifhli vkup, ga tolashit. Pa grof je tiho fedel in fe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini fobi fedel in nikamor dalje ni fhel, Itakor v iapelizo v gradu. Njegova naj vezhi fkerb je bila, Genovefini grob poifkati, de bi fe na njem sjokati mogel, in de bi jo fpodobno pokopati dal. Pa nih-zhe ni sa grob vedel; sakaj mosha, ki fta jo bila v fmert peljala, fta kmalo po tem sginila in nih-zhe ju vezh ni najli vedel. Grof je v zerkvi na Vojnomirovim fpoinin njene fmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi flushabniki in vfi vitesi is okolifhine s fvojimi shenami fo prifhli s veliko shaloftjo, in tudi tolika mnoshiza Ijudftva fe je nabrala, de je komaj defetiza njih v zerkev iti mogla. Grof je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in fvoji gofpej v zerkvi lepo sna-minje narediti s slatim napifam^- ki bi njeno sha-loftno sgodbo tudi fhe mlajfhirh praviti imel.
     
75
Petnajsto poglavje.
Grof Vojnomir  sopet svojo  Genovefo  najde.
     Leta   fo pretekle,   preden   fe   je   grof Voj-nomir pregovoriti dal, sopet is fvojiga gradii iti. Pa potlej fhe fo ga mogli njegovi prijatli, vite-si in sveiti Volk tako rekozh filiti, in fi .vfe pri-* sadjati,  zhe  fo  ga le  nekoliko  rasvefeliti  hotli. Ta je pripravil veliko obed in kak umeten ftru-nar je mogel sabrenkati in tolashne pefmi peti. Drugi je napravil  viteshke igre, ftreljanje s lokam i. t. d. Tretji ga je na lov povabil. To po-flednje rasvefeljevanje, ktero je grof she s mla-diga ljubil, je bilo i"he naj bblj pripravno, mu otoshnoft preganjati. / Ko  fo  vitesi to   vidili,  fo mnogokrat,   sdaj jelene in divje merjafze,   sdaj volkove „in   medvede,   kterih  je  bilo  takrat   na Nemfhkim fhe  veliko, ftreljali,  in grof je mogel  s   njimi na lov hoditi.     Na  Volkovo  prigovarjanje je tedaj tudi on nekdaj   veliko lovfhino napovedal, in   vfe   vitese   je. profil   s   njem iti. Konez sime je bilo,  in  pervi jami dan, ko bo sopet fneg padel, je bil odlozhen.    Dan je pri-fhel in  koj, ko fe je  sasorilo,   je fhel grof od vfih shlahtnih vitesov is okolifhine in od velike der-hali flushabnikov fpremljen na lov. Vfi fo jesdarili in fhe mnoshiza ljudi s obtovorjenimi konji, me-sgi, in Iovfkimi pefmi je fhla s njimi.    Rogovi fo vefelo po gojsdu buzhali.    Mnogo jelenov in divjih merjafzov je bilo pofterljenih.    Tudi grof je prifhel kmalo do divjazhine.   Na konju jo sa njo udari. Sver zhes  ftermo fkalovje in po ger-movju in ternju beshi in fe poflednjizb—v Ge-novefino votlino fkrije.    Sakaj ravno tifta svefta
     
76
kofhuta je bila,' ktere mleko fta Genovefa in njeni fin she tako dolgo vshivala.
     Grof je konja k hvoji privesal in sver po fnegu fledivfhi pride v votlino. Va-njo je pogledal in vef sazhuden sagleda sad v votlini s-huj-fhanb zhlovefhko podobo s sidobledim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolesen je bila fizer pre-Ilala, pa vunder je bila fhe tako flaba in bres vfe mozhi, de bi v tej pufhavi nikoli ne bila osdra-•vela, temuzh vfak tjeden je fmerti prizhakovala.
     „Zhe fi zhlovek" je savpil grof v votlino , pridi vun na fvitlo!" Genovefa je prifhla v ovzhji koshi savita, plezha fo ji dolgi slatenkafti lafje sakrivali; goloroka in bofa— vfa premrasena in bleda kakor umerajozha je bila. „Kdo fi?" je rekel grof, nemalo preftrafhen nasaj ilopivfhi, ?,in kako tu fim pridefh?" Sakaj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu fposnala.
     „Vojnomir!" je rekla s flabim glafam." Tvoja shena Genovefa fini, ki fi jo v fmert obfodil. Pa, Bog ve, de fini nedolshna!"
     Grofu fe ni drugazh sdelo, kakor de je va-nj trefhilo. Vezh ni vedel, zhe fe mu fanja ali zhe bdi, ker je v fvoji otoshnofti vezhkrat bres vlih zhufljejev bil in ker fe je sdaj y tej grosni dolini daljezh v gojsdu, daljezh od vfih fvojih ljudi snajdel, je miflil, de je Genovefin duh pred njim.
     „0, ti svelizhani duh moje Genovefe!" je glafno savpil, „sakaj nasaj hodifh, me moje ker-vave framote toshit? Ali fo te morde na tem me-ftu vmorili in ali fo morde tvoje truplo v tej votlini sakopali? Oh, taka je, in tvoje truplo fe v grobu obrazha, ker na semljo ftopim, kte-
     
77
ro fim s tvojo kervjo vrudezhil in tvoj duh fe grosi, ker fe tvoj morivez tvojimu mirnimu po-kopalifhu blisha! 0 verni, verni fe, svelizhani duh! Moja veft me she dovolj pezhe! Verni fe nasaj v ftanovanje miru in moli sa-me ubosiga mosha, ki nima na semlji nikjer vezh miru! Ali fe mi pa ne prikashi v tako shaloftnim ftanu — prikashi fe mi isvelizhaniga angelja in povej mi, de mi odpuftifh!"
     „Vojno'mir!" je rekla Genovefa jokajozh, «lju-bi mosh! Nifim ne duh! Ref fim tvoja shena— tvoja Genovefa! She shivim. Dobra mosha, ki fta me imela vmoriti, fta mi prisanefla!
     Grof je bil pa fhe od ftrahu in grose vef omamljen. Tema fe mu je pred ozhmi delala in ne hefede ni flifhal. She smiraj jo je ftermo gledal in smiraj je fhe miflil duha viditi. Genovefa ga je prijasno sa roko prijela. Pa 6n jo je ismaknil in s plahim glafam rekel: „0, pu-fti me! pufti me! Tvoja roka je mersla ko led. Pa le me vlezi s fvojo fmertno roko sa feboj v grob! Sakaj shivljenje mi je gnjufobno in fmert je sa-me naj bolji!"
     Genovefa je fhe enkrat rekla: „Vojnomir! Ljuhi dragi mosh!" in tako miloftno in prijasno ga je pogledala, kakor nebefhki angelj. „Ali ne posnafh vezh fvoje Genovefe ? Glej, jes fim refnizhno jes! Le dobro me poglej! Pofhlataj mojo roko! Poglej le perftan na-nji, ki fi mi ga
ti dal	O Bog! ref hi ga is tega flrafhniga do-
mifhljevanja!"
     Sa dolgo zhafa fe je vunder is fvoje grose shrihtal, kakor de hi fe bil is teshkiga fpanja isbudil. „R^f je, ti fi !« pravi in fkefan prednjo na kolena pade.    Njegove ozhi fo bile dol-
     
7»
go v njeno s-hujfhano podobo vperte —in dolgo
ni-mogel pregovorili. Poflednjizh fe mil je po
tok/fols vlil: „Ti tedaj," je rekel, „li fi moja
shčna ! Ti Geriovefa! V taki revfhini! In od
mene ta-njo perpravljena. O, jes nilim vezh
vreden, de me semlja noii! Jes ne fmem fvojih
ozhi k tebi povsdigniti! 0, ali mi morefh od-
puftiti?"	
     Genovefa mu je s folsami odgovorila: „0 Vojnomir! nikoli nifim bila na-te jesna! Sej iim vedila, de li bil golufan. O, vftani in daj fe objeti, glej, faj fe od vefelja .jokam, de te so-pet vidim."
     Grof fe je pa fhe le komaj upal, jo pogledati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhitafh!" ji je rekel: „In fhe shal befede mi ne rezhefh? O, ti ne-befhki angelj — ti mila njebefhka dufha! O, kaj fim ftoril, de fim te tako hudo — hudo rassha-lil!",Genovefa je rekla: „Bodi she vunder upokojen, Vojnomir! mifli fi, de je vfe Bog tako naklonil. On je tako hotel. Dobro je bilo, de fim v to pufhavo prifhla; bogaftvo in velikoft bi me bile morbiti fpridile — v pufhavi pa fim Boga in nebo nafhla!"
     Med tem, ko je fhe govorila, je Boleflav prifhel. Kizh ko fernino je imel okrog febe in bof je po fnegu hodil, ki je po nekterih krajih dolinize fhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj oprefnih fhe mokrih selifh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rokah je korenino dershal in jo ravno jedel.
     Ko je fantek grofa v krafnim vitefhkim obla-zhilu, s vifokim pripognjenim peram na zhela-di (Helm) sagledal, fe je uftrafhil, obftal in glafno savpil: „Mati, kdo je to?   Ali je ta morde   tudi
     
