Izhajajo Tsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v saboto 3. oktobra 1857 Kako češpljeve drevesa množiti in rediti? (Dalje.) ! ! Zvedeni sadjorejci mlade češpljeve izrastke izkoplejo jih močno obrežejo in v drevesnice (vertne šole) presajajo i Res , da tukaj drevesca zarede več ali menj čverstih koreninic, in ker jih več senca ne pokriva, dobijo tudi boljo in terdoejo skorjo. To ravnanje s češpljevimi drevesci ni slabo, in zasluži, da bi se ga kmetovavci bolj popri- jemali. Da je pa pri ti reji tudi dovelj napak, ne gré tajiti io te napake so večidel te le: a) Ako se še tako skerbno češpljevi izrastki skopljejo in presadé, jih začne vendar le že pervo leto več kla-verno medleti in hirati. menda zató. ker niso tako 9 ukoreninjeni kakor druge drevesca ; zato se morajo izkopati, potem se pa v drevesnici napravi več praznih prostorov. Ce bi se pa drugo leto na te prostore druge češpljioe sadile, bi jih že bolj odrašene s svojo senco dušile, kar bi jim v rasti precej škodovalo, b) Ce se tudi nektere drevesca v drevesnici dobro uko w reninijo, jih je med njimi vendar le nekoliko ki vedno hirajo, in *e morajo vsako leto iz sadišča po- metali. c) Dostikrat pusté sadjorejci stare češplje, čeravno prav po malem rodé, le zato rasti, da leto za letom iz njih korenin nekoliko izrastkov od njih dobé. Nekteri še moč ne češplje prav nizko pri tléh posekajo, da iz korenin več izrastkov poženejo. Iz vsajenih košić, če se le po vodilih sadjoreje prav posejejo in pozneje tudi prav obdelujejo, se gotovo tudi bolje češplje izredijo kakor iz izrastkov. Češpljeve košice se sejejo po navadi redko po razorih ali pa v vlažne brazde in precej gostó v rahlo, precej pe- f šéno drevesno gredo, že v jeseni, k večem pol pavca globoko. Semenic, ki so spomladi iz košić pribodle 9 ne 9 v suši 9 gré nikakor čez leto s plevélom prerašenih pušati jih je tudi dobro večkrat z vodo , če je ravno lužnica škropiti. Drugo spomlad se drevesca, ko so že kot slamnate bilke debele, v na novo prekopane grede, po kakih 6 pavcov saksebi, potem ko so se jim serene korenine nekoliko prikrajšale in veršički za kakšne 3 ali 4 pavce prirezali, kakor se po navadi kapus sadi, v luknje s kakim količem napravljene posadijo, in prav dobro zalijejo. To zalivanje ee pervih 6 tednov, in tudi še pozneje, če je treba, ponavlja. Razun tega se morajo drevesca čez poletje pridno pléti, in zemlja, kjer rastejo, rahljati, da bolj spešno rastejo in se bolj ukoreninijo. Potem se ali v jeseni tistega ali pa drugo spomlad po 2 čevlja narazen v drevno leta H 'PHvp^i ■■■■■i sadiše presadé, in od tukaj čez 5 ali 6 let tjè posadijo kjer jim je prostor namenjen, da bodo vedno ostale. > Pri češpljevih gemenicah se dá rast jako pospešiti 9 ce tezko in negotovo, ker se jih veliko pokvari in pokončá 9 in f Zato jih pa tudi pervo leto na njih mestu stati pustim se jih nikakor ne dotaknem. Če bi pa na ti gredi, iz ktere so se po enem letu stare semenice izkopale, drugo leto še nektere drevesca iz zemlje prikazale, se skupej v kako če niso posebno gredico posadé, ali