GROSUPELJSKI
25
((ODMEVI
GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XLVI | 4-5 - 2020
_ Občina Grosuplje
>6ost ouu6/lf
KAKO SMO SE Z EPIDEMIJO COVID-19 SOOČALI V OBČINI GROSUPLJE? str. 18 - 28
iO> ■ O
■o
iO--00

LET
2
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
Optika Aleksandra
Spar Lavrica
tel 01 23 55 155
pregledi in očala kot na napotnico
do
101€
popusta
ob nakupu očal
0* iMhi#u yprtfl^Liho/jl VAmprlm bi CftlHl III' r.i Vih i opU l;o.
I Ilrtp.rtr t! ZftMkA.
t J PARTNER WGRAF
»Vsi cvetovi bodočnosti, so semena sedanjosti.«
(kitajski pregovor)
GRAFIČNI STUDIO PRIPRAVA TISKOVIN OFFSET IN DIGITALNI TISK POSLOVNIH IN MARKETINŠKIH TISKOVIN TISK ZA PREHRAMBENO INDUSTRIJO IN GOSTINSTVO TISK Z VAROVANJEM DIREKTNI MARKETING PERSONALIZACIJA
PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. Gasilska cesta B, SI -1290 Grosuplje
T: 08 385 04 81 / 8G, E: info@partnergraf.si > NAROČILA T: 08 385 04 84, E: info@partnergraf.si > GRAFIČNI STUDIO T: 01 7861177, E: tajnistvo@partnergraf.si > RAČUNOVODSTVO
www.partnergraf.si
GABER PETER KASTELIC s.p.
q Partizanska cesta 8 v 1290 Grosuplje
V. 059190 524 e servis.gaber@gmail.com
SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO FOTO in RAČUNALNIŠKO TEHNIKO
PRODAJAMO VSO TEHNIKO ZNAMKE
Arhiviramo VHS kasete
V «>*
POOBLAŠČENI SERVIS ZA:
BANG & OLUFSEN Nnrty TELEFUHKEN UBli
YAMAHA AKG
CRUnDIC dyson harman kardorï
Oglasi
GROSUPELJSKI ODMEVI | April- maj 2020
3
040 69 IZ IZ K) info@porocni-video.si
Q Porocmi-video.si	''r fb.com/porocyiivideo
'Porocm-vdeo .si
Šmarje Sap, sobota, 6. junij 2020 ob 9. uri (OŠ Šmarje Sap) janez@gs-emiladamic.si tel.: 040 500 873 www.gs-emiladamic.si
DR. POSVET, ZASEBEN POSVET Z ZDRAVNIKOM KADARKOLI
Imate težave z zdravjem?
Svoje vprašanje lahko zdravniku brezplačno v pisni obliki zastavite kadarkoli in kjerkoli prek ene izmed priljubljenih aplikacij za klepet: Viber Facebook Messenger, WhatsApp ...
Dostop je možen na vzz.si/posvet
O
9
24/7 SLOVENSKI ZDRAVNIKI 100% VARNOST
V sodelovanju z O Abi Global Health
I
Dr. Posvet I
ZDRAVNIK 24/7
9
JP
VARUH ZDRAVJA
VZAJEMNA
Kazalo
Uvodnik
Uvodnik / 4 Nagovor župana/5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 29 Gospodarstvo / 30 Turizem / 32 Ekologija / 36 Zdravje in sociala / 37 Dobrodelnost / 38 Izobraževanje / 39 Kultura / 39 Društva / 40 Šport / 45
Spomini in zahvale / 49
Draga bralka in bralec Grosupeljskih odmevov!
Lep majski pozdrav obema še vedno v najlepšem mesecu. V mar-čevski številki smo omenjali povečano število obolenj za gripo, ki pa jo je, žal nekako na hitro, zamenjala epidemija nove bolezni. Kar skoraj čez noč se je življenje praktično ustavilo, odpovedane so bile vse prireditve, šole in vrtci so zaprli svoja vrata, veliko zaposlenih je ostalo doma in so delali od doma ali čakali na delo.
Bili smo tik pred začetkom množičnih kulturnih in športnih prireditev, a so bile vse z razlogom in pravočasno odpovedane, odpadli so tudi vsi občni zbori društev.
Praktično vsi mediji so poročali le o korona virusu, tako da smo se v uredništvu odločili, da nima smisla, da še v našem glasilu ponavljamo novice, s katerimi smo bili že tako preveč zasuti, tako smo aprilsko številko združili z majsko, kjer pa smo posvetili nekoliko več pozornosti odzivu posameznih organov in organizacij za omilitev posledic in preprečevanju širjenja bolezni.
Če pogledamo, kako hude posledice je epidemija povzročila v nekaterih državah po svetu, smo lahko srečni, da smo v naši državi in tudi v občini relativno dobro obvladovali situacijo. Vodstvo občine je takoj sklicalo sestanek z vsemi vodji pomembnejših javnih ustanov in ključnimi dejavniki družbenega življenja, kjer so se dogovorili o načinu ukrepanja za blažitev posledic. Tu je potrebno pohvaliti delo civilne zaščite pod vodstvom Tomaža Riglerja, zdravstvenega doma, ki ga vodi Štefka Zaviršek, Doma starejših občanov pod vodstvom Marte Gašparovič, tudi vse tri osnovne šole so lepo organizirale učenje na domu, duhovni voditelji so se potrudili, da so ostali v stiku z verniki, pohvala velja tudi vsem društvom, ki so upoštevala navodila o ravnanju v nastali situaciji. Seveda pa velja velika zahvala vsem vam, ki ste poskrbeli, da ste zmanjšali možnost širitve nadležne bolezni. Verjetno nas bo omenjena nadloga spremljala še kar nekaj časa, zato prosim, da se ravnamo samozaščitno in poskrbimo za čim manjšo možnost širjenja bolezni, vseeno pa bodimo optimistični in polni pozitivne energije, izkoristimo lepote naše narave in se večkrat odpravimo na sprehode po prečudoviti okolici.
Naslednja številka izide pred državnim in občinskim praznikom, ker še vedno ne bo množičnih prireditev, bomo praznik verjetno preživeli nekoliko drugače, vsem želim predvsem zdravja in dobre volje.
Srečno in s pozitivno energijo naprej! Brane Petrovič, odgovorni urednik
NAVODILA
Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo.
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *JPG.
GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodič • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje
Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 12. junija, na e - naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
5
Nagovor župana
Spoštovani občanke in občani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov!
Znašli smo se v tesnobni, nepredvidljivi ter življenje ogrožujoči situaciji. Neviden virus nam je vzel vse, kar smo doslej imeli za samoumevno: druženja, prireditve, srečevanja, potovanja, prijateljevanja, objemanja, praznovanja, obiske cerkev, maše. Ni bilo porok, slovo od naših najdražjih je potekalo v ozkem družinskem krogu. Obnemeli so vrtci, utihnile so šole. Ostali smo doma.
Dragi občanke in občani, toda še posebej zato, ker smo ostali doma, ker smo upoštevali navodila pristojnih, smo v naši občini Grosuplje imeli ves čas epidemije samo tri pozitivne na novi korona virus.
Zato vam, spoštovani občanke in občani, izrekam svoje globoko spoštovanje in iskreno zahvalo, da smo skupaj dokazali, da smo takrat, ko gre zares, enotni. Hvala vam!
Hvala štabu Civilne zaščite Občine Grosuplje, poveljniku Tomažu Riglerju, direktorju občinske uprave mag. Dušanu Hočevarju ter sodelavcem in sodelavkam na občinski upravi, hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, Domu starejših občanov Grosuplje, vsem gasilkam in gasilcem v naši občini, hvala številnim prostovoljcem Rdečega križa, Karitasa in vsem ostalim v naših društvih in posameznikom, skoraj dvesto vas je bilo vseh, ki ste bili pripravljeni takoj prostovoljno pomagati.
Hvala Vladi Republike Slovenije in predsedniku vlade Janezu Janši, ki je našo občino obiskal takoj na začetku epidemije. Verjemite, brez takega uspešnega koordiniranja aktivnosti pri preprečevanju širjenja bi se nam kaj lahko zgodil črn scenarij. Zato iskrena hvala, Vlada!
Vlada pa je takoj, že na začetku svojega mandata, izpolnila svojo obljubo in dvignila povprečnine občinam. To za našo občino pomeni nekaj manj kot osemsto tisoč evrov več prilivov v občinski proračun, oziroma tri milijone evrov več v enem mandatu, kar je resnično dobrodošel denar za naše investicijske potrebe.
Hvala Bogu, naše pomembne občinske investicije so kljub zaustavitvi javnega življenja tekle nemoteno naprej. Tako se k svojemu zaključku približujeta izgradnja garažne hiše ter prizidek k osnovni šoli in športna dvorana na Tovarniški v Grosupljem, smo tudi tik pred zaključkom javnega natečaja za izbor rešitve za nov Kulturni center in glasbeno šolo Grosuplje.
Tik pred izidom Grosupeljskih odmevov pa še novica, da smo podpisali težko pričakovano pogodbo za izgradnjo zadrževalnika Veliki potok. Vredna je preko 5 milijonov evrov, zadrževalnik pa bo zgrajen še prej kot v dveh letih. Po izgradnji zadrževalnika in ureditvi struge Grosupeljščice, kar bo sledilo v drugi fazi, bo mesto Grosuplje poplavno varno.
Ostanimo zdravi, ostanimo še naprej čimveč doma, doma je najlepše!
Vaš Dr. Peter VerCič, župan oßcine Grosupjje
6
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
Predsednik Vlade RS Janez Janša obiskal občino Grosuplje
Predsednik Vlade RS Janez Janša je v nedeljo, 22. marca 2020, obiskal Občino Grosuplje, kjer se je srečal z županom dr. Petrom Verličem, direktorjem občinske uprave mag. Dušanom Hočevarjem, poveljnikom Občinskega štaba civilne zaščite Občine Grosuplje Tomažem Riglerjem, direktorico Zdravstvenega doma Grosuplje Štefko Zaviršek in vodjo redarstva v Skupni občinski upravi 5G Mihaelom Prelcem.
Zupan je predsednika Vlade seznanil z ukrepi, ki smo jih sprejeli na območju občine Grosuplje ter povedal, da naši občanke in občani vse sprejete ukrepe jemljejo resno, ravnajo odgovorno, za kar se jim tudi zahvaljuje.
Ob obisku pa so mu podali tudi kratko poročilo o delovanju Občinskega štaba CZ in o stanju na terenu.
Predsednik Vlade RS Janez Janša se je vodstvu občine zahvalil za hitro ukrepanje in sodelovanje.
Jana Roštan
direktor Občinske uprave Občine Grosuplje mag. Dušan Hočevar, poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite Občine Grosuplje Tomaž Rigler, predsednik Vlade RS Janez Janša, župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič in vodja redarstva v Skupni občinski upravi 5G Mihael Prelc
Obisk ministra, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Zvonka Černača
in župan dr. Peter Verlič
V četrtek, 14. maja 2020, sta župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar v prostorih občine sprejela ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Zvonka Černača. Minister je namreč že teden prej pričel z delovnimi obiski slovenskih občin, da bi priprave na novo programsko obdobje evropske kohezijske politike 2021-2027 čim bolje stekle. Tokrat je v družbi sodelavca Roka Zupančiča obiskal našo občino, sestanka v Grosupljem pa se je udeležila tudi vodja področja varstva okolja in urejanja prostora naše nove Skupne občinske uprave 5G Jasmina Selan s sodelavko Tjašo Pleško.
Kot je povedal minister Zvonko Čer-nač, je namen teh obiskov, da si z župani, pa tudi ostalimi deležniki, ki so vpeti v izvajanje evropske kohezijske politike, izmenjajo mnenja glede težav, izzivov, ki se pojavljajo pri črpanju sredstev v okviru obstoječe finančne perspektive. Ta se namreč izteka in na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko si zato želijo črpanje za tekoče programsko obdobje maksimalno pospešiti. Hkrati se želijo seznaniti z načrti občin, saj je zelo pomembna tudi pravočasna priprava
podlag za koriščenje sredstev nove finančne perspektive 2021-2027.
Beseda je tekla tudi o načrtovanih projektih v naši občini. Predvidenih investicij je res veliko, saj vidimo v razvoju naše občine, ki bi prispeval še h kvalitetnejšemu, bolj zdravemu in okolju prijaznemu življenju naših občank in občanov, še velik potencial.
Urediti si želimo center mesta Grosuplje, kjer bi nastal mestni trg, družabni prostor za srečevanje prebivalcev in
obiskovalcev, prostor, kjer bi lahko potekale tudi različne prireditve. Tako bi Kolodvorsko cesto preuredili v peš cono, v centru mesta pa želimo zgraditi tudi nov kulturni center.
Z ureditvijo Mestnega parka Košča-kov hrib in Športnega parka Grosuplje bi pridobili nove rekreativne in športne površine, ki bi nam omogočale in nas spodbujale k aktivnemu in zdravemu preživljanju prostega časa tako v notranjih prostorih kot tudi v naravi.
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
7
Na Radenskem polju smo v okviru evropskih projektov Vezi narave in LIFE Amphicon že pričeli z urejanjem sprehajalnih in učnih poti, urejamo tudi južno vstopno točko v park, kjer nastaja Naravovarstveni center Šica. Urediti pa bi si želeli tudi severno vstopno točko, in sicer na lokaciji gradu Boštanj.
Prav tako vidimo lepe možnosti novih ureditev za Tabor Cerovo in Županovo jamo, zaradi katerih bi bili turistični znamenitosti za obiskovalce še bolj vabljivi, zanimivi in tudi prijazni.
Potrebne investicije pa predstavljajo tudi ureditev kanalizacije na območju Krajinskega parka Radensko polje, ureditev infrastrukture v gospodarski coni Jug, še naprej si v naši občini z urejanjem peš in kolesarskih površin želimo spodbujati trajnostno mobilnost.
Velik objekt, ki se že gradi, sofinanciran z evropskimi sredstvi, in je prav tako namenjen spodbujanju trajnostne mobilnosti, pa so si po sestanku tudi ogledali. Dela za izgradnjo parkirne hiše P+R Grosuplje lepo napredujejo in so že pri koncu.
Šlo je za delovni obisk, a hkrati tudi visok obisk, zato je župan dr. Peter Verlič ministra Zvonka Černača ob tej priložnosti prijazno povabil tudi k vpisu v našo spominsko knjigo, ki jo hrani Mestna knjižnica Grosuplje.
Na ogledu parkirne hiše P+R Grosuplje, gradnja katere je sofinancirana z evropskimi sredstvi
»Zelo nas veseli in hvaležni smo, da smo imeli čast, da nas je obiskal »evropski« minister, minister za evropska kohezijska sredstva, Zvone Černač. Tako smo mu lahko na terenu samem predstavili projekte, ki se že izvajajo, in kar je še pomembneje, projekte, za katere računamo, da jih bomo lahko v pomembnem deležu izvedli tudi z evropskimi sredstvi,« je po srečanju z ministrom Zvonkom Černačem povedal župan dr. Peter Verlič. Povedal je še, da smo mu predstavili načrtovano gradnjo novega kulturnega centra z novo glasbeno šolo, posebej pa smo izpostavili tudi naš naravni biser Radensko polje,
ki je velika vrednota, ne samo za našo občino, tudi za Slovenijo, a ima eno težavo. Okoli krajinskega parka so naselja, ki nimajo urejenega kanalizacijskega omrežja, odpadne vode pa tako odtekajo direktno v krajinski park. Verjame, da se bodo v prihodnje našla sredstva, da bomo lahko uredili tudi ta naselja. »Občina Grosuplje ima projekte dobro pripravljene in pomoč, kot je tudi obisk ministra, nam vliva upanje, ne samo upanje, vemo, da se bodo projekti s skupnimi močmi tudi uspešno realizirali,« je še dejal župan.
Jana Roštan
V spominsko knjigo občine Grosuplje se je vpisal tudi minister, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Zvonko Černač
V četrtek, 14. maja 2020, je minister Černač, v sklopu svojih delovnih obiskov po slovenskih občinah za čim boljšo pripravo na novo programsko
obdobje evropske kohezijske politike 2021-2027, obiskal občino Grosuplje.
Našo občino ob različnih priložnostih obišče veliko gostov, katerih obisk bi že-
leli trajneje vtisniti v spomin, prav tako nam njihov obisk veliko pomeni, zato smo si omislili spominsko knjigo, ki jo hrani Mestna knjižnica Grosuplje.
Zupan dr. Peter Verlič je ministra Zvonka Černača prijazno povabil k vpisu v našo spominsko knjigo. Ob sprejemu v mestni knjižnici sta se mu pridružila tudi direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar in v. d. direktorice mestne knjižnice Roža Kek.
Minister, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Zvonko Černač je v spominski knjigi ob svojem podpisu zapisal:
»Občina Grosuplje piše vsak dan tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi lepe in uspešne zgodbe. Priznanje županu in vsem sodelavcem ter uspešno delo naprej.«
Jana Roštan
8
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
V Grosupljem in na Škofljici stojita pametna interaktivna prikazovalnika integriranega javnega prevoza, prva v Sloveniji
Občina Grosuplje s svojimi projekti in sloganom Grosuplje Goes Green zre v zeleno prihodnost. Veliko svoje pozornosti tako usmerjamo tudi v spodbujanje trajnostne mobilnosti, da bo uporaba javnega prevoza za naše občanke in občane kar najbolj prijazna. Prav zdaj ob glavni avtobusni in železniški postaji v Grosupljem gradimo parkirno hišo P+R Grosuplje, ki bo namenjena tistim, ki jih bo pot vodila v Ljubljano, in se tja ponavadi odpravijo z avtom, sedaj pa se bodo raje odločili za bolj trajnostno, okolju prijazno pot, in bodo svoj avtomobil parkirali v parkirni hiši v Grosupljem, pot proti prestolnici pa nadaljevali z avtobusom ali vlakom. Z gradnjo pločnikov spodbujamo hojo in z urejanjem kolesarskih stez kolesarjenje.
Za korak k še bolj prijazni uporabi javnega prevoza pa bo zagotovo poskrbel tudi naš novi interaktivni prikazovalnik, ki stoji na glavni avtobusni postaji poleg železniške postaje v Grosupljem. Postavljen je bil v okviru mednarodnega evropskega projekta »SUBNODES«, v katerem kot projektni partner sodeluje Prometni inštitut Ljubljana, ki je v okviru pilotne aktivnosti projekta postavil dva interaktivna pametna prikazovalnika, drugi je svoje mesto našel na Škofljici.
Prikazovalnika imata za seboj testno obdobje, v sredo, 11. marca 2020, pa smo ju vsem bodočim uporabnikom uradno predali v uporabo. Ob tem veselem dogodku so nekaj besed povedali župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar in župan Občine Škofljica Ivan Jordan, prav tako so se nam na dogodku pridružili direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije mag. Lilijana Madjar, direktorica SZ-Po-tniškega prometa mag. Darja Kocjan, direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat ter mag. Blaž Jemenšek in mag. Aleksandar Dobrijevic iz Prometnega inštituta Ljubljana.
Župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič je z zadovoljstvom povedal, da v občini Grosuplje skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom in Slovenskimi železnicami pletemo uspešno zgodbo uporabe in integracije javnega potniškega prometa. O prikazovalniku pa je
dejal: »Bistvo je to, da si lahko potnik pogleda tako vozni red vlaka kot avtobusa. In da se v primeru, da mu avtobus ravno odpelje, in vidi, da ga že čez 10 minut čaka vlak, morda odloči za uporabo vlaka. Ali obratno. Vsi vozni redi so v živo, potnik pa lahko dobi tudi še informacije o lokalnih novicah, dogodkih,« je še pojasnil župan in povedal, da bomo prikazovalnik s potnikom koristnimi informacijami v prihodnje še dopolnjevali.
Direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar pa je dejal, da gre morda za majhen projekt, a za nas so vsi, tako majhni kot veliki projekti, pomembni. Ljudje, ki v naši občini uporabljajo javni prevoz, imajo na enem mestu zbrano vse, kar v tistem trenutku, ko grejo na pot, potrebujejo.
Župan občine Škofljica Ivan Jordan nas je ob tej priložnosti pozval, naj avto-
buse in vlake čim več uporabljamo.
Direktorici RRA LUR mag. Lilijani
Madjar veliko pomeni, da trajnostna mobilnost raste. Občinama Grosuplje in Škofljica je za to tudi iskreno čestitala.
Direktorica SŽ-Potniškega prometa mag. Darja Kocjan verjame, da bomo prikazovalnike ali druge podobne rešitve v bodoče imeli na vseh stičnih točkah multimodalnosti in jih bomo še dopolnjevali z drugimi oblikami mobilnosti, kot je najemanje koles in podobno. V Sloveniji te dni pričakujemo nove vlake. Sprva bodo potrebna še testiranja, potem pa bo vozil tudi po dolenjski progi. Potniki lahko pričakujemo večje udobje, vožnja z vlakom bo tudi bolj prijazna, tudi kar zadeva wifi, uporabo koles in podobno.
Direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat pa je dejal, da sta prav občini Grosuplje in Škofljica tisti, ki sta na področju uporabe javnega potniškega prometa naredili ogromen premik. Od leta 2011 do sedaj sta povečali število uporabnikov na medkrajevnih linijah, predvsem zaradi podaljšanja linij 3G in 3B, za 280 %, v sami regiji pa so iz 1,6 milijona potovanj prišli na 3,8 milijonov potovanj v lanskem letu. Vsi se moramo truditi, da bo manj avtomobilov, sami pa se bodo še posebej trudili, da bo uporaba javnega potniškega prometa kvalitetna in predvsem cenejša ter seveda tudi okolju prijazna izbira.
Glavni izziv projekta SUBNODES je si-
Z leve proti desni: župan Ivan Jordan, direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, direktorica SZ-Potniškega prometa mag. Darja Kocjan in direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
9
cer pritegniti čim več ljudi k uporabi javnega prevoza, še posebej na področju povezovanja glavnih TEN-T koridorjev, kot je Ljubljana, z lokalnimi občinskimi središči, kot sta Grosuplje in Škofljica. Pomemben dejavnik kakovosti potniških prevoznih storitev je tudi ustrezna
informiranost potnikov ob pravem času na pravem mestu. V okviru projekta sta bila zato pilotno uvedena pametna interaktivna prikazovalnika integriranega javnega prevoza, ki v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in Ljubljanskim potniškim prometom med drugim vklju-
čujeta tudi napovedi prihodov avtobusov in vlakov v živo, česar v Sloveniji do sedaj na enem mestu še ni bilo na voljo.
Glavni koordinator projekta SUB-NODES je Ministrstvo za promet in infrastrukturo nemške zvezne dežele Thüringen. Poleg Prometnega instituta in drugega slovenskega partnerja ZRC Bistra Ptuj pri projektu sodelujejo še partnerji iz Nemčije, Italije, Poljske, Češke in Slovaške.
Jana Roštan
Pogodba za obnovo tržnice v Grosupljem z izvajalcema del podpisana
V mesecu aprilu 2020 so župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor podjetja GPS Grad Štefan Sopko in direktor podjetja E+ Projekt Gregor Petek podpisali pogodbo za obnovo tržnice v Grosupljem. V ponedeljek, 4. maja 2020, pa je uvedba v delo že naznanila priče-tek del.
Občina Grosuplje je namreč v sodelovanju s Turizmom Grosuplje preko Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem uspešno prijavila projekt Tržnica za vse in zanj pridobila tudi nepovratna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt med drugim vključuje ureditev naše mestne tržnice.
Ob sobotah dopoldne že sedaj prodajajo prehrambene izdelke, vendar na lokaciji ni urejenih sanitarij, pomožnih prostorov in tudi ne primernih stojnic
za izvajanje dejavnosti. Uredili bomo prodajne objekte, okolico ter za potrebe tržnice nakupili nove pokrite stojnice.
Tržnica bo tako bolj prijazna za lokalne pridelovalce, ki bodo tam prodajali svoje pridelke, lokalne obrtnike in druge ponudnike, ki bodo tam predstavljali in
prodajali svoje izdelke, in tudi za vse obiskovalce.
Zaradi novega koronavirusa covid-19 so naši socialni stiki omejeni. A veselimo se dne, ko bo epidemija mimo, naša prenovljena tržnica pa bo takrat zaživela.
Obnova tržnice bo sicer potekala v dveh sklopih: prvi vključuje vsa grad-beno-obrtniška dela, kot so zemeljska, armiranobetonska, tesarska, krovsko kleparska in druga dela, ter tudi ureditev kanalizacije in prestavitev električnega priključka. Sledil bo še drugi sklop, ki bo vključeval dobavo in postavitev zabojnikov z vgrajeno opremo.