79
kdo od hudobnih ljudi? ali raf hozhe umoriti? Ne jokajte fe!" je rekel in k materi je fkozhil. „Nizh vam ne puftim ftoriti. Raji naj mene vmo-ri, kakor de bi vam kaj shaliga ftoril."
     Genovefa je prijasno rekla: „Ljubi fin, ne boj fe! Poglej ga vfaj in kufhni mu roko. Nizh ti ne bo ftoril. Tvoj ljubi, mili ozhe fo! Glej, jokajo fe nad najno revfhino! Bog jih je poflal, de naju refhijo in feboj domu vsamejo!"
     Fant fe osre in ga pogleda. Š fvojimi ko-draftimi, zhernimi lafmi, shlahtnim zhelani, ve-likimi ozhmi, lepo sakrivljenim nofam in s lepimi uftmi je bil shiva grofova podoba- Ko je grof brihtniga, zvetezhiga fanta v tej revni obleki zagledal, je fhe huj& sajokal, fanta na roko vsel, ga kufheval ter rekel: „0 moj fin! o moj fin!" in s ganjenim ferzam je proli nebu pogledal, s drugo roko je Genovefo objel in is globozhine fvoje dufhe rekel: „0 Bog, te fre-zhe je prevezh mojimu ubosimu ferzu, de zhes vfe moje upanje in mifli ob enim tukaj fvoje ljubo dete pervizh vidim in fvojo sheno, kakor od fmerti nasaj dano sopet vidim!" In Genovefa je terdno roke fklenila in poboshno v nebo po-gledajozh rekla: „Ref je, o Bog! Ti fi nefkon-zhno bogat v dareh in vefh zhlovefhkimu ferzu v eni uri teshave mnogih let , obilno plazhali! Tebi bodi hvala!" In fantek, ki je fvoje ftarfhe tako ferzhno moliti vidil, je bres povelja fvoje rozhize povsdignil in befede fvoje matere ponovil: „Ljubi Bog! Tebi bodi hvala!" In vfi trije fo fhe dolgo nepremakljivo* in molzhe v tej po-ftavi oftali in le njih ferza fo k Bogu govorile, zhefar nobeno ferze ne samore isgovoriti.
Zhes dolgo je Genovefa sazhela: „Ali moji

80
ftarfhifhe shivijo? Ali fe jim dobro v ftaroiti godi ? Ali vejo, de fini nedolshna? Oh, fedem let she me mertvo obshalujejo, in fedem let she nifim nizh od njih flifhala!" Grofje rekel: „Shivijo, dobro jim gre in vejo, de fi nedolshna. In zhe je mogozhe, bom fhe v tej uri koga s vefelim porozhilam k njim poflal, de fi sopet najdena." Ge,-novefa je vnovizhfvoje roke povsdignila in s ve*felim ganjenjem r nebo pogledala s folsami hvalesh-nofti, rekozh: „B6di tedaj sahvalen, o Bog! Ti fi mojo molitev vflifhal in naj fkrivnifhi shelje mojiga ferza fpolnil in mi tudi fhe to dodelil, kar fim fi komaj sheleti upala. Mojiga mosha fi is vojfke nasaj pripeljal, mojo nedolshnoft fi rasodel, mene fi vfih nadlog, jezhe in fmerti refhil. — Srezhno uro fi mL odlozhil, de fini fvoje ljubo dete njegovimu ozhetu pokasati mogla in sdaj mi hozhefh fhe moje ftarfhe pokasati.    Ti fi zhifia ljubesen!"
     Po tem je Genovefa fvojiga mosha v votlino peljala. Sakaj bofa ni mogla vezh na fnegu pre-ftati. Pripognjen je grof v nisko votlino ftopil, in ko je v nji zherno fteno in mali s maham porafhen krish in kamen pred njim, ki je she od Genovefiniga klezhanja sglajen bil, in pofie-]jo s mahii in torilais buzhin bizhji jerbafizhek, kar je bilo vfa njena fprava, pregledoval in fe sraven Genovefe ufedel in fantizhka na roko vsel, in ko je tudi is votline ha fterme fkale in zher-ne fhe fneshene hvoje pogledal, fo fe mu vno-vizh folse vlile.' „0 Genovefa!" je rekel, „po kakfhnim zhudu vfigamogozhnofti te je Bog v tej pufhavi ohranil? Ali ti je angelja is nebef pofhiljal, te shivit? Oh" je dalje shaloftno govoril, „fedem dolsih let — bres grishljeja kruha,
     
81
bres ognja po simi, bres poftelje, bres vfe obleke, bofa v debelim fne"gu— vojvofhka hzhi, ki je is frebernih in s slatih pofod jedla, ki je v bagoru (Purpur) in fvili (shida) sraftla, ktero je komaj mersel vetrizhek popihljati fmjsl; in vunder, v fkerbeh in nadlogah s-hujfhana, me fhe ljubifh — ti sreda., mila dufha! 0, koliko fo vunder dobri ljudje vredni!*'
     Genovefa je urno befedo poprijela in s an-gelfko jafnoJljo v fvojim bledim oblizhju fe fmeh-ljaje rekla: „Molzhi vunder in ne govori befede vezh , ljubi mosh ! Bog ve, de fim tudi veliko vefelja v tej pufhavi imela; ali ni v kraljevih hifhah nizh nadlog, in ali fi ti manj terpel, kakor jes? Nemifli na to dalje", je rekla, de bi njegove mifli na kaj drusiga napeljala — „in poglej sa to fvojiga fina. Glej, njegove liza fe sharijo, kakor bagor.- Ob-profti reji in v bosh-jim proftim fraku je sdrav in terden sraftel. V nafhim gradu bi fe bil morebiti smehzhal, in bled bi bil in reven kakor otrozi mnosih imenitnih ljudi.    Sa to fe veleli in sahvali Boga!"
     Sdaj mu je povedala, kako zhudno je Bog njo in njeniga finu ohranil od tiftiga zhafa, ko je kofhuta v pervizh v votlino prifhla, do tiftih-mal, ko je dobra sver od grofa preganjana tje-kaj pribeshala. > Grof je vfe svefto poflufhal in poflednjizh je ganjen rekel: „Bog vfe zhudno obrazna in nefkonzhno bogat je v fredftvih (Mittel), fvoje ljudi oteti. O, ne posabi nikoli, ljubi moj fin; ko fi fhe majhen otrok bil; ko fo te tvoj ozhe savergli; ko ti tudi mati nifo vezh pomagati mogli, in ko bi bilo s teboj mogli pomanjkanja poginiti: je Bog tebe in njih s to dobro sverjo od fmertne lakote refhil. In ko je bla reva
6

82
tvoje matere verha doraftla, ko. fo imeli omagati, in ko bi bil ti ubogi fant v tej ftrafhni pu-fhavi, polni derezhih sverin, na poti k mojimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovefhke ufta vajne revfhine povedati ne bile mogle,: mi je mogla tudi tifta nema (mutafta) sver pot do vajniga llanovanje pokasati. t Tako lahko in tako zhudno sna Bog o pravim zhafu pomagati.  Saupaj tedaj va-hj vfe fvoje shivljenje!"
Shestnajsto poglavje.
Genovefini prihod na Vojnomirovo.
     Ozhe, fin in mali fo fhli .sdaj sopet is votline — in vfim fo fhe folse ganjenja v ozheh igrale. Sdaj grof, fvoje ljudi fkup klizaje, v fvoj freberni rog satrobi, de fe glafno buzhenje po fkalovji raslega. Fant, ki fhe v frojim shivljenj.u~ kaj ta-ziga ni flifhal, fe je slo vefelil savolj tega, in koj je hotel tudi on trobiti. Miloftna mati fe je jela, fmejati, ako ravno fo ji folse ozhi salivale.
     Na trobljenje roga fo vitesi in grofovi flu-shabniki s vfih flrani na konjih in pefh v kup hiteli. Vfi fo oftermeli, ko fo bledo, s-hujfhano gofpo, ktero je grof sa roko dershal, in lepiga, ljubesnjiviga fanta, kteriga je na roki imel, sa-gledali. Vfi fo bliso ftopili in jih obdali. .Vfi, fo pohlevno in molzhe okrog Jlali, .sakaj vidili fo, de fo grofa, gofpo in fina folse filile. S ganjenim glafam je grof rekel: „Shlatni vitesi, in vi, moji svefti flushabniki, glejte, to je Genovefa, mojashena, in to je moj fin, Boleflav/' Nate befede fo vfi od grose in zhudenja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ftolere klizanja in vprafheva-
     
