"PROLETARBT JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični lisi ST. — NO. 1265 lUr«č M uimI e I »M ; Cfclca*«. III.. uaSar matur D»—hm tTltPTeTUii p—t effWÜT tka Aet of Coavraaa ef Marate trû. 117» CHICAGO. ILL., 10. DECEMBRA, (DECEMBER 10.) 1931. p»»lmte4 «mM» al MS» W. zetk »t LETO—VOL. XXVI. MILIJARDA DOLARJEV V POMOČ VELEKORPORUCIJAM _____________«... ......I______________________________1 _____ VLADA ZA PODPIRANJE PRIVATNIH interesov KA LJUDSKE stroške Železniške družbe, zavarovalnice in banke v stiski. Nižanje plač se nadaljuje—Beda brezposelnih Zejdinjene države so v ekonomski krizi, kakor še nikoli poprej. Dogajale so se panike tudi v proslosti, imeli smo finančne polome in milijone brezposelnih, ali to so bili le peri-jodični pojavi, ki so prešli. Kapitalistični listi zdaj tožijo, da že petdeset let nismo imeli take krize kakor je danes. V resnici jo v tako velikem obsegu še nikoli ni bilo. Dosedanje "depresije? in panike so bile le simptomi hib v kapitalističnem sistemu, sedanja kriza pa je znak, da je kapitalizem sam smrtnonevarno bolan. Zedinjene države veljajo za največjo trdnjavo obstoječega ekonomskega sistema. Nikjer ni nakopičenega toliko bogastva kakor v tej deželi, in v nobeni niso pogoji za resnično prosperiteto tako ugodni kakor tukaj. Vzlic temu smo v krizi. Milijone ljudi strada. Samomorov zaradi neznosne bede je čezjda-J ije več. Tisočero družin je že v razvalinah radi posledic brezposelnosti*. Vsi, ki so prevzeli odbore za zbiranje prispevkov v prid pomočnih akcij, priznavajo, da je beda veliko večja nego so domnevali. Ameriško ljudstvo se le počasi streznuje, kajti težko mu je zapopasti, kako je tolikšna gospodarska katastrofa mogoča v deželi, ki je bazirala na bajki najvišjega življenskega standarda, najvišjih plač in "vsestranskih priložnosti". Kriza v Zedinjenih državah je mnogo opasnejša, kakor si milijoni prebivalcev predstavljajo. Kredit, na katerega je vezana industrija, bolj in bolj peša. Cena vrednotam pada. Propadanje bank se nadaljuje. Mogočne železniške družbe pritiskajo na zvezno vlado za pomoč v eni ali drugi obliki. Železniški bondi in delnice, ki so pred leti pomenile.najsigurnej-šo investicijo, so ilanes v kategoriji zelo* riskiranih vrednot, in naglo padajo v ceni. Vzrok je deloma prevelik delniški kapital, prevelika izdanja bon-dov, neplaniran in vsled tega neekonomičen železniški sistem, .in pa gospodarstvo, katerega edini smoter je profit. Vsi lastniki vrednot železniških družb pritiskaj^ na vlado, da naj priskoči na pomoč. Posebno interesirane so razne in-surance kompanije, ki lastuje-jo za stotine milijonov dolarjev obveznic, izdanih od železniških družb. Propadanje že- NEPRAVA PRESKRBA 7 K BREZPOSELNE leznic bi povleklo za seboj zavarovalnice in mncgo bank. • Člani zvezne vlade v teh kritičnih dneh nimajo mirnega spanja. Zaposljeni so in skrbi jih obdajajo. Milijoni brezposelnih jim sicfcr ne povzročajo sivih las, kajti te so velikodušno prepustili privatni dobrodelnosti. Zelo pa so v skrbeh za koristi ameriških velebank, železniških korporacij, zavarovalnic in drugih mogočnih u-stanov, katere temelje na svetosti profita in privatne lastnine. V pomoč velikim bankam — ne majhnim nego velikim, v katerih so prizadeti bogataški sloji, je bil ustanovljen poseben fond pol milijarde .dolarjev, ki pa ni zadosten. V krogih Hooverjeve administracije je valed tega v teku nova akcija. Njen smoter je rešiti kapitaliste, ki lastujejo železniške kompanije, zavarovalnice in velebaivke. Milijarda dolarjev —pravijo—bi zaenkrat zadostovala. Posodi naj to vsoto zvezna vlada. Hoover je naklonjen taki podpori in smatra, da je koristna in častna. Le kadar se gre za pomoč n3zapo-sljenim, se na vso moč protivi in z njim vred ves kapitalistični tisk. Kote ljudstvo, naj nikar ne dopusti sprejem "socialističnih postav", kajti ko hitro bi to storilo, bi začele Zed. države propadati, kakor propadajo evropske dežele. AV Z. d države drse v propadanje vseeno, dasi ne po ktivdi socializma. Bolan je kapitalistični sistem, neozdravljivo bolan. Milijarde, ki jih hoče iztisniti iz ameriškega ljudstva v obliki vladnih kreditov, ga ne bodo ozdravile. DVE LETI ZAPORA, KER JE ŽALH GRANDIJA VSAKA številka Proletarca vsebuje ZANIMIVO GRADIVO Prečitajte ga! jk. Ko se je Mussolinijev zunanji minister Dino Grandi vozil v Philadelphiji, je skočil k njegovemu avtu 26-letni Italijan Orlando Spartaco, ki ga vidite na sliki, ter zavpil: "Proč s fašizmom!" Policija ga je na-mah aretirala in ga obdolžila, da je grozil in zmerjal Grandi-ja z morilcem. Dobil je dve leti zapora... 'ADMIRALSKO' ZDRAVILO ZA ODPRAVO DEPRE SIJE V ZED. DRŽAVAH Rear-admiral William A. Moffett, ki je v svojem depart-mentu načelnik biroja za zra-koplovbo, je v svojem govoru 2. decembra razložil svoj načrt za odpravo brezposelnosti. Država naj začne graditi število vojnih ladij in 1,000 aero-planov, pa se bo ekonomska situacija obrnila na bolje, poleg pa se bo ta dežela tako pripravila na "obrambo", da bo nepremagljiva. Nesreča je, da takim "gospodarskim" zdravnikom kakor je Moffeit naseda milijone ljudi. Iz vaeh mest prihajajo poročila, da j« pomoč nezapoeljenim ter njihovim družinam leto» potrebna v veliko večjem obsegu nego lani. Število brezposelnih je večje. Skozi poletje fo tisočerim družinam pošli poslednji prihranki. Mnogi boljše situirani delavci so prošli dve'leti pomagali svojim nezaposljenim sorodnikom, a zdaj so bodisi radi izgube dela, zmanjšanja plač, propada banke ali kakega drugega «ličnega vzroka prišli v okol-ščine, da te podpore ne morejo več nuditi. Večja potreba in pa stra i je merodajne cinie-Ije priirDral, da vodijo akcije za zbiranje prispevkov v prid bednih. Zelo velik ie pritisk na zaposlj3n»j delavce, ker kapitalisti neradi posežejo v svoje blagajne po večj3 vsote. Nasprotujejo brezpuielnostni zavarovalnini, češ, da bi bila nečastna, v resnici pa je za delavce poniževalen sedanji način, ker jih peha na stopnjo beračenja za podporo. Sila jih je primorala. En^ družine dobivajo podporo od dobrodelnih ustanov direktno, v šolah nudijo uboccnim otrokom nekaj hrane in samci pj^ dobe pičlo hrano in tudi prenočišče v raznih azilih. Enega prikkzuje ta slika. Vsi to drug drugemu slični in vsa ta mizerija v morju heobilja je dokaz blaznosti kapitalisti« J»ga nereda. IZGUBE VATIKANA ZNAŠAJO VEČ KOT 26 MILIJONOV DOLARJEV Papež je vsled manipulacij italijanske vlade in bank v Italiji na izgubi okrog 500 milijonov lir ali približno $26,250,000 v ameriški veljavi, kar je za ubožno cerkev ogromna vsota. Ko je •veta stolica sklenila pogodbo z Mussolinijem in jle vatikanski vrt postal samostojna država, je dobila cerkev tudi $1,750,000,000 lir odškodnine. To vsoto je izročil papež v upravo Ber-nardinu Nogari, ki jo je investiral v razne industrialne bon de s katerimi je razpolagala Banca Commerciale Italiana. Tej banki je pred nekaj tedni italijanska vlada odrekla državno oporo, kar je imelo za posledico silen padec njenih vrednot. Tako je prišel papež ob milijone, ki pa v teh časih niso njegdva edina izguba. Reorganizacija omenjene banke v Rimu je poplavila milijone lir tudi mnogim drugim verskim in privatnim ustanovam v Italiji. FASISTIV NEMČIJI DOBILI OPORO TUDI MED ZUNANJIMI KAPITALISTI Socialisti groze z drastično akcijo.—Možnosti za skupen odpor socialne demokracije in komunistov Za bedne v W. Virginiji Razne socialistične organizacije na vzhodu so se zavzele skupno, z naprednimi unijami za zbiranje sredstev, katere bodo ta mesec razdelile med bedne brezposelne premogarje v West Virginiji. Tudi socialistična pomožna akcija v za-padni Pennsylvaniji nadaljuje brez hrupa s svojim samaritan-skim delom. Soc. stranka v Readingu dobila 300 novih članov Zadnje volitve so prinesle soc. stranki v Readingu, Pa., ne le tisoče novih volilcev, nego po volitvah že nad 300 novih članov. V Nemčiji poriva kapitalizem čezdalje bolj v ospredje fašiste, katerih so se oklenile posebno kmečke množice in srednji sloji. Postali so s pomočjo razmer, nemškega kapitalizma in nacionalizma naj-jačja stranka v deželi. Zunanji kapitalisti so se sprijaznili z mislijo, da postane Nemčija kmalu fašistična, zato so hoteli izvedeti od fašističnega voditelja Hitlerja, kaj misli o dolgovih Nemčije. V posebnem intervjuvu dne 4. dec. je izjavil, da bo fašistična vlada priznala privatnim interesom v drugih deželah vse obveznosti Nemčije, zahtevala pa bo te meljito revizijo vojnih odškodnin. Ameriški in angleški ka pitalisti se s to izjavo zadovoljujejo in se prihoda fašistov fia vlado več ne boje, posebno še zato ne, ker je Hitler v istem intervjuvu izjavil, da bo nje gova vlada smatrala za svojo največjo nalogo zatreti "rdečo kugo", ki divja v Nemčiji in "ogroža Evropo". Dasi so fašisti močni, imajo računati z delavsko silo. Socialisti so pripravljeni zediniti se s komunisti v svrho, da obvarujejo Nemčijo pred diktaturo Mussolinijevega tipa. Socialistični poslanec in voditelj dr. Breitscheid je na shodu v Darmstadtu med drugim izjavil: "Svariti moramo ob tej uri prav resno državno vlado in tudi deželne vlade. Vprašamo samo, ali hočejo »napraviti konec fašističnemu terorju, ker mora sicer socialno demokracijo miniti potrpljenje napram vladi. Naša tolerančna politika ima samo namen varovati republiko. Nihče se pa ne sme domišljati, da se hoče dopuščati, da od nas tolerirana vlada dovoljuje gonjo nacionalistov in njih zaveznikov. Čeprav so tupatam utrpeli hakenkrajclerji škodo, se je vendar skoro vedno dokazalo, da so bili nasprotniki nacionalistov v obrambi. Kdor dvomi o tem, naj ve, da morilne kuge, naklepov umorov in pozivov k umororg v Nemčiji ni bilo, dokler so se pojavili nacionalni socialisti. Pričakujemo od vlade prav kmalu odgovor, če hoče z vsemi močmi pričeti boj proti fašizmu ali ne, ali pa, če se hoče ukloniti fašizmu. V tem primeru je vse delavstvo pripravljeno, da izvede usilje-no borbo z vsemi pomočki. S sklepom komunistične stranke, da se napravi konec terorju posameznih skupin, je odpadla velika zapreka med socialno demokracijo in komunistično stranko. Socialni demokrati v Prusiji se bodo najodločneje u-prli nameravani prepovedi komunistične stranke v Nemčiji." Eden evropskih delavskih listov piše: Politični razvoj v Nemčiji prehaja v odločilno fazo. Radikalni fašisti pridobivajo na moči zaradi bede in zmernejše meščanske stranke izgubljajo. V vladi odloča centrum, dasi ni večinska stranka in če se centrum odloči za fašizem, je skoro neizogibna meščanska vojna. Letos in v prvi polovici bodočega leta pa/ie odločitev s pruskimi volitvami. Vesel pojav je, da komunisti spoznavajo resnost nevarnosti in spreminjajo svojo taktiko v prilog enotne akcije z nemško socialno demokracijo (s socialisti). Sakserjeva banka prenehala s poslovanjem Mnoge Slovence v Ameriki je neprijetno dirnila vest, da je Sakser State banka v New Yorku pod pritiskom razmer morala zapreti vrata. "Glas Naroda" z dne 5. decembra — dan po prenehanju >slovanja Sakser j eve bam. — priobčuje le poročilo posneto po newyorškem dnevniku "Sun", v katerem je rečeno, da je bila banka izročena v navo državaemu superinten-dentu za banke na željo direk-torija. Obveznosti banke vlagateljem znašajo okrog milijon dolarjev. Glavni lastnik banke je že od početka Frank Sakser, ki je predsednik direktorija. A. Au-senik in Iloland Kuss sta podpredsednika. A. Skulj je blagajnik in F. Lupsha tajnik. Banko bo državna oblast iikvi-dirala. "Glas Naroda" je bil že pred kakima dvema letoma preseljen iz -bančnega poslopja v drug urad. Banko in list je kontroliral Frank Sakser, ki se je šel letos zdraviti v stari kraj, kakor je razvidno iz dopisa v isti številki "Glasa Naroda". Ce se je že vrnil, nam ni znano. Sakser State Bank je imela svoječasno velik promet, kar pa se je spremenilo z ukinje-njem doseljevanja. Veliko biz-nisa so ji vzeli konkurenti, ki prodajajo vozne karte izletni- MORILNE ORGIJE "MASNE JUSTICE" V SALISBURYJU Dva tisoč kristjanov prisostvovalo linčanju črnca, katerega so vzeli iz bolnišnice. Zamorec Matthew Williams, star 35 let, je pod pritiskom razmer in svoje omejenosti u-bil D. J. Elliotta, ker mu je plačeval samo 15c na uro. Elliott je bogataš, a vzlic temu je bednega črnca izkoriščal do skrajnosti. Ko je svoj zločin izvršil, se je skušal ubiti, toda se je le ranil. Bogatinov siri je nato ustrelil vanj, toda črnec je še ostal pri življenju in se privlekel v bolnišnico, kjer so ga obvezali. V mestu se je kmalu zbrala drhal kakih 200Q ljudi ,ki je potegnila obvezanega črnca v sami bolniški srajci iz postelje ter ga vlekla tri bloke daleč do sodne palače, kjer so ga počasi mučili in končno obesili na drevo. Nato so zakurili grmado in ga vrgli v ogenj. Priče pravijo, da je ranjeni zamorec tulil v smrtni grozi, kar je drhal toliko bolj podžigalo v morilnih instinktih. To linčanje se je dogodilo t Salisburyju, država Maryland, ki je na glasnu za puritansko deželo. Kakor razvidno iz statistike, je bilo dozdaj linčanih v Marylandu štirinajst oseb, med njimi dvanajst črncev. Socialistični glasovi v Penni narasli 100% John W. Slayton, ki je bil pri prošlih novemberskih volit-|vah socialistični kandidat v vrhovno sodišče, je dobil blizu 60,000 glasov, leta 1930 v isti urad pa 29,976. kom. Sakserjevo podjetje v raznih oblikah je staro kakih 40 let. Kar se tiče bančnih poslov, je končalo z bankrotom, dasi je ibilo najbolj znano in najbolj slovito slovensko pod-vzetje te vrste V Zed. državah. VOJNO STANJE V MANDŽURIJI Zdaj ni vo* nobonaga dvoma, da j« Japonaka imala pr*ra£vnan, dolgo pripravljen načrt ta oivojiltv Mandžurijo, katoroga jo to jaaon naglo itvodla, pnadno — jo siananji aro« »ploh tavodol, kaj — godi. Kitajaka jo apolirala tar nagiaaala, da jo Japonaka pogasila tri pogodba, namroč Kolloggov mirovni pakt, miroma določba ligo narodonr in pooobon dogovor ■ dovothni državami sa varovanja urtagritafto Kitajako. Na »liki »o japonski vojaki pri avojik mrtvili ia ranjoncSk. , ci so i)i iz Ñascga Q i barija ZAKON ZA REGISTRIRANJE INO-ZEMCEV V MICHIGANU Detroit, Mich. — Marsikdo ¡če ga primejo stražniki, kje je ni še na jasnem, kaj je in kaj bil rojen. znači zakon za registriranje