Pogodbena vrednost za prvi sklop znaša 103.766,18 evrov, za drugi sklop pa 90.902,20 evrov.
Dela bodo predvidoma zaključena do 30. junija 2020.
Jana Roštan
10
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
Pogodba za ureditev površin za pešce in kolesarje na Taborski cesti z izvajalcem del podpisana
Zupan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič in predsednik uprave CGP Martin Gosenca sta v ponedeljek, 4. maja 2020, podpisala pogodbo za ureditev površin za pešce in kolesarje na Taborski cesti v Grosupljem.
»S projektom ureditve Taborske ceste, s katerim bodo obnovljeni in na novo zgrajeni obojestranski pločniki za pešce ter kolesarske steze, pričenjamo obnovo središča mesta Grosuplje. Ta odsek Taborske ceste poteka mimo železniške in avtobusne postaje, torej v samem središču mesta, njegova ureditev pa bo tako veliko prispevala k njegovemu izgledu, in pa seveda tudi k večji varnosti za pešce in kolesarje,« je ob podpisu pogodbe povedal župan dr. Peter Verlič.
Na Taborski cesti bomo v dolžini 500
m, od uvoza na parkirišče pri občini, kjer se gradi parkirna hiša P+R Grosuplje, do nadvoza Motvoz, uredili pločnik in kolesarsko stezo, v sklopu omenjenih del pa tudi cestno razsvetljavo in prometno si-
gnalizacijo. Pogodbena vrednost znaša 403.744,76 evrov. Ureditev površin za pešce in kolesarje pa deloma financira tudi Evropska unija iz kohezijskega sklada, in sicer v višini 142.243,86 evrov.
Z izvedbo del bomo intenzivneje pričeli v naslednjem mesecu. Dela bodo predvidoma zaključena do 31. avgusta 2020.
Jana Roštan
©
Hh PUflL IKA SU0UENIJA Ml-NI^TRSTVO Z* IHFR*5TRUICTUI|(J
Pogodba za izgradnjo zadrževalnika Veliki potok podpisana
Zagotavljanje poplavne varnosti Gro-supeljsko-Radenskega polja in s tem tudi samega mesta Grosuplje je zasnovano na izgradnji zadrževalnikov visokih voda in kasneje na ureditvi Grosupeljščice v območju mesta. Največji vpliv na izboljšanje poplavne varnosti poseljenega dela Grosupljega ob Grosupeljščici med avtocesto in železniško progo pa naj bi imel prav načrtovani zadrževalnik Veliki potok. Z zadrževanjem visokih voda izven Grosupljega bi se namreč pretočne količine vode precej zmanjšale.
Prvi dokument o zadrževalniku Veliki potok, ki ga imamo zabeleženega, sicer sega že v leto 1962. Gre za Študijo možnosti protipoplavnega ščitenja oziroma zadrževanja visokih voda, ki jo je izdelal Zavod za vodno gospodarstvo LRS iz Ljubljane. Objekt je še vedno lociran na isti lokaciji, v dolini med naseljema Velika Stara vas in Gradišče, tehnologija pa se je seveda v teh letih nekoliko spremenila.
Gre za suhi zadrževalnik visokih voda, kar pomeni, da se nivo vode pred pregrado poveča samo v času poplav. Talni izpust se regulira z zapornico, predvsem zaradi naravovarstvenih ukrepov pa je vedno zagotovljen minimalni pretok vode. Pregrada bo visoka 15 m in dolga
nekaj preko 200 m. Zadrževalnik s prostornino 435.000 m3 bo prebivalce ščitil do obsega 100-letnih voda.
Sporazum med Ministrstvom za okolje in prostor kot investitorjem in Občino Grosuplje kot sofinancerjem za zagotavljanje poplavne varnosti Grosupljega, torej za ureditev Grosupeljščice in izgradnjo zadrževalnika Veliki potok, je bil podpisan 27. novembra 2015. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je bil izdelan novembra 2016, v marcu 2019
smo za gradnjo zadrževalnika pridobili gradbeno dovoljenje. Konec leta 2019 je bil nato pripravljen razpis za izvajalca gradnje zadrževalnika, odločitev o oddaji javnega naročila je bila sprejeta v aprilu 2020. V petek, 22. maja 2020, pa je bila z izvajalcem gradnje zadrževalnika, podjetjem CGP, d. d., podpisana tudi pogodba.
Pogodbo so podpisali župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, v.d. direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer in
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
11
I
L "L A
Direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar
Martin Gosenca
predsednik uprave CGP, d. d., Martin Gosenca.
»Zadrževalnik Veliki potok se začne pojavljati v planih Grosupeljsko-Radenskega polja že leta 1962, tako da je danes za Občino Grosuplje zagotovo srečen dan. 60 let po prvi ideji bomo ta zadrževalnik pričeli tudi graditi,« je ob dogodku z navdušenjem povedal direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar.
Župan dr. Peter Verlič nas je spomnil na oktober leta 2010, ko je bilo, ker nismo imeli tega zadrževalnika, mesto Grosuplje vzdolž toka Grosupeljščice poplavljeno levo in desno. Takrat so se na občino obrnili tudi naši občanke in občani in skupaj, tudi z direkcijo in ministrstvom, smo uspeli. »To je prva faza, potem v drugi fazi pa nas čaka še urejanje Grosupeljščice, to pa bo nudilo kompletno protipoplavno zaščito mesta Grosuplje. In takrat bomo tudi dokončno črtali občino
Župan dr. Peter Verlič
Grosuplje s seznama poplavno ogroženih občin.«
V.d. direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer je ob podpisu pogodbe posebej izpostavil dobro sodelovanje z našo občino. »Če se obrnem na Zakon o vodah, ta predpisuje, da sta za poplavno varnost odgovorna dva, država in lokalna skupnost. Nikjer ne piše točno, kdo je za kaj. Ampak pomembno je, da ste na občini prepoznali del odgovornosti, nastopili kot partner, ste primer dobre prakse, in začeli s pripravo projektov,« je pojasnil, ter še dodal: »Poplavno varnost gradimo na dobrem sodelovanju z občinami. To je tisto, kar je treba poudariti in to je tudi sporočilo celi Sloveniji, da samo s takim partnerstvom bomo skupaj čim več naših državljanov rešili pred poplavami.«
»Verjamem, da bomo projekt končali v roku,« pa je ob podpisu pogodbe dejal predsednik uprave CGP, d. d., Martin Gosenca in povedal, da imajo tudi s takimi objekti že veliko izkušenj. Povedal je še, da sam projekt vključuje izgradnjo jezu, dolgega več kot 200 m, s spodnjim delom, širokim 80 m, potrebovali bodo več kot 100.000 m3 nasipnega materiala. Osnova jezu je betonska konstrukcija, na
V.d. direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer
katero namestijo zapornice, ki regulirajo pretok vode, pod samim jezom pa še 6 m globoko betonsko pregradno zaveso, ki onemogoča vodi prehajanje izpod jezu, in pod vrhom jezu še vodne kanale, ki bi prišli v uporabo v primeru previsoke vode.
Pogodbena vrednost znaša 6.038.439,98 evrov, dela pa bodo predvidoma končana v 19 mesecih od uvedbe izvajalca v delo.
Zadrževalnik Veliki potok predstavlja I. fazo celovitih ukrepov za zmanjševanje ogroženosti območja Grosupljega pred škodljivim delovanjem voda Gro-supeljščice. V II. fazi pa so predvidene ureditve Grosupeljščice skozi Grosuplje, ki vključujejo visokovodne nasipe in zidove ter ureditev struge in premostitvenih objektov. Zadrževalnik mora namreč biti z vidika vpliva na dolvodna območja zgrajen pred vsemi ostalimi ukrepi, ker predstavlja tudi omilitveni ukrep, oz. izničenje morebitnega negativnega vpliva regulacije Grosupeljščice na dolvodna območja, do katerega bi prišlo, če zadrževalnika ne bi bilo.
Z izgradnjo zadrževalnika Veliki potok in izvedbo vseh predvidenih proti-poplavnih ukrepov na Grosupeljščici bo protipoplavna ureditev Grosupljega v celoti urejena.
Jana Roštan

12
GROSUPELJSKI ODMEVI | ßpriC - maj 2020
Iz občinske hiše
Obisk v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa mag. Vesne Marinko
Z leve proti desni: direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa mag. Vesna Marinko in župan dr. Peter Verlič
V	četrtek, 5. marca 2020, je našo občinsko hišo obiskala v. d. direktorice Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa mag. Vesna Marinko, s katero sta župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar spregovorila o možnostih zagotovitve še večje varnosti v prometu na območju naše občine.
V	naši občini smo v zadnjih letih še posebej veliko pozornosti usmerili v urejanje cest, krožišč in v gradnjo novih pločnikov, da bodo naše ceste bolj pretočne, predvsem pa da bo večja prometna varnost. Z istim namenom smo na različnih lokacijah postavili pametne prikazovalnike hitrosti »Vi vozite«, opozorilne sisteme COPS@road in COPS@rail ter namestili različne druge znake, zgradili grbine.
Seveda pa je za varnost v prometu pomembno tudi odgovorno ravnanje vseh udeležencev v prometu. S tem se nas s svojimi vsakoletnimi akcijami v sodelovanju s policijo, občinami in drugimi deležniki trudi ozavestiti prav Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. V različnih akcijah: »telefon«,
»motoristi«, »pešci, otroci«, »varnostni pas«, »hitrost« in »alkohol« redno sodeluje tudi naša redarska služba.
V sodelovanju z agencijo pa so bile različne preventivne akcije organizirane tudi za učenke in učence v naših osnovnih šolah. Zagotovo bi našim učenkam in učencem prav prišel še kakšen dodatni poligon kolesarskih spretnosti, kjer se učijo voziti kolo. V sodelovanju z agen-
cijo je Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje dobila svoj digitaliziran načrt šolskih poti, tega pa bi si želeli še za preostali dve šoli.
Verjamemo, da bo naše sodelovanje uspešno tudi v prihodnje, da bo v naši občini za prometno varnost kar najbolje poskrbljeno.
Jana Roštan
V Krajinskem parku Radensko polje v okviru evropskih projektov Vezi narave in LIFE Amphicon kmalu sprehajalne in učne poti ter druge investicije
Krajinski park Radensko polje je resnični naravni biser naše občine. Prostrani zeleni travniki in najraznovrstnejši kraški pojavi dajejo čarobnost območju, pa tudi številne vrste rastlin, med njimi tudi tiste, ki jih sicer le stežka uzremo, kot so sibirska perunika, močvirska kukavica in močvirski svišč ter številne vrste živali, še posebej žuželk in dvoživk, pa tudi ptic in metuljev.
Vse bolj se zavedamo, kako pomembno je za nas občutenje narave, ki nam ga nudi Radensko polje. Raje pa se v naravo raje odpravimo, ko so poti urejene, ko nas spremljajo informativne table, ki nam nudijo nova vedenja in znanja o rastlinah in živalih, ki nas obkrožajo, o njihovem pomenu za vse nas.
Prav to pa nam prinašata evropska

H* t»
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
13
projekta Vezi narave in LIFE Amphicon
- varstvo dvoživk in obnova njihovih ha-bitatov, ki se prav zdaj izvajata na Radenskem polju.
Prvi projekt financira čezmejni program INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška, drugega pa program LIFE, v obeh pa Občina Grosuplje z več drugimi projektnimi partnerji sodeluje kot vodilni partner.
V petek, 17. aprila 2020, so se po našem krajinskem parku sprehodili direktor občinske mag. Dušan Hočevar, direktorica Turizma Grosuplje Petra Zakrajšek ter vodji projektov Nataša Hribernik in Suzana Levstek s sodelavci z namenom,
da si natančneje ogledajo nekatere lokacije, kjer se bodo izvajale predvidene investicije v okviru omenjenih dveh projektov.
Ogledali so si lokacije, kjer bomo uredili podhode za dvoživke, kjer bo potekala ena izmed učnih poti, kjer nastaja Naravovarstveni center Šica, pa tudi posebej vredne občudovanja točke, ki bi jih želeli še nekoliko bolj izpostaviti in predstaviti obiskovalcem Radenskega polja.
Direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar je izpostavil, da se ob krajinskem parku uredita dve vstopni točki oz. dva izhodišča, eden v Veliki Račni, drugi
pod Boštanjem, kjer bo vsem nam na voljo tudi parkirišče in kjer nas bodo pričakale usmerjevalne table, ki nas bodo po urejenih poteh vodile do najlepših znamenitosti, ki nam jih ponuja Radensko polje. Potrebna je torej urejenost poti in ob njih osnovna urbana infrastruktura.
In Krajinski park Radensko polje bo gotovo kmalu postal kraj, kjer se bomo radi vsakodnevno sprehajali, kamor bomo radi zahajali in prijetno preživljali svoj prosti čas. Zagotovo pa bo privabljal tudi obiskovalce od drugod.
Jana Roštan
OBČINA
Grosuplje
1 vezi narave
veze prirode
m
lifeä"&mphicom
■K
iiiici i c^ KI
- HttvaiKA
m
Prvi obisk zunanjega nadzornika projekta LIFE Amphicon
V četrtek, 5. marca 2020, nas je obiskal dr. Mitja Kaligarič iz organizacije NEEMO, ki je zunanji nadzornik projekta LIFE Amphicon. Preveril je strokovni napredek projekta ter finančno in komunikacijsko skladnost projekta s pravili LIFE. Nadzornega obiska se je udeležila tudi Julijana Lebez Lozej z Ministrstva za okolje in prostor. Projektni partnerji smo s predstavitvijo posameznih aktivnosti projekta aktivno sodelovali na srečanju.
Projekt LIFE Amphicon financira finančni mehanizem LIFE in bo trajal sedem let. Ministrstvo za okolje in prostor je sofinan-cer projekta za slovenske partnerje. V projektu sodeluje devet partnerjev iz Slovenije, Nemčije in Danske. Občina Grosuplje je prijavitelj projekta in vodilni partner.
Suzana Levstek, vodja projekta
Na obrobju Radenskega polja nastaja Naravovarstveni center Šica
S septembrom 2018 smo pričeli z izvajanjem evropskega projekta Vezi narave, katerega osrednji cilj je izboljšanje stanja habitatnih vrst in ohranjanje bi-odiverzitete na območjih Natura 2000: Sotle, Kolpe, Narodnega parka Risnjak, kanjona Kamačnik in našega Krajinskega parka Radensko polje, ter hkrati ozave-ščanje ljudi o tem, kako s svojim početjem, obnašanjem vplivamo na naravo.
Na Radenskem polju bomo v okviru projekta uredili sprehajalne in učne poti z informacijskimi tablami, projekt pa
14
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
nam bo omogočil tudi ureditev ene od želenih dveh vstopnih točk v park, torej lokacij, kjer bomo lahko parkirali svoj osebni avto, tam pa nas bo pričakala že tudi prva usmeritvena tabla, ki nas bo popeljala na pot po parku, med potjo pa bomo lahko opazovali bogat rastlinski in živalski svet.
Severno vstopno točko si zamišljamo pri gradu Boštanj, južna vstopna točka pa že nastaja. Nekdanji prisluškovalni objekt pri izviru Šice v Veliki Račni bomo v okviru projekta Vezi narave preuredili v Naravovarstveni center Šica.
Adaptacijska dela na objektu so se pričela izvajati že konec leta 2019, poskrbeli pa bomo tudi za njegovo zunanjo ureditev. Dela lepo napredujejo in bodo predvidoma v zadnjih dneh meseca maja zaključena. Objekt bo opremljen z interaktivnimi vsebinami, ki bodo obiskovalce na sodoben in zanimiv način popeljale skozi različne naravovarstvene pojave, rastline in živali, ki jih lahko opazimo na Radenskem polju.
V spodnjem delu Naravovarstvenega centra Šica bo za obiskovalce na ogled stalna razstava s predstavitvijo habita-tov, v večnamenskem prostoru v zgornjem delu pa bodo potekale različne delavnice, predstavitve, srečanja. Urejene bodo tudi sanitarije, v prostorih centra bo svoje mesto našla tudi pisarna oz. izpostava Krajinskega parka Radensko polje.
Občina Grosuplje v projektu kot vodilni partner sodeluje z Občino Rogaška Slatina, Zavodom RS za varstvo narave, Nacionalnim parkom Risnjak, Gradom Vrbovsko, Udrugo Hylo in Krapinsko-za-gorsko županijo.
Celotna vrednost projekta Vezi narave je 2.553.908 evrov, financiranje za
Občino Grosuplje znaša 776.700 evrov.
Projekt se izvaja v okviru programa Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 20142020, podpira ga Evropska unija ter so- Grosuplje financira Evropski sklad za regionalni razvoj.
Jana Roštan
Gradnja prizidka k Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje z
•	•	V« I •	• •	V	-	|	I	v • #	•
novimi učilnicami in novo športno dvorano v zaključni fazi
Kmalu bo minilo eno leto od položitve temeljnega kamna za izgradnjo prizidka k Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje z novimi učilnicami in izgradnjo nove športne dvorane, zdaj pa objekta počasi dobivata svojo končno podobo in sta že v zaključni fazi.
Kako potekajo dela, so si v torek, 28. aprila 2020, ogledali župan dr. Peter Ver-lič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, vodja investicije Breda Tomšič
in Jože Urbič, nadzornik izvedbe gradbenih del.
Trenutno v novem prizidku izvajajo elektro in strojna finomontažna dela, polagajo PVC talno oblogo. Vgrajena so okna in notranja vrata, na objektu je končana tudi fasada. Parket v malih telovadnicah je položen, potekajo tudi dela za ureditev zunanje okolice.
V tem času izrednih razmer, ko otroci niso fizično prisotni v šoli, smo prebili
prehod med starim in novim delom šole. V povezovalnem hodniku smo osvežili strop ter položili novo talno oblogo.
Končno podobo tako ne dobiva samo zunanji del objekta, ampak tudi notranji, v katerem bo kar 8 dodatnih učilnic s pri-
V J	KdKHOjK^tKrflOfl"
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
15
padajočimi pomožnimi prostori, to so kabineti, garderobe, sanitarije ipd. Bodoča športna dvorana bo zagotavljala kar 3 vadbene površine z možnostjo organiziranja uradnih pano-žnih tekmovanj v košarki, odbojki itn. V fazi urejanja so tudi potrebni pomožni prostori, kot so garderobe s tuši in sanitarije, tehnični prostor za hrambo tribun, stolov in drugih pripomočkov za organizacijo različnih dogodkov, ipd.
Izvajalec del je podjetje CGP. Pogodbena vrednost del znaša 3.892.202,84 evrov, za projekt pa smo od Fundacije za šport uspešno pridobili tudi nepovratna sredstva v višini 60.000 evrov. Omeniti še velja, da gre za okoljsko manj obremenjujočo gradnjo.
Vsi se zelo veselimo jeseni, ko bomo prizidek k Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje z novimi učilnicami in novo športno dvorano lahko predali svojemu namenu.
Klavdija Mehle
Parkirna hiša P+R Grosuplje že dobiva svojo končno podobo
Gradnja parkirne hiše P+R Grosuplje ob avtobusni in železniški postaji v Grosupljem že vse od položitve temeljnega kamna oktobra lani lepo napreduje. V torek, 28. aprila 2020, sta si napredek del pobližje ogledala tudi župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar v družbi vodje investicije Brede Tomšič in nadzornika izvedbe gradbenih del Jožeta Urbiča.
Narejene so že tlačne plošče, stopnišče, vgrajeno je tudi že dvigalo. Trenutno se izvajajo strojna in elektro dela ter montirajo paneli fasade in jeklena varnostna ograja na obodu parkirne hiše. Prav tako se že ureja zunanja okolica, zabeto-
16
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
nirana pa je tudi že temeljna plošča za kolesarnico.
Objekt s 6 etažami in 222 parkirnimi mesti, od tega jih bo kar 161 namenjenih za parkiranje po sistemu P + R, že dobiva svojo končno podobo. 10 parkirnih mest v kletni etaži bo omogočalo polnjenje električnih vozil, ob parkirni hiši pa bo tudi zaprta kolesarnica za 40 koles, ki bo
omogočala polnjenje električnih koles.
2e se veselimo novega velikega objekta, ki je sad naših prizadevanj za spodbujanje trajnostne mobilnosti, ki utrjuje razvoj naše občine po zeleni poti.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada.
Jana Roštan
OBČINA
Grosuplje
9
REPUH.IKASliWN(|A
MINISTRSTVO JMNFM&TKUKRJRn
Bajer Zacurek z okolico je že v zaključni fazi ureditve
Občina Grosuplje je v sodelovanju s partnerji: Krajevno skupnostjo Šmarje -Sap, Turističnim društvom Šmarje - Sap, Vzgojno varstvenim zavodom Kekec
Grosuplje in Osnovno šolo Šmarje - Sap
s projektom »Ureditev bajerja Zacurek z okolico« uspešno kandidirala na 2. javnem pozivu Lokalne akcijske skupine So-
žitje med mestom in podeželjem.
Območje bajerja Zacurek in studenca Medvedov izvir se nahaja severno od naselja Šmarje - Sap, ob robu gozda.
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
17
Lokacija je primerna za druženje, manjše športne aktivnosti, hkrati pa je tudi dobra izhodiščna točka za krajše pohode po gozdu in daljše pohode proti Plešam in v smeri ljubljanske občine.
Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar sta si v torek, 28. aprila 2020, ogledala viden napredek investicije, ki je že v zaključni fazi ureditve.
V okviru projekta je izvajalec del uredil brežino bajerja s pokončnimi lesenimi stebrički iz borovega lesa in odstranil mulj z dna bajerja. Postavljena sta že oba pomola, potrebno je namestiti le še klop, ki bo potekala po celotni dolžini daljšega
pomola. Urejeno je tudi manjše otroško igrišče z dvojno gugalnico in manjše vadbišče s preprosto fitnes napravo, namenjeno vadbi otrok in odraslih. Med bajerjem in prostorom za vadbo je postavljen manjši lesen podest s klopjo, namenjen prireditvam ali počitku in opazovanju narave.
Do zaključka gradbenih del bo izvajalec postavil še lesene stebričke, namenjene omejitvi vožnje z vozili po urejenem območju okolice bajerja, predvidena je tudi postavitev urbane opreme (dodatnih klopi, košev za smeti in stojal za kolesa), OŠ Šmarje- Sap in VVZ Kekec Grosuplje pa bosta k urejenemu obmo-
čju prispevala informativno in interakcij-sko tablo za popestritev ponudbe.
Občanke in občani Grosupljega smo dobili še eno točko v naravi, kamor bo prijetno zahajati, posebej v vročih poletnih dneh, ko se je še toliko lepše odpraviti v bližino bajerja, v senco pod krošnjami dreves.
Pogodbena vrednost del znaša 60.771,91 evrov, izvajalec del pa je podjetje Hidrotehnik. Projekt ureditve bajerja Zacurek z okolico delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Klavdija Mehle
Nova asfaltna prevleka na cesti v Veliki Račni
V letu 2017 smo v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo kot upravljavcem državne ceste Mlačevo-Rašica rekonstruirali del ceste v dolžini 900 m pred naseljem Velika Račna iz smeri Velikega Mlačevega. Rekonstrukcija ceste je potekala po celotni širini cestišča z bankinami, hkrati se je uredilo tudi odvodnjavanje.
Pred naseljem Velika Račna iz smeri Male Račne, in tudi skozi naselje Mala Račna, pa smo v istem letu uredili pločnik v dolžini 444 m, cestno razsvetljavo, prehod za pešce in avtobusni postajališči. Za
boljšo varnost v prometu je urejen otok za umirjanje prometa.
Z gradnjo pločnika tudi skozi naselje Velika Račna, tokrat v dolžini 443 m, smo nadaljevali jeseni 2018, nov pločnik pa se je pri kulturnem domu povezal z že obstoječim pločnikom v naselju. Hkrati smo uredili cestno razsvetljavo ter v tem delu obnovili tudi vozišče ceste.
S preplastitvijo preostalega dela ceste v naselju Velika Račna, od začetka naselja iz smeri Velikega Mlačevega do kulturnega doma, ki je ostal dotrajan in potreben
obnove, pa smo pričeli spomladi letos.
Dela tokrat potekajo v dolžini 470 m, v sredo, 6. maja 2020, je bila cesta že asfaltirana.
Lepo bo videti, ko bo regionalna cesta pred ter skozi naselji Velika in Mala Račna, kot rezultat številnih urejanj in drugih del v zadnjih treh letih, lepo urejena v razdalji skoraj 2 km. Posebej zadovoljni pa bodo lahko krajanke in krajani Račne.