pa se pri prekopanj za rabo, brez vsega usmiljenja uničijo Prednosti poprej popisanega presajenja češpljevih semenic so te le: a) Po presajanji dobé češpljeve drevesca že v imenovani rastlinski gredi prav lepe in goste korenine ktere * m^viiuuftii vu1 piv v iv p u iu ^uo \j\J IVlflVlUUV ^ IVlVl u b) bodo po dvojném presajanji iu pravém uku drevoreje se lepše. Ko so se sčasoma tretjič presadile in sicer tjè kjer zmeraj ostanejo, so ze tako lepo ukoreninjene, zdrave in krepke, da gotovo brez vse druge posaditve krepko £ v in cversto rastejo in dolg terpež obetojo, zato pa tudi vee koreninine izrastke deleč prekosé. Take češpljeve drevesca so najkoristniše, in gotovo koristneje kakor plj enk 9 zakaj pomnoženja češpelj s cepljenjem ne morem iz lastnih skušinj nikakor prav za prav priporočevati, ker cepljene češplje malo kadaj dobro tuoré; zato pa sadjorejci češpelj radi ne cepijo. Le tam pa tam se pri prijatlih sadjoreje, toda le poredkoma, kaka cepljena češplja ali sliva narajma. Ravno tako ima tudi eJ i z k V • sčmtertj dovelj 9 protivnikov, kteri izrastke veliko več obrajtajo od semenic in pravijo: 1. Da izrastejo brez vsega obdelovanja iz izrastkov veliko prej lepe in čverste češpljeve drevésa, kakor iz košić, posebno iz starejih in čverstejih drevesc. Res jo, da košice marsiktero leto po malem kalijo, in še te, ki ozelenijo, prepočasi rastejo, potem takem izrastki veliko drevesca iz košić zarejene, če jim prej sad obrodijo, kakor sadjorejec še 'tako streže. 2. Iz izrastkov, kteri se le od najžlahnejih in naj-boljših češpelj jemljejo, si kmetovavec tudi najboljši in najžlahneji sad zaredi, kteri je dvakrat več vreden od droge izreje. Semenice donašajo večidel le mnogoversten sad: ene debel druge droban, zopet druge okusen ali pust nektere zgodenj, druge pozno zrel; z eno besedo tako raz-ličen sad, da se je čuditi, kako zamorejo sadjorejci seme- 9 nice vec obrajtati kakor izrastke. (Konec si.) Jezikoslovne drobtinice 9 „Krajna", „Krajnsko", „ Kraj nj sko - ; nikdar pa ne „Kransko" ali pa celó „Kranj a." K r aj na ima ime od 99 kraj a 9 kar je lahko umeti 9 ce se spomnimo na nekdanje case 9 ko so še Terst in še dalje se namreč, ko so iz zemlje pririle, in imajo po 4 do 6 proti Vlaškemu šteli h Krajnu. Krajna je bila na meji Italije peresic, presadé v dobro prerahljano zemljo po kakih 6 ali Vlaškega, kakor je dandauašnji Horvatija na meji Tur- . ako- pavcov saksebi, kakor je bilo že gori omenjeno. Tako rav- čije ali pa Austrije in se zato zove vojaska granica, oam jez večidel z vsemi drevesci; toda le pri češpljevih ravno je prav za prav ondot li reka Una granica. Na semenicah, ki poredi ne kalijo, in nektere med njimi še le Valvazor jevo dokazovanje, da je ime Car nia spremenjeno drugo leto iz zemlje pricimijo, je enako zgodnje presajenje v Crania ali Krajn, Krain, po prestavi čerk ni dru- t 314 zega reči kakor: „umgekehrt ist aach gefahren." Ime namreč s tem naznamvati, kako so Jezusa v grob položili. Krajna je očitno krajnsko ali slovensko, in se se sčm- Nosili so tadi bandero s Kristusovo