MESEČNI NOTRANJE POLITIČNI PREGLED
Razvoj teče
Temeljni ton vsemu politič-nemu dogajanju v Jugoslaviji je dajalo v zadnjem obdobju neutnorno naprezanje predsed-nika Josipa Broza Tite, da bi se utrdila enotnost in bratstvo med našimi narodi. Teža let ne more ubranitd terau prve-mu vojaku naše revolucije, da ne bi dkn za dnein s podvoje-nimi močmi snoval v prid ide-ji, ki ji jebilo posvečeno yse njegovo ustvarjalno - življenje. Domala ne mine dan, da ne bi sprejelkakega tujega. držav-nika in da ne bi zastavil svo-jega mednatrodnega ugleda in vpliva za utrjevanje neuvršče-nosti in za pomoč narodom, ki se na vseh celinah bojujejo za .svobodo. S sleherndm svojim nastopoin hkrati odločno delu-je, da bi znotraj Jugoslavije doslednp in enotno razvijali samoupavni sistena, ki pred-stavlja izviirno in brez tujib • vzorov. začrtano pot v sociali-zem. Neločljiva povezanost obeh teh delovanj, ki jima Tito po-sve6a vse svoje prizadevanje, n^tiehno izpričuje spoznanje, da je naša pot integralen del demokratičnega gibanja, ki se mu mora zavezati svetovna družina narodov, če bo hotela znotraj blokov ohraniti mit in si zagotoviti obstanek.
Posebno pozornst v jugo-slovanski javnosti sta v zad-njem dasu ^zbudila Titova obiska v Sevojnu in Valjevu.' Ob obeh priložnostih je pred-sednik naglašal; enotnost in spet enotnost! če izdvojimo iz njegovih izvajanj samo dv.a krepka poudarka, nam je pred očmi najprej. njegova ocena, da je zdaj naša enotnost trd-nejša kot kdajkoli, saj ima 99 odstotkov Jugoslovanov iste razvojne in družbene.:interese.j Do sovražnikov, to je do ti-stega enega preostalega odsot-ka, pa moramo biti neusmilje-ni in rfiu onemogočiti razdiral-no delovanje. »Za sovražnika, pa naj bo katerekoli barve«. je dejal tovariš Tito, »bomo našli kraj, s katerega nas ne
bo več oviral.« Tu je mislil zlasti na informbirojevce, ki so bili dolgo pritajeni, v zad-njem času pa so se nekatere Tijihove skupine skušale orga-nizirati. Postale sp glasnejše, ker so dobile pobudo od so vražne emigracije. Onemogoči-li' jih ne bodo saino naša ar-mada, teritorialna obramba in varnostni orgam. Vsak trenu-tek se jim postavlja y bran vse jugoslovansko ljudstvo, vsa naša mladina, vsd ljudje, ki so prišli do -visobe zavesti, da je takšna Jugoslavija, ka-kršna je danes, najboljše jam-stvo, da bo postala še trdnej-ša in še močnejša.
Drugi Titov poudarek, ki je bil namenjan občestvu delov-" nih Ijudi Jugoslavije, pa zaslu-ži še globljo pozornost. Dejal je: »Danes imamo veliko tovaonti... Zdaj je zelo ¦ po-membno, da naši samouprav-ljalci, naši delavci proizvajajo čim boljše izdelke ter čim bolj zboljšujejo storilnost, kajti storilnost in rentabilnost sta zelo pomembni za ustvarjanje boljšega in srečnejšega življe-nja.«   •
Te besede nedvounino zahtfr vajo intenzivnejšo akcijp, grad-njo, produkcijo, ustvarjalno dinamiko, zavesten vseljudski napor, kd mu nihče in v no beni obliki ne sme metati po-.len -pod noge. Zanesljivo Tito ni izrekel teli besed samo de-lavoem, kajti vsi vemo,. da de-lavski razred však dan z žulji dokazuje, da je dialektični ve-lelnik akcije, uzakonjen s člo-večansko težnjo po svobod-nem delu, bistvo njegove ^ksi-stence.. Delavoi in drugi delov-ni Ijudje vsak dan izpričujejo, da jim Titovi ukazi niso bob ob steno ¦'-*- vse to-.-je doku-mentirano z velikanškimi pri-dobitvami, ki so jih delovne množice Jugoslavije. uštvarile v treh desetletjdh v material-nemin duhovnpm svetu.
Prav dobro pa nam je tudi znano, da obstoje v naši stvar-nosti razmere in sile, ki dek-
larativno sdcer soglašajo z ak-cijo izi dinamiko, kakor jo na-glašajo Tito, Zveza komunistov in delavski razred, toda te si-le s svojimi ravnanji in po-stopki akcijo nevedž ali celo ved^ zavirajo. Tudi takšnim strukturam sevedaB velja poziv k enotnosti. Naj navedeino ne-kaj primerov s področja, ki je zelo obžutljivo, namreč iz gospodarstva.
V 6ašu, ko akcija za stabili-zacijo ob intenzivnih' pobudab Socialistlčne zveze vse bolj za-jeroa delovne množice, se za-tika, denimo, jna zveznih ura- -dih in oarini na stotine ald oe-lo na tasoče prošenj' delovnih kolektivov za uvoz najnujnej-ših reprodukcdjskih iri remont-nih materialov, ki so za nemo t&no obratovanje . nujno po-trebni. Včasih gre za potret> ščine, ki ne stanejo več koi morda nekaj sto dolarjev, pa ležijo zahtevki v .predalih me-. sece in mesece, ne da bi se stvar •premaknila. Takšnega raviianja ni mogoče označiti drugače, kot da je birokrat-sko, nerazumno, v skrajnih posledicah pa nasprotujoče ustvarjalim dinamiki in enot-nosti.