Očividno je, da je postava tujerodcev v Michiganu (Alien naperjena proti tujerodcem, Registration BiH). V sledečem prvič da se izloči one, ki so tu bom podal nekaj zgodovin^ nepostavno, drugič, da se jih njegovem sprejemu in o akci- drži pod strogo policijsko koliki ima namen zakon razve- trolo in tretjič, da se med nji- riFGFNEI?IHANOST PO SOL SEVANJA V Z. D. ïo in ono pri nas j1» ljaviti. Organizacij» prefriganih kapitalističnih politikov v Detroi-tu, zvana Union League Club, je sestavila predlogo, naperjeno proti tujerodcem, za zapr- mi omejuje oziroma ovira radikalno gibanje. Zakon bi bil že v veljavi, če bi proti njemu ne podvzela akcije omenjena American Civil Liberties Unija. Bila je na mestu točno in delala z naglico, tmu vrat. m enako tajno je |kar edinQ ri , da je agitirala zanjo med ^neslj.v,- pnwotooVoj«v»ta začasn0 mi poslanci. V čaaop^ju je «i ^ ed. Vsi ahodi oglašala, da bi z njo ne opozo rila protivne javnosti ter izzvala boja proti predlogi. Meseca aprila 1931 je bila predložena nižji zbornici mi-chiganske zakonodaje v Lan-singu in bila takoj sprejeta. Pet tednov pozneje, ravno pred zaključkom zasedanja, je bila predložena še senatu in po kratki .debati sprejeta s tremi glasovi večine. Javnost je tedaj že vedela, o čem se gre, in tujerodci so bili opozorjeni na nevarnoet. predlogo pa sta odobrila že obe zbornici in čakala je le še go-vernerjevega podpisa, predno bi mogla postati zakon. Gover-nerju so pričele razne organizacije in posamezniki pošiljati proteste proti postavi ter ga urgi.aie, naj ji odreče podpis. Governer jo je podpisal vzlic temu pritisku. Isti dan je proti predicgi izposlovala sodno prepoved (injunction) detroit-ska branža A. C. L. U. (American Civil Liberties Union). Prepoved je bila izdana začasno. Odvetniki omenjene unije so podvzeli akcijo proti uveljav-ljenju zakona v imenu angleškega državljana G. R. Smi-tha. Meseca julija se je vršilo na michigansfcem vrhovnem sodišču prvo zaslišanje z ozi-rom na sodno prepoved, katero so podaljšali, dokler zadeve ne reši najvišja instanca, to je, zvezno vrhovno sodišče. Medtem bo šla seveda še pred nižje sodne tribunale. Zakon v glavnem določa: Vsi tujerodci, živeči v Michiganu, se morajo registrirali v to določenih uradih. Vsakdo, ki ne bo mogel dokazali, da je prišel v to deželo postavno, bo izročen naseljeni-ški oblasti v svrho deportacije. Kdor je prišel sem postavno, mu bo oblast to potrdila z izda njem posebne izkaznice, katero bo moral v namen identificiranja imeti vedno s seboj. Vsakdo bo moral v registracijskem uradu odtisniti tudi svoje prste. (To so bili dozdaj prisiljeni storiti v splošnem samo usti, ki so bili aretirani radi zločinov.) Kdor se ne bo registriral, zapade kazni $100 globe in do tri mesece zapora, ali obojemu. Delodajalec, ki zaposli tujeroden, ne da bi se prej prepričal ako je registriran, zapade kazni $100 globe in do tri mesece zapora. Zakon bo v nepriliko tudi A-merikancem, kajti vsakdo bo moral na en ali drug način dokazovati v uradih ali na ulicah, solucije ali demonstracije me bi pomagale, kajti zbornica je predlogo sprejela in governer jo je podpisal. Sodišče ima zdaj le odločevati, da li je u-stavna ali neustavna. S to akcijo je imela ACLU velike stroške in je vredna vse pomoči delavstva in delavskih organizacij. Kakor rečeno, je ta unija edina, ki je proti zakonu praktično nastopila. V Michiganu pa se je v boju proti tej poetavi ustanovila še ena organizacija, zvana Council for Protection of Foreign Born. Dasi zatrjuje svojo politično nepristranost, je bila ustanovljena pod vodstvom komunistov in služi le komunistični taktiki, dasi tega na sejah ne priznava. Ta koncil je poslal vsem našim društvom poziv, da se mu pridružijo. Veliko slovenskih društev kakor tudi organizacij drugih narodnosti se je odzvalo vabilu. Izvolili so zastopnike ter plačali članarino, ki je $1 ali več na mesec. Na sejah koncila so voditelji zatrjevali, da odobravajo sto-procentno akcijo ACLU, ali pozneje smo izvedeli, da nima ta koncil za protektiranje tujerodcev z ACLU nikakih stikov ali zveze. V dokaz nam je poročilo Caroline Parker, ki je tajnica michigansike postojanke ACLU. Podala ga je na seji druš. Detroitskih Slovencev št. 121 SNPJ. meseca novembra. Ako bi koncil bil ustanovljen v namenu, da pomaga ACL u-niji, bi bil upravičen. V resnici pa je le delec komunističnega gibanja, vsled česar akciji za razveljavljenje zakona več škoduje kakor koristi. Tako je dejstvo, pa če je komu všeč ali ne. Komunistična propaganda proti temu zakonu le podžiga reakcijo, ki ima na sodiščih velik vpliv, in iz tega razloga Nedavno je v Coloradu ubil suhaški agent mladega fanta, pri kateremu je dobil pint vina. Vsled ogorčenja ljudstva je bil iisspendiran. Medtem je prišlo na dan, da je dotični agent kriminalni tip, da je bil pred \stopom v vladno služtbo zloglasen karakter m da je uganjal nepostavna dejanja tudi v "s; haški" službi zvezne vlade. Karijero je kon čal z umorom. Pijače se ni branil, četudi je b«l najet, da uveljavlja 18. amendment.—V Chicagu je prošli teden ustrelil "reformer" ali "poboljševalec ljudstva" Daniel Gilday fanta, kateri je prišel k njemu na ulici ter mu ponudil svojo pomoč. Gilday (na levi na tej sliki) je bil v omotičnem stanju. Mladi Herman Kuol je mislil, da j«e možu slabo, pa ga je nagovoril z vabilom, da ga bo od vedel domov. Gilday je potegnil iz žepa revolver in Samaritana ustrelil. Ko je kmalu nato prijela Gildeyja policija, je dobila pri njemu dve zvezdi, kateri je dobil eno od policijske3a šefa ter drugo od državnega pravnika. Obe sta mu dajali policijski statut. Razen tega s > dobili pri njemu, kakor izkazuje policijski rekord, revolver, naboje, posebno pripravo s plinom za solzen je, .tiket iz zastavljalnice in pint žganja. Gilday je v odborih dveh refor.nisticnih skupin, katerih naloga je "poboljšati" ljudi. Bil je ob enem špijon za fanatične pobetljševaloe na višjih mestih in za detektivski biro. Zdaj, ko je izvršil U zločin, j* ljudstvo uvidelo ,da je pravzaprav suhač Gilday tisti, katerega bi bilo treba "reformirati". Na sliki na desni je zdravnik in pa mla-di Herman Kuol, Ocateri se je boril več dni m3d življenjem in smrtjo. in drugod Cleveland, O. — V Clevelan-du bodo zopet volitve. Kandi-datje s«, bodo potegovali za župansko nominacijo. Dva, ki dobita največ glasov, se bosta potem še enkrat tepla. Socialisti ne postavijo kandidata. Ni sredstev za zadostno kampanjo. Bomo pa bolj radikalni. Včasi so se nam komunisti ro-gali, češ, kaj boste dosegli s politiko! Puške je treba, sile, revolucije itd., ne pa glasovnice. Zdaj pa prav pridno politizirajo, postavljajo kandidate hi agitirajo zanje. Nas pač posnemajo. * Za kandidate ne bomo v zadregi. Med drugimi se je prijavil Mr. Morgen, prijatelj republikanskega bossa Maschke-ja in Fred Kohler, oba republikanca. Potem vrsta demokratov, npr. Peter Witt, bivši radikalni progresivec, "soapboxer", zdaj svetovalec Van Sweringerjevih interesov, ki so hoteli, da kandidira. En pomožni generalni superintendent je pobiral celo podpise zanj. Kandidat je tudi Ray T. Miller, okrajni pravnik, ki pošilja male zlocince na "gavge". Veliki ga podpirajo. John M. Sulzman, šerif in okrajni ječar. On bi spadal bolj v cirkus kot za šerifa; F. W. Walz, independent, o kalerem pravijo, da je bil nekoč socialist. Govorili smo tudi, da bi poiinili med kandidate za župana Slovana, kakor so ga v Chicagu. Mi bi najrajše Slovenca. Ampak ni sloge... smo republikanci in demokratje, potem šele Slovani.' ISNO YE VI OBISKI j agitiral,sem cul zoper Proletar-ca marsikatero pikro. Zdaj niti ene besede. Časi so se spremenili, ljudje tudi. Priznati moram, da so mi šli rojaki povsod na roko in bil sem med njimi vljudno sprejet. Pred časom smo čitali v listih ...... , iz teh krajev nekaj polemičnih prva postaja je m.a Lau-oDe pri !dopisoVj tikajočih se piknikov, Po johnstownskem okrožju Dne 19. nov. sem se napotil fcroti Johnstownu, Pa. Moja Fradlovi družini, katera je a zadeva se je razčistila. Imel zatekamo vsi potniki. Se kadar sem se oglasil, sem dobil pri njemu enega ali dva druga, njihov koncil ne zasluži podpo- ¡Tu je bil moj stan do 29. no re tujerodcev v Michiganu. znana vsem, ki se zanimajo za|OOM ,, ... x ., f „, . \ sem priliko sniti se z mnogimi nase gibanje Hčerka Jane;rojak] na ve8elici v Domu na Fradel je nastopila že na mno-, Moxhamu Dobj, sem vti da gih shodih ... se razvija v do- ne bo d(jJ ko ^ bro ag.tatonco S sodrugom :s,ožno roka y rokj rradlom sva obiskala rojake nQfln,k;n„ . , . . . . i naselbine in za pravice delav- skega razreda. To je tudi edino pametno, kajti le v slogi je _ , ■ moč. Imajo sicer še nekaj ovir Langerholcu, kamor se menda !in nasprotovanja, posebno od ter dobila več naročnin. V Johnstownu sem se ustavil pri sodrugu in trgovcu John bilo bolje. Z našo družbo se vozila tudi Frances Langer-holc, ki je šla kot zastopnica društva Flood City na sestanek v Herminie v svrho ,da ustanove federacijo SNPJ. Vsem, ki so mi v tej agitaciji šli na loko, iskrena hvala. Joseph Snoy. "ki je sovražnica sov. Rusije". Ona dva sta v stranki, ker sta v največjem vviseonsinskem mestu, katero iina socialista ¿a župana. Tudi vesta, da soc. stranka ni sovražna USSR ali na kratko sov. Rusiji. Lahko ti rekla, da je vzrok tudi ta, da druge delavske stranke med Slovenci v Ameriki ni. Enkrat je bila. Velikega klicarja je imela za vodjo. Izključil je tega in onega in se nazadnje še sam izključil. Vrnil se je v svoj stari krojaški poklic. Tiiko je prišel konec enotne fronte. Tole prehajanje v stranko in ven me spominja člana v društvu podporne organizacije,ki je imel navado plačevati piispev-ke vsake tri mesece. Bil je suspendiran, črtan in zopet sprejet. Ko je postal tajnik društva, je delal isto. Sam se jo suspendiral, črtal in zopet sprejel. Naš revolucionarni vodja se ni več hotel sprejeti nazaj v edino delavsko stranko. Učinil je mnogo. Ampak bila je škoda. Neki reporter je komentiral vest, da se Einstein vrne v Ameriko v svrho študij, da je Einstein edini Evropec, ki ne pride sem prositi za posojilo, ali da bi šel k Hooverju in v kino-gledišča. s Cemu ni Gandhi vzel sabo nobene obleke, ko je šel na pogajanja v London? Zato, ker je vedel, da bi jo v barantanju z Angleži izgubil.Frank Banbič LETNE SEJE Peter Benedict. Seja in zabava mladinskega odseka Chicago, III. — Mladinski odsek kluba Št. 1 bo imel sejo in potem zabavo v sredo 16. dec. v spodriji dvorani SNPJ. Apeliramo na vse sodruge in sodru-žice, da nas obiščejo, kar bo agitaciji za pristop mladine v ta odsek veliko koristilo.—J. R. ene osebe, ki pa ne bo mogla diktirati večini. Dotični je tudi nasprotnik "Proletarca", kar pač dokazuje njegovo mišlje- Listnica uredništva Sheboygan, Wis. — Priobčimo prihodnjič. vembra. Obiskal sem trinajst nje in način nj e ..opozici. naselbin v tem okrožju. Rezul- je» tat bo razviden v izkazu posla-, Na ve8elici 2g nQV y Dom(J nih naročnin ki bo pnobčen 24. 'na Moxhamu smo imeli res pri-decembra Na agitaciji so mi jetno zabavo. Udeležba je bila pomagali Jakob Strebl John ,srednja. Plesalcem je igrala Ungerholc, Frank Podboy. 'domača godba. Frank Klučev-Louis K veder in A.nton.Vidnch. šek je dokazal, da ni pozabil Anton je fant od fare. Ce bi pihati na gvojo trompeto Raz. ga imeli v Bndgeportu, nam položenje je bilo ¡zborno. Vrte-bi v zboru in dramatiki lahko ij 8mo se dob^raM) peli in zbi-vehko koristili. En dan mi je jali Sale. kakor je na zabavi pridno pomagal tudi s. A. Uk-majer. Delavske razniere v teh krajih so več kot mizerne. Ko bi Vsi na konferenco v Bridgeportu, O. Klubi JSZ. in društva Prosvetne matice so ponovno pozvana, da pošljejo zastopnike na konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 20. dec. ob 10. d«p. v slovenski dvorani na Boyds-villu (Bridgeportu), O. Ker bo zborovanje važno v očigled sedanjim razmeram in naših velikih nalog, je potrebno, da so zastopani na nji vsi klubi in društva. Pridite točno I Za odbor konference, Jc&eph Snoy, tajnik; Louis Gorenc, Frank Blatnik, Frank Matko, Joseph Skoff, Albina Krava-nja, John Mrzel, Matt Tušek. Naše aktivnosti v Chicagu Socialistična stranka v Chica-KU se je zavzela, da priredi na- Za odposlanca v Rusijo gre zelo trda. Verjamem, da imajo oni, ki ga priporočajo, dober namen. Le, da zdaj ni navdušenja za idejo. Menda so tudi temu vzrok slabi časi. • Pravijo, da je naša stranka nasprotna sovjetski Uniji; trdijo celo, da smo socialisti njeni sovražniki. Ce je to res, tedaj so največji prijatelji boljševi-ške Rusije Ameriška legija, Hčere ameriške revolucije, kon-gresnik Hamilton Fish, Henry Ford, Matthew Woll, Andrej Kobal in konzul. Cemu ne bi poslali tja Kobala, ki ima že izkušnje s potovanji in raziskovanji? Poskrbi naj se za dobro mater, da ga založi s sto-taki, pa pojde. Samovar bi moral vzeti s seboj, vodnike pa bi že tam dobil. Vi mislite, da je to šala, pa ni. Kobal je bil na konvenciji SNPJ, prijatelj prijateljev sovjetske Rusije in vsi komunisti so glasovali zanj. * Nekdo je vprašal, čemu sta ta in ta v socialistični stranki, Ta mesec se vrše letne seje, na kateril«i je važna točka posebno (volitev odbora. Od odbora, posebno od tajnika, od vi si v marsikaterem slučaju, ali bo klub napredoval ali nazadoval. Vztrajen tajnik ali drugi odborniki kluba lahko planirajo delo v klubu in organizirajo agitacijo zanj tako, da so vse aktivnosti kluba uspešne. Pridite na decemberske seje vsi. Nihče naj ne odklanja svoj delež odgovornosti za pro-»peh in napredek kluba. Nihče naj se ne brani sprejeti urada, ako je zanj sposoben, m vsakdo, ki ga sprejme, naj prevzame nalogo z navdušenjem, pa bo tvoje delo vršil gotovo z uspehom. Predavanje v klubu št. 5 v Johnstownu Johnstown, Pa. — Doznava-mo, da bo v klubu št. 5 predaval v soboto 2Š. januarja dr. Van Essen. Predavanje spremljano s slikami. bo kor marsikatera povest. Na prejšnjih posetih, ko sem KLUBOM IN DRUŠTVOM A ¥ T želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? Obdržuje V soboto OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t navada. Iz pomenkov vidiš, kaj slednje mesece čimveč khodov vse so že ljudje poskusili v živ- shodov ljenju. Z malo agitacije bi po- _______ ... . . . . .. . . . ... 