podobo okoli i. t. d., tertjč na Krajnskem najde. Krajnsko okoli Hin, Ambrusa meni pa se je vse to le zasmehovanje in poraganje sv. vére in Strug se imenaje Suha Krajna 9 krain", to je tisti kraj terpí. Krajne, ki po nemški „Diirren-posebuo pomanjkanje vode zdelo. Te nespodobnosti so terpele celo uro, in turški vo-jaki, kterih je mnogo ondi čuvalo, so jedva divje trume le Prebivavci Suhe Krajne se imenujejo Suhi nekoliko pokrotili, in to so le z vlečcom ali kavčukom do Krajnci (Durrenkrainer.) segli. Na to se je začela procesija greških dahovnov, ktero Ko sem bil leta 1832 na Pivki v službi in sem po je vodil arhimandrit v vsem svojem lišpu. Sel je potem v odrašenih otrocih spraševal, kje da so, sem pogostoma čul: kapelico sv. groba, iz ktere se sv. ogenj skoz vže zato Ta in uni složi v Krajni." To sem napek umel in menil, pripravljeno luknjo podája. Jaz sem bil ravno tej luknji nada vsi v mestu Krajnju (Krainburg, Crainopoli) slu- sproti in sem mogel toraj vse lahko viditi. Greki imajo žijo, ter sem se čudil, da so šli vsi tako deleč služit. Vsi prazno véro, da sv. ogenj z nebes pride in da ga Jezus » od manjega do večjega so mi začeli razlagati, da se v prižge. Zeló važno in znamenito jim je toraj, kdo da po-Krajni imenuje v Cerknici in vse proti Ljubljani, pred ogenj dobi. Vsak možk in vsaka ženska ima veliko kar drugot imenujejo Krajnsko ali Krajnska de že la. breme vošenih sveč pri sebi, da si jih s sv. ognjem ožgó. Na to sem jim rekel: „Kaj niste tudi vi, ki ste domá, v Hipoma vstane cuden in strašen hrap in vse se je tišalo proti luknji. Nekteri so bili v stanu roke noter po- Kraj ni ali Kraj nski deželi, ali niste tudi vi Krajne i ?" Odgovorili so mi, da oni niso Krajnci, in da njih deželica riniti. Ni mogoče , si misliti, kako so se Ijudje butali, ter ni Krajna ali Krajnsko. Rekel sem jim: Kako se pa vendar ta kraj od Šneperskega gojzda proti Terstu imenuje? Odgovor je bil: „To je naša dežela, ki nima nobenega posebnega imena." Moj namen ni tù razlagati, zakaj se gali, kavsali in derli, tako da sem celó nektere glave vse Krajnci ne spoznajo za Krajnce. kervave vidil. Sadaj še en dahoven v posebni obleki, „duhoven sv. ognja" imenovan, z velikim trudom do luknje pritiši in dene roko v njo, ktero kmali z gorečim svečnim šopom nazaj potegne. Ta šop sveč je bil z železno mrežo „«..-j - w ____j______j - v.-________oj obdan zato, da bi nikdo tù svoje svece prižgati ne mogel. bi pa bilo tudi prav pisati Kraj nj ec, Krajnje, Krajn- Létal je sadaj z razkodranimi lasmi skoz kričečo derhal, sko, Kraj nj. Če je pred n čerka j kakor je v „Krajne, ogenj v roki visoko deržaje. To je pervi ogenj, kterega Krajnsko, tudi za ta n radi v izgovarjanji j stavimo n. pr. rusovski car dobi. Pripovedovali so mi, da s tem pervim Namesto „Krajnec, Krajnsk o, Krajn (Krainburg) od zdaj: zdanje namesto zdajno; od kraj: krajnje, ognjem prav dobro barantajo in za-nj tisoč in tisoč piastrov skrajnje, namesto krajno, skrajno; od raj rajnjk dobijo. Najpervi ogenj obderži arhimandrit, da ž njim svece ali celó rajnk. Kranja