85
nja fo fe- smefhano flifhale. „0, nebefhki Bog! ali nafha miloftiva grofinja? ali jih nifo vmori-li? ali fo od fmerti vftali! Nak', to ni mogozhe! Pa ref je, ona je ! O Bog, v kakfhni revfhini! Glejte le, kakfhna je! Oh nafh mili grofizh; o lepi, mili fantek!" Od radofti in foshaljenja in novosheljnofti nifo mogli jenjati isklizovati,in vpra-fhevati,  sdihovati in fe glafno rado vati*
     Grof jim je ob kratkim poglavitni del pri-godbe povedal, in po tem je fvojim ljudem mnogo sapovedoval. Dva njegovih, konjnikov fta mogla urno domu, po nofilo jesdariti, in napovedat, de bi vfe na njeni prihod pripravilo; drugim je "ukasal, koj konje in mesge pripeljati in fhe drugim je sapovedal derv nanofiti in na fuhim Okraju —pod isfpodkopano fkalo sakuriti in , jedi pripraviti. Grof je sdaj fam rasvesal, kar fo bli feboj prinefli, in je na tleh sraven ognjifha plahte rasgrinjal. Svojo sheno je v fhkarlataft posimfk plajfh savil in veliko tanko pezho ji je dal, de bi jo okrog glave savila; po tem fe je narasger-iijene plahte ufedel. Vfi vilesi, ki fo jo fhe po-snali, fo prifhli po verfti k^nji, jo ponishno po-sdravit in pokasali fo ji ferzhna. ganjeni fvoje foshaljenje in fvojo radoft. Pred vfimi flushab-nild jo je pa svefti Volk naj. bolj vidrti in sh-njo govorili sheljel; komaj mu je bilo prizhakati, de fo jo vfi vitesi posdravili. „Milolliva gofpa"^ ji je djal ,,in njeno roko je s folsami oblil, „sdaj fim fhe le vefel, de mi nifo Samorzi five ftare glave vseli; rad. hozhem umreti, ker iim fhe to do-shivel! „Po tem je vsel fantka na roko, in ga je v obe lizi kufhnil ter rekel: „Bog te fprimi, milo dete! Ti fi shiva podoba fvojiga ozheta! Bodi hraber  in  ferzhan,  kakor  fo tvoj  ozhe in tako
6 *

84
krolak in mil, kakor fo tvoja mati, in poboshen in dober, kakor oba !" Boleflav je bil od sazhet-ka bojezh in framoshljiv savoljo mnoshize ljudi, med kterimi je na enkrat Ral. S zhafam je pa pViljudnifhi in sgovornifhi prihajal. Ker je mnogo rezbi v pervizh v fvojim shivljeriju vidil, je imel vedno kaj poprafhevati, in vli, slafti pa ftari Volk, fo fe vefelili umnih vprafhanj in -opomb brihlniga fanta, ktere fo bile ref v zhafih prav premedene. Naj bolj fe je fantek s perviga kanjam zhudil. Ravno tako fe mu je godilo, kakor ljudftvam, ki fo perviga konjnika vidili; miflil je, de fta mosh in konj fkup srafhena. —„Ozhe," je rekel, ali fo to ljudje s fhterimi nogami?" Ko fo konjniki s konj ftopili in mu konja pripeljali, je vprafhal: „Ozhe, kje fte pa te sverine vjeli ? Tazih ni pri nama v gojsdu." Ko je konja bolj na tanko pregledoval in freberno obilno posla-zheno bersdb sagledal, je rekel: „Aj, ali te sverine tudi slato in frebro jejo ?" Ko je ogenj hudo sazhel goreti, je vnovizh vef sapanjen obftal in rekel: „Mati; ali fo ljudje blifk is nebef pri-nefli? ali ga jim je Bog dal?" „0," je dalje govoril , ko 'je lepo fvitlobo ognja ogledoval in dobroti jivo toploto zhutil, „to je pazb. lep dar nebef! Jelite ,-mati,j ko bi bila midva sa-nj vedila, bi Bila tudi Boga sa-nj profila? Tega bi bila v tej simi pazh potrebovala." Pri jedi mu je medvfim lepo fadje naj bolj dopadlo. Vsel je lepo, ko slato rumenkafto in pafafto jabelko, in rekel je: „Ozhe, ali morebiti vi nikoli nimate sime, de imate tako lepo fadje ? O, pri vaf je gotovo dobro prebivati!" Komaj fe je upal jefti. . „Saj bi jih bilo fhkoda jefti Vi je rekel. Po tem je kosarez dolgo prav dobro ogledoval: komaj fe ga

85
je dotakniti upal, po tem ga je dolgo tcrdno v rokah dershalin poflednjizh vef sazhuden rezhe: „Ali fe ne ftopi? Ali ni s ledii?" Ko je svedel, is koga je, je djal: „0 koliko lepih in zhednih rezhi Je vunder Bog vftvaril, ki fo mi bilo zhifto nesnane!" Ni ga malo vefelilo,ko je fvojo mater in vfe, ki fo bili pri jedi, fkosi fteklo (glash) vidil. Ko je po&reshnik [rebern plofzhek, pred-ti) po-flavil, v kterim je fvojo podobo sagledal, fe je vftrafhil; nasaj je ftopil, po tem pa plafhno sa plofzhikam tapal, fanta sagrabit, kteriga je viditi miflil. Rezh mu je bila nesapopadljiva, slafti pa fe je ahudil in vefelil, de je, kadar je moder obras naredil, tudi fant tako naredil, in de fe mu/ je fmehljajozhimu tudi fant fmehljal. Tako fo imeli vli nad fantkam flotero vefelje, in ako na ravno poprej neisfhtete folse prelivala, fta fe vunder sdaj ozhe in mali ferznno fmejala, in tako mozhno in glafno fo fe tudi yitesi in vojaki fmejali.X
     Obed je bila komaj dokonzhana, je she fluga s Genovefinimi oblazhili nasaj pridirjal. Genovefa je fhla v votlino in je najpred na kolena padla, fe Bogu sa zhudno refhenje sahvaliti, po tem fe je v votlini preoblekla. Mali lefeni krishjevsela v hvaleshni fpomin fvojiga terpljenja feboj in po grofovfko napravljena je sopet is votline prifhla. Med jedjo fo hlapzi, ker bi bili nofilo le po dol-sih potih prineili mogli, s lefa nofi/o nai'edilx. Grof je plahte zhes-nj rasgernil, Genovefo in Boleflava na-nj pofadil in tako fo fhli vli proti domovini. Na pol pota fo jim prifhli s nofilam na proti, ki je bilo Genovefi bolj pripravno in s Boleflavam fe je na-nj ufedla. Kmalo, ko fo is gojsda prifhli, jim je she mnoshiza ljudi na proti derla. Povell, de fo shlahtno grofinjo sopet
     
86
nafhli, fe je bila kmalo po želim grajfhinftvu in okoli po fofednih krajih rasfhirila. Kmetje fo delo popuftili; zepove fo na kljuke obefih\in vfak kolovrat fe je vftavil. Žele vafi fo bile prasne in nihzhe ni hotel doma oftati, rasun bolnikov in njih poftreshnikov. Vii fo fvoje prasnifhke ob-lazhila oblekli in fo hiteli fvojo blago grofinjo gledat. Obzhinfki prasnik je bil v zeli deshe-li. Kolikor fe je Genovefa fvojimu gradu blisha-la, toliko vezbi je bila mnoshiza ljudi na poti. Vii fo jo. s folsami in vefelim ukanjem posdrav-Ijali.
     Med ljudmi, kifo jo frezhevali, fta fe tudi dva romarja s dolsimi romarfkimi palizami prikasala in s mufheljni na fvojih klobuzih in romarfkih plajfhih. Ta dva fta vfak na eno ftran nofila fto-pila in pred Genovefa pokleknila. Tifta mosha fta Tjila, ki fta imela Genovefa vmoriti. Oba, fofebno Kunez, fta sdaj Genovefo odpufhanja profila, de fta jo bila is ftrahu pred Golam v pu-fhavi v revfhini puftila in de je nifta njenim ftarfhem na Brabanfhko peljala. Povedala fta po tem, de fi kmalo pred Golam nifta fvojiga slavljenja fvefta bila, in de fta v obljubljeno deshelo romala; de fta fe od ondi fhe le undan nasaj vernila in le fkrivaj shivela, in de fta fe, bres de bi fe bila komu rasodela, rasun domazhim, po desheli potikala; de fta Genovefo she davno mertvo miflila, in de fta fe savolj tega pogovorila od te rezhi molzhati, de bi Grofa vnovizh ne shalila. „0h," fta djal?b, „kako je bilo vun-der mogozhe, de nifte mrasa in lakote umerli, miloftiva grofinja, ali de vaf nifo divje sverine rastergale. Miflila fva, vi in vafhe ljubo dete fte she davno v hujfhi  revi umerli,   kakor  ko  bi
     