8ta,aL "Albina Moxham ena Ži.j7n'ua"rja*bo""velik Ih^ ni jih hotel popisati, b, vzelo k^rvih na delavskem in kultur- j katerem bo govoril med dru go ,ki bi bila zanimivejša iTa- iWpolju. Imajo svoj dom in gim s. Reinhold Neibuhr, ured- sposobne moči v petju in dra- nik revije World Tomorrow n OA • • . kateri ima sloves, da je eden Dne ¿0. nov. je imelo sejo najtw iljantnejAih govornikov v Samostojno društvo, katero je Ameriki, naročeno na "Proletarca". Na j V soboto 2. februarja prire-ročni no so obnovili. Stem da- di Forward veliko maškarado jjejo dober vzgled in ob enem v Ashland avditoriju katere priznavajo vrednost takega li-j prebitek je namenjen socialistični stranki za agitacijo ,v Chicagu. Na shod kakor na ma&karado so vabljeni vsi so-kakšne daljše obiske pa ni bilo drugi, somišljeniki in prijate-časa. .Pot preko johnstownskih lji. Vstopnice na to maškara-hribov je bila slaba in nevarna, do se dobe pri tajniku kluba Dasi jG bilo poldne, niti pri lu-,št. 1. V predprodaji so po 60c či nismo videli dober čevelj na- in pri vratih 75c. Od vstopnic, prej. Oblaki megle so zastrli j ki jih prodajo klubovi člani, dnevno svetlobo. V dolini je dobi klub 50 odstotkov.—P. O. I sta. Domov grede sem se ustavil v Latrobu in v Herminiju, za KNJIGE * CANKARJEVE i __ DRUŽBE ZA LETO 1932 SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA. 1.) ! Koledar Cankarjeve družbe za. I. 1932. 2.) Zver se ]e prebudila. Povest. Spisal Liam O'Flaherty. 3.) Po solnčni Španiji. Spisal Martin Anderson Nexo. 4.) Orači. Povest. Spisal Angelo Cerkvenik. VSE ŠTIRI KNJIGE ZA 1.12- Naročila pošljite "Proletarcu". SIJAJEN USPEH JUBILEJNE PRIREDBE SLOV. SOC PEV. ZBORA 'ZARJA' Piše Anton Vicič Cleveland, O. — Slovensko občinstvo v Clevelandu je dalo pevskemu zboru "Zarji" (odsek kluba àt. 27 JSZ.) -na Zahvalni dan 26. novembra polno priznanje za njegovo petnajstletno delo na polju naàe glasbe. Vzlic skrajno slabim razmeram in napetim odnoâajem, ki so nastali po odstopu razkolniàke skupine, je bila udeležba na jubilejnem koncertu obilna in zvečer na prosti in plesni zabavi pa so "Zarjani" àe bolj laz-Videli, da so simpatije občinstva iskreno na njihovi strani. Upam, da si jih ohranijo tudi v bodoče. Gostje so prišli na to slav-nost od blizu in daleč. Iz Pennsylvanie Terčelj in Lesjak, iz Detroita velika skupina članov in članic soc. pev. zbora "Svoboda" ter drugih članov JSZ. in somišljenikov, iz Chicaga so-drug Zaitz s soprogo, in iz Jugoslavije Tone Podgoričan, katerega poznamo ob enem pod imenom Ivan Jontez. Ko je Jontez vstopil v dvorano, in posebno àe zvečer, mu je molelo vsepolno rok v pozdrav. Dospel je malo pred tem iz starega kraja, kamor je pred meseci moral iti, ker je ameriška na-seljeniška oblast smatrala, da je dospel 3em iz Kanade nepo-stavno. Takrat so mu prijatelji želeli srečen skorajšnji po-vratek, in Jontez se je v resnici vrnil. Bil je zaposljen ves večer v pogovorih s prijatelji. Le mimogrede sem dobil priliko ponuditi mu roko v pozdrav. Povabil me je, da naj pridem ob priliki k njemu na dom, kar bom storil. Enako je bil zaposljen v pomenkih s sodrugi in prijatelji Terčelj in istotako Detrokčani. Sodrug Zaitz in soproga Angeline sta se znaš* la v krogu številnih sodrugov, sodružic in prijateljev, s katerimi se večinoma niso videli že več let. In tako se je zabavala vsa številna družba kakor ena velika družina. Ko to pisem, mi je povedal eden odbornikov, da znašajo dohodki koncerta, kolikor je bilo poravnanih do 30. nov., nad tisoč dolarjev. Mislim, da je za te čase to čedna vsota, posebno če se pomisli, da je bila vstopnina znižana na 50c za osebo. . Pričakuje pa se še nadaljne vsote za vstopnice v piedprodaji. Seveda so s takimi koncerti tudi visoki stroški. ' Naslednji dan popoldne smo se zbrali pri Poljškovih, med drugim s. Terčelj in Lesjak, Si-skovich s soprogo, pisec tega poročila, s. Jauch, Zaitz s soprogo, pozneje Krebelj, in ure * so nam v prijetnem pomenku naglo prešle, zvečer pa smo se sestali v klubovih prostorih v Slov. nar. domu, kjer je imel sestanek oziroma sejo mladinski odsek kluba št. 27. Zaitz je bil povabljen, da izpregovori par besed, kar je storil, po seji pa se je razgovarjal z mladimi člani in članicami o problemih mladinskega gibanja.. Pozno zvečer sta odpotovala. Na kolodvor ju je odpeljal s. Fran-ceskin v spremstvu podpisanega in sodruga Poljška. Zaitz je dejal, da mu je zelo žal, ker ni imel časa ostati v Clevelandu dalj, da bi obiskal številne so-druge in druge prijatelje. Morda bo to mogel ob kaki drugi priliki. Dejal je, da odnaša iz Clevelanda z jubilejne slavno-*ti "Zarje" le dobre vtise. Isto je pritrdila njegova soproga. Mimogrede sta obiskala tudi slikarja Peruška in njegovo ženo. Zaitz je dejal, da je obljubil obiskati v petek zjutraj*po koncertu tudi Lokarjeve v Col-linwoodu, kar pa mu ni bilo mogoče. Jaz sem pravzaprav nameraval pisati o sporedu na koncertu, ki pa je bil že precej obširno opisan. Zgodovina "Zarje" je bila v obrisih podana v raznih številkah tega lista pred koncertom. Omenim naj le, da sta izmed njenih ustanovnih ičlanoC še ^edfio pri nji sodiuga , Poljšak in Mikše, oba delavna ! za prospeh zbora. Poljšak je t bil prvi predsednik "Zarje" in je tudi sedanji. ! Na kratko naj omenim, da je spored oziroma slavnost o-tvoril s kratkim nagovorom s. Jos. Skuk, in da je bil slavnostni govornik Jos. Jauch. Njego-: va izvajanja so bila stvarna in dobro zamišljena. O drugem soglašam s poročevalcem v prejšnji številki. Program je bil pester, dobro izbran, toda malo predolg. V podrobnostih je bil naveden v prejšnji številki, enako tudi to-idke, v katerih so nastopila sodelujoča zbora in drugi posamezniki, kot pevki iz Detroita ter akrobatka Miss Krainc istotako iz Fordovega meSta. Prišla je s posredovanjem kluba št. 114, pevki pa sta aktivni članici soc. pev. zbora "Svoboda", odsek kluba št. 114. i Ko sem sledil sporedu in si priklical predse druga naša kulturna društva, kot pevski zbor "Svoboda" v Detroitu, "Naprej" v Milwaukeeju, "Sava" v Chicagu, "Naprej" v Bridgeportu, dramski odsek kluba JSZ. v Sheboyganu, zbor "Naprej" v Springfieldu, kulturne odseke Slov. nar. doma v j Waukeganu itd., sem si bil svest, da je naše gibanje med ameriškimi Slovenci najmočnejši faktor «na polju kulturnega dela. Razen označenih ustanov je se mnogo drugih prosvetnih skupin, ki so nam simpatične in so včlanjene v Prosvetni matici. Upam, da bodo vse zastopane s svojimi delegati na prihodnjem zboru JSZ. • Kad bi posegel v podrobno oceno posameznih koncertnih točk in pa igre, ki je bila zaključni del sporeda, ali prostor v listu je omejen in potrebno je, da so ga deležni tudi drugi dopisovalci. Rečem naj le, da je bilo praznovanje 15-letnice res slavnostno in upam, da bodo| prihodnji jubileji "Zarje" še veličastnejši. Avdijenca jue sledila sporedu na tem koncertu pazno; bilo pa je nekaj otrok, ki so se posebno proti koncu, ob času predstave, spenjali ob odru. Tega bi ne smeli pustiti, ker otroci s tem motijo pozornost gledalcev. Odbor bi moral poskrbeti za reditelje. Imajo jih gledališča, pa bi bili na mestu tudi na naših kulturnih prireditvah. OBIČAJNI SADOVI VOJNE tako nimamo res ničesar, kar bi ščegetalo živce in možgane velikih otrok. V Sheboyganu so si za enkrat pomagali s škandalom, v katerega je zapleten neki zdravnik. Senzacija — umazano perilo Pripravimo se na volilni bo) Piney Fork, O. — Cas pride in mine. Ravno tako volilni boji. Prišli so in minili, delavci se pere prod sodiščem, intim- ao..daja,i 8V0Je Klasove v mi-nosti s« razgalja pred bedasto, f1}0 kateri sta radovedno množico. Mlada tuJodK°vorm z* sedanjo mizerijo. f • II A I n ■ f.. i — ___ _ _ • _1 _. f a, a Japonski vojaki odnaiajo ranjene« po kitki v svojih vojnih operacijah sa osvojitev Mandžurije. Da jo bila bitka oetra dokasuje to. da so se čete na oheh straneh sabarikadiraU v »renče. Eden je viden na tej sliki. Kitajci so bi! i poraženi v vsakem spopadu s Japonci. To so "bankirji"! V Chicagu je imel republikanski političar John Bain 12 bank, katerih vsaka je morala biti po illinoiskih zakonih separatna korporacija. Skupno so imele okrog sto direktorjev, vključivši blagajnike, predsednike in druge izvoljene uradnike. Namesto, da bi oni založili kapital za banke, so si od njih izposodili $4,511,383, večinoma na nič. Denar so na prevarantski, toda legalen način, ukradli. Vlagatelji izgube okrog osem milijonov dolarjev, ako ne celo več, kajti te banke so prošlo poletje skupno "za-pile vrata". Spartakove beležke Milwaukee, Wi». — Običajna prireditev pod "Municipal Cnristmas Tree" bo imela to leto pristno moderni "krščanski" značaj. Prireditve:.i odbor je namreč sklenil, da župan Itoan ne bo imel prilike o:na-lijcvati svojih radikalnih idej". Vidite, to je pravo krščansko čustvovanje. Božični večer je čas slavnostnega razpoloženja—mize so bogato obložene, božična darila razkošna, kožuhi topli, kii razgreta in v takem položaju se takole pur-gareko srce kar topi "milih čustev" in svet mora biti ena sama velika preobložena miza in bajno razsvetljeno svetišče. S svojim krščanskim čustvovanjem je naša purgarija preskrbela, "da ne bo prazne mi-ze v milwauških domovih in ne lačnega človeka na cesti". Z radodarno roko bo delila sedaj od onih milijonov, kateri so bili izprešani iz delavcev potom Community sklada in zvonovi bodo s svečanim glasom doneli nad tem srečnim mestom, orgije v razkošnih cerkvah bodo bučale, dobro plačani pastorji, fathri, patri in popi pa bodo govorili svefe besede. In to slavnostno razpoloženje naj bi motil boljševik Hoan s svojimi hujskajočimi govori? ' Mogoče bi mož bil celo tako predrzen, da bi govoril o onih desetih milijonih brezposelrli in gladnih, o suženjskih laz-n.erah v Harlanu, Ky., v Penn sylvaniji ali W. Virginiji, o imperialističnem klanju v Mandžuriji, o Mussolinijevem pe-khi ali pa celo o stradajočih milijonih in prooadajočih družinah v krščanski Evropi. Vsako leto je govoril Hoan na taki prireditvi in vselej je povedal nekaj o tesarjevem sinu, ki ni imel prostora kamor bi položil svojo trudno g tvo. Govoril je o bogatinu in kameli, o njemu, ki je bil zagovornik vseh ponižanih in zatiranih In katerega So takratni farizeji zaraditega pribili na križ. Da, Hoan ne sme govoriti, •ker rabi namesto sladkih, medenih besed oster bič, ne sme govoriti, kakor nista smela govoriti svoj Čas I)ebs in BtUVer. ne sme govoriti, ker besede žgo kot ogenj, ker razgalijo hinavščino in to n^der-no, okrvavljeno in od solz bednih premočeno krščanstvo, ki že davno ni več krščanstvo, temveč samo ena velika grda laž. Da, Hoan ne sme govoriti, toda njegov molk bo silnejši od njegovih besed... o En sam silen krik je nastal v buržoaznem časopisju zaradi nameravanega zvišanja dohodninskih davkov. Toda ta krik je postal besno sikanje, ko so'socialisti naznanili svoj načrt, po katerem se naj bi ob-težilo predvsem one, katerih dohodki so čezmerni. Laži, zvijač, zavijanj in drugih sredstev se poslužuje zavajalno časopisje, da preslepi ljudstvo, samo da zaščiti interese onih, ki so odgovorni za obstoječe razmere in za katere bi bil tudi nov dohodninski davek, zasnovan po socialistih, malenkost. jezemka, starikav zdravnik, član "višje dru/be" — m celili 76,(M)0 dol. "odškodnine"— mastna hrana—doma pa mrzle peči, prazne mize, umazana posoda. Ljudje obeh spolov se pretepajo za prostore v fcodni dvorani in slastno poži-ajo gnoj. Komaj so prebavali škandal v Californiji, se jim je nudil že drugi — in tako se to nadaljuje. o Neki Hrvat je pisal iz Rusije, "da so naši drugovi v Rusiji nezadovoljni, oziroma, da so Rusi z njimi nezadovoljni. Drugovi so si revolucijo predstavljali popolnoma drugače kot je v resnici. Predvsem niso mislili na to, da je v pionirski deželi treba požrtvovanja, potrpljenja in TEŽKEGA DELA, ako se hoče kaj doseči. Ti drugovi se baje selijo iz kraja v kraj in "uživajo slobodu" kar i veliko žlico. Nikjer jim ni >iav in šesturno delo bi radi najbrž skrajšali ali pa uvedli sKake radikalne reforme. Toda ruska vlada bo skrbela, da se bodo sami reformirali ali pa jih bo poslala nazaj v buržoaz-no Ameriko ali pa v Jugoslavijo, kjer bodo imeli dovolj vzrokov za ponovno kričanje. « Skromna vprašanja: Koliko plača belgradska vlada časo- š|Jite zastopnike! Vabljeni so pisu, ki pohvali novo "usta-ilu-nina je samo lOc. Vabljeni so stari in mladi.—Član. Premestitev datuma seje kluba št. 1 JSZ Chicago, III. — Redna seja kluba št. 1 pade ta mesec na četrti petek v mesecu, torej na isti dan kakor Božič, vsled tega smo datum seje spremenili na sredo 23. decembra. Članstvo prosimo, da to upošteva in se je udeleži polnošte-vilno. Na dnevnem redu bodo važna poročila in volitve odbora za prihodnje leto. Priznavajo krizo Predsednikova pomožna komisija poroča iz Washingtona, da bo po njenem proračuna treba zbrati to jesen po vseh Zed. državah $170,090,130, da se prehrani brezposelne in njihove družine skozi to zimo. Kakor hitro sproži kdo idejo, ki bi res pomenila temeljno od-pomoč, že se oglasiji buržoaz-ni šakali, da to idejo uničijo. Krajši delovni čas, zvišanje plač, zvišanje davkov na velike dohodke, vse to so bolj-ševiške ideje in neprimerne za to "veliko demokracijo". Prazne fraze zagovarjajo; namesto kruha hočejo dati ljudstvu laži, samo da se zaščiti svete interese privilegirancev. Edini socialistični senator v Madisonu stoji proti buržoazni večini in se bori ko lev, seveda, za enkrat še brez uspeha, a pride dan, ko bo ljudstvo spoznalo resnico in spregovorilo odločno svojo besedo. Nekdo je pisal te dni, da A-merika potrebuje zopet nekaj, kar bo vzbujalo splošno zanimanje. Sezonske športne igre so končane, Rudi Valle ne "vleče več", Babe Ruth se stara, in NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERI.tl JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskarne * Slovensko«. Hrvaške«, Slovaške«. Češke». Poljske«, kakor tndi v Anfleške« in HtmSkmm j Naša poeehnoet so tiskovino »a droitva bi SORODNIKOM V STAREM KRAJU pošljite za Boiič AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" Pošiljatev izvršimo mi. Posamezen izvod stane za stari kraj $1.12. 