namesto Krajna pa ne gré pi- i. t. d. greške cerkve prižiga. sati ali izgovarjati; ime Kranja slišati bi se vsi smejali Sramota ia žalost je bila viditi starčka, ki je od du- kteri kaj „od Anžeta Kranja" vedó, ki je bil okoli Doba hovnega spletene sive lase in sivo brado imel, vertoglavcu znan. Kranja tudi nihče naši deželi ne pravi, ampak vsak jednakega iz groba leteti, serdito okoli sebe mahaje, da bi kraj :u nikdo ognja ne izderl. Ko bi turški vojaki ne bili za-nja spalirja naredili, bi mu menda bilo njegove časti vkljub v je najti v nekterih druzih besedah. Krajna ni prilog od tesnoti hudo šio. Sedaj pa se je sele šment unel/ Oni, ki so kra j n j i - nja - nje, ampak pervobitno ime (ali lastno pri luknji stali, so si iz nje svoje svece prižgali in sadaj razloćno pravi Krajna, kdor za to ime ve; ker „ je korenina, „na" pa izobraživni zlog. Izobraživno „nja" ime) kakor n. pr. krajevna. Oblika „Kranjsko" mi je bila najpred na gorenski strani Krajnskega znana postala, preden sem Dolence pozna), ísli se iz bukev je naučil. Oblika „Kransko" sama i odpade, ko vemo, od kod ima Krajnsko svoje ime. Požeučan. Greški sv ogenj. Iz dnevnika gosp. grofa H. d'Harnoncoura. Prebiraje ta dnevnik sem zadel na čertico, ktero sem . kako je izderl jeden drugemu ogenj iz rok in vse se je valjalo lasalo in teplo. Nekteri so si z ognjem brado, lica, persi, noge, roke i. t. d. žgali, misleći, da po tem so zoper bolezni zavarovani. Tepenje je zmirom hujše prihajalo in na zadnje so sopet turški vojaki mogli trume vmiriti. Nekteri niso popred dali mirú, da so bili z bodakom celó ranjeni. Posebuo je veliko opeklin moglo biti, kajti je vse v ogenj segalo in si ga iz rok pihalo. Nar bolj grozno bilo je viditi ženske, ktere so svoje nedra izdirale in pekle in ne-rodovitne so celó ogeoj na sramožljivi del devale! Jaz sem bil od tega tako osupnjen, da se nameuil priobciti, da vidijo nasi bravci nekoliko, se v sv. deželi, v zibeli človečanstva, kjer se je naš Iz po 9 v . » velicar rodil, dandanašnji godi. Reči se moram samo pred, da sv. grob in nekaj drugih sv. mest v Palestini ni se mi je jelo po glavi mešati in da me je slabost obšla. Cisto žalostěn sem postal. Tu kaj takošnega viditi, si nisim misiil. In glejte, Greki so vendar kristjani ne pa Karaibi! Ce bi kdo brez vére v Jeruzalem přišel in ta dan v uašo cerkev šel, on bi se gotovo mahomedanstva, ne pa keršanstva poprijel! samo katolisko-kerscanska lastnina, ampak polovica gre tudi greškim staroverskim, z rimsko cerkvo nezjedinjenim kri-stjanom. Kakor sem bral v dnevniku, se pa katoličani in staroverci često kavsajo zavoljo posestva téh sv. krajev. Kako neumno delajo staroverci ondi, naj kaže toraj sledeča iz dnevnika posneta čertica o greškem sv. oguji, ktero tudi slavnoznani Alban Stole poterduje. Kratkočasno berilo Kapitan Terbuhovič in Ruskinja. V Jeruzalemu na véliko saboto 1855. Med Moskvo in Petrogradom v vasi Metro vic i smo bili nastanjeni mi Ličani in Otočani na prednjih stražah. Danes ob dveh smo vidili neumnost greškega V tej vasi sim bil jaz v eni hisi, kjer