87
bila vaju midva vmorila." Genovefa jima ukashe vftati, jima prijasno roko poda in rezhe: „D6bra mosha! Vama fe imam sa> Bogam naj pred sa-livaliti, de s fvojim otrokam fhe shivim. Ti, ljubo dete," je rekla Boleflavu, „fe jima tudi sahvali. Glej to fta tifta mosha, ki fta te imela vmoriti — ki' fta pa Bogu bolj kakor ljudem pokorna bila. Jelita," je djala moshama fe s folsnimi ozhrcu fmehljaje „sdaj fe vunder le ne kefata, de fta nama takrat prisanefla?" „0 Bog!" fta djala oba, „takrat fva fe zbudila, koliko fva ftorila, de fva vama shivljenje puftila. Sdaj pa fhe le vidiva, de 'to nizh ni bilo, in de bi bila midva tudi < fvoje shivljenje dati imela, vaju re-fhit in vaju k vafhim dobrim ftarfhem na dom peljati."« Mosha fta po tem pred grofa pokleknila in fta tudi njega odpufhanja profila in fe mu sa ufmiljenje sahvalila, ktero je nad njunima she-nama in otrdzi fkasoval. Sakaj sazhudila fta fe ko fta svedila, kako blagoferzhno ju je Genovefa v fvojim poflednjim liftu grofu priporozhevala, in kako ozhetovfko je grof, de bi poboshno profh-njo fvoje gofpe fpolnil, sa nju shene in otroke fkerbel. Rekel jima je: „Nifim vedil, de fta fe moje shene in otroka ufmilila in de fta jima shivljenje puftila, pa ker fim fe vajnih shena in otrok ufmilil, fe je po meni, bres de bi bil vedel, nad vama gofpodova befeda isfhla: „Kdor je u-fmiljenbo tudi ufmiljenje dofegel." Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shene in otroke fker-beti. Oba fta vftala in nofilo fpremila. Na poti je Hajnez Kunzu rekel: „Ali vidif h sdaj, de je refnizhno, kar fim ti rekel: Pri dobrim delu fe ni nizh bati, zhe fe ravno v zhafih nevarno sdi. Sakaj danaf ali jutri vunder dober fad prinefe."

88
     V tej prizhi, ko fe je Genovefa is nekiga majhniga gojsda, fkosi kteriga fo fhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — fo na Vojnomirovinr svonovi sapeli, in ljudem fo fe fhe obilnifhi solse vlile. Ljudftvo je to napravilo, bres de bi mu bil kdo ukasal, in le prizhakovalo je, de bi bili Genovefo od daljezh sagledali. Pod Vojnomirovjm ni bilo mogoz"he ljudftva pregledati in vef pro-ftor je bil r tako rekozh, obleshen. Ljudje fo pokraj zefte na drevje plesali, in na Vojnomiro-vim fo bile vfe okna s ljudmi natlazhene, in kbdar fo memo fhli, fo bile fhe ftrehe polno ljudi. Sakaj vfi fo hotli fvojo drago grofinjo, kte-ro fo she davno mertvo miflili, tak bliso, kolikor je bilo mogozhe, viditi. Odperli fo tedaj nofilo, ktero fta dva mesga nefla, de fo vfi grofinjo viditi mogli. Vfih ljudi ozhi fo bile vabijo vperte, ljudftvo je tako glafno ukanje sagnalo, de fe je svonjenje le malo flifhalo. Genovefa je pa, kakor sgol poboshnoft, fedela in ozhi savolj zhafti, ktero fo ji fkasovali, na tla obrazhala. Sinu je imela v naroahju. Ta je bil fhe v fer-nini oblezhen in krishek is votline je v rokah dershal. Na defni Hrani sraven nofila je grof jes-daril in na levi je fhel svefti Volk. Romarja fta jo fpremljala in kofhuta je sa njimi, kakor kro-tak pef fkakljala. Vitesov in grofovih poftresh-nikov je nekaj pred nofilam, nekaj pa sa njim jesdarilo.
     Ko fo fe tako po zhafi med ljudmi dalje pre-mikovali, fo nekteri rekli:.Oh, nafha mila, mi-loftiva gofpa! Kako bleda in poboshna je. Taka je mogla tudi Marija pod krishem biti!" Drugi fo rekli: „Glejte le lepiga fanta! Ravno tak je v fvoji fernini in  s krishem v roki, kakor maliga
     
89
janesa v pufhavi isobrashujejo." In fhe drugi fo djali: „Glejte, glejte kofhute! fhe neumne sve-rine ljubijo nafho poboshno, dobro grofinjo lct Marfiktera mati je rekla fvojimu otroku, ki ga je na rokah dershala, de bi mu miloftivo grofinjo pokasala: „Glej, ta je tifta gofpa, od ktere fini ti tolikokrat pripovedovala, de fo jo nam vseli; takrat te fhe ni bilo na fvetu^--Marfikter ozhe je fvojiga finu kvifhko vsdignil ter mu rekel: „Ali jo vidifh sdaj ? Glej je, ki ti je she veliko. dobriga ftorila, ko fi fhe v sibeli leshal." Marfikter fivzhek, ki je bil po zhafi. ob palizi prilesel, je od vefelja sdihoval, de fo fe mu roke in kolena trefle in fhibile, in de fe je na vfim shivotu trefel.
     Ko je Genovefa do grajfkih vratprifhla, je pred dvorani vfe shlahtnifhi gofpe in gofpodizn-ne vliga fofefkiga viteshilva sagledala. Bres de bi bile ena sa drugo vedile, fo vfe prifhle Ge-novefo fprejefc Vfe fo fe Genovefine nedolsb.-nofti fadovale in zhudniga refhenja fe vefelile. Vfe fo fe pa fhe tega vefelile, de fo vfe tako nevedama fkup prifhle, in de tudi edine nifo pogrefhile. Ta dan fo prasnik shenfke krepolli in obzhinfki prasnik pofhtenofti in vefelja /vfih shena in 'deviz obhajale. Vfe fo bile v fvojih naj lepfhih oblekah napravljene, kakor o velikih prasnikih, in naj fpredej je lepa deviza vfa belo oblezhena s vervizo naj lepfhih biferov okrog vratu ftala in je Genovefi venez s vedno selenih mirt, s lepim, fneshnobelim zvetjem, lepo sna-minje nedolshnofti in sveftofti podala. „Vsemite" je rekla deviza, ki je komaj te befede ihteti mogla, „vsemite ta venez v imenu naf vfih; lepfhi venez premaganja vam je Bog v nebefih pripravil.
     
90
     Genovefa ni pognala devize. Gofpe fo ji povedale, de je tifta dobra dekliza, ki jo je v jezhi obifkovala, in ki takrat fhe ni bila fhtir-najft let llara. „Shlahtna gofpa," fo rekle, ta je bila edina, ki fe je vaf v vafbi framoti in v vafhi- revfhini ufmilila. Ona naj bo tedaj tudi naj perva, ki vafho zhaft in vafho vefelje s vami deli!" Ko je Genovefa deklizo pogledala in dobro snane bifere okrog njeniga vratu sagleda-la, fe je sopet tifte ftrafhne nozhi v jezhi fpom-nila. „Oh Bog!" je rekla in ozhi proti nebu povsdignila., „kdo bi fi bil to miflil, ko fim takrat, kakor uboga grefhniza s fvojim otrokam na rokah is tega osidja peljana bila, de fe bom fhe kdaj vernila! Ti fam, o Bog! fi she takrat vedel, in fi imel takrat she to vefelje sa-me pripravljeno! Q Bog!" je dalje govorila, in ve-nez is roke devize milo v obras sagorela vsela, „zhe she tukaj na semlji nedolshnoft takozhaflifh in rasvefeljujefh, kaj bo fhe le nekdaj goriv nebelih!'
     „Prav tako je, miloftiva gofpa!" je rekel Volk. „Nedolshnofti fizer tukaj na semlji ne zhaftijo tako, in le redko obhajajo tako njeni zhaftni dan, kakor je danafhni. Bog pa vun-der to vzhafih flori, de bi nam ob malim she to okufiti dal, kar nam v nebefih pripravlja." Po tem fe je k fvojimu gofpodu obernil rekozh: „Gofpod, jes fim fe v ofemdefetih letih, kar fe po fvelu klatim, she marfikterkrat vefel in prema-govavez na ta grad vernil, pa dne taziga vefelja, kakor ga ta gofpa nam dela, fhe nifim doshi-vel." „Volk," je rekel grof, „sato je Bog to vefelje fam napravil — nar lepfhi prasnovanje je — prasnovanje smage zhednofti nad hudobijo!" in vfi vitesi in devize fo mu prav dali.    Devize fo
     