44 • mid, zadnji tunški sultan, že umrl ? — Sam0 on je imel po-I leg Aleksandra malega zadosten talent za tako dično bal-i kansko ustavo, kakršno ima se daj Jugoslavija.—Spartak. Silvestrov večer kluba št. JSZ Chicago, III. — Vsled slabih časov je vstopnina na Silvestro-vo zabavo kluba št. l znižana na 35c v pred prodaji in pri blagajni na 50c. Vršila se bo v Lawndale Masonic templu, kakor prošli dve leti. Igral bo John Kochevarjev orkester. V plesni dvorani bodo postavljene mize, v sredi pa je dovolj prostora za par sto plesnih parov. Kakor običajno na klubovih prireditvah, se bodo lahko tudi na tej zabavali stari in mladi. Ves prebitek veselice gre v podporo "Proletarcn". Kdor izmed članov je vstopnice že razpečal, ali ako jih kdo še nima, naj se oglasi, zanje pri tajniku Petru Berniku ali pa v uradu "Proletarca".—P. O. Nace Žletniberger. Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga "KLETARSTVO" SPISAL Bohuslav Skalicky. (S 85. slikami.) Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. Cena $1.75 Naroča se v KNJIGARNI PROLETARCA 3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. Brezposelnost v Penni Pennsylvanski delavski department naznanja, da je ▼ državi blizu milijon delavcev stalno nezaposljenih. Pomoč jim je nujno potrebia. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. pepoldas, ▼ torek, četrtek in petek ed 1. pop. do 8. rvečer. feJ., LAWNDALE 4871. V FRANCES WILLARB BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob terkft, _četrtkih in mM i»M»MIMM»»MM>M»M»( : Dr. Andrew Furlan i i ZOBOZDRAVNIK vegal Crawford and Ogden Ave. (Ofden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., | od 1. do 6. popoldne in od t. do < 9. «večer. Ob sredah od 9. do < 12. dop., in od 6. dd 9. rvečer. Tel. Crawford 2S93. Tel. na domu Rockwell 281C < L Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Toi. 1471. JOHNSTOWN, PA. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo leto H.M, pol lota $3.M. Ustanavljajte nova dnritva. Deset fi!anov(fc) J« treba sa novo društvo. Nadev ma Ust ie sa tajništvo le: 2657 S. LAWNDALE A VE.. CHICAGO. ILL. »»■■««* rr r r rf f g-ifjm j Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan RdL, Ne. Chicago, 111. Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte ▼ ti nah kruh k naše pekama Milwaukee Leader NsJve*Ji amerilki socialist! ini dnevnik.—Narecninai $6.Of na leto, $8.00 sa pel leta, $1.60 is tri meaece. Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. I "New Leader*' ij ancleiki socialistični tednik. • ¡ Izhaja T New Yorku. Naroéná- !! as $2 na leto, $1 na pol Uta + x Najboljše urejevan aagleM es-ü dal »stični list T Ameriki Mne- j[ >> fo slovenskih delavcev ga Ata. 11 j j Naročite ai fa tudi vi Narofaé- « > ne tanj sprejema "Proletarse". M«...................... VLOGA V TEJ BANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 23*0-82 Blue Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 PROLETAREC 1><1«i* Iju.Utv. Izhaja v tak četrtek. aailut Dctavika TUko* na Družba, Chicago, 111. GluiU J«|Mlovan»kt SocialUti«3*» 546 Neozdravljiv sistem Mizerija ne b0 prenehala, vojne ne bodo odpravljene, prostitucija ostane in zločinstva se bodo nadaljevala, dokler bo prevladoval na svetu kapitalistični sistem. Slučaj japonske invazije v Mandžuriji po-kazuje, da je imperializem pripravljen pohoditi vsako pogodbo v svojem pohlepu po ropanju v tujih deželah. Japonska vfada je s slovesno gesto podpisala Kelloggov pakt, v katerem se zavezuje, da vojna ne bo sredstvo njene politike. Zavezo je storila neiskreno, kakor je neiskrena vsa kapitalistična diplomacija, katera sloni na varanjih in tričar-skih pogajanjih. Za pomanjkanje ni v dobi ogromnih tehničnih pripomočkov prav nobenega vzroka. Se nikoli ni bil svet v stanju* producirati toliko kakor sedaj, ali vzlic temu brezprimernemu višku umira gladu milijone ljudi. Vzrok je kapitalistični sistem, ki bazira na profitu in ne na potrebah človeštva. Kapitalistični sistem sam na sebi je zločin, zato zločinstva v njemu v malih in velikih oblikah ne bodo prenehala, neglede koliko zg.adi novih ječ in postavi električnih stolov. Reforme v tem sistemu le olajšujejo socialne bolezni, ne morejo pa biti odpravljene, dokler ne bo iztrebljen temeljni vzrok. To se pravi, da je zgraditev idealne družbe v mejah kapitalizma nemogoča, zatorej mora biti odpravljen. Vse pogoje za odpravo vojen, bede, prostitucije, zločinstev in drugih socialnih bolezni nudi edino socializem. Socializem znači gospodarski red, v katerem bo privatni prof it izginil. Distributivna in produktivna sredstva ter prirodni zakladi bodo ljudska posest. Socialistična družba bo garantirala vsakomur siguren življenski obstoj in mu dala vse prilike za uživanje ugodnosti, katere omogoča današnja tehnika. Pot do tega ci-*lja je težka, toda je edina, ki nudi rešitev človeštvu. Cerkev in boksanje Nedavno so imeli v Jolietu ii> Chicagu po*l pokroviteljstvom katoliške cerkve serijo "prajzfajtarskih" spopadov. Tri tisoč ljudi je bilo navzočih, med njimi pomožni škof či-kaške nadškofije B. J. Sheil. 32 boksarjev se je v Jolietu nabijalo po životih in glavah do krvi. Kardinal Mundelein je pojasnil, čemu je začela katoliška cerkev v področju svojih mladinskih organizacij gojiti ta barbarski šport. "Mladina je danes prežeta s psihologijo strojnih pušk", je dejal, in "cerkev jo bo privedla spet nazaj k starim idealom". Kardinal ima mogoče res namen poboljšati mladi svet in ga odvrniti od strojnic in revolverjev. Ampak z gojenjem pretepaštva tega ne bo dosegel. Boksanje vedno neguje le brutalne instinkte v človeku. Ako bo cerkev gojila tak šport, bo lahko imela polne arene in tudi večje dohodke in večji vpliv med mladino, "poboljšala" pa jo s tem ne bo. Pripravila jo bo le še v večjo nevednost.. Zdi se, da se gre pred vsem za tem, da ohranijo čimveč mladega sveta cerkvi, neglede s kakimi metodami. To pojasni, čemu sta Mundelein in Sheil odobrila "šport" človeških goril. "Vsi bomo enaki*' Nasprotniki socialistov zatrjujejo, da b0 v socialistični družbi silno dolgočasno, ker bodo vsi ljudje enaki. S tem .mislijo reči, da bodo vsi enako oblečeni in enako živeli. S tem argumentom pokazujejo le svoj strah za bogastva. Vedo namreč, da pod socializmom ne bo multimilijonarjev, pa tudi beračev ne. Istotako vedo, da ljudje ne bodo vsi enaki, da bodo živeli različno, toda nihče v pomanjkanju, kakor so pod kapitalizmom. Kapitalistom je pač za njihov^ velike imovine, ne pa za tisto ljudstvo, katerega strašijo, da bodo morali biti pod socializmom vsi enaki, in da bo vse, kar kdo ima, "raztalano" med BOJ ZA OSVOBODITEV TOM MOONETJA Ako jo imol newyorâki župan Jim Walker namen spraviti sadov* Toas Mooneyja in njegovo boj-bo za svobodo na javno rešeto, je cilj dosegel. Glavni pravni zastopnik Tom Mooneyja je Frank P. Walah, ki jo m no jo boljši odvetnik kakor pa župan Walker, toda ne uživa med ljudstvom toliko zanima tja kakor "Jimmy". Californijski g o ve.-ne r Rolph je Walkorju in drugim obljubil, da b » izrekel odločitev v zadovi Moonoyjove osvoboditve enkrat marca prihodnje leto. Tom pi bo seveda ostal v joči, dasi jo zdaj tudi James Walker opozoril ameriški svet, da jo bil Mooney obsojen po krivem in da je oblaat organizirala proti njemu lažnjive pričo, kar jo zdaj popolnoma dokazano. Za osvoboditev Mooneyja delujejo vse napredne delavske organizacije in liberalni krogi. Na tej sliki od love na desno so, odvetnik Frank P. Walsh, Tom Mooney in Edward Nockles, tajnik cika ike delavske federacije. 44 USTAVNA" DIKTATURA V JUGOSLAVIJI Piše Ivan Jon tez, Cleveland, O. (Ivan Jontes je bil v Jugoslaviji več mesecev. Povrnil se je v Ameriko koncem novembra t 1. Razmere v Živkovičevi-Aleksandrovi deieli je torej o- varnosti". Dve leti diktature narodna skupščina ter prevza-ni nihče mislil na to. Medtem me odgovornost za polomijo v pa je diktatoiska vlada zavo- državnem gospodarstvu, ki jo žila voz državnega gospodar- je povzročila diktatura. Tudi stva v blatne kolovoze, iz ka- ( nova "narodna" vlada ni mogla pazoval od blizu in piše o njih terih ga sama'ni znala in mo-, dobiti posojila ter s tem rešiti podlagi dejstev ter svojih Kla izvleči. In ko so potem j proračuna, ki se je že nevarno vsled Hooverovega moratorija majal. Zato se je zatekla k re- na izkušenj.—Uredništvo.) Dne 6. januarja 1929 je jugoslovanski kralj Aleksander suspendiral ustav0 kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in uvedel diktaturo. Ta svoj korak je "opravičeval" z "nevar- izostale še nemške reparacije, se je državni proračun, ki so ga itak le s težavo obdržali v ravnovesju, nevarno zamajal i-n poznavalcem razmer je postalo jasno, da se državno gospodarstvo nahaja na nevarnem zavode, kamoli banke, ki so ijedva še plavale na površju. Vmes je posegla vlada in odredila ustavitev izplačil vlagateljem in s tem začasno rešila denarne zavode. Državni vrednostni papirji pa so kljub vsem zagotovilom od strani vplivnih osebn6sti, češ, da so absolutno varni, dalje padali in dosegli izredno nizke točke. Vsakdo se je hotel iznebiti državnih obveznic. Vlada se ni ve.dela ■niti znala pomagati in njene zasilne odredbe »o prinesle le začasno odpomoč. Prišel je ¡novi . volilni zakon. ki je prinesel splošno, neposredno in javno volilno pravico. Javno zato, ker je režim hotel konti olirati volilce, da bi pozneje lahko izvajal nad njimi posledice. Političnih strank in društev, kakršna so obstojala pred nastopom diktature novi zakon ni hotel poznati. Vsaka stranka, ki bi se hotela udeležiti volitev, bi morala dobiti najmanj 60 predlagateljev v vsakem okraju v državi in postaviti svojega kandidata v vsakem okraju države; za slednje je potrebnih nadaljnih 200 podpisov volilnih upravičencev v vsakem posameznem okraju. S tem so bile vse jugoslovanski politične stranke nasilno iz I o čene iz volilnega boja, kajti ni je bivše stranke, ki bi m^gla premostiti te tehnične težkoče novega volilnega zakona. Zalo so voditelji meščaaskih kakor tudi delavskih političnih organizacij takoj izjavili, da se volitev ne bodo udeležili, ker jim je to bilo popolnoma onemogočeno. Napovedane volitve je opozicija takoj označila kot navadno farso, da se nasuje Zpfcviu delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN dukcijam plač državnim nameščencem ; le tem so bile znižane P«*ka v oči inozemstvu; ustava plače, dočim so ostale postavke sama in pa volilni zakon, ki v proračunu za vojsko in mor-'popolnoma onemogoča volil-narico, ki vsako leto požre weč 'cem svobodno izbiro in celo nostjo , ki je grozila njegove-|robu g katerega lahko zdrkne mu narodu in državi" vsled y d To je uvidela tudi Strankarskih razprtij ki so do- diktaXorska vlada generalk 2iv-vedle do smrtonosnih strelov v koviča ter 8e gku&ala izmuzniti narodni skupščini, seveda le izgovor, To . . Je bi! iz neprijetne zagate. 1 a . Pr?V1 se je k posojilom iz inozem« . vzrok temu koraku je bila ide- st toda teh ni bilo> ker ino.;yse ^Pa m ostalo brez posle- ja Velike Srbije, ki sta jo kralj zemstvo ni zaupalo denarja dlc- Narod se je zavedel, da se in njegov pomočnik Živkovič diktaturi Cel0 Francija je od- državno gospodarstvo nevarno hotela uresničiti. To je posta- rek,a in zahtevala spremembo maJe> da J« denarna kriza pred lo jasno, ko je kralj z dekre- reiima predno dovoli nove kre- durmi in v strahu, da ne bi iz-tom spremenil uradni naziv dir- j^er se brez tujih kredi- gubili svojih prihrankov so vla- žave SHS v Jugoslavijo, razde- toy ^ dalo da,je K0Sp0dariti, se gatelji navalili na banke in — o v devet banovin in je režim navidezno uklonil in zahtevali svoje vloge. Toda v strogo centralizacijo. 13 september 1931 je prinesel Jugoslaviji je že vladalo občut- 0 no pomanjkanje denarja in na- političen "preobrat99. Zatekla kot tretjini) vseh državnih do hodkov, neznižane. Istočasno so bile zvišane cene moki in kmalu nato tudi sladkorju, dočim cene drugim živijenskim potrebščinami niso šle doli, marveč so ostale na stari višini. lil državo v devet banovin in uvedel Tega seveda diktatorja nis;a hotela priznati ter sta se izgovarjala, da sta izvršila preobrat samo in edino le zato, da državo rešita "nevarnosti in propada" in da so njune reforme edina rešilna* pot iz političnega kaosa, ki je grozil uničiti mlado državo. Pri tem so ju vodili "najčistejši" nagibi, kakopak, ljubezen do naroda in države in pa čista, visoka "nacionalna zavest". Tega dne je bila v vseh listih objavljena nova jugoslovanska ustava, ki jo je spremljal kraljev manifest, ki z blagozvoč-nimi besedami oznanjuje, da je napočila doba, ko kralj lahko mirne vesti vrne "rešenemu" narodu njegove ustavne svo-DodšČine ter ga pozove k sode- lovanju pri urejevanju državne ^Diktatorska vlada generala P°»*ike ^ nHobii.i'^ 2ivkoviča je vladala z pestjo. Kdorkoli se ji je upi- 7J. . k: Qn , . 