ni bilo domaćih nobenega drugega, kakor «ena velika baba. V stanici je ognja. Ni verjeti, kako dalječ fanatizem in zarobljenost bil kip božje porodnice, h kteremu jaz brez kakega dru- segati more. Cerkev je bila natlačena z ljudmi, kteri so gega namena pristopim strašno kričali in talili, noroglavčaste in nespodobne burke magaj mi! uganjali. Posebno neka truma skoro čisto u iu rečem : „9veta Bogorodica i po- golih možakov je Moj a baba, te besede'slisati, mi hitro odgovori: bila kakor od vraga posedena in vsi so z divjim hrupom in Bogorodica ne pomaget jednu šelmu." Na te besede se jaz obernem k babi in rečem; » Mati škakljanjem kakor bezumni okoli sv. groba letali, na to se kmali tepli, kmali štupo-ramo okoli nosili. Nekteri so bili v mamka, zakaj bele perte zaviti in nosili so jih kot merliče okoli. Hotli so sem jaz šelma?" Draga meni božja mati ne pomagala, in zakaj 19 % 315 »Vot Cglej) sake francuske, kako nepripoznaet i oži- da bote ob novem letu lepoznansk časopis izdavati zaceli daet (želi) milost majki božjoj" odgovori meni baba. Kraeen je ta namen in priličen ; pa dozdeva se mi vendar ali povej mi, da lepoznansk, samo slovensk časopis, ki se le dvakrat ob mescu prikazati hoče, sadajnemu hrepenjenju za slovenskim berilom zadostovati vee ne more. Vsaki nemški mesečni ča- 9 » No dobro 9 mamka to prosim > zakaj u 9 jaz šelma i šaka 9 velim jaz. Baba viditi, da se jaz neljatim (ježim), odgovori mi z zazmehovavnim obličjem, ki je izrazovalo jezo: éelma francuzka! ti si naše vesi i Moskva razoril sliši n sopis počiva na čverstejšem etopcu, ko ednak slovensk me 9 1 to eečnik; ne zato, ker je Nemcov vec ko Slovencov, le za to, ker nemška kniževnost vsaki dan toliko berila rodi, da nebulo dosta, zapalil palatu našega hetmana kozačkago ta blizo. Ti tražiš naša slavnu Rusiu, naše ljubimoe otečestvo, ob tem Nemec na redko izdavanje svojega mesečnika prav pak misliš, da nebul šelma ni šuka, i ožidaeš milost majki božjej." Mama stara! veš li, da bi te drug za take besede lahko caka. Druga je pri nas; tudi mi bi radi vsaki dan V « «V kaj slovenskega brali, pa naša kniževnost je jalova pre 99 beri „Novice", potem se sopet posti 9 dokler drug list dobiš. umořil, pa zakaj meni tako grenko govoriš?" dém jaz. Časopis, kterega nameravate izdavati, bi moral po takem mogu v cc Umori me, šelma, ja ti boljsego mislit ni govorit ne- narmanje enkrat ob tjednu izhajati. Pa tudi to se ni za dosti. Slovenci želijo tudi berila v unajuih narečjih, po veli baba. 99 Mati! jaz sem pravoslavne vere kakor ti; Bog bo sebno se ta želja po jugoslovenskem (ilirskem) povsod tebe in tvoje otečestvo pokaral za take besede; jaz nisem razodeva. ne šuka ne šelma, ampak pravoslaven kristjan" — rečem jaz. vsem tem ne bil besedice čerhnil, ako bi me tu „Možno ne bulo, no čataj Otčenáš i verovanie!" na kajšni mladi Slovenci ne nagovarjali, da bi jaz ob novem daljuje baba. Jaz molim te obé molitvi, baba pa, ki je bila zgolj uhó, je začuđena zijala, da po njeni misli Francoz (!) vé njeno molitvo. Ko pa jaz doveršim molitvo, reče ona: letu v Grad ci lepoznansk list izdaval. Predložili so mi celó njegovo osnovo. Ime bi mu bilo „Triglav"; izdajal , pa v 99 se vsak teden na celi poli v osminskem pregibu tako, da bi perva polovica pôle čisto slovenska, druga pa kakor priloga, čisto ilirska bila, v ktero bi ee pogosto Da li Bog znaet šelma poljska?" No mamica! tedej jaz še zdaj šelma poljska ; pa nisem lepše cvetlice tudi eevernih Slavjanov vpletale. Cena bi ma ne Poljak" velim jaz ;,Vrag našego otečestva do smerti šelma, a bal ložni kristian, a ne bal 9 no ei Poljak." bila po pošti 5 n. za leto. Ta časopis bi ee bil 1. oktobra naznaniti in razpieati imel; ako bi ee do konca oktobra do volj prijateljev v frankiranih piemih (za zdaj brez naroč Ondaj rečem jaz: malo dalje od Poljskega je moje nine) za-nj oglaeilo, bi ee jim ob novem letu časopis otečeetvo." Vrag » 39 9 vrag tvoje otečeetvo" Nekar, majka! vidiš kako veli baba. ljubiš evoje otečestvo pošiljati začel. Druge pogodbe eo ednake tietim, ktere ete Vi v evojcm „Glasniku" obznanili. 9 Čednim željam streci, ktere eo mi mladi rodoljubi raz tako pa tudi jaz evoje cc odgovorim jaz Pak cto tu tražiš, eto napaziš jego?" » zaverne baba. „Naš car terja tako, majka stara" velim jaz. 79 99 Vaš car takaj, jako ti :C4 pravi baba. odeli zastran takega čaeopisa, bi bilo moje narveče veselje; pa moje zdravje je tako razderto, da mi drugo ne ostane, ko želeti, da bi Vi ali kdo drug po tem načerta svoj lepoznanski časopis vredoval. Prevdarite, kar eem Vam kratko na znanje, ako ee z mislijo zlá- No mamka! zdaj bo mir in mi prijatli vaši u rečem předložil, in dajte gate, ktero Vam je tù razodel jaz V Gradca 27. septembra 1857. J. Drobnič. » To ne bulo ; cto misliš šelma, da naš gosudar vam mir dozvolit. Posmotri troško! ti budeš v Sibiriu etupal do merzlego morja „Hvala ti, mama! tudi do tukaj ee sem utrudil; jaz raji Jz Železilikov 25. eeptembra. stupam k našemu jadranekemu morju, ne želim k merzlemu žala in prineela nam evoje blagoeti cc Novičar iz avstrijanskih krajev Jeeen ee je pribli vašemu" dém jaz kraeit" „Nevidit šelma evoje otečestvo; i znaj: konec delo Hudo eušo pa tudi evojo hnpavoet. Od obojega hočem častitim bravcom „Novic" kaj povedati. veli baba. 9 ktera je letos po Krajnskem in tudi drugje Da! Konec delo kraei", pravi tadi naša poelovica v 9 ali mamka! „Bog deli ereco, baba pa deci jajca u odgo toliko škode naredila, emo, hvala Boga pri nae, kar polja zadene, le malo občutili. Manjkalo je eicer tukajšnim fu- žinam in mlinom prav zlo vode, ker je euha zemlja veako vonm jaz Glej! jaz eem eetereil pripraviti babo na bolje misli domene, pa zastonj. Se tisti večer eo nae pognali Kozaki, B0 0d dalječ v našo okolico io mi emo ee umikati začeli, in ravno v istem mestu je malo manjkalo, da nisim bil v Sibirijo gnan; kajti eo Ko- kapljico dežja z nekako elaetjo v svoje naročje sprejela plodila nam pa je zato ona j tudi tako, da eo popotniki ki prišli, enoglaeno terdili, da nikjer na Krajnekem polja tako lepega niso vidili, kakor takaj. Kar pridelke zadeva, gré eadju letos pervenetvo; zaki