f)l
pa fhe pofebno fklenile: de imajo vedno sklene mirte s belim- zvetjem podoba devifhke5 ne"" dolshnofti in sakonfke sveftobe, odlozhene bih.. Shega ta fe je do danafhniga dne v mnogih kra-jih na Nemfhkim prihranila."
     Vefelje tega dneva, filno jokanje in gPvor-jenje je Genovefo tako poprijelo, de je bila vfa oflabela. Bres pomude fo jo v njeno fobc> Peljali , kjer she toliko let ni bila, in po tem > ko fe je Bogu fhe enkrat sa zhudno odrefhenje sa" hvalila in le nekoliko fhe s Drakovo vdov° in njenimi firotami fe pogovarjala, in jim fvojo miloft sagotovija, fe je v she* pripravljene* P°-fteljo pozhivat podala. Svefta dekliza je sdaj Vecmo pri nji oftala in Gehovefa fi ni od nikogar aru~ siga vezh flrezhi pulHla, kakor od nje.
Sedemnajsto poglavje.
Genovefa sopet starshe vidi.
     Med tem, ko je bilo na Vojnomirovitf*1 v*e polno vefelja, je v vojvodfkim gradu fhe zmerna shaloft kraljevala. Stari Volk fe je ponudil? ve-felo poveft, de je Genovefa sopet najdena? nJe" nim ftarfhem nefti. Grofje rekel: „Ljubi> ^a" ri prijatel! oftanite vi tukaj in puftite to tčshav-no pot mlajfhimu moshu. Sej vefte, kak° vaf je potovanje is vojfke v domovino sdelala, in ^°" Iikokrat fte po poti sdihovali, de je to vafha poflednja pot." Pa Volk je odgovoril: nZ^vek obrazha, Bog oberne! On mi je po mai"iil*terim boju porozhilo in poflednjizh fhe to zJjaftno in vefelo hojo naklonil, in te fi ne puftim vseh. Pripuftite mi vunder mili gofpod , in naj g»'em.
     
92
„PornifIite le fvojo ftaroft" mu pravi grof, „dol-go pot,Jiudo vreme, ljubi Volk!" „Vfe nizh ne de!" odgovori Volk." Kar fo miloftiva gofpa so-pet pri naf,   fe zhutim defet let mlajfhiga.    In lepfhi, miflim, kakor sto hojo, ne morem fvo-jiga vojafhkiga shivljenja fkleniti. Kadar bo fkie-njeno,  zhem rad pozhivati.    Jes, ftari mosh fe zhem po tem vlezhi;  fej fe po |em do  fodniga dneva lahko nafpim."  „Pojdite tedaj," je jrekel grof ganjen, „ljubi, ftari, svefti vojafhkj tovarefh in vsamite naj lepfhiga konja in sberite   li dva-nejft   naj  hrabrejfhih   mojih konjnikov  na   po-mozh in povejte mojimu dragimu tallu in m6ji tafhi, kar vam vafhe blago ferze pove, in Bog vaf fpremi in sopet sdraviga v moje roke pripelje Vi Tudi Genovefa ga je fhe poklizati ukasala in mu je vfe do   fvojih dragih ftarfhev narozhi-la, kar otrozhje fpofhtovanje in ljubesen le fer-zu vdihniti more. Volk ni zelo nožh mirii imel. Predin fe je prihodnji  dan sasorilo,   je   bil she vef napravljen,   sbudi vojake,  pomaga fam konje, napafti in ofedlati, sapove neprenehama dirjati,  fam konja safede in fe s fvojimi vojaki odpravi.    Smiraj   dalje je jesdaril  in  vezh  ftokrat na dan jih je opominjal: „Urno tovarf hi naprej, naprej!"  In tako je bilo dan  na dan od raniga jutra do posniga vezhera.   Kader fo ga konjniki prafhali: „Sakaj pa tako hitite,   gofpod  nadhle-var?" (Stallmeister) jim je odgovoril: „Pomiflite tarnanje ftarfhev, ktero bomo sdaj konzhali! Zhe pofhten mosh terpezhimu le nekoliko shaloftnih ur more odverniti, fe nima nizh  teshavam braniti in fvojim nogam ne prisanafhvali.   Mnogokrat fmo ferzhno jesdarili rane fekat in folse u-srokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ferzhno, rane

93
zelit in folse brifat. „Ha!" je rekel, ,,hotel bi, de bi konj imel perote, kakor tifti, ki fini ga nekdej, nevem she kje,, isobrasheniga vidil, in ki fe mi je prav zhuden- sdel."— Pri teh befe-dah je sopet konja fpodbodel.
     Star vites, v kteriga gradu je Volk s Tvojimi konjniki prenozhil, mu je povedal, de po-boshni fhkof, ki je bil Genovefo s Vojnomiram porozhil, neke ure v ftrani ravno novo zerkev pofvezhuje. „Tjekaj moramo natvegama!" rezhe Volk. „Tudi ta fveti mosh naj nafhe vefelo po-rozhilo sve. _In ker je tako moder in umen, ga hozhem dobriga fvetu profiti, kako bi fe fvojiga porozhila pri vojvodu in vojvodnji naj bolje sne-bil. Slo fim she po poti fpremifhljeval, pa nizh pametniga ifi nifim smiflil. Najrajfhi bi she od daljezh vpil: „Genovefo fo sopet nafhli! She shi-vi!" pa tako s durmi v hifho telebiti tudi'nizh ne velja. — Star vojak fim, in le s pripovedovanja vem, ka^e ftrah. Pa vunder je zhudno; befeda „Genovefa shivi!" me je tako preftrafhi-la, de fim fe trefil, in de me fhe sdaj po vfih udih mersi. Nikoli bi ne bil verjel, de more vefelje koga tako preftrafhiti, in zhe fe tudi drugim ljudem tako godi, bi to preftrafhenje od vefelja ftarfhe kar vmoriti vtegnilo, kakor is loka fpufhena pufhiza, ki ferze v fredo sadene. In rezh jim pozhafi raso deti, befede s vito vesa-ti, pogovor umetno napeljati — tega ne urnem. Taki, kakor fmo mi, le mezh fukati snamo, ne pa jesika. Zhaftitljivi gofpod nam morajo fvetovati. Sakaj v ferzi s befedo milo. ravnati, umejo, de je kaj." — Volk je koj tje jesdaril, in vfe, kar fe je sgodilo, fhkofu pove, in mu tudi fhe vfe fvoje mifli rasodene.    Shkof fe  je
     
94
mozhno rasvefelil in Boga hvalezh je rekel Vol
ku: „Ne fkerbite, ftari mosh! Bog vfe in na tan
ko ravna, de je prav dobro. Ravno fim fe bil
pripravil,   shaloftne	obifkat,   kamor me
tudi moj opravek klizhe. \Skup zhemo tedaj iti." Pofhteniga Volka je to prav vefelilo in nizh vezhiga vefelja in zhefti fi ni mogel mifliti, kakor de je fhkofa s fvojimi konjniki fpremiti mogel.
    Vojvoda in vojvodnja fta fpomin tiftiga ftraf h-niga dne, ko fta bila poveft od Genovefine fmerti dobila, vfako leto v zerkvi v fvojim gradu s molitvijo in folsami obhajala. Tifti dan je sdaj ravno bil tu, in sjutraj tiftiga dneva fta fkup v fobi prav shaloftna fedela. Od tiftiga zhafa fta fe bila filno poftarala in nju lafje fo s zhafama livelr. Oba fta bila zherno oblezhena; in vojvodnja .zher-nih oblek od tiftihmat ni bila flekla. V vojvod-fkim gradu je bilo tako tiho, kakor de bi bili vfipo merli ; sakaj oba fta fe, kolikor je bilo mo-gozhe, drushb ogibala. Sdaj je bil she fkorej zhaf flushbe Boshje, in prizhakovala fta, de bi fhkof prifhel, kteriga fta famiga vfako leto povabila , pri ravno tiftim altarju, pri kterim je bil Genovefo s grofam porozhil, fpomin njene fmerti obhajat.
     Vojvoda je poln ferzhnih boleznin molzhal, in ravno miflil^: „Strafhno nakluzhje je vunder to, de je taka framota zhes najno hifho priti mogla in de naji rod tako poginil! Pa vunder Go-fpod, naj fe tvoja volja sgodi!" Vojvodnja je sdi-hovala: „Oh , edino dete , in tako ljubo dete po rabeljnu sgubiti—je vunder preftrafhno. O Ge-novefa! Miflila fva, de bof h kakor angelj pri najni fmertni ppftelji ftala, in nama ozhi satifni-
     