1 • x »t • • lev. kar se je mnogim, ki so se ral je moral v ječo. Ugovori in .o^olili protesti niso bili dovoljeni. Po- litične stranke so bile razpušče- izpremembe" razveselili za zdelo malo sumljivo. Zakaj ne prav tako razna politična ' jT p ri^d n U in tudi prosvetna društva in Sporočilo uredništvom Po-pri zaneseno 111 bilo niti telovad- da morajo ob. mm organizacijam Slednje, . manifest br*z razpust na "regionalnih, ple- * Womentarjev. menskih ali verskih osnovah val vložnikov je spravil v nevarnost tudi trdnejše denarne predpisuje volilni teror, sta zadostna dokaza za resničnost teh trditev. V opozicijo so prešle vse bivše stranke, tudi klerikalci, ki so se izprva ogrevali za diktaturo in bili zastopani v Živkovičevi vladi; izjema so bili le slovenski demokratje, ki so dosledno zagovarjali režim ter se mu na vse mogoče načine skušali prikupiti, kar je le nov dokaz njihove brez načelnosti. Klerikalci so prešli v opozicijo predvsem zaradi razpusta njihove telovadne organizacije "Orla", ki se je moral, kakor vse slične organizacije umakniti "Sokolu kraljevine Jugoslavije". (Konec prihodnjič.) SUŽENJSTVO V KENTUCKY JU temelječih telovadnih organi- g 2ivkoviž> ni v ZZLLprinesla sploh nobenih teda, zagovarjali novi re*Hn toda vse le v "mejah zakonov \ in ker je te zakone postavila diktatura sama, je postalo jasno, da je bila edina izpremem-) ba v tem, da se je diktafona Ustava, ki sta jo diktirala imeli v Živkovičevi vladi tudi svoje zastopnike ,in diktaturo, kateri so poslej dosledno nasprotovali. To seveda ni iz-premenilo dejanskega stanja in diktatura je šla svojo pot brez , ozira na levo ali na desno. Svo- .spremenila iz odkrite v sknto, boda govora, tiska in združe- to je "ustavno" diktaturo. Molčanje je ostalo bolj varno od govora, vanja je bila popolnoma omeje BP ..... na. Početja diktatorske vlade izražanja svojega Političnega ni smel nihče kritizirati; kdor,mišljenja in tudi Uavnjačaj si je to dovolil, se je s tem iz- ni bila odpravljena. postavil nevarnosti, da ga spravijo v beograjsko "Glavnjačo", kjer s puškinimi kopiti mehčajo trde glave političnih neza-dovoljnežev, najsi že bodo iz v#st meščanov ali delavstva. Mnogi so vsč to izkusili. V svojem manifestu z dne 6. januarja 1929 je kralj obljubil, da bo vrnil narodu vse njegove ustavne svobodščine čim se vrnejo "normalne" razmere in bo država "izven ne- "Nova doba." Sestavljena je bila nova, šir ša "nacionalna" vlada, s katero so bili pritegnjeni tudi zastopniki slovenskih demokratov, katerih glasilo "Jutro" je znano kot petolizniški zagovornik obstoječega režima, in bivše Samostojne kmečke stranke. Nova vlada si je nadela nalogo, voziti državni voz dotlej, dokler se ne sestane nova Ni tedanji «odni obravnavi proti pramogarjam it Harlantkafa okraja prihajajo na dan dajatva, ki |laano pričajo, da šiva dalavci v kaj dotnoni •lahia ko« na koč talaani »ulnji. Oblaat, ki ja pod kontrolo pramogovnilka kompanijo, jim jo vaala v.a civilna »vobodUina. Odrakla jim ja pravico do i»ni»s, v katari bi aa mirno pognali ma isboljianjo iivljamakih pravic, m kar j »h ja piitirala v poloiaj, da »o aa morali fistfno braniti proti naiiljam, jih ho*a tdaj praviti t »mrt ali v*aj sa dolgo lat v zapor. Sodniki, tarifi in drugi v tiatih krajih na pluete, da bi to kdo potegoval ta va^ja plaža »n pravico mirno tli naailno, kajti ta kogar ni, "naj gre drugam '.—'Na tliki jo iana pramogarja v Harlan County, Ky., katara prelivlja družino t moievo plačo, ki tnala od $4 do $6 na tadan. De?a od dva do tri dni na todan. Kompanija mu plaža $2 na d«n. L« malokdo tatluii vež, u.aogi pa celo manj. (Nadaljevanje.) Strokovna društva vsepovsod so zahtevala ureditev delovnega razmerja in države sq uzakonile delavskovarstvene zakone. Delavska podporna diuštva so bila prva, ki so podpirala bolne in onemogle delavce; država je iz skrbi, da bi ta društva, ki so bila po večini vsocijalističnih rokah, ne dobila še večji vpliv začela s socijalnim zavarovanjem. Prišli smo celo do takozvanega državnega socijalizma. O dobi, ko je razsajal prvi razdor med delavci. Za spoznavanje te dobe bo prav, če citiramo avstrijskega zgodovinopisca, ki je oiisal to dobo z markantnimi besedami. V znameniti študiji, ki jo je napisal dr- K. Renner in je natiskana kot nekakšen doslov v 868 str. debeli knjigi "Der Wiener Hoch-verratsprozess", ki obravnava znano porotno obravnavo proti Andreju Scheu-ju, Heinrichu Oberwinderju, Johannu Mostu in tovarišem, beremo: "Monarhizem, militarizem in kapitalizem so marširali po pogorišču demokracije, pred-bojevniki proletarijata so ječali v zaporih, buržuazija pa je skesano in hlapčevsko iz-p61njevala želje gospodarjev držav. Nemško-francoska vojska 1. 1870/71 je bila katastrofa za meščansko demokracijo kot je bila vojna 1. 1866, ko je bil Kraljevi gradeč grob naci-jonalne demokracije in nemškega edinstva. Kes so se takrat ustanovile tri nacijonalne države: Nemčija, francoska republika in kraljevina Italija, seveda drugače kot so si zamislili pogumni možje 1. 1848- V Nemčiji je tnumfirai Bismarkov cezarizem nad meščansko demokracijo, v Franciji so v krvavih bojih premagali združeni plemiči in meščani pariško delavstvo, ki se je vzdignilo v komuni (od 18. marca do 29. maja 1871) v svrho obrambe Pariza in Francije proti Pru-som. Na truplih proletarcev so ustanovili nacijonalno republiko žitnega oderuštva in denarne mošnje. V Avstriji pa se reakcija ni tako hitro ugnezdila, kajti ministrstvi Potočki (april 1870) .in Hohenwart (5. febr- 1871) sta se morali umakniti meščansko-parlamen-tarni liberalni vladi Adolia Auerspeiga (26. nov. 1871). Sele pod Auerspergovim naslednikom Taafejem (1878) se je sesula vlada ve-leburžuazije v Avstriji, glavno vsled kraha 1. 1873. Žrtve veleizdajniškega procesa so prišle iz zapoiov, ko je bila izvršena bitka pri Sedanu, 111 so nemške armade marširale na Pariz; upor Komune se je pripravljal- lz ječe izpuščeni so našli nov svet pred seboj. Avstrija je bila končnoveijavno ločena od Nemčije; velenem-ŠKe demokracije, na kojo so se pieje politično opirali, ni bilo več. Militarizem je trium-firal in kapitalizem je žel milijaidne blagoslove. 'V trušču orožja se ni slišalo njih glasu, v veselem razpoloženju kapitalističnega obo-gatenja se 111 mogla uveljaviti ideja socializma. Njeni apostoli niso našli odziva. Ko pa je pariška komuna nagnala piav mnogo stra-nu meščanstvu, in je razlivalo kapitalistično časopisje cele golide izmišljenih grozovitosti in strahot, postal je socijalizem vsakomur sumljiv, in začeli so se ga bati. Vlade vseh držav so izrabljale to razpoloženje v svrho najbolj nasilnih preganjanj delavstva in njegovih voditeljev. Bebel in Liebknecht sta moiala po lipskem veleizdajniškem procesu v ječo; v Nemčiji so razpustili delavske organizacije. Avstrijska vlada seveda ni zaostajala. 2e za ministrstva Potočki, 30. julija 1870 so razpustili vsa strokovna društva. Ministrstva Hohenwart in Auersperg sta nekoliko omilila v početku preganjanja in v 1. 1871 se je moglo začeti na novo ustanavljati strokovna dru-štv a, izobraževalna društva so oživela, aidi produktivne zadruge — gibanje je bilo takrat povsem pod vtisom Lassallovih predlogov — so se ustanavljale v pričakovanju državnih podpor. V Nemčiji je proletarijat pravzaprav splošno zaničevanje in prokletje socijalizma združilo, ga končno ločilo od demokratičnega krila buržuazije ter — dotedanje Lassallovce in Eisenachovce — na združevalnem kongresu v Gothi ujedinilo 27. maja 1875. V Nemčiji je bojujoči se proletarijat našel v gotaškem programu prvič svoj prapor in je od tedaj naprej pod vodstvom Bebla in Liebknechta kljub vsem preganjanjem korakal od zmage do zmage. Nasprotno v Avstriji. Avstrijsko delavstvo je v teh nevarnih časih živelo v samih medsebojnih bojih in sporih, petnajst let se je porabilo za bratomorne prepire, ki bi morali izginiti iz delavskega političnega življenja, če se je hotelo kaj doseči. Socijalni demokratje niso obstojali več za vlade in parlament, tadi ne za odločitve v državni politiki, ampak le še za sodnike in žandarje. (Dalje prihodnjič.) Največji zatiralec delavskega razreda je delavec, ker dopušča vlado peščici gospodarjev. Kajti osvoboditev delavstva je stvar delavcev samih. i ((NIZKOTNA IN NESRAM NA PISAVA'* TER SODBA MAM. SLOVENCÂ" "Amerikanski Slovenec" z dne 8. decembra ima dolgo poročilo z naslovom "O proslavi praznika jugoslovanskega uje-dinjenja", v katerem pravi, da je bilo pisanje "Proletarca" o pripravah za to proslavo nizkotno in nesramno. Urednik katol. posili dnevnika je napisal do trditev tja-vendan. Ce bi malo pomislil, bo duhovnega zedinjonja Jugoslovanov na Balkanu, toliko časa je vsak tak praznik, kakršnega so blagoslovili slovenski frančiškani v Chicagu, laž. Kdo je plačal stroške lanske statistike, druge kontrole p« a« ▼o 1 licih »ploh ni bilo. Mi sicer ne vemo, koliko bivših "socialistov" je kandidiralo na vladni listi, verno pa, da so soc.ahsti volitve bojkotirali, ker sploh uiio biU izraz ljudske volje, nego le vladne politike ter »lepilo inozemstvu. Književni vestnik I "Svoboda", 11. številka pri "slavnosti 4. žulaja" v Ashland !naša razpravo "Hebrejski pre-avditoriju? In ako nima slav- roki" od M. Beera, ki je prav nost nobenega opravka z reži- poučna in zanimiva. Golouh mom v starem kraju, "ki je slu- i pi$e 0 mandžurskem sporu in o čajno na krmilu", kako to, da Društvu narodov, Cvetko Kri-bi vedel, da "Proletarec" za- konzul s svojimi pajdaši poši-|stan pa o Erfurtskem progra-govarja in propagira zedinje- Ija v imenu shoda veličanstvu i mu. Cufar ima pesmico: "De- kralju brzojavke z zagotovilom jolacija". Hermynia zur Miih-"tfloboke podaniške udanosti jen v prevodu 1. Vuka lepo po-čikaških Jugoslovanov"? Am. Slovenec ni tega zagotovila no- nje Jugoslovanov od kar izhaja, in da so bili socialisti v jugoslovanskih deželah prvi, ki so se izrekli za združenje jugoslovanskih dežel na Balkanu. Nihče se ni boril za demokratično federativno republiko to- vest: "Brodolomci". Li Kiang je napisal črtico: "Kmet taj i-benkrat grajal ,iz česar ^«d». ¡kaj". Koman Pantalejeva v da se prostovoljno prišteva med prevodu Mile Klopčiča: "Ura", POLOM INDIJSKE KONFERENCE rj- m h it. -^SKh podaniške liste. V istem poro- liko kakor socialisti in nobena čilu Priznava, da je nastopil kot struja mi bila deležna vsled tega toliko preganjanja kakor delavsko gibanje. S kako pravico se zdaj postavlja "Am. Slovenec" s "praznikom jugoslovanskega ujedi-njenja"? Z isto, kakor se je do vstopa Amerike v svetovno vojno navduševal za Franc-Jožefovo zolto monarhijo. Amerikanski Slovenec je bil namreč pod Habsburško marelo dokler je neslo, zdaj pa sili pod kišobran Karadžorževičev. V tem je vsa politika tega čudnega dnevnika, ki trdi, da je najstarejši slovenski list v Ameriki. Kjerkoli narod čuti zedinje-nje in je srečen v njemu, ga ni treba ustrahovati v žandarji in vojaštvom in mu vzeti vse državljanske pravice. Dokler ne GORKA, VZLKTEMU NEZADOSTNA OPREMA glavni ^slavnostni ga vernik dr.» Gjuro Kolombatovic, jugoale-vantki konzul v Chicagu, in avdijenca je VSTALA, ko je nastopil, in zopet, ko je nehal govoriti. To prizndva pobožni poročevalec sam. Urednik Am. SI. VE, da je konzul Jugoslavije to slavnost aranžiral, da je on določil, kdo naj sodeluje, da je on dal obris za program, in da on poroča v stari kraj o takih priredbah v smislu brzojavke, katero smo prej omenili. Ce kdo piše nizkotno in nesramno, tedaj velja to prav gotovo za pobožno glasilo na 22. cesti. je končan. Društveni in drugi pregledi so prav bogati. ' Revijo "Svobodo" se naroča pri "Proletarcu". Stane en dolar na leto. Kaj je s Stautcm? "Jugoslavija pometla s stran-karji", pravi naslov preko treh kolon «na prvi strani v milwau-škem "Obzoru". V poročilu, ki obsega nad pol strani, hvali "modri" ukrep jugoslovanske vlade z ozirom na prošle volitve, končno pa opravičuje njihov balkanski značaj s citatom iz Tagesposte, da volilci v Jugoslaviji niso izšolani. Poročilo navaja, da je bilo med kandidati 506 pristašev bivše Ameriški družinski koledar letnik 19)2 Ameriški družinski koledar letnik 1932 je deležen mnogih pohval o vsebini in slikah. Ci-t a tel j i v velikih centrih, kot so Cleveland, Chicago, Milwaukee itd., so sprejeli ta letnik enako prisrčno kakor prejšnje, o gradivu in tehniki na pravijo, da je še boljše kakor v prejšnjem Koledarju. Številna so naročila in pohvale tudi iz manjših naselbin. Mnogi, ki so se prvotno bali, da ga bodo vsled velike depresije s težavo razpečali, so ga naročili že drugič. Eni, ki so naročila zmanjšali, so uvideli, da ga bodo lahko prodali toliko izvodov kakor lani. Cirkulacija koledarja je napredovala v marsikateri naselbini, kjer je bila dozdaj ponavadi majhna, nazadovala pa je samo v onih krajih, kjer so agitatorji v Sijajen koncert del. pef. na "lftii" zbora "Lvri" Grdina je s temi slikami na v „L^i; a a i t . račun ljudske naivnosti služil, dvL^ i \ lJeC' JV V k° Pa «o mu pričeli očitati, da Iuvoiani Sokol Uucago koncert ge okoriAča DreveA ie ¡¡^kJuri*d°Z™ t* * £ -S i« . kater, je *adovolj,l V8ake-|llobene kar dajte mi ^ I m" i lup"t,ellJe- H" mi k»"kor hočete. Izgled«, d« iLnotl I', fl fVtl?^ ,U" 8e tudi o» pn^eva med brez-stanovneii je bil 18i)0. ¿Nasto- i • j ,„ m.i ;<» »»»-o- poselne, in da njegove s ike : pilo je okroK bU pevcev izmed • x . t* , i b ®v iauiiu največ njemu pomagajo. Če katerih so eni ze leia 111 leta n J i Z J , • « LuHw«; »o; a \ • mu s- zanje ne bo hote nič aktivni in vsi dobro izvezbani j«*,- : . , . L „u ki M.,. I 7T . dati, pravi Grdina, da bo tudi di «ikrtki Slovenci, ko je .*r.m- "JosU hud" °n namrež Ijal Sublja in banovca. Ku- ; je" v Clevelandu Canonsburg-Strabane, Pa. — Na jubilejnem koncertu "Zar je" dne 26. nov. v Slov. nar. radikalne (vladne) stranke, strahu, da se bodo ljudje pre-272 pristašev bivše demokrat- več izgovarjali, razpečavanje ske Stranke, 164 bivših radi- omejili le na najbolj znane čevcev, 20 bivših socialistov, 18 ljudi. Sodeč po sedanjih na-bivših slovenskih klerikalcev, ročilih bo prodanih toliko iz-33 pristašev bivše slovenske vodov koledarja kakor lansko kmečke stranke itd. Torej sa-! leto. Kjer je vam že pošel, mi bivši pristaši bivših politič- pišite po nadaljne izvode. Kdor nih strank in zdaj pa pristaši ga želi razpečavati, naj piše stranke generala Živkoviča in jupravništvu, ki vsako sodelova-kralja Aleksandra. Ali to niso nje z veseljem sprejme. _"strankarji"? Veliko izvodov gre letos v Tudi Mussolini je pomel s stari kraj in naročila še vedno "strankarji". Ako Mr. Staut prihajajo. Naš koledar ima v smatra, da je fašistična politi- Jugoslaviji ne le mnogo sotrud- Na sliki] (je kitajski vojak, kakršni so se upirali Japoncem v Mandžuriji. Bitke so se vršile v mrazu mnogo stopinj pod ničlo. Ta kitajski vojak je dobro oblečen, ima suknjo iz kozje kože, ali z ozirom na orožje in izvežbanost so japonski vojaki visoko nad kitajskimi. Mandžurijo so z lahkoto vzeli.' ka jugoslovanske ^lade vzorna, potem mora enako iskreno o-dobravati tudi Mussolinijevo pometanje • "strankarji" "Ob^or" se veseli, češ, da bivše stranke z bojkotiran jem volitev niso uspele. Ako se hoče urednik potruditi, naj v Proletarcu prečita okrožnice, kakršne so cirkulirali vladni funkcionarji med podrejenimi uradniki, pa bo videl, čemu se je žandarski vladi posrečilo prig-nati na volišče -nad 50 odstotkov volilcev. In mnogi celo dvomijo v resničnost vladne njkov nego tudi veliko čitate-ljev. Naročite ga svojcem tudi vi. Za Ameriko stane posamezen izvod $1 in za stari kraj $1.12. POROČIL O DOGODKIH POGREŠAMO Ali je imel val klub shod, predstavo, ali kako drugo prireditev? Ali so se vriile v vaši naselbini kake druge zanimive prireditve? . Kdo so socialistični kandidatje v vašem mestu ali okraju? Koliko glasov je dobila zadnjič socialistična lista? Ali skrbite, da je vaše glasilo zadostno in pr&vočasno obveščeno o vsem, kar se dogaja važnega v naselbini? "Proletarcu" sicer ne primanjkuje dopisov, je pa v njemu premalo poročil o stvareh, kakršne omenjamo prej. Ppročajte DOSTIKRAT, TOČNO IN KRATKO, da bomo lahko nudili pregled vsega, kar se dogaja VAŽNEGA med našim delavstvom. Priredba čitalnice S.N.D. VVaukegan, I|l. — v nedeljo 13. dec. ob 2. popoldne bo imela prireditev Čitalnica Slov. nar. doma z obširnim sporedom. Glavna točka je drama "Lepa Vida" v petih dejanjih, katero vprizori domov Izob. in dramski odsek. Ta igra je socialnega pomena. Nanaša se na ljubezenske in družinske odnošaje. Bazira na realni podlagi, in pred vami se bodo odkrivale slike, kakršne so se dogajale v prosi osti in se dogajajo dfcnes. Lepe komade bo predvajala ob tej priliki tudi mladina. Vstopnina v predprodaji je 40c in pri vratih 50c. Po programu bo plesna in prosta zabava v obeh dvoranah. Vstopnina samo na ples bo 35c. Čitalnica vabi vse rojake 0d blizu in daleč, da pridejo v nedeljo na to prireditev. Anna Mahnich, tajnica. Indijska konforon«. * London», kafro jo sklicala m vadila angloska vlada j. bil. proéli f• * ¿•i«4' * - " »^HM* Wonf.ra.ca odgovorni Indi* -«i. Ur - ni~ .0,11^««^, «od a^o, v ..rakih » pl—vprašanjih. Obljubil ja, da ho An«b>. dala Ind.,» daWk-konci j« in apolinal na Indija da prt Um «KUHAJO .