navalili v selo, in malo da nieem vjet bil. Baba je 0d konca do kraja se je dobro eponeelo, da že zdavnej ne prav govorila za hetmanovo palačo, pokehdob*) emo jo tako. Mareikako nadlogo bo čez zimo potolažilo in odvernilo. ravno mi Horvati 9 ali na povelje Napoleonovo pod na finako eadju se je tudi proeó poeebno dobro obneelo; čelstvom generala Delzona zapalili. Zal mi je ee danes po krompirja je tud precej, eamo ljudje tožijo, da jim tu in oni kraeni knigarnici, ki je v tisti palači prepala Kobe tam čern prihaja. Repa in turšica kažete erednje slabo tako 9 , zelje eo ga večidel merčeei pojužnali. Ajda je cvetela prijetno, kakor če bi jo bil veako jutro nov bel eneg Odperto pismo goep. Antonu Janežiću v Celovca. opadil; raetla je ekoz in ekoz lepo in obeta dobro zetev. Čbele so ee, kar jih je bilo na domači paši ostalo, naj- kar so jih pa zunaj bolje, ako ravno tudi le slabo, obneele 9 Izselivši ee 12. eept. iz Tersta eem še le 26. t doline na pašo dali, eo malo drugač ko zanič. Toliko od evoje eedaj prebivališče v Gradcu m. v jesenekega blagra. šop „Novic" dobil, Po drugi etrani pa prihaja cd dné do dné, poeebno ob med kterimi me je 74. list poeebno razveselil z oznanilom i Kait k in pokehdob med Đelimi Krajnci v rabi Mi Slovenci nismo tedaj tako vezniki, kakor nekteri mislij jutrih in večérih čedalje bolj mraz; ev. Matevza dan emo imeli pervo elano, ki pa vendar okoli nas ni kaj ajdi škodovala. Dolgočaene megle eo že več jutrov branile eoncu razlivati evoje prijetne žarke na hladno zemljo; livade in gojzdi če dalje bolj rumenkljasti prihajajo, io tako grérno kteri je im svojem povratka iz Štatgarta se v noem mesta ~ y ' z našim cesarjem sozoaniti želei, in tako bo zginrle eerne ___ _ j — ' J^__ — ^ ™ Ê» * ^ i^ř ktere so razni časoikarji v počasí zopet zimi nasprot. Da bi le se kaj dežja dobili, ee ne bo slo mlinom in fažinam na zimo vodo tesno z živinico vred so okoli nas zdravi * jp Kakor smo brali v 74 lista „Novic", novem letu iz Celovca nov lepo-znansk V megle s poiiticnega Stutgartu viditi si domišljeval list V letu 1856 je bilo v bomo dobili po celem cesarstvu 42,232 ljudi zavoljo hudodelstev zatoženih, Dobro dosel! kterih je bilo 23,349 v záporu, 18,534 v prostem stanu so- če se bo to osnovalo naj bi y svetoval tudi jez, m sicer: jenih y 349 jih je bilo nepričejočih ali ubežnih, 1699 nekrivih slavne „N y ki so že tako priljubljene sloven- izrečenih ali izpušenih, 5555 zavoljo pomanjkanja prepričb skemu narodu, se se nekoliko raztegnile to je na t izpušenih y 39 smert obsojenih, pa pomilostojenih, 83 brez dní življenja, 306 kratno izhajanje na teden pomnožile. Perva polovica slednjega milosti v smert obsojenih, 21 za vse lista naj bi bila odkazana poljodelstvu,domaćemu gospodarstvu 10 do 20 lét, 633 čez 5 do 10 lét, 4691 čez 1 do 5 lét, řn obertníi, druga pa edino lepoznanstvu. Morebiti bi bilo 4435 čez 6 mescov do 1 leta ječe, 1036 v ojster, 902 v tudi to marsikateremu všeč, vendar pa ne daj Bog, da bi prosti zapor, 86 v kazni z dnarj y 112 tepenje obsojenih mi kdo to kaj zameril; razodel