95
la, sdaj pa fe je moglo tako nakljuzhiti! Pa vun-der" je tudi ona djala, ko fe je sopet sbrihtala, „TV6ja volja, o Gofpod, naj fe sgodi!"
     Komaj fta dogovorila, ko zhaftilljivi fhkof pride. Njegovo oblizhje fe je od nebefhke fvit-^ lobe fvetilo. „Nehajte shalovati in radujte fe v Gofpodu!" je rekel in s velikim navdanjem in ferzhnim ganjenjem je jel od zhudnih pot Bo-shje previdnofti govoriti; Jakobovo shaloft, kte-rimu je bil fin Joshef vset, je na nju shaloft o-bernil, po tem je Jakobovo vefelje popifal, ko je 1 fvojiga finu Joshefa sopet nafhel, in duh, v kte-rim je fhkof govoril, in mila gorezhnoft njegove sgovornofti ju je rnožhno poprijela. Mifel na Bdshjo vfe vladajozho ljubesen in na Jakobovo ozhetovo vefelje je tudi nju ferza s vefeljem napolnila in jima je vfo shaloft vsela." „0 ko bi tako vefelje"' je rekla, vojvodnja, in je roke fkle-nila , naju sadelo ; o , kaj bi bilo to !" In ^vojvoda je rekel: „V tem shivljenju ne vezh, v nebefih pa gotovo." ?— „Tudi v tem shivljenju fhe,*' je jekel fhkof. „Gofpod tudi sdaj fhe velike rezhi dela. Rane nam. dela, pa jih tudi zeli. V jamo pelje, pa "tudi is nje. On, Bog Jakoba in Joshefa fhe shivi. On, ki je vajnimu fer-zu pomozh dodelil, de ga ni shaloft vmorila, naj vama tudi sdaj pomozh dodeli, de vaji vefelje ne premaga. Na mefti shaloftniga petja sapojimo vefelo: „Gqfpod, mi Tebe hvalimo!" Sakaj Genovefa shivi — in vidila jo bodeta." Starfhi fo ga savseti pogledali. Grosa juAje pri vashnihbefedah mosha fpreletela. Upanje inftrah fta fe v nju ferzih bojevala, in kar jima jo povedal, nifta mogla verjeti."
Shkof  je   sdaj vrata odperl  in  Volka,   ki

96
je s trepezhim ferzam pri vojvodovih flushabni-kih v veshi ftal, poklizal in rekel: „Ta tukaj je mosh, ki vam bo dalje povedal." Volk je notri ftopil in rekel: „Ona shivi! Gotovo je tako. S temi fvojimi ozhmi iim jo vidil, in s temi Tvojimi ufhefmi fim njeni glaf flifhal in s to fvojo roko fim njeno prijel!" Befeda : „Genovefa shivi !" fe je koj po želim gradu rasfhirila. Vfi flushab-niki vojvoda in vfe vojvodnje flushabnize fo ofter-meni, vftrafheni, rasvefeljeni in fkoro ob pamet v fobo planili. Volk pa je tam ftal, in vfo zhud-no sgodbo pripovedoval, in folse fo mu V ozheh igrale in vezhkrat je vef ganjen omolzhal. Vfi okrog fo fe trefli, jokali in ihte ftali —vojvoda pa in vojvodnja fta od vefeliga ftrahu bleda fede-la in - nifta vedila, pri zhem fta.
     Zhes dolgo, ko dalje nifta dvomiti (zviblati) mogla, in ko fo moshje, ki fo s Volkam pri-flili, vfaki njegovo befedo poterdili, ktero fta mu grof in Genovefa narozhila —: fe jima je sde-lo, kakor de bi fe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh fta jela sopet shiveti in djala fta : »Dovolj fva shivela, ker naji hzhi Genovefa fhe shivi! Tje greva in viditi jo hozheva, preden umer-jeva! Boga fhe popred v njegovim lempeljnu sa-hvalivfhi fta fe bres odloga na pot podala in po-boshni fhkof in pofhteni Volk s fvojimi ljudmi in veliko derhalijo flushabnikov fo ju fpremili.
     Genovefa fe j© ta zhaf v miloftni fkerblji-vofti in poftreshbi vedno boljfhala in njene liza fe ji sopet nekoliko, pa komaj sa fposnanje, ru-dezhe prihajale. Edina shelja, ktero je sdaj na semlji imela ,. je bila, fvoje ftarfhe fhe viditi. Kar pridejo in dofti pred, kakor fo jih prizha^ kovali na Vojnomirovo.    S   vrozhimi folsami fo
     
97
Genovefo posdravili. Zhaftljivi ozhe je is ferza, kakor nekdaj Simeon rekel, ko jo je objel. „Sdaj, o Gdfpod, naj v miru umerjem, ker fo moje ozhi fhe ta frezho vvidile! In poboshna mati je rekla, ko jo je objela, kakor Jakob is Jferza: „Sdaj rada umerjem, de le ti fhe shivifb, in de fe je tvoja nedolshnoft fkasala." In oba, ozhe in mati fta dolgo jokala in jo objemala.
     Po tem fta miliga fantka sagledala in oba ob enim fta vefelo savpila :- „Ti fi tedaj naji vnuk —-o pridi, pridi v naji roke!" „Bog te oblago-dari, moje dete!" je rekel ftari ozhe, in na roke ga je vsel in kufheval. In „Bog te oblagodari, ljubo , fladko dete!" je ponovila llara mati, ki je fantka is ozhetovih rok v fvoje narozhje vse-la in s kufhevanjem in s folsami ga pokrivala — in oba fta po tem fkoraj s enim glafam in polna molitve rekla: „0 zhuden, zhuden je Bog! Mertvo fva te objokovala, ljuba hzhi, in nifva fe nadjala, fhe kdaj na semlji tvoje oblizhje vi-diti; sdaj pa nama Bog fhe zlo tvojiga fina vi-diti da!"
     Sdaj je poboshnr fhkof, kteriga Genovefa in grof Vojnomir v fvoji radofti fhe vidila nifta, blisnej ftopil. Sdelo fe je Genoveli, ko ga je tako is nenada vgledala, kakor de bi bila pofla boshjiga is nebef vidila. Apoftoljfki mosh je naj-pred Genovefo in Vojnomira, po tem pa vojvoda in vojvodnjo po verfti blagoflovil in pogledal in roko ftegnivfhi je rekel: „Sdaj je gofpod fpol-nil, kar mi je bil njegov duh previditi dal! Teti, moja hzhi, in vam vfim je vezhi frezho, kakor pofvetno pripravil — ktera fe je s velikim terpljenjem sazhela, kakor fe ima vfaka prava frezha na semlji sazheti.    On  je   drugazh  nare-
7

98
dil, kakor fmo vfi niiflili — pa v vezhim veli-zhaftvu, kakor fnio vfi mifliti mogli. In sdaj naf je — kakor fnio takrat vkupej ftali, tudi zhudno in soper vfe prizhakovanje sopet sbral, in danaf je dan prifbel, de fe mu vfi s folsami radofti sahvalimo in nobeniga s med vfih ne po-
f
refhamo; nafhe fhtevilo. fe je fhe s tem milim etetani pomnošhilo, ker Gofpod v vfim vezh flori, kakor obljubi. Srezhen je, kdor v fkufhnji obftoji. Sakaj, ker je ftanovilen bil, bo krono shivljenja prejel, ktero je Bog vfim obljubil, ki ga ljubijo. Ta krona je sdaj vam vfim pripravljena."
Osemnajsto poglavje.
Genovefino terpljenje je blagodar zeli desheli.
     Koj, ko fo svedili, de je Genovefi bolje, in de fe je od fvojiga terpljenja osdravila, fo vfak dan Jjudje prifhli, de bi jo vidili. Volk je mogel pri fvoji viteshki pofhtenofti obljubiti, prav nizh ne odrezhi. Smiraj vezh jih je tedaj hodilo, in vedno .vezh jih je bilo v fobo pufhenib. Ljudje fo bili pa tako mirni in tihi, de fo fi komaj fopfti in dalje iti upali, temuzh de fo pri vratil} obftali. Moshje s fvojimi kapami pod pasdiho fo tako poboshno kakor v zerkvi ftali in fhe majhni otrozi na rokah fvojih ftarfhev fo poboshno rozhize proti nebu vsdigvali.
     Genovefa je vezhi del na fvoji pozhivavni p.oftelji leshala ali v belih oblazhilih na naflonit-nim ftolu fedela in njeno lepo bledo bblizhje je bilo tako poboshno in nebefhko , tako milo in krotko, tako miloftno in prijasno,   kakor de bi
     