Jana Roštan
18
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
Kako smo se z epidemijo covid-19 soočali v občini Grosuplje?
Direktor Občinske uprave Občine Grosuplje mag. Dušan Hočevar o odzivu na razglašeno epidemijo
Svet se je spremenil. Spremenile so se naše prioritete, vsakdanjost in vrednote. Priznam, da se marsikatero jutro, ko sem se v začetku marca zbudil, nisem zavedal, da se nam bo življenje tako spremenilo. V četrtek, 5. marca, smo imeli v občini Grosuplje obisk partnerjev evropskega projekta Life Amphicon. Sodelavka Suzana, ki projekt vodi, me je prosila za pozdravni nagovor. Ko sem vstopil v dvorano Družbenega doma, sem na vratih srečal predstavnika partnerja iz Nemčije in spontano iztegnil roko v pozdrav, gospod pa jo je sunkovito umaknil. Zame je bil to prvi signal, da se pripravlja nekaj resnega. Prvo informacijo o koro-navirusu smo na spletni strani objavili že 6. 3. 2020 in, hvala bogu, smo pravočasno skupaj z ZKD in Big bandom Grosuplje odpovedali koncert, ki je bil planiran za soboto 7. 3. 2020.
V ponedeljek se je pa začelo. Navodila in ukrepi vlade RS so se stopnjevali, občinski štab civilne zaščite (OŠCZ) v novi sestavi pod vodstvom poveljnika Tomaža Riglerja se je prvič sestal. V ožji sestavi, župan, poveljnik in jaz, smo se sestajali vsako jutro od pričetka epidemije. Vsakih 24 ur se je zgodilo kaj novega, vsak dan je bilo potrebno organizirati ali urediti kaj bolj ali manj pomembnega, vsak dan je bilo potrebno po navodilih državnega štaba CZ kaj urediti ali poročati. Največ koristi smo imeli občani od dežurnega telefona OŠCZ, ki smo ga vzpostavili takoj na začetku. Preko njega smo urejali vse vrste potreb naših občank in občanov, od potreb po varstvu otrok, po dostavi zaščitne opreme, pomoči pri dostavi hrane ali drugih življenjskih potrebščin ...
Poseben izziv je bila nabava zaščitne opreme. V OŠCZ, zdravstvenem domu in Domu starejših občanov Grosuplje smo razpolagali le z manjšo količino zaščitne opreme, zato sem preko prijatelja dobil povezavo s podjetjema v Metliki in Novemu mestu, pa sva se z županom v nedeljo popoldne zapeljala tja in pripeljala poln prtljažnik zaščitne opreme, ki je služil za tiste prve kritične dni. V nadaljevanju
smo zaščitno opremo večkrat nabavili in jo posredovali tistim, ki so jo potrebovali. Spomnim se ponedeljka zjutraj, ko je župan poklical direktorici ZD in DSO, ter ju vprašal, kaj bi potrebovali v njunih ustanovah. Obe sta takoj odgovorili, da primanjkuje mask. Tisti dan smo v vsak zavod dostavili po 2000 kosov, česar so bili izjemno veseli. V dneh, ko je opreme res primanjkovalo, smo zbrali preko 200 prostovoljcev iz društev v naši občini za sestavljanje mask, a smo v nadaljevanju uspeli zagotoviti kirurške maske in sestavljanje ni bilo potrebno. Zahvaljujem se vsem vodstvom in članom društev, ki so bili pripravljeni pomagati.
V nedeljo, 22. marca 2020, nas je počastil s svojim obiskom tudi predsednik Vlade RS Janez Janša. Pričakali smo ga z županom, poveljnikom Tomažem Rigler-jem, direktorico Zdravstvenega doma Grosuplje Štefko Zaviršek in vodjo redar-stva v Skupni občinski upravi 5G Mihaelom Prelcem. Predsednika Vlade RS smo seznanili z ukrepi, ki smo jih sprejeli na območju občine Grosuplje ter podali jasno poročilo, da naši občanke in občani vse sprejete ukrepe jemljejo resno in ravnajo odgovorno do sebe in drugih. Ob obisku pa smo mu podali tudi kratko po-
ročilo o delovanju Občinskega štaba CZ in o stanju na terenu občine Grosuplje in širše. Predsednik Vlade RS Janez Janša nas je seznanil s stanjem po Sloveniji in predvidenimi ukrepi v zvezi z epidemijo, hkrati pa se je vodstvu občine zahvalil za hitro ukrepanje in sodelovanje.
Seznam tistih, ki se jim je potrebno zahvaliti, je predolg za ta lokalni časopis, pa vendar se moram zahvaliti v prvi vrsti županu dr. Petru Verliču za neomajen optimizem, a hkrati odgovornost in hitrost pri sprejemanju odločitev, štabu OŠCZ pod poveljstvom Tomaža Riglerja, sodelavcem v občinski upravi, vsem, ki ste me poklicali in ponudili kakršnokoli pomoč pri obvladovanju epidemije, bodisi pri varstvu otrok, dobavi zaščitnih sredstev, nabavi hrane, logistiki. Ni vas bilo malo. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Na koncu gre zahvala vsem občankam in občanom občine Grosuplje, da smo zmogli razumeti omejitve in ukrepe, ki so nas zavarovali in preprečili, da bi nas epidemija več kot le oplazila.
Ostanimo Zdravi.
Mag. Dušan Hočevar, direktor občinske uprave Občine Grosuplje
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
19
Delovanje Civilne zaščite Občine Grosuplje ob razglašeni epidemiji
Ko je Svetovna zdravstvena organizacija sredi marca razglasila pandemijo, minister za zdravje pa na območju Republike Slovenije epidemijo koronavirusa, so se pričele aktivnosti Civilne zaščite na vseh nivojih organiziranja. Sprožili so se načrti zaščite in reševanja za primere epidemije tudi v Občini Grosuplje.
Le nekaj dni pred temi dogodki je župan Občine Grosuplje s posebnim sklepom imenoval Občinski štab civilne zaščite v novi sestavi, ki je moral zaradi nevarnosti okužb takoj začeti delovati v posebnih okoliščinah, na daljavo, s koriščenjem elektronskih komunikacij ter v ožji operativni sestavi, vseskozi v povezavi z županom in z direktorjem občinske uprave.
Civilna zaščita je bila od samega začetka razglasitve epidemije soočena z zdravstveno in humanitarno nevarnostjo množičnega obolenja prebivalstva ter z mnogimi neznankami, ki jih je novi in nepoznani virus prinašal v naše kraje. Bližina gosto naseljene prestolnice, prostorska komunikacijska prepletenost ter obstoj dveh potencialnih žarišč, Zdravstvenega doma Grosuplje in Doma starejših občanov Grosuplje, je zahtevala temeljito oceno tveganja in vzpostavitev učinkovitega načrta za izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj in zagotavljanja vzdržnega delovanja zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov.
Sledili so ukrepi Vlade Republike Slovenije za zajezitev epidemije, zaustavitev javnega življenja in osamitev prebivalstva, zaustavitev javnega prevoza, ukinitev šol, vrtcev in lokalov ter prepoved gibanja med lokalnimi skupnostmi, s tem pa tudi potreba po zagonu humanitarnih opravil na celotnem območju občine. Ustrezno organizirane strukture Rdečega križa, Slovenske Karitas, Študentskega kluba Groš, skavtov ter tabornikov so vseskozi zagotavljale preko 200 prostovoljk in prostovoljcev za varstvo otrok na domu, oskrbo socialno šibkih in ostarelih s prehrambnimi in medicinskimi potrebščinami, razdeljevanje paketov prve pomoči ter psihološko pomoč. V ta namen je bila objavljena telefonska številka 040-379-784 z dežurnim operaterjem, na katero so se lahko obrnili pomoči potrebni. Med prebivalstvom se je izkazala solidarnost, donatorstvo in sosedska pomoč. Preko Rdečega križa je bilo preko utečenih mehanizmov razde-
Ijenih 9 ton živil, neimenovani donator pa je omogočil razdelitev dodatne 3,2 tone živil za 86 pomoči potrebnih gospodinjstev s 320 ljudmi in 127 otroki. Izvedena je bila tudi krvodajalska akcija s 103 krvodajalci, preko prostovoljcev pa razdeljenih tudi 310 kilogramov oblačil ter skoraj 1000 zaščitnih mask, izdelanih s prostovoljnim delom.
Ker je bilo potrebno vseskozi zagotavljati varno delovanje osebja, je bil od samega začetka delovanja velik poudarek na dobavi zaščitnih mask, druge osebne varovalne opreme in razkužil. Začetna odsotnost sistemskih zalog je botrovala takojšnji samoiniciativnosti in ob izdatni organizacijski in finančni podpori Občine Grosuplje smo uspeli zagotavljati zadostno količino potrebne varovalne opreme tudi s sočasnimi dobavami iz blagovnih rezerv in od donatorjev. Razdeljevanje je bilo sprotno, po izkazanih potrebah in ob postavljenih prioritetah, prvenstveno za potrebe humanitarnih delavk in delavcev, za potrebe zdravstvenega doma, Doma starejših občanov, upravljavcev kritične infrastrukture, rizičnih skupin, krajevnih skupnosti in gasilskih društev. Zaloga je ta trenutek ustrezno oblikovana in skladiščena.
Pri delu Civilne zaščite smo vseskozi sodelovali z nadrejenimi regijskimi enotami, s sosednjimi občinami, z verskimi skupnostmi ter z mediji, preko katerih
smo informirali prebivalstvo o ukrepih in stanju epidemije. Obiskal nas je tudi predsednik Vlade RS Janez Janša. Izdatno pomoč pri nadziranju izvajanja ukrepov sta nam nudila Medobčinsko redarstvo in Policijska postaja. Gasilska društva so bila zaradi razglašene visoke požarne ogroženosti naravnega okolja in ob skoraj 30 intervencijah v naravi dejavna predvsem na izvajanju požarne javne službe.
V času zaustavitve javnega življenja in osamitev na domu je bilo potrebno zagotavljati osnovne pogoje za bivanje in oskrbo prebivalstva. Po prilagojenem načinu, z upoštevanjem visokih zaščitnih standardov, so vseskozi obratovale trgovine, zdravstvene in socialno varnostne ter verske ustanove, komunalna, elektroenergetska in telekomunikacijska podjetja, medijske in radijske hiše, varnostne in inšpekcijske službe ter proizvodne dejavnosti za oskrbo prebivalstva. Pomanjkanj pri oskrbi ni bilo zaznati, začetne vrzeli pri varovalni opremi so se dokaj hitro uredile.
Zaradi pravočasnega in temeljitega izvajanja zaščitnih ukrepov so na območju naše občine obolele le tri osebe, umrlih zaradi bolezni covid-19 ni bilo. Izjemno strokovno in požrtvovalno delovanje vodstva in zaposlenih je uspelo obvarovati varovance in osebje Doma starejših občanov pred okužbami, v eno-
20
GROSUPELJSKI ODMEVI | ßpriC - maj 2020
Iz občinske hiše
tah Civilne zaščite pa sta se dve osebi preventivno samoizolirali. Tudi v Zdravstvenem domu Grosuplje je delo potekalo brez zapletov. Takšne zdravstvene in epidemiološke rezultate ocenjujemo za zelo uspešne.
Smo v fazi rahljanja ukrepov, s 15. majem je Vlada Republike Slovenije izdala sklep o ukinitvi epidemije na območju Republike Slovenije, za nami je uspešno obdobje boja z virusom, pred nami pa obdobje postopne normalizacije življenja in sobivanja z virusom, ki je še vedno med nami. Prihaja čas, ko bomo morali
znati živeti drugače, še nekaj časa brez množičnih prireditev, varno in samozaščitno. Tudi čas, ko bomo morali tudi na področju zaščite in reševanja preveriti, kako smo organizirani in pripravljeni na podobne varnostne, okoljske in zdravstvene izzive, s katerimi ta trenutek sobivamo. Zagotovo bo potrebno tudi marsikaj spremeniti in izboljšati.
Ob tej priložnosti vas pozivamo, da ste še naprej odgovorni do sebe in do drugih ter s tem prispevate k splošni varnosti in k dobremu zdravstvenemu stanju prebivalstva.
Naj se na koncu tega poročila v imenu Civilne zaščite Občine Grosuplje zahvalim vsakemu posebej in vsem vam, ki ste s svojim delom kakorkoli prispevali k učinkoviti zaščiti pred koronavirusom. Izkazana solidarnost, enotnost ter visoka stopnja samoorganiziranosti in medsebojne pomoči je še enkrat pokazala, da skupaj znamo in zmoremo. Tudi v najtežjih razmerah.
Poveljnik Civilne zaščite Občine Grosuplje,
Tomaž Rigler /-\
Občinskemu štabu civilne zaščite poveljuje Tomaž Rigler, njegov namestnik je Janez Pezdirc, ki kot poveljnik Gasilske zveze Grosuplje pokriva področje gasilstva, člani pa so še dr. Sonja Gruden iz Zdravstvenega doma Grosuplje, Janez Virant iz JKP Grosuplje, ki skrbi za področje tehničnega reševanja, Tomaž Mihičinac za sodelovanje s humanitarnimi organizacijami in za nudenje prve medicinske pomoči, Luka Potokar in Luka Podržaj pa sta strokovna sodelavca iz Občine Grosuplje s področja strokovne, logistične in komunikacijske podpore. V___/
Delovanje gasilskih enot v času epidemije covid-19
V Gasilski zvezi Grosuplje smo že pred razglasitvijo epidemije covid-19 sprejeli nekaj ukrepov za omejitev širitve okužbe s koronavirusom. V tednu pred razglasitvijo epidemije smo odpovedali izvedbo praktičnih vaj in preverjanje znanja na tečaju za gasilca, odpovedani pa so bili tudi vsi še neizvedeni občni zbori prostovoljnih gasilskih društev in Gasilske zveze Grosuplje.
Po razglasitvi epidemije smo pozvali vsa prostovoljna gasilska društva, da omejijo gibanje in druženje v gasilskih domovih, da omejijo vse aktivnosti v društvu zgolj na gašenje in reševanje v primeru potrebe. V celoti smo upoštevali vsa navodila, ki so jih posredovali državni organi, kot tudi navodila Občine in štaba CZ Grosuplje.
Da bi kar najbolj omejili nevarnost prenosa bolezni, smo izdali tudi posebna navodila gasilskim enotam za intervencije ter začasno celo spremenili alarmni
načrt in omejili število gasilcev na intervenciji. Gasilce, ki so izvajali kakršnekoli intervencijske aktivnosti, smo opremili z najnujnejšo varovalno opremo, razen

varovalnih mask, ki jih je v tistem času kronično primanjkovalo.
Po usmeritvah poveljnika CZ RS Slovenije gasilci v prvi vrsti nismo bili predvideni za izvajanje aktivnosti, vezane na epidemijo. Pod okriljem štaba CZ so dejavnosti prevzele nevladne organizacije (Rdeči križ, Karitas, prostovoljci). Gasilci naj bi bili vključeni minimalno, le izjemoma, zaradi drugih zadolžitev, ki nam jih nalaga izvajanje javne gasilske službe. Ves čas smo spremljali situacijo in bili preko štaba CZ in Občine Grosuplje seznanjeni z razmerami v občini Grosuplje.
Kljub objavi velike požarne ogroženosti in prepovedi kurjenja in uporabe odprtega ognja v naravi, ki je bilo izdano dne 20. 3. 2020, smo gasilci na območju občine Grosuplje v obdobju od objave epidemije, od 13. 3. 2020 pa do vključno 10. 5. 2020, posredovali na 28. intervencijah, od tega kar v 18 primerih pri požarih v naravi, kar kaže na to, da občani
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
21
niso striktno upoštevali prepovedi kurjenja.
Pregled intervencij v času razglašene epidemije:
4 x	Prometna nesreča
1 x	Požar avtomobila
4 x	Požar na objektu
1 x	Tehnična pomoč
18 x	Požar v naravi
28 x	SKUPAJ
Gasilci smo tudi v teh težkih razmerah ves čas v pripravljenosti, da zagotavljamo najvišjo stopnjo varnosti občanom in nudimo pomoč v primeru kakršnekoli potrebe.
Kot član štaba CZ občine Grosuplje bi izkoristil priložnost, da se zahvalim županu Občine Grosuplje dr. Petru Verliču, direktorju občinske uprave mag. Dušanu Hočevarju, poveljniku CZ Tomažu Riglerju in vsem ostalim članom štaba CZ ter nevladnim organizacijam in pro-
stovoljcem za osebno angažiranost in odločnost pri izvajanju vseh potrebnih ukrepov v času epidemije. Zahvala tudi gasilcem za odgovorno izvajanje javne gasilske službe v času epidemije. Mogoče so vsi ti ukrepi in tudi spoštovanje navodil pripomogli, da nismo zabeležili večjega števila okužb v občini Grosuplje.
NA POMOČ!
Janez Pezdirc, poveljnik GZ Grosuplje
O »koroni« iz zdravstvenega doma
Konec januarja in v prvi polovici februarja smo bolj mimogrede poslušali prve informacije o novi zelo nalezljivi bolezni, ki se je pojavila na Kitajskem. Ni minilo dolgo, ko so prišle prve informacije o bolnikih, ki so bili okuženi z novim koronavirusom, SARS-Cov-2, iz severne Italije. V času zimskih počitnic so bile novice iz nam bližnjih delov Italije že precej strah vzbujajoče in dokaj zanesljivo smo vedeli, da je velika verjetnost, da se zaradi turističnih in drugih potovanj in stikov s sosednjo državo brez težav bolezen prenese tudi v Slovenijo.
Tako se je tudi res zgodilo. Slaba dva tedna kasneje, kolikor traja od okužbe do pojava bolezenskih znakov, je bila prva okužba potrjena v Sloveniji. Prvega okuženega smo že po nekaj dneh imeli tudi v naši občini, vendar k sreči smo takrat že poznali navodila za strogo izolacijo in bolezen se ni močneje razširila. Do danes smo ostali med občinami z najmanjšim številom okuženih na število prebivalcev.
Zdravstvo in vlada so dokaj hitro pravilno odreagirali z vsemi ukrepi, ki so se verjetno marsikomu zdeli prestrogi, vendar danes vemo, da je bilo prav.
Tudi v Zdravstvenem domu Grosuplje smo bili prve dni malo presenečeni in marsikdo je rekel: Ali je res vse to potrebno? Začeli so zvoniti telefoni in se polniti nabiralniki z elektronsko pošto. Dobivali smo številna navodila za organizacijo dela in ukrepe z Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer pa tudi ni bilo vse predvideno in marsikdaj so se informacije iz dneva v dan spreminjale in dopolnjevale. Organizacijo dela smo morali prilagoditi na naše potrebe in možnosti. Ustanovili smo »krizni štab«, vrstili so se dogovori »v živo« in po telefonu in po začetnih
težavah in skrbeh je v prvi polovici aprila delo, sicer zelo prilagojeno kriznemu stanju, mirneje steklo.
Z razglasitvijo epidemije smo prenehali z vsemi preventivnimi dejavnostmi, ukinili zobne ambulante, fizioterapijo, omejili vstop v zdravstveni dom, pripravili izolacijske prostore za pregled bolnikov z možnostjo okužbe z novim koronavirusom. Začeli smo intenzivno iskati osebno varovalno opremo, ki je je bilo v zalogah za tako situacijo bistveno premalo, pri dobaviteljih pa v začetku tudi ne. S pomočjo Občinskega štaba Civilne zaščite in Ministrstva za zdravje oz. Zavoda RS za blagovne rezerve smo tudi to težavo prebrodili.
Omejili smo število obiskov v vseh ambulantah samo na nujne primere. Dva meseca smo večino stikov s pacienti opravili po telefonu ali elektronski pošti, kar ni bilo enostavno ne za paciente ne za zaposlene. Brez pregleda, samo glede na informacije pacienta, se je težko odločiti o diagnozi in zdravljenju in vsi smo si
že po dveh tednih močno želeli, da bi se stvari umirile in se vrnile v stari tir. Dobro smo se zavedali, da kljub nevarnosti co-vida-19 ostajajo tudi vse druge bolezni in bolniki, ki jih ne smemo zanemariti.
Zato smo z olajšanjem gledali številke, ki so kazale umirjanje epidemije in dočakali tudi sprostitev najbolj strogih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni.
Tako smo že v začetku maja lahko ponovno začeli s fizioterapijo in s preventivnimi pregledi ter s cepljenjem otrok in šolarjev. Z 18. majem začenjamo z »običajno« obravnavo pacientov v družinskih in zobnih ambulantah ter vseh specialističnih ambulantah. Delo bo sicer prilagojeno, ker še vedno obstaja možnost širjenja virusa. Zato moramo zdravstveni delavci za zaščito sebe in pacientov izvajati nekatere zaščitne ukrepe: uporabljamo več osebne varovalne opreme, pogosteje razkužujemo in zračimo delovne prostore, preprečujemo zadrževanje večjega števila ljudi
22
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
v čakalnicah, že pred pregledom preverjamo zdravstveno stanje pacientov in možno okužene usmerjamo v njim namenjene ambulante. Posledično bo število obravnav manjše in bomo morali tako zaposleni kot pacienti še nekaj časa računati na večjo mero potrpežljivosti. Do nadaljnjega ostaja tudi obvezno naročanje na vse preglede, da bi lahko čimbolj preprečili vnos okužbe v zdravstveni dom, od koder se zlahka razširi med posebno ogrožene, to so kronični bolniki in starejši.
Verjamem, da bomo s skupnimi prizadevanji za medsebojno razumevanje in s pozornostjo do drugih ljudi vsi lažje in hitreje prebrodili težave, ki jih povzroča virus SARS-CoV-2.
Štefka Zaviršek, direktorica ZD Grosuplje
V Domu starejših nam ni bilo dolgčas
Dom starejših občanov Grosuplje je vrata za vse obiskovalce zaprl 6. 3. 2020. Z zaprtjem vrat pa je življenje v domu teklo naprej. V tem času smo se naučili veliko novih stvari, spoznali veliko dobrih in srčnih ljudi, predvsem pa se na drugačen način povezali med seboj.
Naša prva in glavna naloga je bila skrb za naše stanovalce. Najpomembneje je bilo, da preprečimo okužbi z novim ko-ronavirusom, da pride v naš dom. Zato smo sprejeli in striktno izvajali vse preventivne ukrepe: pripravili vse potrebne izolacijske cone; dosledno nosili maske; razkuževali roke, opremo in delovne površine; skrbeli za ustrezno higieno rok in kašlja.
V tem času smo v domu dvakrat tedensko izdajali interno glasilo, ki smo ga poimenovali Koronček. Preko glasila smo se obveščali, družili, bodrili, skrbeli za dobro in pozitivno voljo, kratkočasili in celo tekmovali. Po sobah smo barvali mandale, reševali križanke in spominske naloge. Za krajši čas, razvedrilo in urjenje spomina so skrbeli donatorji, ki so nam pošiljali revije in časopise: Nedeljski dnevnik, Media 24, Avto medija, Družina. Tudi kreativne delavnice smo izvedli. V tem času smo iz delčkov, ki so jih spletle spretne roke naših stanovalk, sestavili korončkovo odejo.
Velik poudarek smo dali na praznike, veliko noč, 27. april in 1. maj. Delavci kuhinje so se potrudili, da so nas poleg dobre hrane razvajali še s sladkimi
dobrotami. Poskrbeli so, da stanovalci niso ostali brez priboljškov, ki so jim jih včasih prinesli svojci, v tem času pa smo za to poskrbeli zaposleni. Za veliko noč smo pripravili velikonočne košarice z dobrotami, ki so praznik še polepšale. Na veliko noč nas je obiskal grosupeljski župnik Janez Šket in nam s spodbudnimi besedami, pesmijo in molitvijo polepšal praznik.
Praznik dela sta stanovalcem polepšali cvetličarni Ivanka in Zvonček, ki sta poskrbeli, da je bil dom okrašen z rdečimi naglji.
Dneve pa so nam popestrili tudi glasbeni gostje, ki zaradi ukrepov niso smeli
v našo hišo. Zato so svoj nastop izvedli kar zunaj, na štirih lokacijah, da so jih lahko videli in slišali prav vsi stanovalci kar iz svojih sob. S harmoniko nas je obiskal 2iga Novak, prepevali so nam sestri Iva in Maja Režek ter sestri Eva Kovačič in Monika Grabrijan.
Tudi razstavo smo imeli. Risbice so nam na ogled kar preko elektronske pošte pošiljali otroci iz Vrtca Rožle.