« da naj na,-d.io ..«i »»hod b raslih, kafro totíjo Mohamodanca od drugih Indtjcarr » oblu*,» d. naj »pr.jm.jo prakttfn* nairt, hi ho r^il vpraUnja hast, mod katarimi so valika diforoneo. Vslod poloma konfaronea jo bil najholj po-parja*t voditolj indij*, kongro«. stranka Candki. Kakšna bo njagova taktika v bodočo, odvi.i od msvoja a«u»li¿in. Na sliki na lovi ja Gandlu v •voi«m obiiajnam oblačil«, hatero prestavlja mbartjo v Indiji. Na koncert. Hotel sem se prepričati, kakšen bo spored, kako izvajan, in kolikšna bo udeležba In glavno, hotel sem se veseliti jubileja skupn0 s elevelandskimi sodrugi. Priznati moram, da četudi so oni moji sodrugi, jim tolikšen uspeh skoro zavidam! Imeli so res lep, bogat spored. Ocene ne bom pisal, ker je delo, ki pripada zmožnejšim kritikom. Omenim naj le, da je bil trud "Zarjanov" in onih v kluibu št. 27 ter drugih, ki so zboru pomagali ali mu stali ob strani, bogato naplačan. Svidenje s številnimi sodru- s svojimi slikami potuje, kar zanj bina je umetnik v glasbi, opar- £ rtBPtZ ■ ^ pa ^ ■ . h '. F to za ljudi, katerim hočejo pod ni dirigent, izboren pianist in zato je razumljivo, čemu je "Lyra" pod njegovim vodstvom prvovrsten pevski zbor. Dasi je bila vstopnina 75c in dolar, je bilo le malo sedežev praznih. Želel sem, da bi koncert tega zbora čuli tudi pevci in pev-ke slovenskih pevskih društev v Chicagu. Bil bi jim nedvomno v veiiko vzpodbudo. Peli so ves čas brez not. Pro- raznimi pretvezami iztisniti zadnje groše iz žepov. Steve Salamon. Reakcija v Avstraliji se združuje proti delavstvu Meščanske stranke v Avstraliji kujejo zvezo, v nadi, da se jim z enotno organizacijo, kateri so dali ime "zedinjena av-gram je trajal od 8:15 zvečer atralska Stranka", posreči po-do 10:45. Dve točki je imel | aziti avstralsko delavsko stran-češki violinist Milan Lusk, vse katera ima veliko moč. Kon-drug« pa moški zbor sam. servativci pravijo, da so se Bilo bi priporočljivo, ako bi zdrkni za boj le proti "radi- vodstva čeških pevskih ziborov, kakor sta "Lyra" in "Kari Marx", pošiljali naznanila o svojih koncertih v objavo tudi slovenskim listom. Marsikdo izmed naših ljudi, ki se intere-sirajo za glasbo, bi se udeležil nedeljskega koncerta "Lyre", če bi vedel zanj. — Pomoč brezposelnim z A. Grdinovimi slikami Milwaukee, Wis. — Brezposelnost je spredla ljudem paj-čevme v žepih in tudi že v želodcih. Dobri ljudje od S. D. so vsled tega pozvali na sestanek zastopnike društev, da se bi pogovorili, kako pomagati onim, katerim se vsled Hoover jeve prosperitete preslaibo godi. Prišlo jih je precej, da čujejo načrt. In kaj mislite, da so nam predlagali? Grdinove slike naj nam pomagajo! Trik je v tem, da naj se bedo rojakov izrabi za propagando v prid bivšega predsednika Kranjsko katoliške jednote ter njegovega vzklikanja kralju Jugoslavije. Zastopniki so to "velikodušno" pomoč odklonili in naše "dobričine" so vsled Ako iolit. pr.vx.ti *a«topnistvo "Prolatarca", prodajati sanj knjig, in mu nabirati oglasa, pilita uprav-niitvu aa pojasnila. ».......................... John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala J ¡ 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. p...........Ml IMMMM< kalnim elementom", ne pa proti delavskemu razredu Volitve v parlament se bodo vršile leta 1932. ŽELODČNA TONIKA ZA ONE, KI TRPE KO SE VOZIJO "Ohicago, 111., 7. nov. 19S1.—Jas nisem mogla več prenašati ko sem m voiila v avtomobilu ali poulični kari, vselej sem ae počutila tako slaba, da sem morala izstopiti. Ampak od kar viivam Trinerjevo Grenko Vino se lahko vozimf cel dan brez vsake sitnosti. Tudi imam dober apetit in sem pridobila na teii precej funtov zadnji čas. Vaša Mrs. Mane Dvorak." To je le en izmed mnogih slučajev, ki se jim lahko odpomore ako se vživa Trinerjevo grenko vino. To zdravilo povrne zdrav apetit, pomaga prebavi, odpravi zabasanost in smrdljiv dih, ter da mirno spanje. Veliko zdravnikov ga priporoča. V vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah, vrednosten kupon v vsakem zavoju. Ako se ne dobi v vaši soseščini, pišite na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:30 — 6:80 — f^SO Dail) at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Exempt Wed. and Sunday only b> appointments, .-tesldeece Tel.: Crawford 8440. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU ^ vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zasluSijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proletarcu SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Anton Zomik HERMIN1E, PA. Trgovin, s maianim blag Peči in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221. mmmmmmmmmm» mm VINKO ARBANAS 1S20 W. IStk St., Chicago, III. Telefon Canal 484«. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svoio evotlio. aa «Tadb«. p.gr.b. itd. ■1 ■ ■ - ■ ■■ FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2009 S. Lawndale Ave., Chicago, III. T^. Crawford 1382. Pristna in okvsna dounač. jsJHs. Con. šmarno Po.tr.ib. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodom "Proletarca" ga dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno! SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. S.j. klub. it. 232 JSZ. s. vri. vi.ko drugo nedeljo * m.s.eu ob 10. dopoldn. v dvorani druitv. "Domovina" na 14. o^ti. Sodrugi, priK.-jajt. rodno n. i.>o in pridobivajte klubu novih članov, da na ta način ustvarimo ciočno postojanko J. S. Z Somiilj.nik. vabimo, da s. nam prl-drušijo. Socialistična stranka j. v t.j deieli Mlin. d.Uvsk. strm»k. s konstruktivnim programom, s kato-im si d.l.vstvo l.bko pribori boljio bodočnost in končno o^roboditov is m«mdn. aušnosti. TISKOVINE ; : ' , ■ " , i t—„ ,-i ..j , ,', ■■ ——rr _:—t „jg-x —r SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. T«|. Lawndal. 2012 A. H. Skubic, predi. —- J. F. Korecky ta J. V naii tiskarni so tiska "Pr.l.taro«' E. RIM Poslovenil Etbin Kristan. (Nadaljevanje.) Ko je suženjstvo izginilo iz starega sveta in se umaknilo mezdi, je bila revolucija velika. In gotovo je bilo krščanstvo izmed najmočnejših Činiteljev, ki so razdejali suženstvo. Danes gre za to, da se nadomesti mezda z nečem drugim, morda z deležem delavca od dobička. Zakaj ne bi krščanstvo poizkusilo te nove akcije? To je usodepolno, bližajoče se dviganje demokracije je nova faza človeške zgodovine; jutršnja družba se že poraja. Rim ne more ostati brezbrižen vpričo tega; pape-štvo se mora v tem sporu postaviti na eno stran, če noče kakor »nerabno kolesje izginiti s sveta. S tem je dokazana upravičenost katoliškega socializma. Če se prepirajo socialistične sekte na vseh straneh s svojim reševanjem za srečo ljudstva, mora cerkev nastopiti s svojim načinom. Tukaj pa se prikazuje novi Rim; tukaj se dviguje razvoj v neskončnem upaoiju do krasne pomladi. Dognano je, da nima katoliška cerkev načeloma nič zoper demokracijo. Treba je le, da se vrne k svoji evangelski tradiciji, pa lahko zopet postane cerkev siromašnih in preprostih in ustanovi vesoljno krščansko občino. Njeno bistvo je demokratično. Če se je postavila, ko je nastalo iz krščanstva katoličanstvo, na stran bogatih in mogočnih, je žrtvujoča svojo prvo pravo čistost, slušala le potrebo samoobrambe. Če bi toraj zapustila na pogin obsojene gospodujoče razrede, da se vrne k ljudstvu nesrečnih, bi se enostavno zopet približala Kristusu; pomladila bi se in se očistila političnih kompromisov, katerim se je morala vdati. V vsaki dobi se je znala cerkev ukla-njati razmeram, ne da bi se količkaj odrekla svoji neomejenosfci; svojo samovlado ohranjuje, le to trpi, česar ne more preprečiti, pa potrpežljivo čaka* — tudi če ima trajati stoletja — na uro, ko postane zopet vladarica sveta. Ali ni, da ima ta ura biti sedaj, v bližajoči se krizi? Iznova se bojujejo vse sile za posest ljudstva. Odkar sta napravili svoboda in izobrazba iz njega moč, bitje, ki z zavestjo in voljo zahteva, ga hočejo imeti vse vlade; potom ljudstva in če je treba z ljudstvom hočejo vladati. Socializem je bodočnost, novo vladno orodje. In vse špekulira s socializmom: Na svojih tronih se gugajoči kralji, meščanski poglavarji nemirnih republik, častihlepni voditelji strank, ki sanjajo o moči. Vsi so složni v tem, da je kapitalistična država povratek v poganski svet, k trgovini s sužnji; vsi govore o tem, da se mora streti ostudni železni zakon, ki izpreminja delo v blago, podlegajoče ponudbi in tržni poti ebi, ki računa mezdo natančno po tem, kar potrebuje delavec neobhodno za svoje življenje, da ne umre od lakote. Toda zlo narašča, delavce trpinči beda in obup, v tem ko se preko njihovih glav nadaljujejo diskuzije, križajo sistemi in se dobra volja izčrpava s poizkusi varljivih zdravil. To je cepetanje na eni točki, to je blazna osuplost, ki nastaja navadno pred bližnjimi, velikimi katastrofami. In z ostalimi vred stopa katoliški socializem enako ognjevito kakor revolucionarni na plan in hoče zmagati. Potem je sledila študija o stremljenju katoliškega socializma po vsem svetu. Prav posebno bi bilo opažati, da postaja boj tem živahnejši, če se vrši v deželi, ki še ni popolnoma podvržena krščanstvu. Tako na primer med narodi, pri katerih stoji katolicizem zoper protestantizem. Tam se bojujejo duhovniki z izredno strastjo za svoje življenje in branijo pastorjem posest ljudstva s pogumnimi naskokij z drznimi demokratičnimi teorijami. Na Nemškem, v klasični deželi socializma, je bil škof Ketteler med prvimi, ki je govoril, da je treba bogatinom naložiti davke; in potem je ustvaril obširno agitacijo, ki jo danes vodi vsa duhovščina s pomočjo društev in časopisov. Na Švicarskem je monsinjor Mermillod tako eneigično zagovarjal reveže, da nastopajo ondotni škofi zdaj skoraj »kupno z demokratičnimi socialisti; nedvomno u-pajo, da jih izpreobrnejo na dan delitve. Na Angleškem, kjer socializem bolj počasi napreduje, je kardinal Manniig dosegel znataie zmage; ob velikanski stavki se je postavil na stran delavcev in je povzročil poljudno gibanje, ki ga označujejo pogoste izpreobrnitve. Predvsem pa je triumfiral katoliški socializem v Ameriki, v Zedinjenih državah, v tej čisto demokratični okolici, ki je prisilila škofe kakor monsinjora Irelanda, da so se postavili na Čelo delavskim zahtevam. Tam je videti, kakor da ima vzkliti povsem nova cerkev; še je nejasna, ali njena moč prekipeva in navdaja jo neizmerno upanje, kakor da že gleda jutrno zarjo pomlajenega krščanstva. Če se tedaj prestopi v Avstrijo in Belgijo, med katoliške narode, se opaža, da se meša prvi katoliški socializem z antisemitizmom in da nima v njem prave, določene barve. Nasprotno pa se ustavlja in gine vsako gibanje, I čim se pride na Špansko in v Italijo, v stare dežele vere. Španija je vsa izročena nasil-stfti revolucionarjev; njeni neubogljivi škofi se zadovoljujejo s tem, da treskajo proklet- stv0 proti nevernikom kakor v dnevih inkvizicije. Italija je vsled tradicije, ki onemogoča iniciativo in jo sili na molk in rešpekt, vseokrog svete stolice negibčna Na Francoskem pa se vodi boj živahno dalje, ali ponajveč je le boj idej; vojna je izkratka naperjena proti revoluciji in bilo je videti, kakor da je treba le preobnoviti nekdanjo organizacijo monar-hističnih časov, da se vrne zlata doba. Tako je postalo vprašanje delavskih kor-poiacij zadeva, okrog katere se vrši vse, kakor da je ona vesoljno sredstvo zoper vse nadloge delavcev. Ali vse je oddaljeno od ze-dinjenja; oni katoličani, ki odklanjajo vmešavanje države, pa zagovarjajo čisto moralič-110 akcijo, zahtevajo svobodne korporacije; rugi pa, mladi, mopotrpežljivi, na delovanje odločeni, zahtevajo obligatorične, državno priznane in varovane korporacije s potreb-|nim kapitalom. Zlasti vikont Philibert de la Choue je vodil z besedo in s peresom živahen boj v prid obligatoričnim korporacijam. Na svojo največjo žalost še ni mogel pripraviti papeža do tega, da bi se bil odkrito izjavil, če imajo biti korporacije splošne ali zaključene. Po njegovem mnenju je bila le od tega odvisna usoda družbe — mirna rešitev socialnega vprašanja, ali pa vse uničujoča katastro fa. Pravzaprav je dospel vikont do državnega socializma, dasi ni hotel sam sebi priznati tega Dasi ni bilo edinstva, se je vendar vzdrža-vala agitacija; delali so se poizkusi, ki so imeli malo uspeha, snovala so se konsumna društva, družbe za delavska stanovanja, ljudske banke, vseskozi poizkusi bolj ali manj zastrtega povračanja v nekdanjo krščansko občino. Upanje bojevite katoliške stranke pa je naraščalo od dne do dne