99
bilo od folnzhnih sharkov obfijano. Vedno je ljudem take befede pravila, ktere fo vfe fvoje shivljenje pomnili.
     „Vi, ljubi dragi ljudje!" je rekla s krotkim milim glafam, „vefeli me, de me obifhete, in sahvalim vaf sa ljubesen, s ktero moje terplje-nje in vefelje delite. Oh, lahko fi miflim, de imate tudi marfiktere nadloge, in vem, .de fe more marfikdo s med vaf terdo vhivati. Pa le Boga ljubite, va-nj saupajte in ne obupajte! On ga refhi, kdor ga ljubi, is vfih nadlog. Kjer1 miflimo, de je vfe sgubljeno, on fhe sna pomagati. Kjer je naj hujfhi nadloga, fino naj-blishe Boga. Poflednjizh vunder vfe prav ftori. Ali ni ref ? ali ne fprevidite tega is moje sgodbe ?"
     „Dovoljni bodite s tem, kar imate in s malim bodite sadovoljni. Tudi s malim moremo vefeli biti. To fim v pufhavi fkufila. Zhe fte fhe tako ubogi, imate vunder le kozho, obleko , pofteljo in po fimi gorko ftanovavnizo in gorko jed. Vezh pa zhlovek ne potrebuje. Ne veshi-te tedaj na pofvetne rezhi fvojiga ferza! Ne sa-nafhajte fe na mertve denarje, temuzh na shi-viga Boga. Bog sna bogatinza hitro bolj ubosiga, kakor naj vezhiga firomaka, in naj bolj ubosiga sna sopet bogatinza ftoriti. Sej to na meni vidite!"
     „Terdno fe dershite Boga, radi molite in fvojo veft zhifto ohranite. Kdor je s Bogam, in. ga v'ferzu nofi, ima nebefa v ferzu„ Molitev da mozh k dobrodeljftvu in terdnoft v nadlogah. Skosi oblake gre in ne oftane nikoli nevflifhana. Dobra veft je v vfih nadlogah v jezhi, v boles-ni in v frnerti mehka blasina. Skufili bodete to , kakor fim jes fkufila."
s,Kadar vam vaf ha veft kaj ozhita — in ko»
7 *

100
mu pa nikoli nizh ne ozhita, zhe fe ravno tako hudo ne pregrefhi, kakor fo mene toshili. Kadar vam, pravim, vafha veft kaj ozhita, fe fku-fite naj pred s Bogam fpraviti, in priheshite k Kriftufu, njegovimu ljubimu finu. Njega nam je ozbe v svelizhanje fveta poflal. On je fprava nafhih grehov. On je fvojo kri v odpufhanje nafhih prehov prelil. Zhe rezhemo, de nimamo grehov, fe golufamo, zhe pa fvoje grehe fpos-namo, je Jesuf sveft inpravizhen, in nam grehe odpufti  in naf od vfiga  ozhifhi, kar ni pravo."
    „Le fv. Evangeli radi poflufhajte — in vfe bote* fhe bolj na tanko svedili, kakor vam jes samorem povedati. S evangelfkimi bukvami v eni in s krishem v drugi roki fo prifhli pervi osnanovavzi evangelija k vam- She enkrat: poflufhajte evangeli, ohranite ii ga v ferzih — po njem-fe ravnajte! SakajNboshja befeda je in ima mozh v febi, vfe svelizhati, ki va-nj verujejo. In po tem fhe enkrat: miflite vedno, de je v krishu svelizhanje.- Po krishu, terpljenju in fmerti je fhel Jesuf v Jvoje velizhaftvo! Po krishi in terpljenju in po mnogih nadlogah moramo tudi mi v nebefhko kraljeftvo priti. Jelite — po tej poti hozhemo fkupaj hoditi ?" je djala in vfim je fhe roko podala in vfi saporedama fo ji mogli to v roko obljubiti.
    Sakonze in ftarfhe je pofebno opominjala. Sakonze je le k ljubesni in flogi (edinofti) in pred fumenjem (Eifersucht) fvarila. „Ne poflufhajte nikoli krivih prizh, ki snajo vafho Ijuhe-sen in flogo popazhiti!" je djala, ki je farna fkufila, kakfhne nadloge take prizhe tudi naj bolji ljubesni usrokovati morejo. Starfhe je opominjala,  fvoje  otroke poboshno  in kerfhanfko
     
101
rediti. „GIejte," je rekla mariikteri materi, ki je s otrokam na rokah pred njo ftala, Ijubimu o-troku ni na zhelu sapifano, kaj mu je fhe vfe na fvetu naklonjeno. Sdaj fe fhe fvetu prijasno fmehlja, pa prifhel bo zhaf, ko ho sdihoval in jokal, kakor vli, kilo na fvet prifhli. Torej ga dobro redite, de bo imel mozh v febi, fe s fve-tam bojevati. Ko fo mene moja mati tako na rozhju dershali, gotovo nifo miflili, kakfhne nadloge me bodo sadele. Pa ko bi me ne bili s perve mladolli k ferzhnimu ftrahu boshjimu in k ferzhnimu upanju v Boga opominjali, bi bila mogla v fvojih nadlogah omagati in v pufhavi obupati, in fi fhe zlo farna shivljenje vseti in vezh bi tne ne bilo tu. Bres terdne vere v Boga, v Kriftufa in vezhno shivljenje bi bilo shivljenje shaloftno in bres tolashbe na semlji. Vfa-i dite tedaj sgodaj to vero v ferza fvojih otrok." Boleflav je mogel sdaj tudi vfakimu otroku kaj lepiga v fpomin dati in bres daru ni bil noben otrok fpufhen. Ta dobrotljivoft in prijas-noft in lepi nagovori fvoje mile grofinje fo fi ljudje prav k ferzu jemali, in fhe terdoferzhni moshje fo vzhafih kakor otrozi jokali. Genove-fina poboshnoft, njeno terpljenje, njena poter-peshljivoft; njene befede in njeni sgledi fo bili zeli desheli velik blager (shegen). Daljezh okrog fo bili ljudje veliko bolj poboshni; ozhitno fo fe poboljfhevali in v mariikteri kozhi, kjer je poprej nemir kraljeval, je sdaj floga in ljubesen, pokojnoft in sadovoljnoft flanovala. Poboshni fhkof je sdaj rekel: „Zhe hozhe Bog po kakim zhlo-veku veliko frezho narediti, mu veliko terplje-nja pofhlje — in to je tudi naj bolj fveto ofre-

102
zhenje, ktero Bog fam daje. Njene befede  vezh dobriga delajo, kakor moje pridige.
Devetnajsto poglavje.
Gola konez.
     Kadar fo ljudje is fobe od grofinje prifhli, fo hotli tudi Gola viditi. Kervara fodba ga je obrekvavza, nesveftiga flushabnika in trojniga vmorivza v fmert obfodila. Od fhterih volov bi bil imel rasftergan biti. Pa grof mu je po ferzhni profhnji fvoje poboshne gofpe fmertno kasen (fhtrafingo) odpuftil. Pa od vezhne jezhe ga refhiti ni bilo v grofovi mozhi. Jezhar, ki je Gola ljudem pokasovati imel, ni fkoraj zeli dan ne ure pokoja imel. Pa vunder je rad vfe ftoril. „Le pridite!" je rekel ljudem. „Tam gori v fobi fte podobo nedolshnofti in zKednofti vidi-li; tu doli v Golovi jezhi snate pa podobo greha in hudobije gledati."
     S laterno in teshkim sveskam kljuzhev je fhel po voskih kamnitnih ftopnjizah naprej da-Ijezh pod semljo. Ko je teshke shelesne vrata odperl, je ljudi grosa fpreletela, in ko je s laterno v jezho pofvetil in ko fo Gola sagledali, fo fe fhe bolj uftrafhili. Lafje fo mu divje in rasmerfheno zhes zhelo vifeli in dolgo brado je imel. Njegovo oblizhje je bilo bledo ko llena, in s fvojimi zhernimi ozhmi je plafhno in ftra-fhno krog febe gledal. Huda veft ga je tako grisila, de je mnogokrat divjal, flrafhno tulil, s fvojimi verigami rashljal in s glavo v fteno bu-.'tal.    Pa zhe je bil tudi bolj pri pameti, je take
     