Tudi za fizično kondicijo smo skrbeli. Stanovalci so bili, zaradi prepovedi skupinskih vadb, deležni več individualnih fizioterapevtskih obravnav. Ob glasilu Koronček so stanovalci prejemali tudi priloge z nazorno prikazanimi vajami za
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
23

Presajanje rož
samostojno telovadbo. Fizično kondicijo pa so stanovalci ohranjali tudi z vsakodnevno vodeno hojo. Kadar nam je vreme dopuščalo, smo stanovalcem omogočili kontrolirano gibanje na svežem zraku in posedanje na toplem soncu.
Tudi na naše uporabnike zunaj doma nismo pozabili. Ves čas smo jim zagotavljali topel dnevni obrok, vsem, ki so brez svojcev, pa tudi ostalo oskrbo.
Ob vsem tem pa našim stanovalcem nismo mogli nadomestiti svojcev. Zato smo, skupaj z donacijo Telekoma, poskrbeli, da so se najprej lahko poklicali.
Korončkova odeja
Nato smo omogočili obiske skozi steklo, po 11. maju pa tudi osebna srečanja, ki so potekala ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.
V dneh, ko se počasi vračamo v prejšnje razmere, se večkrat spomnimo vseh dobrih ljudi, ki so nam priskočili na pomoč. Poleg vseh, ki smo jih že omenili v prispevku, smo se zelo razveselili vsake donacije prepotrebne zaščitne opreme. Da nam je ni zmanjkalo, so poskrbeli: občini Grosuplje in Ivančna Gorica preko svojih štabov civilne zaščite, Asim Kličic, Peter Guzelj, Tipo, d. o. o., Društvo pode-
želja Lipoglav.
Za dodatne zaloge hrane se moramo zahvaliti Vrtcu Ivančna Gorica, kmetijama Erjavec in Rihtar ter gostilni Krpan.
Birosistemi Franko pa je poskrbel, da smo našega Korončka lahko tiskali v barvah s popustom.
Veseli smo bili vsakega klica, pozdrava, dobrih in bodrilnih besed, zahval in pohval, ki ste nam jih namenjali. Z zavedanjem, da nismo sami, ste nam dajali energijo za skrbno in varno izvajanje vse potrebne oskrbe, zdravstvene nege in voljo, da smo pri stanovalcih z vzpodbudnimi besedami ohranjali optimizem in občutek varnosti.
Želimo si, da bi se življenje v domu vrnilo v stare tirnice. Hkrati pa se zavedamo, da bomo morali še naprej vzdrževati vse potrebne ukrepe, da virusu preprečimo vstop v naš dom. Hvala, da ste z nami in da na obiske v naš dom prihajate zdravi in z ustreznimi zaščitnimi sredstvi.
Stanovalci in delavci DSO Grosuplje
V grosupeljski župniji med pandemijo poskrbeli za farane
Javno življenje se je zaradi korona virusa tudi v naši občini, kakor v celi državi, praktično čez noč zaustavilo. Odpadle so vse prireditve, prepovedano je bilo zbiranje na javnih krajih, zaprla so se šolska vrata, vrtci in vse ostalo, posledično tudi vsa bogoslužja. Da življenje ne bi kar zastalo, so šole začele z izobraževanjem na daljavo, razpoložljiva sredstva informiranja pa so izkoristili tudi duhovni voditelji. Med mnogimi je v bil v naših krajih še prav posebej aktiven dekan Janez Šket, župnik v župniji Grosuplje. Že kmalu po začetku omejevanja zbiranja, kar je bil nujen ukrep za preprečevanje širjenja nevarne bolezni, je radio Zeleni val ponudil sodelovanje, da bi prenašali mašo oz. bogoslužje preko radijskih valov. Po prenosu prve maše je bil zelo dober odziv poslušalcev, zato je prišlo do dogovora, da bi kratko bogoslužje prenašali vsak večer ob šestih. V času ko je bila kriza z virusom najhujša in gibanje omejeno, so poslušalci lahko poslušali vzpodbudne besede, kar je trajalo dober mesec in pol, do postopnega rahljanja omejitev v maju.
Istočasno so, po zaslugi dobre tehnične usposobljenosti g. Boštjana Modica, ki pomaga v župnijah Grosuplje, Št. Jurij in Lipoglav in živi v župnišču v Grosu-
pljem, omogočili tudi prenašanje bogoslužja v živo preko FB (Facebook-a) in to dvakrat dnevno. V živo je mašo spremljalo preko šestdeset gledalcev, kasneje pa so si posnetke ogledali še ostali, tako da je bilo ogledov kar preko štiristo. Bilo je mnogo pozitivnih odzivov, klicali in pisali so tudi poslušalci in gledalci iz tujine. Kot je verjetno nekaterim znano, je naš župnik kar osem let maševal tudi v Nemčiji v mestu Stuttgart.
Poleg omenjenih bogoslužij je gospod Šket poskrbel, da so po vzoru šol omogočili otrokom tudi verouk na daljavo, skratka zaposlen je bil vsak dan od jutra do večera. V zadnjem času vsakodnevno prenašajo šmarnice. Seveda je bilo tudi v času krize verjetno še bolj treba poskrbeti, da so bolni dobili tolažbo in nekateri umirajoči zadnji zakrament, seveda spet ob upoštevanju ukrepov.
Ob veliki noči je župnik s kitaro pred
24
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
Domom starejših občanov na daljavo pozdravil, nagovoril stanovalce in jim s pesmijo voščil lepe praznike. Po dolgem času je pri Domu starejših občanov, na prostem, z upoštevanjem vseh zaščitnih ukrepov, vodil prvo mašo v živo za praznik vnebohoda.
Janez Šket svoj poklic z veseljem opravlja že enainštirideset let, v Grosupljem mašuje že petnajst let, je zelo aktiven in res s srcem opravlja svoje poslanstvo, mašuje v Grosupljem in na Lipoglavu, vodi verouk, oratorije, sodeluje s skavti.
Zadnje leto je tudi predsednik Kulturnega društva Svetega Mihaela Grosuplje, saj se trudi tudi motivirati mlade in starejše za kulturo, ki je pomembna za obstoj naroda.
Ko sva se pogovarjala o aktualnih dogodkih, mi je bil najbolj všeč stavek, v kar verjamem tudi sam, da s tem, kako ti sodiš druge, poveš, kakšen si. Če so stvari transparentne, se nimaš česa bati. Zupniku Janezu Šketu želim vse dobro tudi v naprej.
Brane Petrovič
Življenjska pot, službe in kraji, kjer je deloval kot duhovnik: Leta 1979 posvečen v duhovnika; Od leta 1979 do 1982 kaplan v Radečah; Od leta 1982 do 1985 kaplan v župniji Kranj - Šmartin;
Od leta 1985 do 1987 kaplan v Domžalah; Od leta 1987 do 1993 župnik v Radovljici; Od leta 1993 do 2001 župnik za Slovence v Stuttgartu v Nemčiji; Od leta 2001 do leta 2005 župnik v Semiču;
Od leta 2005 župnik v Grosupljem.
Corona in krona v naših župnijah
Vsak čas je poseben čas. Vsak čas je, če se lahko malo pošalim, kronski čas (corona namreč pomeni krona). Seveda je bil čas pandemije za tiste, ki so bili okuženi, in njihove svojce zelo zahteven, za tiste pa, ki so morda doživeli celo smrt svojih bližnjih, pa zelo žalosten in še kako boleč. Podatki za našo državo kažejo, da smo jo do sedaj "poceni odnesli". Ni pa tako povsod po Evropi, še najmanj tam, kjer niso sprejeli ustreznih ukrepov, kot na primer v Veliki Britaniji in na Švedskem. V revnih deželah južne poloble je še slabše in tudi podatki nezanesljivi, saj je tudi dostop do zdravstvenh storitev bistveno slabši.
Zahvala za to, da kot prva evropska država razglašamo konec pandemije, gre sprejetim ukrepom Vlade RS in strokovnih služb, ukrepom naših občin, nenazadnje ukrepom Cerkve, ki so bili prvi, in predvsem vsem, ki so spoštovali ukrepe. Izredna zahvala gre tudi medicinskemu osebju in vsem, ki so ta čas delali naprej, da smo lahko funkcionirali: civilni zaščiti, gasilcem, vojakom in policistom; trgovkam in trgovcem; prevoznikom, komunalnim delavcem; pekom in poštarjem in mnogim drugim, zlasti prostovoljcem.
Čas je bil poseben tudi za našo Cerkev, župnije in vernike. Cerkve so bile zaprte, tudi za veliki teden in veliko noč, naše največje praznike. Ni bilo maš z ljudstvom, ni bilo križevega pota in drugih bogoslužij, ni bilo krstov, porok in spovedi. Pa vendar je bilo marsikaj na poseben način, saj je ljubezen iznajdljiva, kot pravi Sveto pismo. V "težkih časih", pravijo, se v človeku pokažejo ali najboljše ali pa najslabše razsežnosti. Celo iznajdljivost in ustvarjalnost smo sposobni obrniti v dobro ali slabo. Ustvarjamo lahko nebesa ali pa pekel.
Kako lepo je bilo slišati družine, ki so
bile srečne, da so skupaj, da so družine. Kako lepo je bilo slišati, da več molijo skupaj, da nastajajo družinska občestva, družinska Cerkev. Kako lepo je bilo slišati ali prebrati besede spodbude župniku: "Zupnik, hvala! Smo z vami, držimo skupaj!" Kakšno veselje je bilo pri mnogih, ko sem šel z Jezusom po župniji in so družine pričakovale, čakale, nekateri celo na kolenih in pozdravljali. Povezani smo bili v molitvah in pri maši tudi preko socialnih omrežij, vsak dan vsaj po eno uro. Mladi so svojim starejšim družinskim članom odprli profile na socialnih omrežjih. V vseh primerih, ko je le bilo mogoče, ker ljudje niso mogli v cerkev, sem, za nekatere naše praznike, kot sta cvetna nedelja in blagoslov traktorjev, šel sam po naših vaseh, za blagoslov velikonočnih jedi pa smo naredili razpored in so se z avtomobili pripeljali mimo žu-pnišča, kjer je bil blagoslov jedi v vsakem avtomobilu posebej.
Ves čas smo skušali kot župljani biti pozorni do ljudi v stiski, do bolnih in ostarelih sosedov, in jim nuditi pomoč.
Tudi naša mladina je ponudila roko pomoči Rdečemu križu pri pripravi paketov in razdeljevanju pomoči. "To, župnik, da bo neka dobra akcija!" so dejali. Sedaj pa vsak dan bdijo pred cerkvijo, da si verniki ne pozabijo razkužiti rok, nadeti maske, prinesejo pa tudi stol, če je potrebno.
Veroučenci so lahko sodelovali pri verouku, starši so se z njmi lahko kaj naučili, mnogim pa so se odprle tudi nove dimenzije spoznanj, kar je bilo čutiti pri "naročanju maš", ki niso bile samo za pokojne in za zdravje, ampak tudi: za nosečnice in porodnice, da bi nosečnost in rojstvo tudi v tem času doživljale kot milostni čas; za trpeče in bolne po naših družinah; za preudarne odločitve; za poživitev našega gospodarstva itd.
Tako smo bili v času pandemije in tudi sedaj živa Cerkev, ljudje, ki vidijo v vsakem času milostni čas, čas, v katerem se lahko veliko naučimo, ogromno dobrega naredimo in z novo izkušnjo gremo naprej.
Dr. Jože Plut, poliški župnik
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
25
Lahko ste ponosni nase - učenje na daljavo na OŠ LA Grosuplje
Kulturni dan na daljavo
Pred dvema mesecema se je življenje v državi in tudi na naši šoli obrnilo na glavo. Čez noč smo se morali posloviti od učencev in pri tem mrzlično razmišljali, kako bomo z delom nadaljevali tudi po zaprtju šole. Danes vemo, da se na nastalo situacijo tako hitro nihče ni mogel ustrezno pripraviti.
Učenje na daljavo je osvetlilo, kako pomembno vlogo šola igra pri zagotavljanju enakih možnosti za vse otroke. Pokazalo se je, kako zelo različne pogoje za delo imajo učenci doma. Nekateri otroci niso imeli dostopa do računalnika ali pa je bil le-ta omejen, ker ga uporabljajo še sorojenci in morebiti tudi starši za delo od doma. Nekateri niso imeli dostopa do interneta ali pa so vse šolske naloge opravili s pomočjo pametnega telefona. Med nami je tudi nekaj družin, ki nimajo elektrike. Starši so na vrat na nos morali poskrbeti za varstvo otrok, jim priskočiti na pomoč pri šolskem delu, poskrbeti še za gospodinjska opravila in hkrati izpolnjevati svoje službene obveznosti - od doma ali na delovnem
mestu. Delo od doma je tudi za učitelje poseben izziv. Oblike dela so drugačne, nove. Videokonference postajajo nekaj vsakdanjega, tako pri delu z učenci kot pri sodelovanju s starši in kolegi. Učitelji prilagajajo vsebine, obseg in oblike dela. Brez osebnega stika je delo neskončno težje. Neredko delajo pozno v noč, da pripravijo vse materiale, pregledajo naloge učencev ter odgovorijo na prav vsako e-sporočilo.
Šola za nekatere učence predstavlja tudi varen prostor, kamor se umaknejo pred nezdravimi odnosi ali celo nasiljem. Subvencionirana šolska prehrana je rešilna bilka številnih družin v finančni stiski. Pričakovati je, da se bodo vse te stiske še povečale. V šoli vedno smo in bomo še naprej imeli posluh za pomoč našim učencem in njihovim družinam.
V času karantene so nam na pomoč priskočili številni donatorji in nam pomagali pri zagotavljanju računalniške opreme ter finančne pomoči družinam za nabavo živil. Zahvaljujemo se podjetjem Jagodic Computers, Telemach,
Telekom Slovenije, založbi Rokus Klett, sodelavcem in vsem drugim dobrim ljudem, ki želijo ostati anonimni.
Kakšne bodo posledice pandemije na naša življenja, je težko predvidevati. Nekaj pa je zagotovo res - lahko smo ponosni na vse naše učence, njihove starše, naše učitelje in drugo osebje šole ter vse dobre ljudi našega kraja in širše.
Ponosni smo na naše učence, ki kljub težkim razmeram in ko pogrešajo svoje prijatelje in vrstnike, še vedno usvajajo številna znanja, opravljajo različne naloge in ustvarjajo krasne izdelke. Ponosni smo na starše naših učencev, ker nosijo težko breme in vsak dan naredijo nemogoče. Hvaležni smo za ves njihov trud in pomoč. Ponosni smo na naše učitelje in vse zaposlene šole za vse opravljeno delo in predanost učencem. Ponosni smo na ljudi našega kraja, ki nam in našim učencem stojijo ob strani. Hvala.
Petra Radujko, šolska svetovalna delavka OŠ LA Grosuplje
Osnovna šola Brinje Grosuplje od marca do maja - od doma
Šola brez učencev in učiteljev je v času epidemije res pokazala, da je le in samo zgradba! Tista prava šola potrebuje vrvež, smeh, otroško razposajenost, vedo-željnost in vse kar sodi zraven, tudi šolski zvonec, pa šolski radio, pa knjižnico in športne dneve in še in še. Sredi marca se je torej naše ustaljeno delo povsem spremenilo, tako rekoč čez noč smo učenje in šolanje prestavili v digitalno okolje. Delo je gladko steklo - strokovni aktivi so se povezali in strnili moči in znanje, posredovali iztočnice za delo od doma, se povezali s starši in učenci in vzposta-
vili sistem dodatne strokovne pomoči na daljavo. Tesno smo sodelovali in še sodelujemo v rednih video srečanjih, na katerih iščemo najboljše načine učenja, ki ne bodo preobremenjevali učencev in staršev, pa vendarle zadostno in kvalitetno vodili učence skozi učni proces.
Seveda smo naleteli na številne zagate in težave, a iz tega smo se tudi veliko novega naučili. Dodobra smo vsi občani spoznali, da šola ni le hram učenosti, pač pa kraj srečevanj, druženja in vzgoje, odraščanja in zdrave tekmovalnosti. Zato smo že v prvem tednu, dveh, učencem
in delavcem šole na spletni strani ponudili številne izzive ustvarjalnosti in mnogi pesniki in umetniki so se izkazali s svojimi izdelki na različnih področjih, še več pa jih pridno obiskuje našo digitalno knjižnico in filmoteko, sodeluje v natečajih in dnevih dejavnosti na daljavo. Kako pomembno je, da tudi v izrednih razmerah naši učenci lahko razvijajo svojo ustvarjalnost in ohranjajo stik z učitelji, šolo in sošolci! Prav zato smo mnogim učencem posodili računalniško opremo in s tem njim, pa tudi staršem, olajšali delo od doma.
26
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
Lahko rečemo, da še vedno odkrivamo nove razsežnosti izobraževanja in da v ustaljenih okoliščinah do trenutne usposobljenosti uporabe digitalne tehnologije verjetno ne bi prišli še kar nekaj let. V tem času pa smo se zelo hitro naučili uporabljati marsikatero aplikacijo in platformo, ki nam je omogočila medsebojno komunikacijo, ki je osnova za naše delo. Stik med delavci šole, učenci in starši - pa čeprav le na daljavo - je zelo pomemben. Mnogi, ki so govorili, da je IKT tehnologija v šoli nepotrebna, so sedaj spremenili svoje mnenje. A obenem smo v tem času še bolj jasno spoznali, kako pomembno vlogo ima učitelj v življenju učenca ali družine in kako nepogrešljivo je delovanje šole in vse, kar je
Maketa brinjske šole z okolico, ki jo je izdelal učenec Jakob Hren.
z njo povezano za zadovoljno delo družin in pedagoških delavcev. Spoznanje, v kako velikem obsegu šola sooblikuje naša življenja, je neprecenljivo lepa izkušnja te neprijetne 'korona' dobe. In da za digitalnim ekranom obstaja resnični svet morda malce pozabljenih vrednot, ki jim je ta poseben čas zopet dal pravo mesto: družina, spoštovanje, medsebojna pomoč med delavci šole in s starši, odgovorno opravljeno delo. Tudi svet izobraževanja je pridobil na vrednosti in spoštovanju.
Po neprecenljivi dvomesečni izkušnji verjamemo, da bomo zbrali številne dobre prakse ter se lotili priprav bolj sistemskega ravnanja v primeru ponovnih podobnih dogodkov.
Svet skozi oči učenke Lane.
A sedaj lahko rečemo tole: z velikim veseljem ponovno odpiramo šolska vrata! Brinjska šola ima telo - a srce in duša prideta z učenci! Na nove razmere se bomo temeljito pripravili in upoštevali predpisana navodila. Skupaj nam uspe!
Vodstvo šole
Žanovi pogumni koraki v svet 'od doma'
Socialna opora, izobraževanje in vzajemnost na OŠ Šmarje - Sap v času epidemije
Preizkušnja vzdrževanja socialne distance v času epidemije, ko je druženje kot oblika socialne opore mogoče le na medmrežju, prizorišče povezovanja in družabnega dogajanja pa so (v urbanih soseskah) postali predvsem balkoni, je svoj glasen pečat pustila tudi v šolstvu. Šola je kot stičišče znanj in socializacijski prostor, nekoč svoboden vseh virusnih omejitev, svoje delovanje čez noč preselila v sfero zasebnih domov. V učni proces so danes bolj kot prej vključeni starši, vsa gospodinjstva pa na vrh nakupovalnega seznama namesto bombic za nalivno pero umeščajo zmogljivo tehnično opremo in posodobljeno hitrost hišnega interneta, brez katerih pouk ni več mogoč.
V izrednih razmerah epidemije ostajajo temeljne usmeritve delovanja na Osnovni šoli Šmarje - Sap nespremenjene, a premišljeno prilagojene. Naloga zagotavljanja kakovostne splošne izobrazbe vsem učencem v času pouka na daljavo s seboj nosi nujnost zagotavljanja enakih možnosti; želja po spod-
bujanju samostojnosti in odgovornosti bolj kot prej opominja, da je učiteljeva avtoriteta omejena predvsem na pomoč učencem, ki morajo, če željo uspeti in če to zmorejo, sami ubrati ponujene poti; uspeh razvoja socialnih kompetenc se vsakodnevno izraža z učenčevimi zmo-
žnostmi (spletnega) sporazumevanja, pa tudi v načinu samorazkrivanja v primeru stiske.
Prednostna cilja Osnovne šole Šmarje - Sap sta v mesecih prilagojenega dela na daljavo že v prvem tednu postala predvsem vzdrževanje pogostega in nepo-
Iz občinske hiše
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
27
srednega stika z učečo se populacijo ter nudenje socialne opore, ki jo poganjata vzajemnost in optimizem. Ob načrtovanju prilagojenega pouka smo zaposleni skupaj z vodstvom šole hitro prepoznali pomembnost skupnega načrtovanja in delovanja, ki kolektivu omogočata usklajeno delovno držo in medsebojno pomoč, učencu in staršu pa nudita jasno povratno informacijo. V duhu začrtanih prednosti smo prilagodili urnik pouka in s tem razbremenili ponekod 7-urni delovnik učenca, priskrbeli podatke o
tehnični opremljenosti družin učencev in ukrepali skladno z izidom - več učencev šole je v uporabo kmalu po zaprtju šole prejelo šolske računalnike. Ekipa učiteljev je zatem vzpostavila sistem spletnih učilnic, ki še danes zagotavljajo pregleden pouk z možnostjo ohranjanja neposrednega stika med učencem in učiteljem. Za vse, ki jim v času krize umanjkata slušna in vidna komponenta predavanj, smo v poplavi ponudnikov videokonferenc izbrali medij, ki nam kljub prepovedi združevanja v prostorih
šole dopušča varno srečevanje »v oblakih«.
Odziv mladih uporabnikov je predvsem zaradi pomoči in podpore njihovih staršev izjemno dober, zato se koncu leta naproti kljub ocenjevanjem v mesecu maju podajamo optimistično razpoloženi. Veseli nas, da bomo šolsko leto vsaj z najmlajšimi in najstarejšimi generacijami zaključili tam, kjer so doma ustvarjalnost, vzajemnost in znanje.
Barbara Struna, OŠ Šmarje - Sap
O karanteni v naših krajih tudi pred 100 leti
Navedba iz prispevka filozofa Slavoja Žižka v Mladini naš čas jedrnato opredeljuje v vseh razsežnostih: »Ujeti smo v trojni krizi: zdravstveni (zaradi same epidemije), gospodarski (ki nas bo trdo udarila ne glede na izid epidemije) in krizi umskega zdravja (ki ga ne gre podcenjevati) - temeljne koordinate življenjskega sveta milijonov ljudi se izkrivljajo in spremembe bodo vplivale na vse.«
Vsakega so se dotaknila sedanja dogajanja in omejevanja, v ospredju so predvsem zdravstvena.
Sedaj bivamo v zaključevanju epidemije koronavirusa (covid-19), tudi na občino omejeno karanteno smo prešli. V tej sedanjosti smo imeli možnosti obuditi spomine na zadnje večje epidemije, npr. na črne koze v letu 1972 in tedanje množično cepljenje, pa obsežnejše epidemije različnih grip, ebolo, sars itd.
Tudi v preteklosti je naše prednike zadevala množica preizkušenj, če omenimo le najbolj znani kugo in kolero. Kar razumljivo nam postane, zakaj so v lita-nijah molili: »Kuge, lakote in vojske - reši nas, o Gospod!«!
Kužne bolezni so morile tudi v naših krajih in prebivalstvo hudo prizadevale. Kužne bolezni so se pojavljale nenadoma in silovito; arhivski zapisi pa so pomanjkljivi, tako da ni vedno zanesljivo, za kakšno bolezen je šlo, zato se je za vse vrste nalezljivih bolezni uveljavil skupni
pojem - kuga, četudi bi bilo bolje reči kužna epidemija.
Na Kranjskem je v letu 1510 hudo razsajala kuga, ki so jo v deželo prinesli vojaki iz Italije, na prenose so vplivali nato še turški vpadi in kmečki upori, leto 1578 pa sploh velja za leto kuge na Kranjskem.
Po zapisih je kuga v naših krajih morila v letu 1553 v Višnji Gori, v letih 1564 in 1599 pa tudi v Šmarju. Obe ti dve lokaciji je povezovala deželna cesta, zato sta bili tudi najbolj izpostavljeni, saj so bolezni prenašali popotniki, potujoči trgovci, potekale so trgovske zveze in tu so prehajali vojaški transporti posebno za časa vojn s Francozi (1797, 1806, 1809) in tudi Italijani (1848, 1866). Deželne oblasti so zaradi prenašanja epidemij sicer zapirale ceste ter postavljale straže pri brodovih čez Savo in proti Trstu, a ni mnogo pomagalo. Naše območje je bilo torej nekako križišče pogostih ljudskih bolezni.