Siedi zmedenosti današnje dobe, sredi nepokojnosti duhov in političnih težav, do slepega prepričanja, da bo vlada sveta kmalu zopet njena. Drugi del knjige se je zaključil s sliko duševne in moralične netečnosti, proti kateri se bojuje stoletje. Množica delavcev trpi, ker ji je bilo premalo dodeljeno, pa zahteva, da se ji zagotovi pri novi delitvi vsaj vsakdanji kruh; ali videti je, da ludi privilegirani laz-red ni veliko bolj zadovoljen. Pritožuje se zaradi praznote, katero ji je zapustil osvobojeni razum in razširjeni duh. To je bankrot socializma, pozitivizma in same znanosti. Duhovi, ki jih razjeda potreba po absolutnem, so siti tega tipanja, te počasnosti vede, ki pripušča edino le dokazane resnice-Strah pred skrivnostnim jih zopet grabi; oni potrebujejo popolno, neposredno sintezo, da morejo mirno zaspati. Potrti, razdraženi, besni vsled misli, da ne bodo nikdar vedeli vsega, padajo spotoma zopet na kolena; ljubši jim je Bog in z versko formulo potrjeno neznano. Zares, do današnjega dne ne zadovoljuje znanost ne naše žeje po pravičnosti, ne naše zahteve po gotovosti, ne naše starodavne predstave o sreči, ki je v nadaljnem življenju, v večnih užitkih. Ona dovoljuje svetu abecedariti, vsakemu prinaša le strogo, solidaridno dolžnost, da živi, da ostane enostaven čmitelj vesoljnega dela. Kako razumljiv je upor vseh src, hrepenenje po krščanskih nebesih z njih lepimi angelni, polnih svetlobe, glasbe in dišav! Oh, če je mogoče po-Ijubovati svoje mrtvece, pa si reči, da jih zopet najdemo, da bomo imeli z njimi novo življenje slavne mesmrtnosti! Če je mogoče dobiti to gotovost od najvišje Pravice, ki bi človeku pomagala prenašati gnusobo zemeljskega življenja. Ce je s tem mogoče ubiti strašne misli na Nič, uiti grozni predstavi o poginu samega sebe in končno najti mir v ne-omajeni veri, ki odmakne srečmo rešitev vseh pioblemov usode do jutra po smrti! Te sanje bodo narodi še dolgo sanjali. To nam Vudi razlaga ,zakaj da se je ob koncu tega SvOletja vsled prevelike razdraženosti duhov, pa tudi vsled silnega nemira, v katerem živi človeštvo, ki nosi v sebi že nov svet, zopet prebudilo versko čuvstvo. Nepokojno je, trepeče za novimi ideali in za neskončnim, zakon morale zahteva in gotovost višje pravičnosti- Vere lahko izginejo; versko čuvstvo ustvari nove, celo s pomočjo znanosti. Novo vero! Novo vero! Pa kaj se ne pripravlja staro katoličanstvo na to, da začne lia tem svetu, kjer se zdi, da mora vse pospeševati ta čudež, nanovo kaiiti, poganjati mlado zelenje in se ode-vati s povsem svežim, prebujenim cvetjem? (Dalje prihodnjič.)) KREG NA RUMUNSKEM DVORU "Po vetrn plašč obrača" V mariborski "Deiavski politiki" je notica pod gornjim naslovom, katero tu ponatisku-jemo zaraditega ,da pokažemo, po kakih ovinkih more še ta ali oni list v Jugoslaviji vreči nekoliko kritike na hlapce, ki se plazijo po trebuhu pred vladajočimi: "Poznal sem človeka, lep človek, vljuden in gibčen kakor jegulja. Poznal sem ga dvajset let. V Avstriji je bil nemškutar, dasi niti nemščine ni govoril. Naročen je bil na nem-ško-nacionalni list. V Jugoslaviji je bil naročen na dnevnik, toda vedno tisie stranke, ki je bila na krmilu. Vedno je zagovarjal stranko v sedlu. Drugih principov, načel, interesov sploh ni poznal. Tako je živel leta in leta, dokler ni umrl. Mož je bil pač avtomat, ne pa samostojen — človek. So pač tudi taki ljudje na svetu, a to življenja ne izpreme-ni. Zakoni življenja so temeljitejši — so zakoni." . I^i ^ Bi 0<4,v•ll•, •▼•J« «abtavo, da »ON njagov brat Nikolaj ~ pUbajko" Jano Lucio Dolotj, . kat« - j. poročil. Vrbov^o »oAiča * KuLaniti }• na kralj.*« sahtovo poroko "lagalno" raavaljavilo. Nikolaj v to ionsko i« očita bra*. kralju, da jo »n colo sapuatil »vojo «ono i.rb.1, plobojko, ia da jo bil vslod «ot. i,gnan i. Rumunijo. N. •lik. n. <*-„. ^ Nikolaj, * »rodi »j^ova fataa, ki - jo locU. od nakog. ofi-cirja, m na lovi njuna prijateljica. Po obletnici odkritja spomenika Ivanu Cankarju Detroit, Mich.—Pred dobrim letom dni je bil na Vrhniki odkrit spomenik slovenskemu duševnemu velikanu Ivanu Cankarju. Bil sem navzoč na slav-nosti, ker sem se takrat nahajal z izletniki SNPJ. v Jugoslaviji. Kaj so ameriški listi medtem o stvari pisali, mi radi odsotnosti ni bilo znano. Sele ko sem se vrnil, sem iz raznih o-sebnih opazk razvidel, da ni bilo brez kritike. Ko se je leta 1919 ustanovil na Vrhniki odbor za zgraditev spomenika Ivanu Cankarju, so bile pozvane na sodelovanje vse organizacije. Tudi dva socia-j lista sta bila v odboru, namreč Venal Malovašič, katerega so izvolili za podpredsednika, in Franjo Langof. Malovašič ni bil aktiven in je vsled tega re-signiral, Langofa pa je vlada dala za dva meseca zapreti. Čemu niso socialisti ta dva nadomestili z drugimi, namesto da so akcijo tam in deloma tudi tukaj pobijali? Sodrugi v Ljubljani so se zelo slabo izkazali. Ako se niso strinjali s sporedom na slavnosti odkritja spomenika, čemu se je, niso u-deležili v masi ter protestirali? Ali jim je maaj~kal0 poguma? Ponosni so bili na s. Stukelma, kateri je A. Jurco na sestanku v LJubljani filozofično kritiziral in pobijal odkritje. Ako bi jaz imel take priložnosti do izobrazbe kakor jih imajo, oziroma so jih imeli ljubljanski so-dtugi, pa bi tudi jaz lahko "filozofično kritiziral". Moj namen pri akciji za Cankarjev spomenik je bil pošten in istotako vsak cent pošteno izročen in porabljen. Dobro se zavedam, da Cankarja zdaj ne slave samo taki, ki so ga tudi v življenju radi imeli, nego tudi veliko onih, katere je bičal v svojih delih. Vem, da je bil Cankar velik učitelj in zagovornik zatiranih in bednih. Mrzil je duhovščino, bur-žvazijo in ves obstoječi sistem. Delavci, kateri poznajo njegova dela, se tega zavedajo in vedo, da če spJoh kdo zasluži spomenik, ga je pokojni Cankar »najbolj vreden. S svojimi deli je koristil proletarijaiu vsega sveta. Vsi, ki ste prispevali v fond za Cankarjev spomenik, ste lahiko ponosni, da je bila vaša aikcija uspešna. Mislil sem že, da se bi oglasil prej, a sem čakal, da je bil odkrit spomenik Franceta Levstika v Velikih Laščah in Miroslava Vilharja v Planini. V obeh akcijah so prispevali več ali manj tudi ameriški Slovenci. Zakaj jih naši sodrugi niso kritizirali, kakor so mene? Zakaj niso sodrugi v LJubljani e-nako ogorčeno obsojali akcije za postavitev teh spomenikov kakor so obsojali akcijo za Canfkarjev spomenik na Vrhniki? Vsem trem so bili postavljeni spomeniki v njih rpjstnem kraju. Ali s. ^tukel^je izvolil le mene kritizirati, ne pa druge |tukaj ali tam, ki so vodili akcijo za zbiranje prispevkov. Ali me je kritiziral raditega, ker sem socialist? Ali mogoče iz kakega drugega vzroka? Vsa ta kritika zoper mene ni bila drugega kakor užaljeno samo-Ijubje sodrugov v Ljubljani, ki so enako kakor drugi Ljubljančani želeli spomenik v LJubljani in ne na deželi oziroma na Vrhniki. Delavci širom Amerike, storili smo svojo dolžnost, kar se spomenikov tiče. Nismo pa še dokončali dolžnosti, katera je zapopadena v širjenju del na Računsko poročilo bo podano v prihodnji številki. Anton Jure*. Najboljši jugoslovanski socialisti!, ni list jo "Prolotaroc", Prinaia ¿lan. ko. razpravo in proglod dolavtkasa gibanja po »vetu tor opiao aktivnosti v naših naaalbinab na polju «ociali» •tičnoga in kulturnega dola. ših pisateljev. Potrudimo se, da pridejo Cankarjeve knjige v vsako slovensko stanovanje tudi v Ameriki. Dobite jih po tržni ceni pri Proletarcu. Le narod, ki čita in ve kaj čita, bo vedel, čemu slavi svoje učitelje s spomeniki, in le tak narod bo sigurno napredoval. Priredbe klube? J. S. Z. in drugih sec. organizacij DECEMBER. MILWAUKEE, WIS. — Domača sabava kluba it. 37 JSZ v soboto 12. dacombra v S. S. Turn Hall. BRIDGEPORT, O. — Zborovanj« vdiodnoobijdko konforonc» v node-I jo 20. docombra v drukvoni dvorani na Bojrdcvillu. CHICAGO. I LI__Dno 31. doc Silvo«* rova sabava kluba It. 1 v Lawndalo Masonic Totnplo. JANUAR. CHICAGO. 1L1--V soboto i. januarja velika maikarada soc. organizacijo okraja Cook v Asblaad avditorij«. CLEVELAND, O. — Dramski od-sok kluba it. 27 JSZ. vprisari . nodal jo 31. j an. Gorki jovo dramo "Na dnu". FEBRUAR. BRIDGEPORT, O. —- Prirodb« kla-ba it. 11 JSZ na pustno soboto 1 februarja. CHICAGO, IL1--Dramska prod- stava kluba it. 1 v nadaljo 7. februarja v dvorani ČSPS. MAREC. CANONSBURG, PA. — Konfaroa-ca JSZ. sa sapadno Ponno v nodoljo 27. marca v dvorani drui. Postojnska Jama SNPJ. CHICAGO, I LI--V soboto 2. marca priroditov kluba it. 1 v dvorani SNPJ. Varijotni »porod isvaja ang laški odaok kluba. APRIL CHICAGO, I LI--V nadalj« 24. aprila koneort "Savo" v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — V nodoljo 10. aprila koneort "Zarjo". MAJ. MILWAUKEE, WIS — Prvom.j-•ka proslava kluba it. 37 JSZ. v nodoljo 1. maja v S. S. Turn dvorani* CLEVELAND, O. — Dna 1. maja prvomajaka »lavnoat % Slov. nar. do-L. (Tajnika klubov proaimo, da aam jib prirodb, da jib uvrstimo v ta soon am.) <1 l?Mf ' Vf / «t ' »f M»"f / f Mf/,lf /,tf I "Prav rad priznam, da )e vaš izmed jugoslovan Bi leda*. Vaša cena za tako knjigo nI pretirana * * * n Gornje je iz pisma znanega rojaka, ki ima v literaturi veliko znanje. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR je knjiga, ki med Jugoslovani v Ameriki v publikacijah te vrste nima primere. Ako si Am. dniž. koledarja letnik 1932 še niste naročili, storite to čimprej. ZA VEČJA NAROČILA ZNATEN POPUST ^ Pri razpečavanju koledarja si brezposelni nekaj centov lahko prislužijo. Posvetujte se • tajniki klubov ali društev,% kateri so naročili koledar, ali pa piiite za informacije upravništvu. BOGATA VSEBINA. LEPE ILUSTRACIJE. KNJIGA* KI JE VREDNA SVOJEGA SLOVESA. -i CT STANE VEZANA V PLATNO $1. NASLOVITE: ^S PROLETAREC, 3639 W. 26th ST. CHICAGO, ILL Iz mojih zapiskov Ko so vladarji v demokraciji napovedali deželi sedem suhih let sem prodal svojo loto, vrgel v peč neke "oljnate" del-' niče, oziroma delnice neke Oil Co. brez olja, si nabavil nekaj zemljevidov, popravil starega forda v kolikor je bilo to sploh mogoče in se podal po širni de- [ želi. • , Od tistega dne se klatim o-krog, iščem izgubljeno prospe-j riteto, obiskujem stare znance1 in prijatelje v raznih naselbinah in prirejam več ali manj modra predavanja o raznih čednostih in reformah. Življenje takega neprostovoljnega vagabunda je zani-nn\o in pestro, človek ima priliko proučavati razne značaje ali neznačaje in spoznavati kako se ljudje spreminjajo pod vplivom razmer in okolščin. Mnogo svojih nekdanjih starih prijateljev in znancev sem že srečal na tem tavanju. Nekateri še vedno taki kakršne sem poznal nekdaj, le, da so se več ali manj postarali. Nekateri so še vedno taki kakršne spremenjene ne samo po zunanjosti temveč tudi po značaju ali, rekel bi, duševnosti. Nekateri so se spremenili ali predrugačili pod vplivom skrbi, težkega dela in raznih življen-skih neprilik, drugi zopet vsled prohibicije. Zadnji se dele v dve vrste: prvi, kateri so si pridobili po zaslugi te modre postave večje ali manjše premoženje, drugi pa, ki so postali vsled nje razvaline. Sicer pa so po mojem mnenju vsi pomilovanja vredni. Pri onih z večjim ali manjšim premoženjem sem spoznal, da je denar spremenil njih značaj, da so njih srca postala tako trda in mrzla, kakor so trdi in mrzli dolarji, s katerimi se postavljajo. Iz obraza takih sije navadno sveta zadovoljnost, pomešana ponavadi s precejšnjo mero stupidnoeti. Pri prvih sem takoj spoznal, da so nedostopni za pravo, iskreno prijateljstvo, da so v boju za bogastvom vrgli od sebe vse lepe ideale v kolikor so jih sploh kedaj spoznali, pri drugih pa sem našel jokavo nesposobnost in brezmodnost vbito v njih srcih vsled krute u*ode proletarskega življenja. Srečal sem na svojem potovanju tudi take, kateri so si v naselbini priborili nekak ugled, najsižebo s svojimi duševnimi zmožnostmi, z denarjem, v mnogih slučajih pa s predrznostjo, poslužujoč se lahkovernosti ljudstva, katero vedno rado prikimava velikim kriča-čem. Med temi zadnjimi sem našel znanega narodnjaka, ki ima sicer vse lepe Jastnosti Cankarjevega Kralja na Betajnovi,. ne more jih pa še zadostno uporabljati ker ni še dovolj cvenka. Ta pa je v prvi vrsti potreben za pridobitev zadostnega ugleda med gotovimi ljudmi. Slučajno sem srečal tega junaka, ko se je vračal z božje poti, kajti tudi s te strani skuša oja-čiti svoj ugled in vpliv. Pobožnost sicer ni njegova velika slabost, ker on specializira predvsem v narodnjaštvu, poleg tega pa po prilikah z nakupovanjem lot, z raznimi ko-mišni, ohcetno kulturo in paradami. Če je imel ta dan obešen ška-pulir na vratu ali doma na žeblju, mi ni znano, toda njegov koščeni suhi obraz je pričal, da mu pokora ni tuja. Ko sem ga zagledal sredi skupine romarjev, polna pristno ameriškega romarskega razpoloženja, sredi vinskih . Po 25c: J. H. John Su ti, Joseph Zaletel, An-j Krzisnik, Loufc Saj o v ic, Frank ton Debevc in Frank Saje; po Moličnik, Leon Juvan, Frank loc: John Princ in Marko Ura-bec; po lOc: Joseph Rupnik, Krusich, Joseph Kropušek, . , , --------------- John Krzisnik, Frances Felic- Luk» Joseph JurČ, neime- jan, Anton Šabec in Ed. Juvan, rVa«"> in J,°8ei>h Cvetan' «ku- skupaj $2.50 (poslal J. 11. Krpaj $2.80 (poslal Frank Nagode). Klub št. 235 JSZ $5¡skupaj $15.10. Prom St. Lou if Post Dispatch. zisnik). Power Point, O. Klub §t. 9 JSZ $1.50 in Jacob Bergant KAKO SE GODI MATEOTTIJEVI VDOVI V ITALIJI Ponesrečen poiskus osvoboditve Vdova umorjenega socialističnega poslanca Mateottija živi v Rimu v popolni samoti. Nedavno jo je svaril nek italijanski policijski uradnik, naj *iiti ne hodi na grob svojega moža, češ, da je nje življenje v nevarnosti in naj rajši misli na svoje otroke, da ne pridejo v roke svojih sovražnikov. Vdova Velja Mateotti se na ta o-pomin ni ozirala, tudi ni ustregla policijski zahtevi, da naj ne -nosi več žalne obleke. Z ljudmi, s katerimi je delal nje mož, sploh ne sme občevati in je trajno pod policijskim nadzorstvom. Ne vdova in tudi otroci ne morejo napraviti koraka izven hiše, da bi jih ne spremljal policist. Pred hišo je stalna straža. Kdor jo hoče bbiskati, ga prej odženejo na stražnico, kjer mora podati vse posebne podatke in