Hkirati se dogajajo skrajno nespametne ali že kar slabo umne zadeve v nasprotnem smislu: često dobivajo trgov-ci uvozna dpvoljenja za artik-le, ki jEi imamo na pretek do-ma in pomeni uvažanje le-teh grdo zapravljanje deviz. To ve-lja tako za surovine kot za iz-delke široke potarošnje. često pi§ejo o tem časopisi, po irae-nu so navedeni grebl in greš-niki, toda zoper nje ni učiri-kovibih sankcij- Spet torei bi-rokracija, etatistično in admi-nistrativno odlofianj«, ki- se posmelmje samoupravnemu od-lodanju! In to v času, ko je naša zunanjetrgovinska bilan-ca skrajno neustrezna delpma zaradi recesije v svetu, deloma zaradi naSega nezadostnega iz-voza, deloma pa prav zaradi opisanih   ravnanj.   Spet torej
udarec zoper enotnost celotne-ga jugoslovanskega gospodar-stva.
Nadalje je bila nedvorario Ti-tova za&teva po dinamikl, pro-duktivnosti in rentabilnosti naperjena še zoper druge krši-telje poslovne morale: zoper trgovce, ki drug drugega nelo jalno spodrivajo na tujih trgih, ¦ ko gledajo zgolj na svojo ož-jq korist, interesl skupnošti pa jim niso mar; zoper uvoz-nike, ki strežejo modnim mu-ham in ponižujočemu hlepenju po vsem, kar je tujega, ter ta-ko izničujejo prizadevanja do-mačih proizvajalcev, naj ie bo glede**izbire ali glede kakovo sti; zoper takšno pojmovanje kpnkurenčnosti, ki ga zanima samo hiter dobiček, ne pa so-lidnost dela ali posla. ¦ Hud sovražhiik naše enotno-sti je želja, da bi porabili več, kot imamo. Iz te želje često izvira nepošten odrios do po-litike cen v mnogih organiz->mih združenega dela. Kadar podjetjem zmanjka sredstev, po stari podjetniški logiki na-vijajo cene, namesto da bi iskali dohcxiek v prolzvodnji. produktivnosti, v hitrejšem obračanju sredstev, v ažumi . prodaji, . zmanjšanju zalog in odgovomejšem investiranju. Tak dohodkovni odnos je — kar povejmo s pravim ime-nom — tatinski. Na eni strani je nepošredno okraden potroš-nik, na drugi stranl pa je pri-zadet- ves gospodarski sistem skupnosti, kajti takšni prijemi so brez dvoma rned poglavit-ndmi varoki inflacije.
Več pristnega ' samoupravne-ga duha bi bilo treba vnesta tudi v načrtovanje, naj že bo kratk&ročno ald srednje in dol-goročno. To pomeni, da plani ne bi več smeli biti »diržavni« v starem zaprašenem smislu, smpak bi morali temeljiti na dogovoiuh, kaj je potrebno za proizvodno usmeritesv in uskla-jenost vseh zmogljiyosti Jugo-slavije. Toda še zmerom pri-haja do zmede, še zmerbm gjradlmo tu trt -tam enake to varne, marsičesa, kar bi potre-bov,ali, pa sploh ne izdeluje-mo. še se ponavlja stara na-paka. da .rečemo: »Ta vas, ta okoliš potrebuje rndustrijski objekt, da bodo Ijudje dobili zaposlitev«, pri tem pa ne na-črtujemo dovolj pozorno, da bi
bil tisti objekt točno določene vrste in bi kot^ tak organsko služil celotnemu" gospodarstvu. V planu kaže naposled točno odgovorita na vprašanja ener-getike, surovinske baze, 'tran-sporta, investicijskih stroškov, izvoznib; možnosti. Vse to so-di v odnos, ki mu pravimo od-govorno ira samoupravno ob-našanje, proizvodna enotnost, produktivnost in rentabilnost. Gotovo je~ Tito imel v mi?lih tudi delegatske sestave, ki še ne razvijajo dolžne odločjtve-ne moči. Saj se zdi, kot da so mnogi porabili vse moči za konstituiranje, pbtem so pa zaspali. Allpa se vedejo pred-stavniško, kot bi hoteli reči: Mi smo zdaj oblast, mi gospo-darimo v imenu delavcev, po-zabljajo pa, da Je- njihova bi-stvena dolžnost in funkcija, da so zgolj zbiralci, prenašal-ci, razlagalci in soustvarjalci delavskih pobud. šele, ko bo-
do res tako ravnali, bodo pra-vi delegatL, takšni, da bodo trden jez zop&r tehnokratsko samovoljo; ta pač še zdaleč ni odmrla,. ampak se dnevno sku-ša uveljavljatt kot tisti ,mito- • loški zmaj.^ki mu delavski razv red ne mpre dovolj naglo se-kati vseh na novo rastočih glav.
Opisane in šbevilne dnige zavore enotnosti sp nam pri-šle na misel, ko smo poslušali Titove Jbesede. Njegovakoncep-"cija nam ni znana in domača šele izza Sevojna in Valjeva. Poznarao jo že skoraj štiride-set let, napisana je : v doku-mentih komunističnih. kongre-sov, še zlasti v ustavi. Ven-dar, če' jo m&ra naš maršal še kar naprej vztrajno razla-gati in ponavljati. je to znak, da fca koncepcija veodarle ne prehaja v nas tako hitro in intenzivno, kpt bi bilo želeti. Zvone Kržišnik