V 19. stoletju in začetku dvajsetega pa je grenila življenje kolera, nalezljiva črevesna bolezen. Epidemij kolere je bilo več, najhuje pa je deželo prizadela v letu 1855. Tudi tedaj so zapirali deželne meje, čemur so sledile posledice zapor, saj sta bila ovirana trgovina (sejmi) in pretok ljudi. Kot hudo nadlogo kolero omenjajo tudi na soški fronti in njenem zaledju.
S koncem prve svetovne vojne pa je svojo koso sprostila pandemija španske gripe (1918-1919), ki je kosila predvsem
mlade. Po že tako hudem vojnem času je še dodatno zdesetkala prebivalstvo in pravijo, da je v Evropi pobrala več življenj kot prva svetovna vojna. Jeseni 1918 so zaradi te epidemije za mesec dni zaprli šole v Ljubljani in na Dolenjskem.
Različne bolezni pa so grenile življenje tudi pred tem. Šolska kronika v Do-brepolju omenja, da so zaradi škrlatinke imeli cel november 1908 zaprto šolo.
Od leta 1912 pa so v Dobrepolju imeli težave z boleznijo koz, zato so v letu 1916 cepili vse prebivalce proti kozam.
Za naše okolje pa je izstopajoč podatek, da so v marcu leta 1919 popolnoma izolirali Spodnjo Slivnico, torej uvedli karanteno. Podatek je zabeležen le v župnijski kroniki župnije Kopanj, zapisal pa ga je tedanji župnik Franc Žužek:
»Dne 20. februarja (1919) je umrla zaradi pravih koz na Spodnji Slivnici 14-le-tna deklica Jožefa Jesih. Menda je dobila bolezen od posteljne odeje, ki so jo kupili v Ljubljani. Gotovo gre za vojaški koc. V marcu je umrlo v isti vasi za koze (ose-pnice, lat. Variola) že osem oseb, bolnih pa je več kot trideset oseb. Dan na dan me kličejo k bolnikom na Spodnjo Slivnico. Tudi zdravnik pride vsak dan in cepi proti kozam. Mene so tudi cepili. Spodnja Slivnica je izolirana: nihče ne sme v vas in nihče iz nje. Le zdravnik, jaz kot duhovnik in orožniki imamo dovoljenje, da hodimo v vas.«
Tako vidimo, kako pomembne so župnijske kronike, ki nam ohranjajo spomin na bivanje ljudi in krajev v preteklosti. Kopanjsko župnijsko kroniko od leta 1905 do sodobnosti, torej z več kot stoletnim izročilom, pripravlja za tisk sedanji kopanjski župnik Janez Kebe.
Zbral Drago Samec
i> ~—i j_□
h" Mi fr	i ' v
iS
/i	J	I?

< < . ik f'	t- ■ ■ r v,;
/T /	' /	/
Zapis v kopanjski župnijski kroniki o karanteni na Spodnji Slivnici (posredoval župnik Janez Kebe).
28
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Iz občinske hiše
TRŽNICI V CENTRU IN NA TABORSKI CESTI V GROSUPLJEM PONOVNO ODPRTI
Spoštovani občanke in občani,
z dnem 25. 4. 2020 sta bili tržnici v centru in na Taborski cesti v Grosupljem ponovno odprti.
V skladu s priporočili pristojnih institucij za preprečevanje nadaljnjega širjenja okužbe z novim koronavirusom covid-19 s ponovnim odprtjem tržnic na tržnem prostoru velja nov režim prodaje oziroma nakupovanja.
NAVODILA ZA UPORABO TRŽNEGA PROSTORA:
Tržni prostor zajema prostor tržne ploščadi, vključno s prodajnimi mizami in ostalimi prodajnimi mesti. Za vse ponudnike živil in vse kupce je poleg upoštevanja varne razdalje obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega dela (ruta, šal ali podobna oblika, ki prekrije usta in nos). Razkuževanje rok je obvezno pred vstopom na tržni prostor. Parkiranje na tržni ploščadi ni dovoljeno.
Upoštevati je potrebno varnostno razdaljo, in sicer vsaj 2 metra med strankami ter prodajalcem. Pred vsakim prodajnim mestom je lahko istočasno samo ena oseba. Tržni prostor naj obišče le en član gospodinjstva.
Na tržnem prostoru bodo za varnost in red skrbeli organizator ter medobčinski inšpektorat in redarstvo. Kupce opozarjamo, naj izdelke po prihodu domov dobro operejo.
Občina
Prosimo, upoštevajte navedena priporočila in navodila, da zaščitite sebe in soljudi.
SPREJEMNA PISARNA OBČINE GROSUPLJE PONOVNO ODPRTA
V sredo, 6. maja 2020, smo ponovno odprli sprejemno pisarno Občine Grosuplje, ki je bila zaprta v času od razglasitve epidemije koronavirusa. V sprejemni pisarni tako ponovno lahko oddate vloge za vse upravne postopke Občine Grosuplje, vplačate upravne takse in oddate drugo pošto ali pošiljke, namenjene Občini Grosuplje. Obiski strank na Občinski upravi Občine Grosuplje naj v največji možni meri še naprej potekajo po elektronskih poteh (preko e-naslova: info@grosuplje.si ali preko telefonske številke: 01 7888 750) oziroma po predhodnem dogovoru s sodelavci na pristojnem uradu.
Pri obisku je potrebno upoštevati vse preventivne ukrepe, ki v času epidemije veljajo v javnih objektih. Obvezna je uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrije nos in usta, in obvezno je razkuževanje rok ob vstopu. Držite se varnostne razdalje in v prostore vstopajte posamično. Sprejemna pisarna bo odprta po običajnem delovnem času: Ponedeljek: 08.00 - 11.00, 12.00 - 14.30 Sreda: 08.00 - 11.00, 12.00 - 16.30 Petek: 08.00 - 11.00
Prosimo vas, da sprejemno pisarno obiščete le za primere, ki jih ne morete rešiti po drugi poti (po telefonu, elektronski pošti ali z elektronskimi obrazci).
občina grosupje Grosuplje
Možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori in v Termah Čatež
Občina Grosuplje obvešča občane, da imajo v letošnjem letu možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori ali v Termah Čatež. Počitniški objekt v Kranjski Gori, s pogledom na kranjskogorsko smučišče, ponuja udobno namestitev za 7 oseb (5 osnovnih ležišč + 2 dodatni ležišči), v počitniški hišici v Termah Čatež, ki se nahaja v neposredni bližini termalnih kapacitet, pa lahko počitnikuje do 6 oseb (4 osnovna ležišča + 2 dodatni ležišči).
Več informacij je dostopnih na www.grosuplje.si, pod zavihkom počitniški apartmaji, kjer si lahko ogledate tudi fotografije počitniških objektov.
Prijavo za oba počitniška objekta uredite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Preveritev prostih terminov in ostale informacije lahko pridobite tudi po telefonu številka 01 7888 750 ali na elektronski naslov info@grosuplje.si.
Želimo vam prijetno počitnikovanje!
Občina Grosuplje
_ OBČINA
Grosuplje
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
29
Kdo nam daje sredstva za razvoj naše občine?
Kot sem zapisal v prvi letošnji številki Grosupeljskih odmevov, se praviloma na aktualne politične razmere v našem lokalnem časopisu ne odzivam, pa vendar je potrebno, da je sleherni občan vsake občine v Sloveniji seznanjen in ozaveščen, kdo in na kakšen način pomaga, da se slovenske občine primerno razvijajo.
Preveč je bilo prelitega črnila na odločitev prejšnje vlade pod vodstvom Marjana Šarca, da slovenskim občinam ne nameni višje povprečnine. Spomnimo, da je odbor Državnega zbora RS za finance podprl predlog SDS in NSi k zakonu o izvrševanju proračuna, s katerim je občutno zvišal povprečnino za občine, a je takratna Šarčeva koalicija predlog zavrnila. Šlo je celo tako daleč, da je takratni finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal svoj odstop, če bi Državni zbor višje povprečnine potrdil. Pustimo ob strani, da je nesprejemljiva izjava prvega finančnika v državi, da na več sredstev slovenskim občinam veže zaupnico. Predlog demokratično izvoljenih poslancev je bil legitimen, a je Šarčeva koalicija voljo povozila in višjih povprečnin, na katere občine in njihova združenja opozarjajo že več let, ni bilo.
Dvig povprečnin občinam je bila zaveza Janševe vlade že pri ustanavljanju, koalicijske stranke pa so se k dvigu povprečnin zavezale s koalicijsko pogodbo. V Državnem zboru RS je bil obravnavan t. i. 2. protikorona zakon, v njem pa sprejet odlok o dvigu povprečnin za občine. Šarčeva vlada je v svojem mandatu takemu odloku nasprotovala. S tem pa je občine pahnila v še večjo krizo. Številni župani so še v času Šarčeve vlade stranki
SDS izkazali podporo pri dvigu povpreč-nin, zanimivo pa je, da vmes ni bilo nekaterih županov SD in ostalih levih strank.
Ko je vlada dopolnila zakon in z njim tudi dvig povprečnin za slovenske občine, je predsednik Vlade RS gospod Janez Janša zapisal, da zakon poleg tega, da odpira dvomilijardno kreditno linijo za poslovne, za gospodarske subjekte in za posameznike, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, ugotavlja tudi problem premajhnih razvojnih sredstev na ravni lokalne samouprave. Z zakonom se je dvignila tudi povprečnina za občine, ki so, roko na srce, v času te epidemije odigrale izjemno pomembno vlogo, saj so
omogočile veliko stvari, da je življenje kolikor toliko potekalo normalno. Dober rezultat je rezultat dobrega delovanja lokalne samouprave oziroma pravilnih odločitev na občinskem nivoju.
Občinski svet Občine Grosuplje bo rebalans proračuna za leto 2020 in proračun za leto 2021 obravnaval konec meseca maja. Dodatna sredstva v višini 741.085 evrov bodo v občini Grosuplje zagotovo porabljena koristno.
Mag. Dušan Hočevar, predsednik OO SDS Grosuplje
Krščanski demokrati s tremi ministri postali del 14. Vlade Republike Slovenije
Grosuplje - Stranka Nova Slovenija -krščanski demokrati smo postali del 14. Vlade Republike Slovenije ravno v času, ki nam narekuje težke preizkušnje v boju s pandemijo, ki ga povzroča novi virus covid-19. Po dolgih letih opozicije smo sprejeli klic države in prevzeli skupaj z ostalimi koalicijskimi strankami zahtevne izzive, ki nas čakajo v naslednjih dveh letih in upamo tudi pozneje, v novem
mm f| Novo Slovenija
IV* tff Krštamki tfomoJfrail
4-letnem mandatu.
Od prevzema nalog v Vladi RS smo krščanski demokrati po svojih najboljših močeh skupaj z vsemi prispevali h zajezitvi virusa in normalizaciji življenja v naši državi.
Krščanski demokrati v naši občini smo
aktivno sodelovali pri soočanju oziroma premagovanju coronavirusa in pri tem se vsem občankam in občanom, institucijam, ustanovam, raznim društvom in organizacijam iskreno zahvaljujemo za potrpežljivost, vzajemnost, predanost, požrtvovalnost, brezpogojno sodelovanje in predvsem za upoštevanje priporočil s strani pristojnih inštitucij, saj je bilo to odločilno za zajezitev virusa.
30
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
Občanke in občani, HVALA! Skupaj nam je uspelo.
Ob sprostitvi vseh omejitev bomo takoj pričeli z vsemi našimi aktivnostmi: • Odprtje naše pisarne vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob 17.00, za vse,
ki bi si želeli pogovora v naših prostorih (Kolodvorska 2);
•	Šah z Ano Srebrnič (četrtek popoldan, info. Vojko Srebrnič 064106102);
•	Šahovske ure z upokojenci ob sredah. Več informacij lahko dobite na: nsi-
grosuplje.stikijavnost@gmail.com ali na telefonski številki 031 793 434.
Nova Slovenija - Krščanski demokrati, občinski odbor Grosuplje
Podjetniški kotiček z Območno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje
Na OOZ Grosuplje skupaj z OZS že ves čas trajanja epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu ter vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si/ koronavirus-info. Tam najdete številne odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov in podjetnic, objavljena so navodila za opravljanje posameznih dejavnosti in sekcij, predstavljeni so aktualni ukrepi države ter ostale koristne informacije, ki vam bodo pomagale pri vašem poslovanju v teh težkih časih.
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Na
OOZ Grosuplje navkljub trenutnemu stanju z virusom covid-19 poslujemo nemoteno, vendar v skladu s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa. Pisarna OOZ Grosuplje je že od začetka maja dalje ponovno odprta za vse stranke v skladu z objavljenim delovnim časom, in sicer ob ponedeljkih, sredah ter ob petkih. Vseeno vse stranke OOZ Grosuplje pozivamo, da pisarno OOZ Grosuplje obiščete le v nujnih primerih, svoj prihod pa obvezno predhodno najavite. Na voljo smo vam preko telefonske številke 01 786 51 30 ter preko ooz.grosuplje@ozs.si. Vsa komunikacija ter odgovori na vaša vprašanja bodo preko navedenih dveh kanalov tekoče izvajana in posredovana.
Pazite nase in ostanite zdravi.
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje
Q * M 5 i M A OSlN&rtflr.jV
mihOAHji-idui ZBORNICA aptosuMii SLOVENIJE
ZAHTEVE OZS DO DRŽAVE ZARADI KORONAVIRUSA: V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije si želimo, da bi tretji protikorona paket rešil vprašanje najemnin in lizingov, česar prva dva paketa žal ne rešujeta. Hkrati pa naj se v PKP3 najde rešitve za pomoč vsem tistim dejavnostim, ki jih je epidemija covid-19 najbolj prizadela. Obrtniki in podjetniki se zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti, upada naročil in odstopa od že sklenjenih pogodb soočajo s hudimi likvidnostnimi težavami. Banke kreditov po poroštveni shemi še ne odobravajo, SID banka in SPS pa ponujata produkte, ki niso namenjeni mikro in majhnim podjetjem. Zato je potrebno nemudoma zagotoviti pomoč, ki bo tem subjektom zagotovila nujna likvidnostna sredstva za pokrivanje tekočih stroškov in zagon dejavnosti, saj bodo sicer primorani odpuščati in zapirati dejavnosti. Na delov-nopravnem področju si želimo, da bi lahko delodajalci prekinili pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev (po zgledu javnih uslužbencev). Zaradi likvidnostnih težav številnih delodajalcev naj regres za leto 2020 plača država ali pa naj se podaljša rok za izplačilo regresa do konca leta. Glede na krizne razmere predlagamo, da se skrajšajo odpovedni roki v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, predvsem za tiste delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev. Podaljša naj se tudi rok za izplačilo odpravnine pri odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, in sicer do konca leta 2020. Ukrepi iz ZIUZEOP, ki se nanašajo na delovnopravno področje, naj se prav tako podaljšajo do konca leta 2020 (čakanje na delo doma). Predlagamo tudi znižanje stopnje DDV na 9,5 % za kozmetične in pedikerske storitve, dejavnosti za nego telesa, dejavnosti kemičnega čiščenja in pranja, šivanja izdelkov po meri in izdelavo čevljev. Ljudje so v času epidemije covid-19 ostali brez dela, zmanjšala se je kupna moč. Znižanje stopnje DDV bi
pomenilo vsaj delno pomoč, ki bi marsikateremu obrtniku omogočila preživetje, drugače bodo primorani odpuščati in zapirati obratovalnice. Predlagamo tudi, da se DDV plača šele po plačani realizaciji. Tretji protikorona paket je namenjen predvsem turizmu. Predlagamo pa, da se v PKP3 doda tudi ukrepe za ostale prizadete panoge, kot so avtobusni prevozi potnikov, izvajanje vseh gostinskih storitev, vključno s cateringom, slaščičarstvom, delovanje turističnih vodnikov, organizatorje dogodkov in postavljavce šotorov, izvajalce storitev ob dogodkih (fotografi, frizerji, kozmetiki, šivilje, čevljarji, kemične čistilnice, postavljanje šotorov) ter spa centre, savne, wellnese, masažne storitve, fotokopirnice, gradbeništvo ter sezonske dejavnosti, ki so vezane na turizem. Na področju turizma v OZS med drugim predlagamo oprostitev davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine od s. p. za 2019 in 2020 ali podaljšanje rokov za plačilo davkov. Predlagamo tudi znižanje DDV za turizem na 7 % za vse storitve za leti 2020 in 2021, oprostitev stroškov omrežnin, nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ter nadomestil za uporabo avtorskih pravic (SAZAS, IPF, ZAMP) v turizmu ter znižanje zavarovalnih premij v turizmu za leti 2020 in 2021. Vlada naj obenem zagotovi možnost pridobitve nepovratnih sredstev oz. subvencij vsem podjetjem, ki izvajajo aktivnosti na področju turizma. Država naj zagotovi zadostno višino sredstev, da bodo lahko vsa podjetja, ki se ukvarjajo s turističnimi storitvami (turistične agencije, avtobusni prevozi, taksi prevozi, rokodelske dejavnosti, povezane s turistično ponudbo) s pridobitvijo teh sredstev pokrili stroške plač, amortizacije, najemnin ter ostalih stroškov poslovanja v letošnjem letu. Prevozniki med drugim predlagajo subvencioniranje plačila obresti za dolgoročne kredite za čas epidemije, možnost preložitve obveznosti do lizing hiš, odkup terjatev države ali SID banke za domače in tuje kupce.
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
31
nil	. n . . II	v .	I .	OGLASNI ČLANEK
Na koncu ceste Brinje II, se začenja gradnja petih samostojnih pasivnih hiš.
Na Košakovem hribu nastaja novo naselje enodružinskih hiš. Praktično skozi vrata stopite na sprehajalno pot po Košakovem hribu. Kmalu pa bo tam nastal tudi mestni park s plezalno steno, razglednim stolpom, adrenalinskim parkom in še kaj. V neposredni bližini je osnovna šola Brinje, zdravstveni dom, lekarna, knjižnica. Nekoliko stran pa še trgovski centri, železniška postaja in avtocestni priključek.
Arhitektura hiš je nevpadljivo elegantna, razporeditev prostorov pa premišljeno racionalna. V vsaki hiši je možnost domače pisarne, v nekaterih pa tudi možnost treh otroških sob. Zunanja lopa in nad-
strešek za dva avtomobila sta del projekta in bosta zgrajena sočasno s hišo. Zato bo naselje že v začetku enotno urejeno. Prijetno bivalno ugodje zagotavlja toplina lesa. Hiše bodo namreč grajene iz križno lepljenih lesenih CLT plošč, ki so v leseni gradnji nadstandard. S CLT ploščami se gradijo najbolj zahtevni leseni objekti, kot so hoteli, šole, večstanovanjski objekti in tudi najvišja lesena stavba na svetu s šestindvajsetimi nadstropji na Dunaju. Za hiše ob gozdu se zdi izbira lesa, kot osnovnega gradiva, samoumevna. Letni strošek v takšni hiši ne presega 200 EUR, nakup pa podpira Eko sklad z nepovratnimi subvencijami celo do 14.000 EUR.
JAPIS
Prijeteiij zdrav uvt/turčetvci/>ni>
Jaris d.o.o. | Dolenjska cesta 318 | 1291 Škofljica | M: 040/414 683 | E: boris@jaris.si | W: www.moj-novi-dom.si
32
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
Spoznajmo občino skozi namige za izlet
CR^UPklE
TURIZEM
Situacija, v kateri se je v zadnjih mesecih znašla Slovenija, je kot nalašč, da bolje spoznamo našo občino in njene skrite kotičke, ki naravnost navdušujejo. Občina Grosuplje je lepa, razgibana, nudi veliko sprehajalnih in kolesarskih poti, z urejanjem posameznih znamenitosti in krajevnih točk pa postaja tudi vse bolj zanimiva ne le za občanke in občane, pač pa tudi za obiskovalce sosednjih občin in regij.
Bajer Zacurek v Šmarju - Sapu je nekoč že bil priljubljena točka zbiranja krajanov, zagotovo pa z njegovo ureditvijo to postaja tudi sedaj. Ste ga že obiskali? Če ne in če ne veste, kako do njega, vam podajamo namig.
Turizem Grosuplje, foto: P. Pulko
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
33
Vodomčev gaj
Vodomčev gaj v Logu pod vasjo Ce-rovo konec maja zopet odpira vrata za obiskovalce.
V društvu Cer Cerovo smo se po končanju lanske sezone lotili temeljite vsebinske prenove te naše zelene oaze in obogatili ponudbo za obiskovalce z novimi turističnimi produkti. Tako si med
drugim lahko obiskovalci v ornitološki postaji ogledajo obročkanje ptic, ki ga izvajamo za nadaljnja proučevanja Priro-doslovnega muzeja Slovenije. Uspelo pa nam je postaviti tudi vodomčevo gnezdišče, ki sredi ribnika čaka na nov rod vodomčkov.
Organiziramo zaključne prireditve vrt-
cev, šol, organiziranih skupin z zaključkom v Koči dveh kraljičkov.
Vodomčev gaj je odprt vse vikende in praznike ob 10. uri z vodenimi ogledi ali za skupine po dogovoru.
Marko Koščak, TD Cer Cerovo Foto: Katarina Podržaj
Vabilo na pohod iz Grosupljega k Županovi jami
Zdaj je čas, da spoznamo Slovenijo drugače! Vsi, ki smo bili vajeni izletov v tujino in ogledov svetovnih znamenitosti, bomo letos več časa namenili raziskovanju presenetljivih skritih kotičkov v bližini doma.
Doživetja so res na našem pragu - na sosednjem travniku, ob potoku, sredi kraških polj, ozkih dolin in strmih hribov. Vabimo vas, da z nami odkrijete nekaj manj znanih, a osupljivih naravnih lepot v zeleni okolici Grosupljega.
Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje vabi na
Povratek:
13.30 Županova jama - Ponova vas - Brezje - Grosuplje (okoli 15.00)
Priporočila:
Pot je lahka in primerna za družine z otroki. Obvezna pohodniška oblačila in dobra obutev. Malica in pijača je iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen za 1 teden. V Županovi jami je pot utrjena in zavarovana, potrebno pa je nekoliko dodatne kondicije, saj do podzemnih lepot vodi kar nekaj stopnic. Hodimo na lastno odgovornost.
15. pohod iz Grosupljega k Županovi jami, ki poteka po evropski pešpoti E6 in Grosupeljski poti.
Datum:
v soboto, 30. maja 2020 Zbirno mesto:
8.00 Železniška postaja Grosuplje Smer poti:
Grosuplje - Spodnja Slivnica - Vodomčev gaj - Cerovo -Županova jama
Ogledi z vodnikom:
9.30 Vodomčev gaj, Cerovo 12.00 Županova jama
Prispevek za organizacijo, topel napitek ter vstopnini v Vodomčev gaj in Županovo jamo:
odrasli: 15 €
otroci (4 do 15 let): 10 €
pohod brez vstopnin: 5 €
Prosimo za predhodne prijave!
Informacije:
www.zupanovajama.si info@zupanovajama.si tel.: 041 407 705
www.facebook.com/zupanovajama Vabljeni!
34
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
INTERPRET EUROPE - Certificiran VODNIK INTERPRETATOR
Interpret Europe je samostojna organizacija, Evropsko združenje za interpretacijo dediščine s sedežem v Nemčiji, je član zavezništva Evropske dediščine in odbora Evropske komisije za evropsko leto kulturne dediščine. Organizacija deluje kot evropska platforma zlasti na področju raziskav in izobraževanja, predvsem pa daje naravni in kulturni dediščini globlji pomen, saj doživetja dediščine dobijo smisel. Trenutno ima več kot 1000 članov iz 55 držav in Slovenija se je Evropskemu združenju za interpretacijo dediščine pridružila leta 2010 na Brniku, njen glavni cilj pa je dvigniti interpretacijo na nacionalno in evropsko raven.
Dediščina je vse, kar podedujemo od prejšnjih generacij, lahko je naravna (snovna) ali kulturna (nesnovna). V naravne vrednote uvrščamo podzemeljski geomorfil, površinske, geološke, hidrološke, zoološke, drevesne in botanične vrednosti, krajinske parke, minerale, fosile in ekosisteme. Kulturna dediščina pa povezuje krajinske muzeje, stara vaška
jedra, spomenike, naselbinska območja, arheološka najdišča in stavbe preteklosti.
Kaj pa je interpretacija dediščine?