103
[trafhne pogovore  s feboj   imel,   de ga je  bilo ftrafbno poflufhati.
     „0 bedak, bedak! fedmeri bedak, ki fim bil• jes!" je doftikrat vpil. „0 gorje mu, kdor Boga sapufti, fvoje ferze hudim sheljam vda in glafu fvoje veftine pofIufha!(V sazhetku fhe kake krive, neftanovitne golufive rasvefeljevanjavshiva, pa njegov konez jesdihovanje in revfhina. Po zvetkah fe fprehaja, pa nanaglama fe v bresno pogresne, ki fo ga zvetlize njegovim ozhem fkrivale. Gorje, gorje mu, kdor ima po prepovedanim vefelju poshe-ljenje! Mifli, de fe zvetezhimu roshnimu ger-mizhu priblishuje, in ftegne roko po roshi, kar plane huda, ftrupena kazha is germizha, fe ga ovije fedemkrat in ga davi in grise bres prenehanja s ftrupenimi sobmi!"
     Vzhafih je vprafhal, ako ravno fo mu she doftikrat povedali: „Ljudje! Ali je ref, de fo grofinjo in njeno dete sopet nafhli ? Ali je ref tako, ali fe mi je le fanjalo? Kak', nak', ni fe mi fanjalo ne! Tako je, gotovo je tako; verjem. Sakaj poflufhajte," je potem s milim glafam dalje govoril: „Bog fe ftrafhno mafhuje. On jo je is te jezhe tu refhil, in mene va-njo pahnil. Tukaj, tukaj je fedela," je rekel in s roko je po rudezhih tlah udaril, „tukaj na teh tlah je fedela, kjer jes sdaj fedim. Ali mi sdaj verjamete, de je Bog pravizhen."
     Drugikrat je rekel: „Hvala Bogu, de she faj pridete po-me. Le peljite me tje na morifhe. Rad grem!" je rekel in vftal: „Nedolshno mater in nedolshno dete fim vmoril — sato mi morajo tudi glavo odbiti. Nedolshno kri fim prelil — poglejte le mojih rok; vfe fo kervave — glejte zhes in zhes fo .kervave\ Glejte, potoki folsa, ki
     
104
mi is ozhi derejo, jih vezh ne isperejo. Sa to moram tudi fvojo kri na morifhu preliti. Pa rad ftorim to! Bolje je po raheljnovim mezhu u/n-reti, kakor marlro tu — tu notri" na perii je pokasal — j/ne dalje terpeli!"
     Vzhafih je ljudi koj, ko fo vrata odperli, ftermo pogledal, fe je po tem ftrafhno pofmejal in djal: „Tako! Ali vaf vunder tudi pripeljelo! Jelite, vi fte fe tudi dali od hudiga posheljenia sapeljati 5 ali fte tudi nedolshnoft sapeljali ? Kaj ? Pokashite mi fvoje roke, zhe fe jih ne dershe tudi folse kake nefrezhne matere ali pa kri ka-kiga nedolshniga deteta? Ne pokashete mi jih, fe ne upate, mi jih pokasati? — Sdaj vem," je po tem ftrafhno savpil, „tako je! Vafhe rake fo polne kervi in folsa, kakor moje. Hudobneshi fte, kakor jes. Le k meni pridite! Glejte" je dalje govoril in fe je na ftran pomaknil, „glejte, tu je sa prihodnje vafh proftor. Vfi ti hudobneshi grejo k meni tukaj notri!" — -—
     Preftrafheni otrozi fo jeli na glaf jokati, vpiti in fvoje oblizhje v ohlazhila fvojih mater fkri-vati; mladenzhi in devize fo terdno fklenili, ferza pred takimi grehi varvati, ki poflednjizh v tako revfhino pripeljejo in marfikteri mosh je miflil, in marfiktera shena je glafno rekla: Bolje je zhloveku v pufhavi selifha in korenine jefti in nedolshnimu bi?i, ko Genovefa — kakor v grofpvfkim gradu s Golam obilno shiveti in hudo veft imeti in tako umreti."
     „Prav imate!" je rekel jezhar, ki je she-lesne vrata saperl; in zhe hudobno shivljenje na semlji ravno tako hudo ne konzha, fe vunder na unini fvetu fhe bolj hudo iside.
V tem bresupa polnim ftanu je Golo mno-

105
go let shivel; zhe je njegova fmert bolj mirna bila, fe ne ve» Pravijo, de ni dobil pred pokoja, kakor ko fo mu poflednjizh po njegovi volji pravizo ftorili in ga ob glavo djali.
Dvajseto poglavje.
She nekaj od koshute. Sklep.
    Otrozi fo hotli, ko fo. Genovefo, Boleflava in Gola vidili, fhe tudi, kakor je she otrozhja navada, kofhuto viditi. Grof ji je dal pofeben. lep hlev sidati. Profto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnevu je po ftopnjizah do Genovefine fobe prifhla, in ni je bilo odgnali, de fo jo sa nekoliko zhafa k nji fpuftili. Pa s vfim ljudmi je bila priljudna in is rok je jedla; fh'e lovfki pli ji nifo nizh shaliga ftorili. Otrozi fo fe tudi lepe shivali vefelili, ki fo ji kruha dajali, joboshali, in matere fo rekle: „0 Bog, ko bi te shivali ne bilo, bi bila nafha mila grofinja in nafh ljubi grofizh v pufhavi poginila." — „Sato fe ne fme nobena sver terpinzhiti!" je djala kerfhenza, ki je imela svefto shival opravljati. „Ko bi vola ne imeli, ki ga v plug vpregamo, in tudi krave ne, kj nam mleko daje, nam hi fe ravno tako hudo godilo, kakor bi fe bilo ljubi grofinji bres" kofhute v pufhavi godilo. Pa kaj fhe, vef fvet bi nam bil pufhava bres shival. Malo obdelanih njiv bi fe vidilo, in naj lepfhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Torej ne ter-pinzhite shivine — in hvalite Boga sa te dobrote."
    Doklej je Genovefa shivela, fe ne ve; to pa fe ve: Dokler je shivela, je shivela v vefelju in neisrezheno veliko dobriga je fhe ftorila,in njen
8

106
konez je bil miren in blag. Njeno shivljenje po prihodu is pufhave je bilo enako lepimu, mir-nimu pomladajnimu vezheru po hudim vremenu, Id je frezhno minulo, in ,njena fmert je bila, kakor lepi, mili sahod folnza, ki fhe fije in bla-goflov rasliva, dokler tudi' njegov poflednji sharek ne vgafne — temuzh fe Je nafhim ozhem fkrije, de hi fe sopet Z^pfhi v drugim fvetu prikasal.
    Pri njenim pogrebu- je bilo neism^j-no veliko ljudi, in vfi fo na njenim grobu folse tozhili j— pa nihzhe bolj vrozhih, kakor Grof Vojnomir in .Boleflav, Svefla kofhuta fe je na njen grob -vlegla in ni vezh vftala. Nobene rezhi, karkoli fo ji kladli, fe ni dotaknila, in nekiga jutra fo jo mertvo, na grobu dobili. Grofje dal Geno-vefi lep fpominek is drasiga marmorja poftaviti, na kterim je bila sdolej tudi kofhuta s kamna isfekana.
     V pufhavi je dal grof po Genovefini profh-nji pufhavnifhtvo vloshiti. Na. defni sraven Ge-jiovefine votline je bila kapeliza. Shkof Hidolp jo je pofvelil, in ljudftvo jo je zerkev gofpe imenovalo. Genovefina sgodba je bila leponaflenah isobrashena in mali lefeni krish, na kterim je bilo toliko drasih fpominkov, fo dali — to de fhe le po Boleflavovi fmerti — v slato vkovali in na altar poftaviti. Na drugi ftrani votline je Lila pufhavnifhka kozhiza in pri nji lep vertez, po kterim fe je vir stekaj. Mnogo ljudi je smi-raj tjekaj hodilo in prijasni pufhavnik jim. je vfe -— mali krish,-pild, votlino, kamen, na kterim je Genovefa klezhala, vir, is kteriga je pila, ka-sal; pripovedoval jim je Genovefino sgodbo, in odrafhene in mlade je opominjal, fe po njenim lepim isgledu ravnati.
     
107
    Ljudftvo je Genovefo kakor fvetnizo zhaftilo. Skoraj po pretezhenih fto letih fo fe fhe fivi moshje hvalili. „Ko fini fhe otrok bil, fim Genovefo vidil!" In pripovedovali fo poflufhajozhim vnukam, kaj jim je kdaj povedala.
    Vojnomirovi grad, fploh le Vojnomirovo, imenovan, kjer fta Vojnimir in Genovefa prebivala, fe je bil ta zhaf poderl, in ne daljezh od Koblenza fo le razvaline po imenu „Staro Vojnomirovo" viditi, pa zheftenje in ljubesen do Ge-novefe fhe ni vgafnila v ferzih ljudi. Mnogo kraf-nih zerkev fo v njen fpomin sidali in marfikte-ra shena in deviza fe v poboshen fpomin fhe dan danafhni Genovefa imenuje.