sem svoje misli le memo Zavoljo hudodelstev obsojenih je bilo vsih skup 30,755 gredé Z Bogom! Iz Kanala pri Soči na Goriškem 26 sept V tem, ko je suša druge kraje silno pritiskala m ko so žensko ravnavo. Bil je leta 1856 med 1250 ljudmí • « ■ V « 1 V • • « « • t 1 • i. J ______1 1 1 «I A • * 1 • « itt V - _ _ _ Zoper 179 je bilo sodno ravnanje vstavljeno, 278 jih je pred obsojenjem umerlo in 247 jih je pobegnilo pred ka- hu- polja druzih dezel dezja gladovale, je vsaki teden s?cer dodelnik Avstrijanskih fi nan čni h strážník šumeči in večkrat tudi žugajoči dež razveselil in naše polja poredoma hladil in zalival, tako, da so bile zmirej kot v ni nič menj » kakor 24,715, izsluzeni vojaki nahajaj zarés lepa armada, v kteri se večdel Kakor so časniki v shoda narlepši pomladi zelene. Zatega voljo smo tudi, hvala Bogu! francozkega in ruskega cesarja v Stutgartu veliko belega žita naželi in naměřili. Tudi jesenski pridelki sikaj viditi ei domišljevali, kar bi mir lepo kažejo; še celó krompirja smo veliko nakopali prenaglo mar Za pejskih deržav in narodov kaliti utegnilo, tako naglo so se černi oblaki na sadje smo tudi kak krajcar potegnili. Tudi vina pricakujemo političnem obnebji razkadili, ko se je razglasilo, da se bo še precej, če nas kaka pozna nevihta kot lani'pred večerom deta naš in ruski cesar v Vajmarju sošla. Vse se raduje hotel priti Mihela ne zadene Zraven tega Vam ne morem za da je gromoviti vihar tako naglo odšel, kakor y moičati še nekega drugega veselja, ki smo ga te dni *đo- in da sije sopet jasno sonce upanja, da so se vse poto živeli. Bila je namreč pri nas, kakor narnovejse postave vanja vladarjev rés iz namena zgodile lanskega leta ukazujejo, še le te dní 18. in 19. t. m. pre viti y obcni mir , se vzajemno spra kterega ves svet rés potřebuje, vstanoviti skušnja naših vsakdanjih in nedeljskih učencov in ucenk, v in tako narodom srečo in blagor dati, po kterem že tako tri razrede razdeljenih: pokazalo je izprasevanje y da slabo storila zavoljo prevelike suše. Gospod Šol y do sedanji profesor celjske gimnazije, je prestavljen na gorisko gimnazijo. Iz Ljubljane 2. oktobra. Vsled razpisa visocega c. k. deželnega poglavarstva se bo v Begnjah novo šolsko poslopje zidalo. Prevdarjeni in poterjeni 'stroški za to znesejo Bere bilje po gorici Vila Da bi njemu rane zacelila. Al jij veli Kovače vic Pero y N ber' bilja, ne gub' Vila, dneva Nego zovi pobratima mojga Pobratima Jurja Rokavina, Da napiše listek knige bele y Da pošlj ajki i ljubici 3319 24 kr Majki pošlje, da me se nenada Ljubici pa, da se naj*udaje. y Novičar iz raznih krajev Da junak Pero S ćemo zemlj je oženil zeleno travo. Zapisal Kobe. » Nj. c. k. apost. Veličanstvo, Cesar. so se v noci med y 28. in 29. septembra iz Laksenburga odpeljali na Nemško Popravek. V poslednjem Novicarji iz Ljubljane str. 312 v 7. versti odzdolej je brati: ako bi mestne smeti takraj Ljubljanice se v Vajmar, kjer so se 1. t. m. z rusovskim cesarjem sošli, ne vozile na magistratovo gnojnišče Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.