Interpretacija povezuje ljudi in kraje, je sredstvo za dosego cilja, predvsem je oblika pripovedovanja zgodb in podajanje sporočil, ki navdihujejo ljudi. Dobra interpretacija vedno temelji na izkušnjah iz prve roke in pogosto na osebnem stiku na kraju samem. Učinkovita interpretacija pomaga upravljalcem zavarovanih območij, muzejev in dediščin, pa tudi občin, regij in turističnih destinacij doseči povezavo s ciljno publiko, izboljšati podobo mesta, muzeja, lokalne skupnosti ali regije in nazadnje povečati število obiskovalcev.
Obiskovalci razvijejo svojo radovednost, da odkrijejo več o naravni in kulturni dediščini, razumejo zakaj kraj, zbirka, predmet ali pretekli dogodek velja za pomembnega, uživajo v doživetjih in globlje razumejo, kako je tisto, kar vidijo, lahko zanje pomembno.
Interpretacija se uporablja kot interaktivni model za otroke, za razkrivanje neštetih pomenov določenega predmeta ali območja, obiskovalec se lahko vživi v zgodovinski lik in pojave ali objekte spremeni v doživetja.
Usposabljanje za (CIG) certificiranega vodnika interpretatorja je potekalo decembra 2019 v Novem mestu, na katerem (nas) je bilo 12 udeležencev iz različnih regij Slovenije, vsi pa smo člani Interpret Europe.
Poleg obsežnega izobraževanja in zahtevnih praktičnih vaj smo imeli veliko javnih nastopov, opravili smo kar 20 interakcij z javnostjo, pisni preizkus, seminarsko nalogo, razvoj in razlago in-terpretativnega sprehoda, izvedbo razlagalnega pogovora in kritično vajo.
S podelitvijo certifikatov smo 6. marca 2020 postali ambasadorji dediščine, kar je majhen, a pomemben doprinos za razvoj turizma na področju ozaveščanja dediščine v občini Grosuplje.
Andreja Vesel
Turizem na podeželju: projekt, izlet in blagovna znamka
Grosupeljske turistične zanimivosti se vse bolj povezujejo tudi z drugimi ponudniki v Sloveniji. V okviru projekta »Turizem na podeželju« nastaja skupni turistični produkt. Eno- ali dvodnevni izlet bo s svojim programom povezal manj znane in privlačne naravne znamenitosti bližnje okolice Ljubljane v enotno ponudbo.
Vključeno bo doživetje zelene okolice Grosupljega z Županovo jamo, Vodom-čevim gajem (Log Cerovo) in učno potjo Po sledeh vodomca, Jablaniška dolina pri Litiji z ogledom zbirke savskih prodnikov in okušanjem lokalnih specialitet ter Tuhinjska dolina v občini Kamnik s Kneippovo bosonogo potjo. Našim povabilom na izlet lahko sledite na družbenem omrežju Instagram pod imenom @ slovenia_countryside_tourism.
V projektu 'Turizem na podeželju' so združene štiri nevladne organizacije iz osrednjeslovenske regije. Nosilni partner je Društvo za razvoj podeželja LAZ iz občine Šmartno pri Litiji, vključeni pa smo še Županova jama, turistično in
okoljsko društvo Grosuplje, Turistično društvo Cer Cerovo in Turistično društvo Tuhinjska dolina. Projekt je financiran iz sredstev javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva v okviru Ministrstva za javno upravo.
Glavne usmeritve projekta so na področju organizacijskega in komunikacijskega razvoja organizacij, razvoja nove turistične ponudbe in povečane pro-
mocije obstoječe ter skupne turistične ponudbe vseh partnerskih društev. S pomočjo sredstev bodo organizacije lahko razvijale dejavnosti, ki jim bodo v prihodnje omogočale trajnost in stabilnost turistične ponudbe ter tudi delovanje samih organizacij.
Lučka Jere, Županova jama, TOD Grosuplje
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
35
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
ajinski park
radenskopolje
Pozor! Invazivne tujerodne rastline lahko postanejo vaša nočna mora.
Pomlad je že v polnem razmahu. Vse buhti in zdaj po dežju še posebej lahko vidimo, kako hitro rastline rastejo. Lepo je opazovati ta naravni proces, ki se vsako leto ciklično ponavlja. Rastline, ki na naših tleh rastejo že stoletja, so se prilagodile na naše razmere, da sobivajo druga z drugo in sobivajo ali se branijo pred živalmi. Tudi možnost širjenja bolezni je v stabilnih naravnih ekosistemih zaradi pestrosti vrst manjša.
Človek (odlaganje zemljine in drugega materiala, odstranjevanje zgornje plasti zemlje itd.), kdaj pa tudi narava sama (plazovi, požari, bregovi vodotokov po neurjih itd.), v okolju povzročita odprte nepo-raščene površine, kjer je prišlo do odstranitve ali uničenja vegetacije. Takšna odprta območja so raj za pionirske rastlinske vrste, ki imajo izredno sposobnost hitrega širjenja in zato prve prerastejo neporaščena območja. Pri nas prisotne že stoletja (domorodne vrste) časoma vzpostavijo ravnovesje.
Če pa tako območje naselijo tujerodne rastlinske vrste (ITRV), ki pri nas nimajo domačih sovražnikov (živalskih škodljivcev, bolezni), domorodne pa se nanje še niso prilagodile in niso dovolj hitre in dominantne, da bi jih lahko dohitevale v rasti, zavzamejo celoten prostor ter zelo hitro začnejo odvzemati prostor našim domačim vrstam.
Ampak zakaj je to tako problematično?
ITRV povzročajo izgubo biotske pestrosti domačih vrst. Problem je veliko večji. Najboljši primer je japonski dresnik. Invazivna trajnica, v Evropo prinešena iz Azije, sodi med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta. V Sloveniji velja prepoved sajenja v okrasne in druge namene. Mlade rastlino je namreč izredno težko, celo nemogoče odstraniti, ko se enkrat naseli na določeno območje.
Votla, kolenčasta stebla vsako leto poženejo iz podzemnih korenik dva do tri metre visoko. Jeseni nadzemni deli odmrejo, podzemne korenike pa so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline ter tudi do tri metre v globino, kjer prezimijo. Če rastlino kosimo, iz njenih korenik na različnih mestih vsakič znova poženejo stebla, ki običajno ne cvetijo. Listi so na dnu široko ovalni in veliki od 5-15 cm. Japonski dresnik je podobno kot številne druge invazivke (npr. žlezava nedotika, topinambur, deljenolistna rudbekija) pozno poleti cvetoča rastlina, pri nas vzcveti konec julija. Ima drobne belkaste do zelenkaste cvetove, združene v pokončna socvetja.
V Sloveniji se je ta invazivna vrsta razširila na bregovih vodotokov, mnogokje pa so jo tako nič hudega sluteči lastniki zemljišč dobili z navoženo zemljino na svoje okrasne ali zelenjavne vrtove. Rastlina se razraste v goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje. Če ga vrtičkarji dobijo na svoj vrt, bo ta rastlina, zaradi hitre rasti prehitela vso ostalo zelenjavo, ki bi jo želeli gojiti na vrtu. Vrt bi lahko postal že v nekaj letih popolnoma neuporaben za gojenje zelenjave.
Veliko je primerov, ko si kmetje želijo z agromelioracijami dvigniti nivo svojih njiv (zaradi umika pred potencialnimi poplavami). Zemljino za dvig terena jim vozijo različni izvajalci, ki se ukvarjajo z gradbeno mehanizacijo. Največkrat ne izvajalci ne lastniki njiv niso poučeni, da se v taki zemljini lahko nahajajo majhni poganjki ali korenine invazivnih tujerodni vrst. Japonski dresnik bo v nekaj letih popolnoma prera-
sel njivo, tudi če ga bo poskušal kmet zatreti s herbicidom. Če bo njivo preoral, bo dodatno razširil in zgostil rastlino, ker se ukorenini tudi njegovo steblo. Sčasoma bo moral lastnik tako njivo popolnoma opustiti.
Korenike japonskega dresnika lahko prodrejo skozi 5 cm debele plasti asfalta, zato ima lahko negativen vpliv tudi na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi, jezovi.
Priporočamo, da zemljino, ki jo naročate bodisi za svoj vrt, okolico hiše ali za svoj obdelovalni travnik in njivo, pridobite od ponudnika, ki vam bo izdal potrdilo, da je zemlja neokužena z invazivnimi tujerodnimi vrstami. V nasprotnem primeru si lahko naredite medvedjo uslugo, ki vas bo tudi zelo drago stala.
Mag. Tina Mikuš
Vir:
http://mop.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invaziv-ne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/ japonski_dresnik_fallopia_japonica/japonski_dresnik_fallopia_japonica/ (18.5.2020)
Vabimo vas na delavnico
Tujerodne invazivne rastline,
ki bo v soboto, 6. junija, v Veliki Račni.
Delavnica bo potekala v obliki krajšega pohoda, v sklopu katerega bomo spoznali tujerodne invazivne rastlinske vrste v naravnem okolju. Delavnica bo ob 9.00 uri. Zbirno mesto je pri Družbenem domu v Veliki Račni. Priporočamo primerno terensko obutev in oblačila.
Zaradi lažje organizacije je potrebna nujna predhodna prijava na naslov: info@radenskopolje.si.
Organizacijska enota Krajinskega parka Radensko polje deluje v okviru Zavoda za turizem in promocijo Grosuplje, Adamičeva cesta 15, 1290 Grosuplje.
Dobite nas na telefonski številki: 08 20 07 156 info@radenskopolje.si | www.radenskopolje.si
36
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
STRANISCNA ŠKOLJKA Ml KOŠ ZA SMETI VANJO SODIJO LE TRI STVARI
Da, prav ste prcbraUj te tri stvari. V ctranišeno školjko sodijo samo človeški iztrebki In 1 tleč ki ter toaletni papir Straniščna školjk j je vstop v kanalizacijski
terr in ravnanjevseh nitje bistvenoza delovanje sistema inow«no odpadno vodo. Stmiična ikoljka nI ko* la tmetL odpadna voda pa je obnovljiv vir, zato vanjo ne mefimo stvari lit tja nc »dijo.
Nailcdnji predmeti tie sodijo v straniščno školjko, temveč med odpadke:
O VUtflLNI IN ČISTILNI ROBČKI O VATA, PALČKE ZA UŠE5A O VLOŽKI IN TAMPONI O OLJA IN MAŠČOB £ ■J KONTAKTNE LEČE J3 KONDOMI JS OSTAMKi HRANE jSf ZDRAVILA, OBU£l 0 CIGARETNI OGORKI O IN DRUGI IZDELKI
Javno komunalno podjetje Grosuplje
VSE VEČJO TEŽAVO PREDSTAVLJAJO VLUŽILNI IN ČISTILNI ROBČKI!
Med omenjenimi izdelki v kanalizaciji zaradi .. jše uporalie vse večjo težavo (.: : tjvLj " a vUzilni in čistilni robčki. 1 namreč .rodijo v straniščno školjko, čeprav jih nek^en proizvajalci označujejo kot take.
VlažUnl robčki se od toaletnega papirja r-tili In iij ■■ jo v tem, da je v celulozo dodano vrtzi vOj ki prepnebfk, da bi se hitro razpustili. Zaradi svojih lastnosti vUžllni in čistiti i robihi zastajajo na kritičnih mestih v ceveh, te tam sprJmejos preostalimi odpadki, ki v kanalizacijo ne lodljo, in tvorijo večje skupke, ki povzročajo zamatitve hišnih mapeljav in kanalizacijskih cevi ter okvare črpalk in drugih naprav, potrebnih xa nemoteno delovanje kanalizacijskega sistema.
sbd.gzs.si
ilOMJ ¿A MLHv
mm
[■.[W1HPM
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
37
Skupščina Društva za varstvo voda Bistrina Polica
V	soboto, 7. marca, je potekala skupščina Društva za varstvo voda Bistrina Polica, ki upravlja z lokalnim vodovodom Polica-Gradišče. Pregled opravljenega dela v preteklem letu je pokazal, da smo bili uspešni, saj smo zgledno skrbeli za okolje in vode, kar je naše poslanstvo. Na skupščini smo tudi sprejeli načrte za naslednje obdobje. V nadaljevanju posredujemo povzetek Poročila o skladnosti pitne vode, celotno poročilo in druge informacije pa so na voljo na spletu www.bistrina.si.
Marjan Kastelic
Poročilo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti pitne vode iz omrežja Polica - Gradišče za leto 2019
V	okviru notranjega nadzora, ki ga izvaja NLZOH Novo mesto, in državnega monitoringa pitne vode pod okriljem NIJZ, ni bilo na vodovodnem omrežju Polica-Gradišče v letu 2019 ugo-
tovljenih nobenih neskladij. Skupaj je bilo odvzetih 22 vzorcev za mikrobiološke in 4 vzorci za kemijske analize. To pomeni, da je bila voda na vodovodnem sistemu, ki ga upravlja Društvo za varstvo voda Bistrina, glede na laboratorijske preiskave zdravstveno ustrezna. Takšni rezultati so še posebej vzpodbudni, saj priprava pitne vode poteka brez redne kemijske dezinfekcije z natrijevim hipokloritom. Učinkovit postopek dezinfekcije smo dosegli z optimizacijo novo vpeljanega sistema, ki vključuje zgolj mehansko filtracijo vode s samoočiščevalnim filtrom in presevanje vodnega curka z UV svetlobo. Da bi preprečili morebitne sekundarne okužbe na vodovodnem sistemu, smo v poletnih mesecih nekajkrat opravili še občasna kloriranja vo-dohranov. Rezultati analiz so dosegljivi na spletni strani http:// www.bistrina.si .
dr. Franci Merzel
VABILO NA CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
CENA CEPLJENJA NA TERENU: PONOVNO CEPLJENJE: 31,42 € • PRVO CEPLJENJE: 61,32 €
Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju psa in EMŠO zaradi vpisa letošnjega cepljenja in potrditve knjižice.
Cepljenja izven navedenega razporeda se opravlja: vsak delavnik od 8.00 - 12.00 in 16.00 -19.00, v soboto od 8.00-12.00 v Veterinarski ambulanti BUBAd.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje.
Dodatne informacije o cepljenju in zdravljenju lahko dobite na tel.: 01/7864-658, dežurna št.: 051/619-524 (velike živali), 051/363-997 (male živali)
VETERINARSKA AMBULANTA BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje OBJAVLJA RAZPORED OBVEZNEGA CEPUENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2020 ZA OBMOČJE OBČINE GROSUPLJE
04.06.2020 - ČETRTEK
I 06.06.:
.2020 - SOBOTA
09.06.2020 - TOREK
15.30	Mala stara vas	pri Zupančiču
15.45	Vel. stara vas	pri Podržaju
16.00	Dole pri Polici	pri llovarju Dole 10
16.15	Dolenja vas	pri Travniku
16.30	Gorenja vas	pri Širclju
16.45	Troščine	pri cerkvi
17.00	Dolenja vas	pri Zupančiču
17.15	Polica	pri gasilnem domu
17.45	Goričane	Pri Vidicu 14
18.00	Blečji vrh	pri Žagarju
05.06.2020 - PETEK		
16.00 16.15 16.30 16.45 17.00 17.15 17.30
Po nova vas
Pece
Bičje
Podgorica Mala vas Kobiljek Banat
pri zbiralnici mleka pri zbiralnici mleka pri zbiralnici mleka pri Štruklju pri Družbenem domu pri Klančar Milanu pri Gorišču
9.00 10.00 10.15 10.30 10.45 11.15 11.30 11.45 12.00 12.15 12.30 12.45 13.00 13.15
šmarje-Sap Huda Polica Gajniče Tlake Mali vrh Zg. Slivnica Podgorica Parad išče Cikava Sela H rastje Perovo Jerova vas
pri zadružnem domu pri llovarju na vasi
Jančarju
Pavličku Mali vrh 32 Vozliču Zg. Slivnica 14 Begoviču
Mehletu Paradišče 2 cvetličarni Pene Mehlinu Sela 19 Kaduncu Hrastje 10 Dežmanu Kocmanu
na vasi (pri kapelici)
08.06.2020 - PONEDELJEK
16.00 16.20 16.40 17.00 17.20 17.40 18.00
Vino Udje Rogatec Male Lipljene Velike Lipljene Št. Jurij Sp. Slivnica
pri Dolinšku Vino 10 pri Marušniku pri Krivcu Rogatec 3 pri gasilnem domu pri Kaduncu pri Šiplju
pri zadružnem domu
16.00	Peč	pri Gioahnu (kmečki turizem)
16.15	Zgornje Duplice	pri Novljanu
16.30	Spodnje Duplice	pri Željkotu
16.45	Sp. Blato	pri Kozlevčarju Sp. Blato 10
17.00	Gatina	pri gasilnem domu
17.15	Veliko Mlačevo	pri gasilnem domu
17.30	Zagradec	pri gasilnem domu
17.45	Malo Mlačevo	pri gasilnem domu
11.06.2020-ČETRTEK		
16.00	Žalna	pri trgovini
16.20	Velika Loka	pri gasilnem domu
16.40	Luče	pri zbiralnici mleka
17.00	Plešivica	pri kapelici
17.15	Lobček	na avtobusni postaji
12.06.2020-PETEK		
16.00	Velika Račna	pri Limberku
16.20	Mala Račna	pri Valentinčiču
16.40	Čušperk	pn vagi
17.00	Vodice	pri Okomu
17.20	Mala Nova gora	pri gasilnem domu
17.40	Velika Nova gora	pri gasilnem domu
13.06.2020-SOBOTA		
8.00-	12.00 Grosuplje	v ambulanti Buba
Človek med samostojnostjo in odvisnostjo - pomen pomoči bolnim, onemoglim in invalidnim
Če doma skrbite za starega, onemoglega ali bolnega družinskega člana, spadate v veliko nevidno družbo, ki šteje v Sloveniji nad 200.000 ljudi - to je več kot desetina vseh prebivalcev države.
Priletnega družinskega člana, ki mu pešajo moči, oskrbuje doma vsak dan
kakih 50.000 zakoncev - večinoma žene, ki so tudi same v letih, svoje može. Svoje starše oskrbuje približno 50.000 hčera in 30.000 sinov, 25.000 snah svojega tasta ali taščo, približno toliko bratov in sester svojega brata ali sestro - večina od teh to dela ob službi in skrbi za svoje otro-
ke. Tudi nad 20.000 sosedov priskoči na pomoč svojim onemoglim sosedom po nekaj ur tedensko.
Vse te ljudi imenujemo družinski oskrbovalci. Uporablja se tudi izraz neformalni oskrbovalci, ki poudari razliko s poklicnimi ali formalnimi oskrbovalci - ti
38
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
so zaposleni v domovih za stare ljudi ali v organizacijah za pomoč, oskrbo in nego na domu.
Takih ljudi je te dni, ko poskušamo s samoizolacijo čimbolj zaščititi naše starostnike, še več.
Pomoč pri oskrbi in negi onemoglega ali bolnega starega človeka je pomembna in zelo zahtevna življenjska naloga. Da bi jo lažje opravljali, je zelo pomembno, da razumemo njen smisel za druge in za nas same.
Pomena pomoči za drugega ni težko najti. Poglejmo naš primer oskrbovanja onemoglega starega ali bolnega človeka. Ta se s pomočjo drugih hrani, giblje, ima poskrbljeno za čistočo, družbo in vse druge vsakdanje življenjske dejavnosti, ki jim ni kos sam. Če pomoč sprejema z veseljem in hvaležnostjo, je veliko lažje in prijetneje tistim, ki mu pomagajo.
Kakšno 'korist' pa imate bližnji od tega, da pomagate onemoglemu?
Svojci sami pripovedujejo o notra-
njem zadovoljstvu, kako se ob oskrbovanju bližnjega učijo odnosov z ljudmi, kako se odzvati, kadar sami prejemajo kako pomoč. Pripovedujejo, da se vanje naseljuje zaupanje, da bo tudi zanje nekdo poskrbel, ko obnemorejo - kajti čeprav smo v vlogi tistega, ki pomaga, močni, je vsakdo izmed nas kdaj nemočen, vsakdo je v čem nemočen in potrebuje pomoč. Največja korist od pomoči nemočnim pa je to, da se učimo vživljati se v drugega, solidarno čutiti z drugim in se prav odzivati na njegove potrebe, da se učimo pristne človeške ljubezni. To so najvažnejše stvari za srečno življenje. Učimo pa se jih lahko samo v praksi vsakdanjega življenja, ko skrbimo za pomoči potrebne, za otroke, za bolne in za onemogle stare ljudi. Ko pomagamo onemoglim svojcem, se učimo biti bolj človeški. Oskrbovanje onemoglih je med najzahtevnejšimi šolami v življenju, usposablja pa nas za najbolj pomembno sestavino življenjskega zadovoljstva.
Dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trste-njaka za gerontologijo in medgeneracij-sko sožitje (več na to temo lahko preberete v knjigi Integrirana dolgotrajna oskrba, Inštitut Antona Trstenjaka, 2020)
Pomislite na svoje izkušnje iz tega ali preteklega obdobja: kakšno izkušnjo s pomočjo bolnemu ali onemoglemu imate vi - pri čem ste drugemu pomagali in kaj ob tem prejeli?
Inštitut Antona Trstenjaka
Al h £ T I T U I A
NTCftA TRSTtNlAK A
r. m	(VL^V.-p
«rt» njIlF^i KJIII. T M fJKfrTfr.'V.> 4.U. nl> h J-klM.' li^b U
Zahvala krvodajalcem
Čeprav so zaradi epidemije covid-19 zdravstveni programi okrnjeni, pa je za zdravljenje določenih bolezni in poškodb kri še vedno nenadomestljiva. Da bi zagotovili potrebne zaloge krvi, je v sredo, 15. 4. 2020, potekala krvodajalska akcija v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Odzvalo se je 125 krvodajalcev, v četrtek, 16. 4. 2020, pa v Družbenem domu Grosuplje še 103 krvodajalci. Vsi skupaj so darovali 110 litrov krvi. Ker
v OŠ Dobrepolje spomladanske krvodajalske akcije ni bilo, so prišli s plemenitim ciljem mnogi Dobrepoljci v Grosuplje.
Vsem izrekamo iskreno zahvalo in občudovanje, saj so izredne razmere terjale še več poguma in odločnosti.
Odvzemi so potekali ob dodatnih zaščitnih ukrepih, s katerimi transfuzijska služba zagotavlja varnost krvodajalcev in prejemnikov krvi. Krvodajalce so že po telefonu pred prihodom na odvzem
krvi preverili, če ustrezajo pogojem za darovanje in če nimajo bolezenskih znakov morebitne okužbe. Pred vhodom v prostore za odvzem krvi so imeli triažno kontrolno vstopno točko, kjer so ponovno preverili ustreznost in izmerili telesno temperaturo. Po do sedaj znanih podatkih se s transfuzijo krvi bolezen covid-19 ne prenaša.
Iskreno se zahvaljujemo vsem krvodajalcem, vodstvu Srednje šole Josipa Jurčiča in Občini Grosuplje za prostor, Civilni zaščiti za razkuževanje prostorov po končani krvodajalski akciji in vsem, ki so pomagali, da je krvodajalska akcija potekala brez problemov!
Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar
Predsednik RKS - OZ Grosuplje Matjaž Marinček
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
39
Glasbena šola Emil Adamič aktivna tudi v času epidemije
Po razglasitvi epidemije v marcu se je tudi Glasbena šola Emil Adamič s svojo enoto Šmarje - Sap soočila z vprašanjem: »Kaj pa sedaj?« Kako organizirati pouk, da lahko učenci kljub vsem omejitvam nadaljujejo izobraževanje in se učijo inštrumenta, nauka o glasbi? Hitro smo organizirali interno videokonferen-co, zbrali mnenja in poglede ter pričeli s preizkušanjem računalniških programov in aplikacij, ki omogočajo tovrstno komunikacijo. Pouk »na daljavo« smo vzpostavili, kakor hitro je bilo mogoče in že v nekaj dneh so naši učenci postali pravi mojstri novodobne tehnologije. Za vse sicer povsem nova izkušnja, a ob zelo pozitivnih odzivih ne nujno tudi slaba. Tako poučevanje je zahtevno in potrebno je kar nekaj iznajdljivosti učitelja, da lahko ustrezno predstavi snov in vodi učenca. Prav tako so morali učenci kar hitro postati samostojni in samoiniciativni. Ob tej priložnosti se v Glasbeni šoli Emil Adamič zahvaljujemo tako učencem in njihovim staršem kot učiteljem, da smo s skupnimi močmi lahko omogočili kar
se da ustrezno nadaljevanje poučevanja inštrumenta in nauka o glasbi.
Svoje delo so z novimi skladbami nadaljevali tudi komorne skupine in orkester enot Šmarje - Sap in Ig. Slednji celo s posebno skladbo Stay at home cha cha nizozemskega skladatelja Petra Kleine-ja Schaarsa. Kdaj jo boste lahko slišali v živo, pa še ne vemo točno. Do tedaj
si lahko tako na televiziji in na youtube ogledate nekaj Koronavideospotov, ki jih je v vmesnem času posnela Godba Dobrova-Polhov Gradec, v kateri igrajo tudi učenci Enote Šmarje - Sap. Vsekakor zelo posebna izkušnja, videoposnet-ki pa vredni ogleda.
Janez Dolinar
Kulturni dom Grosuplje na poti k stoti obletnici -
zbiranje spominov akterjev kulturnega in družbenega življenja v Grosuplju
V	letu 2020 pričenjamo s projektom zbiranja spominov, povezanih z umetniškim in družbenim vrenjem znotraj Kulturnega doma Grosuplje in informacijami glede objekta iz leta 1927.
V	ta namen vabimo vse, ki imate različne predmete, informacije, izkušnje in spomine v povezavi s preteklostjo in sedanjostjo ter dogajanji v Kulturnem domu Grosuplje (kot akterji ali obiskovalci), ter jih želite deliti, da vzpostavite stik z nami:
preko e-pošte: grosuplje@kultura.si ali oi.ivancna.gorica@jskd.si ali tel: 01/786 40 28 ali 01/786 90 70.
ZKD Grosuplje in JSKD OI Ivančna Gorica
4
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Kultura / Društva
Zelo stara poročna fotografija
Pri zbiranju slikovnega gradiva za Ko-panjsko knjigo (izšla naj bi letos v jeseni, če Bog da), so Zitnikovi iz Čušperka našli na podstrešju hiše najstarejšo fotografijo, ki bo v knjigi - poroki Ciganovih bratov s Spodnje Slivnice (stara hišna št. 2). Kot je zapisano v poročni matični knjigi župnije Kopanj za leto 1861, sta se brata poročila na Kopanju 4. febr. 1861. V sredini slike sta ženin Anton Zitnik, roj. 17. nov. 1825, in nevesta Helena Ogri-
zek, roj. leta 1819 v Hraščah 37, župnija Hrenovice pri Postojni (takrat pa dekla pri Škavbarjevih na Spodnji Slivnici). Na desni sta ženin Jožef Zitnik, roj. 21. marca 1830, in nevesta Marjeta Fink, roj. 9. jul. 1833 v Gabrju (Anžkova). Fotografija je bila posneta pred poroko, ker ženina in nevesti še nimata poročnih prstanov. V oči nam pade, da imajo vsi moški brke in sedijo na desni od žena, žene pa nosijo svečane obleke. Slika se je ohranila
pri Zitnikovih zato, ker je Anton Zitnik okoli leta 1884 prodal Škavbarjevo ka-jžo na Spodnji Slivnici 7, ki je bila ženina last (Helena jo je podedovala), in kupil posestvo v Čušperku, ki je nato po njem dobilo hišno ime Zitnikovi (prej so bili pa Svetlinovi).
Janez Kebe, kopanjski župnik
5. državno ocenjevanje in razstava šunke v testu
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
41
V petek, 6. 3. 2020, je v Družbenem domu Grosuplje potekalo že 5. državno ocenjevanje in razstava šunke v testu, ki smo ga pripravile članice Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občine Grosuplje.
Letos je bilo na tekmovanju 22 sodelujočih, od tega trije moški in 19 žensk, ki so iz naše in okoliških občin Dobrepolje, Velike Lašče, Ivančna Gorica in Škofljica. Izdelke je ocenjevala tri-članska komisija, ki je bila zelo enotna pri ocenjevanju in je pohvalila izjemno kakovost izdelkov, ki se kaže tudi v podeljenih priznanjih. 19 tekmovalcev je prejelo zlato priznanje, trije pa srebrno. Vsi sodelujoči so bili nagrajeni z darili, ki smo jih prispevale članice in sponzorji.
Program je povezovala gospa Judita Škoda. Prireditev pa so popestrili nastopajoči; Moški pevski zbor Samorastnik, zaplesala pa je Folklorna skupina Kulturnega društva svetega Mihaela Grosuplje.
Prireditev je imela pridih bližnjih velikonočnih praznikov. Letos nam je zaradi izrednih razmer tradicionalna velikonočna razstava odpadla, ki jo sicer vsako leto pripravimo v Mestni knjižnici Grosuplje.
Tatjana Novljan, predsednica Društva podeželskih žena Sončnica Grosuplje
GROŠ malo drugače ...
Čas, ko še vedno veljajo nekateri ukrepi zaradi trenutne neugodne situacije, je mogoče smiselno porabiti za to, da nas malo bolje spoznate. Smo aktivisti Študentskega kluba GROŠ, mladinske organizacije, katere osnovna naloga je, da študentom in dijakom iz upravne enote Grosuplje nudi obštudijske dejavnosti, preko katerih omogoča povezovanje, ugodnosti in zabavo. V okviru projektov nabiramo izkušnje za življenje, informiramo mlade in sodelujemo v lokalnem okolju.
Stremimo k izvedbi kvalitetnih projektov, ki pokrivajo več tematskih področij. Poleg Grosupljega delujemo tudi na območju Ivančne Gorice in Dobrepolja. Naši prostori so stičišče dogajanja za vse študente in dijake v upravni enoti. Prizadevamo si za povezanost in širitev ekipe, naše delovanje pa temelji na transparen-tnosti, ekologiji in dobri energiji.
Zaradi pandemije koronavirusa, smo za nedoločeno obdobje žal morali odpovedati vse naše projekte. Ima pa vsaka takšna slaba stvar seveda tudi neko dobro stran. Imeli smo čas, da smo se posvetili ključnim zadevam za delovanje kluba, utrdili organizacijo in začeli načrtovati dogodke, ki bodo potekali, ko se celotna situacija umiri in postavi nazaj v normalo. Vseeno pa smo priredili nekaj dodatnih dogodkov, ki ste se jih lahko udeležili kar iz udobja vašega doma! Med drugim smo organizirali potopisni predavanji o Malti in Portugalski ter Osvoji nov jezik: ruščino.
Ker smo mladi in zato v tem trenutku
med manj ogroženimi, poskušamo pomagati kar po svojih najboljših močeh. V sodelovanju z Večgeneracijskim centrom Skupna točka Grosuplje in Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste -Polje smo organizirali aktivnost, s katero smo skupaj pomagali sokrajanom. Vse člane našega kluba smo spodbujali, da poprimejo za šivalni stroj ali šivanko in zašijejo nekaj mask, ki smo jih potem posredovali lokalnim društvom in tistim, ki so jih najbolj potrebovali.
Poleg tega smo se na območju Ivančne Gorice in Grosupljega povezali tudi s civilno zaščito. Nabrali smo kar nekaj prostovoljcev, ki so pomagali starejšim in družinam v stiski. Za starejše občane so hodili po nakupih in jih oskrbovali z živili, družinam pa, kjer so starši še bili primorani delati, doma pa so imeli majhne otroke, so pomagali tako, da so pazili na njihove otroke nekaj ur na dan, v času
42
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
službe.
Za čas poletja se že pripravljajo zabavni projekti, s katerimi bomo nadoknadili dva meseca karantenskega življenja. Ne pozabite se nam pridružiti!
Vsi skupaj upamo, da ste zdravi in do-
brega počutja. Če pa vam že zmanjkuje idej za kratkočasenje, lepo vabljeni, da si na našem facebook in Instagram profilu ogledate Groševe zgodbe iz karantene. Za vse ostale informacije nas prav tako spremljajte na prej navedenih družbenih
omrežjih, pa tudi na naši spletni strani www.klub-gros.com.
Ostanite zdravi in #ostanitedoma! Groševcu ni nikoli dolgčas!
Neža Androjna, ŠK GROŠ
Teden Rdečega križa od 8. do 15. maja
Rdeči križ je največja humanitarna mreža na svetu za pomoč ljudem v stiski. Več kot 16 milijonov prostovoljcev deluje v 192 državah sveta. Kjer so velike stiske, naravne in druge nesreče, spopadi ali bolezni, tam so tudi v člani Rdečega križa! Začelo pa se je s pogumnim posameznikom Henrijem Dunantom leta 1859 po bitki pri Solferinu v Italiji. Na njegov rojstni dan, 8. maja, vsako leto začnemo teden Rdečega križa. V tem času še posebej želimo pritegniti v svoje vrste nove prostovoljce, nove krvodajalce in nove donatorje.
Teden Rdečega križa je priložnost za razmislek, kaj pomenijo načela našega gibanja: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost, univerzalnost.
Njihov pomen je zelo preprost. V času krize smo tukaj, da pomagamo ljudem. Smo lokalni in globalni. To počnemo že več kot 150 let. Naša mreža neverjetnega osebja in prostovoljcev v negotovih časih pomeni, da smo prvenstveno dosegljivi za dobro ljudi.
Aktivni med epidemijo
Izbruh epidemije korona virusa je zaznamoval tudi naše lokalno delovanje. Prekinili smo s srečanji skupin za starejše, povezani pa smo preko telefonskih klicev. Tudi tečajev in izpitov iz prve pomoči nismo mogli opravljati. Povečalo pa se je število prošenj za pomoč v hrani. Preko dežurne številke civilne zaščite in tudi direktno na nas so se obračali posamezniki, še posebej pa družine, saj so bili zdaj otroci doma in treba je bilo poskrbeti za vse dnevne obroke.
V marcu smo razdelili dobrih 9 ton osnovnih živil iz ukrepa EU, konec aprila pa še 3,2 tone živil v vrednosti 6.000 evrov. Hrana, ki jo je podaril podjetnik iz okolice Grosupljega, manjši delež pa tudi Mercator, je bila še posebej primerna za družine z manjšimi otroki. Ker je med našimi prostovoljci tudi veliko starejših, ki sodijo med bolj ogrožene od covida-19,
smo bili veseli mnogih mladih, ki so se javili za pomoč pri delitvi hrane.
Na predlog Ministrstva za zdravje RS in poziv poveljnika CZ RS so bili za izvajanje zdravstvenega nadzora na nadzornih točkah na meji z Italijo aktivirani tudi člani naših ekip prve pomoči. Sedem bolničarjev prostovoljcev je opravljalo meritve telesne temperature in preverjanje ostalih znakov okužbe na mejnih
prehodih Krvavi Potok in Fernetiči.
Pričakovali smo, da bo več starejših, kronično bolnih ali izoliranih potrebovalo pomoč pri nakupih v trgovini, lekarni ..., pa se je pokazalo, da so za mnoge
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
43
poskrbeli sorodniki in sosedje. Za tiste, ki pa nimajo nikogar, smo z našimi prostovoljci v teh negotovih dneh opravili nakupe, plačila položnic, dostavili zdravila iz lekarne. Glede na potrebe bomo še naprej zagotavljali te oblike pomoči, saj je virus še med nami in si prizadevamo zaščititi bolj ogrožene.
Izredne razmere so pri mnogih pov-
zročile tesnobo, strah in v mnogih klicih smo zaznali večjo potrebo po pogovoru, kot po konkretni materialni pomoči. Nekateri pa so potrebovali strokovno terapevtsko pomoč, kamor smo jih tudi prijazno usmerili.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so si prizadevali doseči ljudi v stiski in omiliti njihovo trpljenje. Začuti-
li smo veliko drobnih dejanj dobrote, ki vsem polepšajo življenje.
Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar
Predsednik RKS - OZ Grosuplje Matjaž Marinček
Ostani doma
Z velikimi pričakovanji smo stopali v novo leto 2020, tam daleč na Kitajskem pa so se že dogajale nepojmljive stvari: bolnišnice, prepolne bolnih ljudi, in umiranje, kakršnega svet po španski gripi še
ni doživel. Pretreseni smo nemo poslušali vse novice, globoko sočustvovali z njimi ter upali, da se pri nas kaj takega ne more zgoditi. Čakali smo na čudovito pomlad, pričakali pa grozljive slike iz
Italije, potem Španije in že je pljuskalo tudi k nam. Strah je zavladal med ljudmi. Vsi bi hoteli pomagati, da bi to čim prej minilo.
Ker je vladalo veliko pomanjkanje zaščitnih mask, so prostovoljke Rdečega križa - KORK Grosuplje takoj začele šivati zaščitne maske iz pralnega materiala. Složno so stopile skupaj in jih do sedaj izdelale 970. Vse smo razdelile po domovih in pred trgovinami, predvsem starejšim in bolj ogroženim. Izdelujejo jih še naprej, a z upanjem, da jih ne bo treba dolgo uporabljati.
Smo prostovoljke Rdečega križa, delamo brezplačno, povrnjeno nam je z veliko hvaležnostjo in toplimi besedami, kar je za nas več kot dovolj.
Zahvaljujemo se sokrajanom, ki nam prinašajo material, da akcija lahko poteka. Hvala Zdenki, Andreji, Milanki, Danici, Štefki, posebno pa Milevi, ki kljub težki bolezni vse to zašije.
Hvala pa tudi Gostilni Vodičar za do-nacijo hrane pomoči potrebnim.
Predsednica KORK Grosuplje Milena Mušič
Na pomoč, sveti Florijan!
Na god sv. Florijana, zavetnika gasilcev, 4. maja, so se pri večerni sveti maši v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem prišli priporočit svojemu zavetniku in poklonit Bogu zastopniki gasilk in gasilcev iz župnije Grosuplje: PGD Grosuplje, PGD Gatina, PGD Spodnja Slivnica, ki so hkrati zastopali celotno Gasilsko zvezo Grosuplje. Navzoče gasilke, gasilce, vernike v cerkvi in tiste, ki so spremljali sveto mašo po facebooku, je pozdravil župnik Janez Šket. Gasilci so sodelovali z branjem božje besede in s prošnjami za potrebe Cerkve in vseh ljudi, posebej pa za žive in pokojne gasilce in gasilke.
Gospod Šket je na koncu svete maše blagoslovil gasilce in vse navzoče ter prapore gasilskih društev PGD Grosuplje, PGD Gatina, PGD Spodnja Slivnica in Gasilske zveze Grosuplje. V zahvalnem nagovoru se je predsednik PGD Grosuplje Iztok Vr-
44
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
hovec zahvalil gospodu Janezu Šketu za pripravljenost in vodenje svete maše ob počastitvi sv. Florijana. Pohvalil je požr-
tvovalnost in sposobnost operativnih članov, ki tudi v teh kriznih razmerah pandemije opravljajo svoje delo profesi-
onalno, do sedaj brez žrtev in slabih posledic. Ob tem se je tudi spomnil nekdanjega grosupeljskega župnika Frančiška Novaka, ki je velikodušno podpiral gasilce. Prav ta dan so se predstavniki Gasilske zveze Grosuplje udeležili njegovega pogreba v Vidmu - Dobrepolju.
Vsem gasilkam in gasilcem želimo veliko božjega in Florijanovega blagoslova pri njihovem požrtvovalnem delu in se jim zahvaljujemo za njihovo nesebično pripravljenost pomagati človeku ne glede na situacije, tudi če pri tem tvegajo svoje zdravje ali celo življenje. Hvala in z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«
Milena Nagelj, fotografije odstopil: Iztok Vrhovec
Tretji svetovni dan čebel
Čebele so nepogrešljive opraševalke in zato so pomembne za ravnovesje v naravi in za ohranjanje rastlinskih vrst. Človek se je zgodaj zavedel njihovega pomena in jih je začel gojiti, saj dajejo tudi naravno sladilo, med. Njihova prisotnost ali odsotnost v naravi kaže, kakšno je stanje lokalnega okolja.
Na predlog Čebelarske zveze Slovenije je Organizacija združenih narodov 20. decembra 2017 razglasila 20. maj, rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše, za svetovni dan čebel.
V naših krajih ima čebelarstvo dolgo tradicijo. Anton in Vida Koželj sta raziskovala stare zapise, tudi urbarje, in ugotovila, da so že v 16. stoletju zapisane dajatve (desetine) tudi od čebeljih panjev. Pomembna gospodarska panoga je čebelarstvo postalo z razvojem stroke in povezovanjem v društva. Za razvoj čebelarstva na Dolenjskem ima pomembno vlogo duhovnik in mecen Peter Pavel Glavar (1721-1784), ki je začel izobraževati čebelarje z zgledom, predavanji in pisano besedo.
Začetek organiziranega čebelarstva v naših krajih postavljamo v leto 1873, ko je Emil Rothschutz (Rožič, 1836-1909) na gradu Podsmreka pri Višnji Gori ustanovil Kranjsko društvo za umno čebelar-
stvo. Verjetno je spodbudil tudi grosupeljskega čebelarja Franca Košaka ml. (1875-1945), da je začel prodajati panje s čebelami, redkeje matice. Košakovi so na leto odposlali celo do 500 panjev kra-njičev in okoli 700 rojev.
Začetki društvenega delovanja čebelarjev v naših krajih segajo v leto 1907, ko sta bila shoda v Šmarju in na Kopanju. Prvi shod čebelarjev v Grosupljem pa je bil 31. januarja 1909 pri Francu Košaku v Stranski vasi in takrat so tudi ustanovili čebelarsko podružnico v Grosupljem ter napisali pravila društva. Kasneje je Košak organiziral še nekaj srečanj čebelarjev z izobraževalnimi programi. Prvi slovenski čebelarski tabor je bil leta 1940 tudi pri Košakovem čebelnjaku s predavanji in ogledom filma o čebeljih boleznih.
Čebelarsko društvo Grosuplje se je organiziralo v skladu z zakonodajo, ki se je spreminjala, vendar pod svojim okriljem združuje čebelarje že 111 let. Leta 1979
so odprli svoj čebelarski dom na Spodnjem Blatu, kjer se še vedno radi družijo in izmenjujejo izkušnje pri delu s čebelami. Čebelarji se aktivno vključujejo v izobraževalne programe šol s predavanji in pri projektu slovenski zajtrk. Svoje znanje o čebelah prenašajo na mladi rod. Občina pa skrbi, da v parke in v drevorede, ob pešpoteh in kolesarskih stezah sadi medonosna drevesa in rastline.
Prav je, da opozorimo na naš in svetovni čebelarski praznik. Brez čebel, ki z opraševanjem omogočajo pridelovanje hrane, bi bili lačni. Zaradi karantene ob epidemiji koronavirusa bodo letošnje prireditve potekale večinoma virtualno. FAO (Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo) želi z letošnjimi prireditvami Angažiraj se opozoriti, da se moramo vsi potruditi, da bi izboljšali pogoje za preživetje čebel in s tem tudi za preživetje ljudi. Na balkone in vrtove sejmo medovite rastline, ohranjajmo stare travnike in kosimo jih šele po cvetenju travniških rož, okoli domov postavljajmo gnezdišča za čebele, ne uporabljaj-mo pesticidov, kupujmo med domačih proizvajalcev in ozaveščajmo otroke o pomenu čebel.
Marija Samec
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
45
Obnova strehe čebelarskega doma ČD Grosuplje
Čebelarsko društvo Grosuplje ima za svoje delovanje že od leta 1979 prostore v čebelarskem domu na Spodnjem Blatu. Ker je čebelarski dom že častitljivih let in prav tako streha, na kateri je bila še prva kritina, smo si člani ČD Grosuplje že pred leti zadali nalogo, da obnovimo kritino in ostrešje čebelarskega doma. Zaradi predvidenega velikega finančnega zalogaja je bila to na začetku le želja. Odločili smo se, da bomo s sistematičnim zbiranjem prostovoljnih prispevkov članov društva uresničili našo željo v letu 2019. Kljub vsem trudu se je izkazalo, da v letu 2019 še ni bilo dovolj sredstev za obnovo strehe.
Potem pa se je v letu 2019 pojavila priložnost, da v sklopu 1 1 0-letnice društva pripravimo širšo akcijo zbiranja sredstev preko donatorjev. Z veliko pomočjo članov društva in donatorjev smo v letu 2019 prišli do prvega cilja in zbrali dovolj sredstev za obnovo strehe.
Na občnem zboru 2020 je bil sprejet sklep, da v letu 2020 obnovimo streho čebelarskega doma. V začetku leta smo
pričeli s pridobivanjem ponudb in spomladi izbrali izvajalca. Ker pa se je pojavila težava s covidom-19, se je že zdelo, da bo projekt ''padel v vodo''. S požrtvovalnostjo in zavzetostjo članov društva je čebelarski dom ČD Grosuplje v maju 2020 dobil novo streho.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvalju-
jemo vsem donatorjem in podpornikom, ki so kakorkoli pomagali pri velikem projektu obnove strehe čebelarskega doma. Posebna zahvala gre članom društva, ki so skrbeli, da je projekt potekal skladno z zastavljenimi cilji in želeno kvaliteto.
Matej Možina, ČD Grosuplje
Intervju Teja Goršič: Grosuplje za vedno v srcu
Teja Goršič je izvrstna košarkarica. Julija 2019 je kot prva občanka občine Grosuplje zaigrala v izbrani članski vrsti slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu. Teja je vrsto let igrala v vseh selekcijah ŽKK Grosuplje in se sredi pretekle sezone z Grosupljega podala v tujino. V letošnji sezoni igra na skrajnem severu Nemčije v Hanno-vru za tamkajšnji klub TKH Basketball Damen. Kljub temu da Teje ni več v grosupeljskem klubu, se nam zdi prav, da jo spoznate malo bolje.
Svojo košarkarsko pot si začela v ŽKK Grosuplje. Kaj te je pritegnilo k temu športu in kakšni so tvoji spomini na prve košarkarske korake?
Moja košarkarska pot se je začela, ko sem obiskovala osnovno šolo Louisa Adamiča in takrat je trenirala tudi moja sestra. Ker sem bila višja od drugih, so me trenerji opazili, ko sem hodila na sestrine tekme.
Tako sem tudi jaz začela obiskovati
treninge in košarka je od takrat naprej postala del mojega vsakdanjika. Moja prva leta košarke so se odvijala bolj počasi, saj nisem bila tako dobra, uspešna in hitra kot ostale punce, ki so trenirale z mano.
Generacija letnika 1999 in 2000 je bila v klubu uspešna skozi celotno obdobje od najmlajših deklic do mladink. S temi dekleti ste v Grosuplje prinesle
kar nekaj pokalov z zaključnih turnirjev državnega prvenstva. Še veš, na koliko zaključnih turnirjih si sodelovala?
Zelo dobro vprašanje. Če sem čisto iskrena, se res ne spomnim. Bilo jih je kar veliko, mislim da vsako leto dva finalna turnirja zame.
Nikoli pa ne bom pozabila sezone, ko smo osvojile prvo mesto, brez enega samega poraza v ligi. Finalni turnir se je odvijal v Novem mestu. Takrat je bil trener Luka Hrovatin, ki me je treniral od moje prve sezone v Grosupljem.
Kateri zaključni turnir ti je najbolj ostal v spominu?
Kot sem že omenila, je bil to prav gotovo zaključni turnir v Novem mestu. Se je pa zelo težko odločiti, saj je vsak zaključni turnir zgodba zase, saj se tudi ekipa skoraj vsako leto malce spremeni.
Obstaja iz obdobja tvojega igranja v ŽKK Grosuplje tudi kakšen drug poseben trenutek?
46
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Gospodarstvo
Lepih trenutkov nikoli ne zmanjka, najbolj pa se spominjam rituala pred vsakim treningom, ko smo z Ano Plev-nik in Leo Mehle vedno skupaj hodile na treninge in v avtu nikoli ni zmanjkalo smeha.
Novembra 2018 te je košarkarska pot ponesla v tujino. Najprej v Poprad na Slovaškem, letos pa v Hannover. Zakaj tujina in ne kak drug klub v Sloveniji?
Tujina predvsem zato, ker so pogoji za košarko precej boljši kot v Sloveniji in tekme so na višjem nivoju.
Kako si prebrodila ta prehod iz Slovenije v tujino?
Ko sem prvič odšla iz Slovenije, mi je bilo prvi mesec precej hudo. Pogrešala sem domače, ampak ti v tujini ne preostane drugega, kot da vztrajaš in se še bolj posvetiš košarki. Ko sem spoznala prijatelje, je postalo lažje in tudi dom nekoliko manj pogrešaš.
Kakšna je razlika pri klubskem delu s košarkaricami v Sloveniji, Slovaškem in Nemčiji (treningi, prisotnost zdravnika, fizioterapevta, kondicijski treningi)?
Razlika je kar precej očitna. V Sloveniji žal ni tako dobrih pogojev za delo, kot so tukaj v Nemčiji in sezono prej na Slovaškem. Treningi so dvakrat dnevno in vedno je dostopna dvorana za trening in metanje na koš. Vedno mi je na voljo takojšna zdravniška pomoč, in če igralec kaj potrebuje, klub to tudi uresniči. Precej bolj posvečajo pozornost tudi telesni pripravi in zdravju, kot je to navada v Sloveniji.
Kakšen je tvoj dnevni urnik v TKH Basketball Damen?
Od ponedeljka do petka dopoldne
3-x atletika in 3-x »šuterski« trening. Popoldne vedno ekipni trening. Ob sobotah včasih prosto, včasih krajši trening in priprava na tekmo, ki je ponavadi v nedeljo. Poleg treningov moramo včasih delati tudi promocije za klub, kar je zelo zabavno in razbije monotonost.
Je urnik tekem bolj natrpan kot v Sloveniji?
Imamo eno tekmo na teden, ki je večinoma ob nedeljah. V playoffu pa je ritem bolj intenziven, saj sta dve tekmi na teden. Ker smo se tudi v pokalnem tekmovanju uvrstile v naslednji krog, temu sledijo tudi pokalne tekme.
S svojimi odličnimi predstavami nisi ostala neopažena in si maja 2019 dobila vpoklic na reprezentančne priprave članic za EP 2019 in na koncu bila tudi v izbrani vrsti. Kakšni so bili občutki, kako si se ujela z ekipo?
Ko sem bila izbrana v reprezentanco, je bila to najboljša in najlepša izkušnja v mojem življenju. Z igralkami smo se super ujele, kar veliko pripomore timske-mu duhu in igri.
Kakšen napor predstavlja mesec in pol intenzivnih priprav in nato samo prvenstvo za igralke?
Mislim, da smo punce kar navajene treningov in tekem že iz posameznih klubov. Mislim, da priprave niso tako naporne in utrujajoče, kot je sam sistem evropskega prvenstva, kjer v štirih dneh odigraš tudi tri tekme. Je pa vedno lepo dobiti teden počitka po zaključku turnirja.
V prvem delu kvalifikacij za EP 2021 ti je zaradi odsotnosti Eve Lisec in Shante Evans slovenski selektor Damir Grgič izkazal precejšnje zaupanje, ki
si ga na igrišču tudi dokazala. Ob tvoji izvrstni igri na tekmi progi Grkinjam je dejal, da si verjetno odigrala najboljšo tekmo v karieri. Lahko še za nas strneš vtise po tej tekmi?
V reprezentanci sta manjkali obe igralki, ki sta naša prva centra. Visokih igralk v Sloveniji ni veliko, tako da sem hvaležna, da sem priložnost dobila jaz.
Vesela sem, da sem priložnost dobro izkoristila in da sem odigrala dobro tekmo. Vseeno pa je najbolj pomembno, da smo zmagali in smo tako bližje ponovni uvrstitvi na evropsko prvenstvo.
Skozi svoj košarkarski razvoj si sodelovala z mnogimi trenerji, klubskimi in reprezentančnimi. Od vsakega si verjetno prejela del košarkarskega znanja ...
Da, res je. Hvaležna sem vsakemu trenerju, ki me je kadarkoli treniral. Moj prvi trener, Luka Hrovatin, me je naučil osnov in me je vedno spodbujal, da naredim korak več kot ostale soigralke. Vedno je morala ekipa kazensko teči zaradi mene, ha ha. Ko se je Luka poslovil, sta v klub prišla Slavko Duščak in Predrag Radovic, ki sta me naučila res veliko in me predstavila "profesionalni košarki". Res sem vsem trem iz srca hvaležna za vse, kar so naredili za moj tako osebnostni kot košarkarski razvoj.
Bi lahko mladim košarkaricam, ki si utirajo pot za tabo, dala kakšen nasvet?
Moj nasvet mlajšim je, da naj uživajo v košarki, saj poleg košarkarskega znanja dobiš tudi veliko prijateljev. Vem, da se je včasih težko odpraviti na trening, ampak se vztrajnost na koncu vedno poplača.
Brigita Bedene Omahen Foto: FIBA, KZS
Ekologija / Zdravje in sociala
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
47
Rekreativno državno prvenstvo Moto zveze Slovenije
Iz mladostniške strasti do nabiranja pokalov
Konec minulega leta je Moto zveza Slovenije (MZS) v Ljubljani slavnostno podelila priznanja in pokale za sezono 2019, in sicer v disciplini Enduro cross country in disciplini MX Cup motocross za rekreativno državno prvenstvo Slovenije. GrosupeIjčan Igor Škrjanc je ob koncu sezone v njegovi kategoriji zavzel častno 2. mesto.
Moto zveza Slovenije, katere član je tudi Igor Škrjanc, je bila ustanovljena, da bi povezovala moto društva ter da bi zagotavljala boljše pogoje za podporo in razvoj moto športa v Sloveniji. Promotor zveze je Jaka Seleš, prav tako Grosupelj-čan.
Igor Škrjanc je v rekreativno tekmovanje z motokrosom stopil pred desetimi leti, sam malo v šali pravi, da sedaj izživlja vso mladostniško strast in zagnanost, ki jo je čutil že v najstniških letih, vendar ta šport takrat še ni bil tako dosegljiv, prav tako še ni bilo organizirane zveze.
Igor je lansko leto sodeloval v disciplini enduro cross country, in sicer v kategoriji veteran silver, nad 40 let. V tej skupini je bilo 36 tekmovalcev iz številnih evropskih držav, od Slovenije, Hrvaške, Avstrije do Italije. V sezoni je bilo lansko leto pet dirk, potekale so po Sloveniji in Hrvaški, in Igor je v skupnem seštevku stopil na srebrno stopničko. Takoj za njim je sezono na izvrstnem 3. mestu zasedel prav tako Grosupeljčan, Gregor Zver.
Dobra fizična pripravljenost in veliko odrekanja
»Proga discipline enduro cross coun-tryja poteka deloma po motokros progi
in deloma po offroad razgibanem terenu. Trasa je speljana čez različne naravne ovire, kot so skale in kamenje, potoki, korenine in različne nenadne kratke vzpone. Dirka je časovno omejena, na uro in pol čiste vožnje, zato je fizično zelo naporna. Zaradi trajanja dirke in razgibanosti terena moraš biti stoodstotno
zbran in skoncentriran le na vožnjo. V primeru napake imaš lahko kaj hitro »bližnje srečanje« z drevesom ali kamenjem, posledice pa so lahko zelo hude. Zato so zelo pomembne fizične priprave skozi celo leto, tudi ko dirk ni,« pove lanski državni podprvak v disciplini enduro cross country iz Grosupljega in dodaja, da je za vso podporo in razumevanje najprej in najbolj hvaležen svoji družini, ženi Nataši in obema otrokoma, ki mu stojijo ob strani in razumejo njegovo strast do tega športa, saj marsikateri vikend preživi na tekmi ali treningu, fizično kondicijo pa ohranja z vajami vsaj štirikrat tedensko.
Je pa ta šport povezan tudi z relativno visokimi stroški, zato si je Igor za letošnjo sezono zagotovil delnega sponzorja, grosupeljsko podjetje KTM Seleš moto, ki mu bo pomagal pri nabavi delov za motor, opremi, od škornjev do dresov ter raznih ščitnikov, brez katerih ni varne vožnje.
48
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
Šport
Enduro cross country tekme in extrem preizkušnje
Igor vzdržuje fizično kondicijo s tekom, obiskuje fitnes in trenira karate. Najbolj pomembni pa so treningi na motorju ob vikendih. Tekme potekajo od meseca marca do sredine oktobra. Veliko jih je tudi v tujini.
Poleg enduro cross country prvenstva MZS se Igor udeležuje še extrem dirk po različnih državah, med drugim na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
»To so vztrajnostne dirke, ki potekajo po naravnem okolju. Krog proge je dolg med štirideset in petdeset kilometri, prevoziti ga moraš v okviru šestih ur. Teren je praktično brezpotje, kjer se skozi celo dirko boriš sam s seboj in se včasih tudi
potiho sprašuješ, kaj ti je tega treba, sploh ko prideš na cilj in si popolnoma izčrpan. Takrat skoraj prisežeš, da ne boš šel več v tak napor, potem pa mine zima, od tekme ostanejo le še lepi spomini in ponovno se prijaviš na dirke,« v smehu pove Igor, ki ob najinem pogovoru ne skriva navdušenja nad športom, ki ga je prevzel že v mladosti in mi ponosno pokaže tudi nekaj zelo zanimivih fotografij in opremo s tekmovanj.
Tudi v tej disciplini se Grosupeljčan lahko pohvali z dvema odličnima rezultatoma v mednarodni konkurenci. Na lanskoletni tekmi Extrem Enduro Land of Pyramids v Bosni in Hercegovini je osvojil 3. mesto in na Extrem enduro Cazin pa odlično 6. mesto. Vse v kategoriji veteran, nad 40 let.
Več tekem v domačem pokalu in pot na južno Sumatro
Sezona 2020 v tekmovanju enduro cross country bo še posebej naporna, saj se je seznam dirk s pet povečal na sedem, v Igorjevo skupino pa bo vstopilo kar nekaj novih tekmovalcev.
Igorja letos čaka tudi izjemno zanimiv izziv, saj je že aprila povabljen na tekmovanje na južno Sumatro. Tega se še posebej veseli, saj bo vožnja potekala po do sedaj njemu neznanem terenu, kar mu predstavlja tudi življenjski izziv.
Andreja Podlogar
Zgodovinski trenutek za NK Brinje
Življenje se spet počasi vrača v tirnice, ki so vsaj od daleč podobne starim in ustaljenim vzorcem. S koncem epidemije so si oddahnili tudi mnogi športniki, ki sledijo stopinjam svojih starejših vzornikov. Tudi dečki in fantje, ki so morali kopačke zalučati v kot in zaustaviti črno--belo usnje. Cicibani, pionirji in malce starejši fantje, ki so se cele dneve podili po zelenicah, so udarec epidemije močno občutili. Treningi so odpadli, timsko druženje je zamrlo, trenerji so piščalke pospravili v žepe. Tudi v Grosupljem, kjer se za žogo vsak dan podi več sto otrok, se je trava na stadionu razbohotila in povsem ozelenela. Osem tednov so se morali »držati stran«, zdaj pa je napočil čas, ko bodo spet lahko s čevlji zaorali po travnati preprogi. Prvi fantje že uigrano trenirajo, predvsem fantje iz generacij

Čas je bil skoraj v celoti posvečen knjigam.
domačim treningom.
Strategija treninga doma
U19 in U17, ki jim bo, kot vse kaže, uspel veliki preboj v prvo ligo, saj so celo sezono prednjačili po številu osvojenih točk.
No, tudi malce mlajši niso stali križem rok. Na domačih dvoriščih, vrtičkih pa tudi v sobanah so nastali edinstveni športni utrinki, ki so jih posamezne generacije ovekovečile tudi s filmčki in fotografijami. Nekateri so se prav potrudili in pripravili zabavne video kolaže o nožnem žongliranju in zabijanju straniščnih rolic. Prav vsi nogometaši so vestno pošiljali fotografije in video posnetke iz domače karantene.
Medtem ko se je nogometno življenje čisto ustavilo, pa so odgovorni v
Spominiin zahvale
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
49
klubu izrabili čas za ureditev okolice, čiščenje garderob in klubskih prostorov. »Pobelili smo garderobe, hodnik in stranišča v glavni stavbi. Temeljito smo počistili in dezinficirali vse klubske prostore ter olepšali izgled okolice, uredili smo še površino z naravno travo, da je zdaj lepša kot kadarkoli doslej,« je dogajanje v Brinju zaobjel trener Borut Ko-larič. Prav tako je klub osvežil facebook stran, skozi zaporedje slikovnih objav pa so obiskovalci lahko tudi pokukali v zgodovino kluba. Najbolj zagreti nogometaši oziroma tisti, ki jim forma zaradi bližajoče se odločitve o preboju v prvo ligo ni smela upasti, pa so trenirali kar z domačega kavča. Milo rečeno, trenerji so jim pošiljali jasna navodila, videe, se osebno pogovorili s fanti, jim sestavljali individualne treninge in drugo. Tako
so skrbeli, da mišice ne uplahnejo in da izjemni rezultati tudi ob vnovičnem pogonu nogometnega kolesja ne bi zamrli. »Fantje, ki so zasebno organizirani, so takšni tudi pri nogometu. Treba je vedeti, da morajo usklajevati svoje športne in šolske obveznosti, ob tem se starejšim marsikaj dogaja tudi v socialnem svetu. To je velik zalogaj in zahteva veliko posvečenosti in odrekanja. S fanti se veliko pogovarjamo in jih usmerjamo, tako je bilo tudi v času izolacije,« je opisal sodelovanje s fanti trener Goran Markovič. Predvsem z letniki U17 in U19, ki bodo dosegli zgodovinski uspeh za grosupeljski nogomet. »Kot najbolj množičen športni klub v Grosupljem bi si želeli še več podpore, smo pa zelo veseli vsesplošnega pozitivnega odziva. Nič ne gre čez noč, klub pa je v zadnjih
letih naredil ogromno korakov naprej. S podporo občinske uprave in ljubiteljev nogometa nam bo v prihodnje še lažje,« zaključi Markovič. Predsednik kluba Andraž Zrnec pa ob čakanju na prelomni trenutek povzame, da je bila izkušnja s karanteno velika preizkušnja za vse, ki so jo uspešno preživeli s pomočjo aplikacije zoom. "Fantje so pridno delali, na prvem treningu so bili že odlično pripravljeni. In to nam vliva še večji optimizem za naprej." V času koronakrize so tudi poskrbeli, da so trenerji dobili plače, tudi tisti, ki niso odvisni od državne pomoči, ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem staršem, ki so se odzvali na prošnjo kluba po prostovoljni donaciji.
Barbara Pance
Poslovil se je nekdanji grosupeljski župnik Frančišek Novak (2. 12. 1947-30. 4. 2020)
Po težki bolezni se je 30. aprila 2020 poslovil župnik Frančišek Novak. Rodil se je 2. 12. 1947 na Vidmu - Dobrepolje. Mašniško posvečenje je prejel 1972 v Ljubljani. Duhovniško službo je začel kot kaplan na Žalah v župniji Sv. Križ, kjer je ostal 5 let, enajst let je bil župnik v Dolu pri Ljubljani, devet let je bil župnik in prodekan v Grosupljem, dvanajst let je služboval kot župnik v Šmartnem pod Šmarno Goro. Po odpovedi župniški službi je sledilo še več postaj: Cerklje na Gorenjskem (Zalog), v Bolniški župniji Ljubljana, leta 2011 se je naselil v Duhovniškem domu v Ljubljani. Od leta 2013 je bil hišni duhovnik pri sestrah karmeličankah v Mirni Peči. Decembra 2014 je bil sprejet v novomeško škofijo. Zadnje leto se je boril s težko boleznijo.
Župnik Frančišek Novak je prišel leta 1989 v grosupeljsko župnijo kot četrti župnik od ustanovitve župnije. Takoj je pokazal voljo in sposobnost za delo z ljudmi in za ljudi. Leta 1992 so na njegovo pobudo začeli z gasilskimi Florijanovimi mašami, ki so bile po vojni ukinjene. V času, ko je župnikoval v Grosupljem, si je predvsem prizadevali obuditi staro gro-
supeljsko cerkev, zato je v njej uvedel tedenske svete maše. Urejati je začel njeno okolico s starim pokopališčem in novim opornim zidom, trudil pa se je tudi za odkup celotnega cerkvenega hriba. Leta 1994 so na njegovo pobudo svojci postavili ob zunanji steni stare cerkve spominsko obeležje žrtvam komunističnega nasilja. Tik preden je odšel, je uredil do takrat enosmerno cesto Pod hribom do cerkve.
Iztok Vrhovec, predsednik PGD Grosuplje, se spominja, da jih je župnik Frančišek v začetku devetdesetih let peljal na Triglav. V spomin na ta dogodek še danes stoji obeležje v kapeli Marije Snežne na Kredarici.
Leta 1997 je bil po nalogu škofa premeščen, toda v srcih župljanov je ostal kot dober dušni pastir in prijazen človek, ki je znal prisluhniti ljudem, se jim približati in jim pomagati. Mnogi so ga obiskovali na njegovih novih službenih postajah, sam pa se je tudi rad vračal v Grosuplje, kadar so ga povabili gasilci na prireditve, obiskal je tudi marsikatero kulturno prireditev, na kateri so nastopali njegovi poznani in prijatelji, na zadnjo pot je pospremil marsikaterega znanca.
Leta 2013 je postal hišni duhov-
nik pri sestrah karmeličankah v Mirni Peči. Skupaj z gospodinjo Francko se je med sestrami dobro počutil, kar so mu znale vračati, ko so skrbele zanj v času njegove bolezni. Vedno je bil na voljo za prevoze, sodeloval je pri pogrebih njihovih domačih, skupaj s sestrami je molil, sodeloval pri njihovih pogovorih v govorilnici, marsikdaj so ob zvokih kitare tudi skupaj zapeli.
Boj s hudo boleznijo je izgubil 30. aprila 2020. Pokopali so ga 4. maja 2020 v rodnem Dobrepolju. Pogrebno mašo je vodil škof msgr. Andrej Glavan. V imenu dekanijskih duhovnikov se je od njega poslovil dekan in novomeški stolni kanonik dr. Silvester Fabijan. Ob grobu je spregovoril tudi predsednik PGD Grosuplje Iztok Vr-hovec.
Povzela Marija Samec
GROSUPELJSKI ODMEVI
| ApriC - maj 2020
Spominiin zahvale
50
Cvetje bujno se razcveta, ptičje petje polni gaj, tebe pa v pomlad zeleno nikdar več ne bo nazaj.
Spavaj mirno, sladko spavaj, žalost nam rosi oko, rodne zemljice odeja naj ti vedno lahka bo.
(Viktor Fabiani)
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, babice, tašče in sestre
MOJCE ČAKŠ
(1952-2020) iz Šmarja - Sapa
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in mašne darove.
Zahvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku, g. Adamiču, pevkam in govorcem za spoštljivo slovo in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
ZAHVALA
V 99. letu se je poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA DROBNIČ
(20. 4. 1921-12. 3. 2020) iz Žalne.
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darovane maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranili v lepem spominu.
Zahvaljujem se delavkam DSO Grosuplje za dolgoletno pomoč pri zdravstveni oskrbi.
Hvala g. Adamiču in g. župniku Andreju Šinku za poslovilni obred, sosedu za poslovilne besede ter pevcem za zapete pesmi.
Žalujoča hčerka Tončka
Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te večni...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice in prababice
AMALIJE KADUNC
(30.9.1941-13.4. 2020) s Police pri Grosupljem.
Hvala za vso podporo v najtežjih trenutkih slovesa, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Vsi, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo še naprej ohranite v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija, pradedka in brata
JOŽETA ŠTRLEKARJA
(21. 9. 1930-25. 4. 2020) iz Grosupljega
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče na njegovem grobu. Hvala g. Adamiču in njegovim sodelavcem ter župniku g. Šketu za lep pogreb v družinskem krogu. Hvala, Andrej, za zaigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojih spominih kot dobrega in delovnega človeka.
Ostal bo v naših srcih in živi v nas.
Vsi njegovi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, pradedka in brata
CIRILA ZADNIKARJA
(10. 9. 1945-5. 4. 2020) s Perovega pri Grosupljem.
Hvala vsem vam, ki ste ostali prijatelji in bili prej, takrat in še danes pripravljeni brezpogojno pomagati naši družini. Hvala vsem, da ste nam ob bolečih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in pomagali skozi boleče trenutke. Hvala za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo, verjemite, vse to nam pomaga. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, družini Trontelj in družini Staneta Kadunca ter Društvu CIVS Ljubljana za vse darovano cvetje in sveče, hvala tudi vsem, ki ste mu v spomin prižgali svečko ali pomagali kako drugače.
Zahvaljujemo se osebju UKC, kliničnemu oddelku za gastroenterologijo za vso zdravstveno oskrbo. Hvala tudi g. župniku, trobentaču in pogrebnemu zavodu. In nenazadnje velika HVALA tudi tebi, dedi, za vsak trenutek, ki si ga delil z nami. Hvala ti za vso tvojo ljubezen, potrpežljivost, požrtvovalnost in hvala za vse velike malenkosti o življenju, ki si nas jih naučil. Hvala, da si nas razumel in ker si verjel v nas v težkih trenutkih. Bil si nam in nam vedno boš za vzgled v mnogih pogledih.
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Vedno boš v naših srcih. Radi te imamo. Vsi, ki ste ga imeli radi, ga še naprej ohranite v lepem spominu.
Žalujoči: žena Angelca, hčerki Jožica in Marija ter sin Ciril z družinami.
Spominiin zahvale
GROSUPELJSKI ODMEVI | ApriC- maj 2020
51
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete, ki je odšla na zadnjo pot v večnost.
MARIJA SVETEK
(7. 3. 1937-24. 2. 2020),
rojena Gruden, z Velikega Mlačevega
Ob njenem slovesu se ji iskreno zahvaljujemo za vso njeno dobroto, vzgojo in ljubezen do nas. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, bratom in sestri, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli globoko sožalje, stisnili roko in darovali cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi.
Iskrena hvala g. župniku Andreju Šinku za obisk v bolnišnici, molitve in pogrebni obred s sveto mašo. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
O ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... le mir in pokoj ji, dragi, želimo in zanjo lučko v spomin prižgimo.
V 83. letu se je od nas poslovila mama, babica in prababica
MILKA GIOAHIN
(20. 9. 1937-15. 1. 2020), Duševa Milka s Peči pri Grosupljem.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in besede tolažbe ter vsem, ki ste jo pospremili k počitku.
Iskrena zahvala g. župniku Jožetu Plutu za njegove obiske na
domu in spoštljive besede slovesa,
pevcem za čutno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano
skladbo,
g. Antonu Adamiču in njegovi ekipi zahvala za brezhibno
organizacijo pogrebne slovesnosti.
Zahvala vsem, ki boste njen spomin nosili v srcih.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 65. letu starosti se je polovil oče, brat, svak in stric
ANTON KOZLEVČAR
(12. 1. 1956-28. 2. 2020) iz Vrbičja pri Grosupljem, zadnji dve leti je živel na Travni gori pri Sodražici.
Iskreno se zahvaljujemo Petru Andolšku s Travne gore za aktiviranje reševanja, članom Prostovoljnega gasilskega društva Ribnica, traktoristu in članom Policijske postaje Ribnica za požrtvovalno delo pri reševanju, zdravniškemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, oddelku CIIM za oskrbo in trud pri zdravljenju v zadnjem mesecu življenja ter za njihovo potrpežljivost in odprtost na poslednji večer, dr. Virantu in dr. Zavirškovi iz Zdravstvenega doma Grosuplje za pomoč pri predložitvi zdravstvene dokumentacije, g. Tonetu Adamiču in njegovi ekipi za izvedbo pogreba, župniku g. Boštjanu Modicu za lepo izpeljan pogrebni obred, g. Imretu Jerebicu za somaševanje in poslovilni nagovor, pevcem skupine Gerl za ubrano petje, članom Folklorne skupine Kulturnega društva sv. Mihaela za obisk ob slovesu in ubrano petje, gospema Anici Trontelj in Mariji Mehle za vso nudeno pomoč, sodelavcem firme Riko Ekos za podarjeno cvetje in obisk ob slovesu, sosedom s Travne gore za njihovo pripravljenost in nudeno pomoč po nesreči, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste se v tako velikem številu od njega poslovili, za izrečeno sožalje, topel stisk rok in darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Doma ogromna je praznina, tvoj zadnji dom zdaj cvetje ti krasi, je v srcu mojem huda bolečina, ko ti prižigam svečko, po licu solza mi zdrsi.
ZAHVALA
V 81. letu starosti se je od nas poslovil ljubi mož, oče, dedi, brat in svak
MARTIN HREN
(31. 5. 1939-6. 3. 2020) iz Grosupljega
V prvi vrsti smo hvaležni tebi, dedi, za vse trenutke, ki si jih prebil z nami in nas osrečeval s svojo prisotnostjo, humorjem, ljubeznijo ...
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Grosuplje za skrb in nego v najtežjih trenutkih. Zahvala gre tudi pogrebnemu zavodu, g. župniku za lep obred, pevcem, trobentaču in g. Milanu za govor ob grobu. Najlepša hvala za vse besede sožalja, tolažbe in spodbude, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in nenazadnje vsem, ki ste ga poznali in ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
_ Občina
Grosuplje