namen obiska. Celo ljudi, ki obiskujejo druge rodbine v hiši, spremlja policist po stopnicah do rodbine, ki jo hoče posetnik obiskati, čeprav stanujejo v hiši sami fašisti. Njeni trije otroci ne smejo niti šole obiskovati, ker je njih ime državi nevarno. Šele letos so dovolili najstarejšemu dečku obisk gimnazije. A tudi tega spremlja policist z doma v šolo in iz šole domov. Deček pa se ne sme imenovati Giacomo Mateotti, ampak se imenuje po materi Franc Titta. Ta deček mora sedaj v šoli pozdravljati morilca svojega očeta s fašističnim pozdravom in peti fašistične himne. Mlad zdravnik, doma v rojstnem kraju Mateottija in njegov osebni prijatelj, je hotel spomladi rešiti Mateottijevo rodbino in jo odpeljati v inozemstvo. Ta zdravnik, ki je nosil rakvo pokojnika k pogrebu, je bival že tri leta na inozemskih klinikah v Berlinu, na Dunaju in v Parizu, ker ga doma preganjajo, a dasi si je pridobil simpatije in se mu je obetala lepa bodočnost, je vendar potoval februarja v Rim, da reši ¡rodbino svojega umorjenega prijatelja. Mož je bil v vojni italijanski prostovoljec, s prestreljeno ramo je prišel domov; ali fašisti mu sedaj ne zaupajo. Koncem februarja je prestopil mejo. Od takrat pa manjka vsakršna sled*za njim. Koncem marca so zvedeli njegovi sorodniki, da se nahaja v rimski ječi ter da ga Dostavijo Pied državno izjemno sodišče. Osem mesecev je minulo od takrat. Mož je govoril s svojim zagovornikom, pa še danes ne ve, zaradi česar ga obtožujejo. Ali pred izjemno sodišče pridejo le zločinci zoper varnost države ! Znano je, kako je izjemno sodišče obsojalo zlasti protifašistične intelektualce. Zaradi meščanske demokracije sta bila obsojena pisatelja Vinciguerra in Rossi Doria na šestnajst let. Navedeni zdravnik je holei rešiti štiri ljudi, s čemer bi si bil pridobil pri vsem človeštvu moralni ugled. Ni hotel storiti zločina, ampak le zločinu napraviti konec. Umor Mateottija ni več italijanska zadeva, ampak je zadeva vsega človeštva. Človeštvo, predvsem pa delavstvo, mora najodločneje protestirati proti temu, da hočejo v Rimu nekoga obtožiti in pahniti v ječo, ki je po nalogu človečanstva hotel nekaj storiti, kar je bila že davnaj dolžnost vsega človeštva. Ali naj bo ta mož obsojen, ali naj ga umori italijanska justi-ca? Simbol civilizacije je že devetmesečna ječa; obsodba pa bo kričeč primer človečanstvu človeške družbe.—"D. P." Herminie Pa Po 50c: An- 35c, skupaj $1.85. So^ rnt ?anTk RahnC' Peter 1 Watt"' "lah: ''eter Zmerzli- Ä Ä:^ I paj äAndy JUVan 5°C' *kU- 1S: Mary Fradel Rahne, Frank Primozich, Framk Semich, John Kaus, Wm. Kra-nitz, Philip Zakonsek, Frank , Repouš, Frank Smolic, Joseph 50c Golob, Louis Slebir, Anton Oce-1 r;_ m t u tu i o* pek, Math Rumshek, Jacob Pe- m^Tr ¿^hn Thaler 26c. temel, Andy Žagar, Martin ^ Nelmenov*n Urana, Tom Colak, Alois Pat-che, Mike Stern, Joseph Perger in Joseph Wultsch; po 15c: Valentin Muren, Frank Berti, Frank Vozel in Tony Turnshek; po 20c: Andy Berti, F. Slivsek in Mike Maokoreshek; po 10c: Joseph Wultsch, Anton Kverk, Pete Yanc, Math Picelin, Joseph Zorko Jr., John Baher, Piney Fork, O. Náce Žlem-berger $1.00. Throop, Pa. John Oreshek 25c. Sheridan, Wyo. Anton Podobnik 19c. Skupaj v tem izkazu $108.45. Prejšnji izkaz $284.65. Skupaj $393.10. ' Opomba: V zadnjem izkazu pomotoma izpuščena sledeča imena in vsoie poslane iz De-uuulIl Daner, Mich : Joseph Devyak Anton Jezernik, John Simončič i * ; J* Kranz» Mrs- Jur- in Andrew Majdich; John M' Klar,ch Jr., M. Menton, Gerkman 5c, skupaj $10.501 ~ Urb*nčiS, J. Berlizg, M. (poslal Anton Zomik). (Glad, A. Grum, A. Jurca Jr., Virden, lil Klub št. 50 JSZ~' Ju,,ko» J<>e Tanko, Fr. Ber-$5; Frank Ilersich $3; Frank V?** M' Trelc» J- Zrimec, L. Stempihar $1; po 25c: Simon IMentoT1» • Koss 30c; po Kavčič in John Hometz; John 10c: »^imenovan in F. Smerdu. Shluga 20c, skupaj $9.70 (poslal Frank Ilersich). Conemaugh, Pa. Klub št. 5 JSZ $5 in Anna P. Krasna $2, skupaj $7.00. Collinwood, O. Klub št. 49 JSZ $5; Frank Mrzlikar $1 in Joseph F. Dum 20c, skupaj $6.20. W. Aliquippa, Pa. Po 50c: John Kalčevič in George Smre (Poslal P. Benedict.) Grandijev obisk Dino Grandi, zunanji minister v Mussolinijevi vladi, je bil na svojem obisku v Ameriki zastražen kakor že dolgo noben reprezentant tuje države. Posebno v New Yorku so za njegovo varstvo mobilizirali kar; po 25c: John Steklarčič, slotine policajev in detektivov. Andy Fatur, Anton Groznik, Radovedneži si niso upali po-irank Scrubelj, John Sivec, Jo- s?gati niti po robce v žep, ker seph Lampic, Bartol Yerant, so bili nerVozni stražniki v üohn Glavaševič, Joseph Kovač, strahu, da ta ali oni potegne PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV DECEMBER. WAUKEGAN, ILI--Dramski od- sok SND, vprizori igro "Lopa Vid*" ▼ korist Čitalnic« SND. v nadsljo 13. «Uc. v SIot. nar. domui JANUAR 1932. WAUKEGAN, ILL. — An(Uik. ifra dram. odtaka SND. ▼ n*d«ljo 10. jan. v Slov. nar. domu. APRIL. WAUKEGAN. ILI__Pradstara dram. odsaka SND. ▼ nadaljo 10. aprila ? Slov. nar. domu. Opomba: Cana objavam v ta j rubriki j« $1.00 sa oal las, to ja do da-taraia pri rad b*. Vabimo uodoorna in drufa druitva, da oflaiajo svoja pri-rudba ? «aj koloni, katara bo priob-iona v list« vsak tadan. Danes republikanci, jutri demokratje V prošlih 25. mesecih so vzeli demokratje pri raznih regularnih in dopolnilnih volitvah republikancem nad 100 sedežev v kongresu. To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read The New Leader OFFICIAL ORGAN, 3. P. 7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y. One year $2, half year $1, three months 75c. 4. Tom Medved in Andy Anton- revolv;r fa ustreli y J,ičn*ga čič, skupaj $3.75 (poslal George Smrekar). Waukegan, III. Po $1: John in Anna Mahnich ; Mary Dobro-volc 50c; Rose Skala 30c; po 25c: Jos. Leben, Frances Vel-kovrh, Helen Jereb, Mary Lu-kančič, Mary Mihevc, Mary Bergant, Marion Kerzič in J. Kozina; po 10c: Neimenovan in Jennie Miller, skupaj $5 (poslala Anna Mahnich). Detroit, Mich. Klub št. 114 JSZ $5; Leo Jumko 30c; po 25c: Anton Jurca, Jos. Kor-šič, Fran-k Cesen, Peter Benedict, Herman Rugel, Filip Smrdel in Frank Kukovski ,skupaj $7.05 (poslal Peter Kisovec). Joseph Klarich $1, skupaj $8.05. La Salle, III*: Klub št. 4 JSZ $5.00. West Allit, Wi». Klub št. 180 JSZ $1; Anton Demshar 50c; po 25c; Cecilia Demshar, Hooverjevega gosta. Primerilo se je nekaterim ,da so dobili cd policaja udarec s količkom po roki, ko so posegli v Žep. Fašisti so sporazumno s policijo porinili na trotoarje svoje pristaše, da so pozdravljali Gran-dija. Spremenjeno mnenje Pred leti je bila velika večina ameriških listov zoper starostno pokojnino. Letos pa se je v odgovoru na posebne vpra-šalne pole izreklo 77 odstotkov ameriških dnevnikov v prilog pokojninskega zavar6vanja. U-redniki so uvideli, da je dolžnost družbe skrbeti za stare in onemogle. Zanimiv dal "Prolatarca" so dopisi. Pristopita v krof naiih dopisni, kov tar sotrudnikov tudi vi. Afitirajta sa rasli r jan ja "Prolatarca". If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO I THE MILWAUKEE LEADER I The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—SU months $3.00—Three Month. 1.50 MM»»tM««MMM»M»MMHM»MMMMtMHMMIMi A Jui^tf Weekly Devoted to the 1b of the Worker». Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. rrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH I NO. 1265 PwMtekid W—àly «t W W. »«tk St CHICAGO. ILL., DECEMBER 10, 1931. VOL. XXVt What They Need What the sick nations need is larger inoculations of Socialism. This would bring them out of their convulsions and make them whole. . In many of the European countries the Socialist movement is very strong. The international Socialist congress which took place at Vienna some time ago, with its tremendous and impressive pageant, was an earnest of what is to come. Socialist majorities will mean socialized countries. And socialized countries will mean co-operation between nations as well as co-operation within nations. Co-operation between countries will abolish war. Co-operation within countries will abolish poverty. The two greatest evils will thereby be banished, and innumerable other evils will follow them into oblivion. The human race will be released from slavery to material conditions and will at last have an opportunity to live, rather than to spend nearly all its time in "making a living". And how will it live? There will be plenty of work left for idealists t0 do in showing it how to live. It has been objected by anti-SoCialists that under Socialism the people, having plenty of leisure, will not know how to spend their leisure time to advantage. That is what the idealists will have to show them. It will be quite in oider for them to enjoy themselves in wholesome ways, but it will also be in order for them to develop all their higher qualities and produce a super race of human -beings.—The Milwaukee Leader. Who Is To Blame? It's a great world we are living in. To put it correctly, we are a queer lot living in this great world. A warkingman is urged to buy a home. He does it, and he takes pride in it. Then the Hoover "prosperity" hits us and the working-man loses his job. Next, he has no income and he can't pay his taxes. Then the home is sold for taxes and he loses all he has. In other words, he buys a home of which he is proud; he loses his job and he can't pay rent and he becomes an object of charity; or he steals and is sent to jail; . or he commits suicide and ends it all. And all this happens while there are over 500 men in the United States with an individual income of more than $1,000,000 per year. ? Who is to blame? GO take a " look in a mirror and you'll see the guilty one. —The Labor News. The Virginia Campaign Understand that the entire Socialist campaign in Virginia cost $600. It was money immensely well spent. A poll tax in hard times cut our expected vote in Hopewell; even so in various election districts there and in Richmond we are now the second party, entitled to election officials! And we got 16 per cent of the total vote! Besides all that we cannot neglect the new .industrial areas of the South especially because the race issue is so acute. That is precisely where we are needed. My congratulations to the Virginia comrades.—Norman Thomas. Two Good Reasons One of the reasons why .nearly all our elected servant are opposed to the public ownership and operation of public utilities is because they know their limitations better than the public which elected them. The other is that they can't go counter to the puiblic utility interests which paid for their election. —American Guardian. Heirs of Time Not ermine-c'lad nor clothed in state, Their title-deeds not yet made plain, But waking early, toiling late, The heirs of all the earth remain. Some day, by laws as fixed and fair 'As guide the planets in their sweep, The children of each outcast heir The harvest fruits of time shall reap. Some day, without a trumpet's call, This news will o'er the earth be blown: "The heritage comes back to all I The myriad monarchs take their own!" —Thomas Wenthworth Higganson. By worker ia meant a person who contribute« something toward making life on earth possible, liveable and enjoyable.—A. O. e God pity Capitalism! It's dying from a combination of obesity and mal-nutrition.—A. G. ARCH LICHT IMh. Donald ÉLotrich . Ill..........Ill One of our active workers of Waukegan, III., was married on Sunday Nov. 29. Of the younger folks he was undoubtedly the most active in that community. He was capable of doing many things, on the stage and off, and has a delightful voice. We are happy that Vincent Pink wum one of our leading young comrades *nd are among the many to wish him happiness. Unfortunately we were unable to respond to his inviUition to witness the ceremony because of our engagement in Chicago. Our regards are genuine and since we know the qualities of ComVade Pink I New literature is appearing every day is certain and n continuation of this pace will make us less liable to any possible severe setback. In the past month or so new clubs were added to the rostium of our Federation and we are out to make next Decoration l>ays convention the most important and fruitful of any of them while that of the National Socialist Party will unquestionably be the outstanding event of 1932 for the workers. • • • Activities are increasing and new life is sprouting everywhere in the United States for the Socialist cause. Our Doings Here and There By JOHN RAK we feel satisfied that his wedded life will bring him an abundance of harmony and pleasantness. m m m Look into any Slovene locality anc^ inquire for the moat active and sincere men and generally the fingers will Huiut to members of our organization, it I* certainly gratifying to know that ,irio<1»ties are woith. And what is linanciai chaos of Chicago, Cook mo*1 lmPort*nt, the miners neve» County and the State in general. f?*. ,fcny ri#hu from public liefore it are also appeals to help the needy and unemployed but it is loubt-ful if any action will be taken at this session for unemployed. The lawmakers are more concerned about saving the almighty dollar for the bankers than they are to save ,the lives of the workers who will freeze and starve this winter. For the first time in many years a socialist voice was heard in the committee chambers in Springfield when Comrade Lafin urged emergency measures to help the needy and oppressed. • • * Another year will have come to a close pretty soon. A year in which the workers paid more severely than ever before for their lack of unity, knowledge and organization. A year in which the Socialist Party has made vast gains in its number on the political, educational and industrial fields, but nowhere near the gains it ahould have made to comfbat .the evils. But the rise though not rapid officials because the courts, Uie sheriffs and what not officials are part rwners of the mines or are half hired by the operators. If for no other reasons these are enough to say that the trials of Uurnett and Jones are not without some good, even at the price that is being paid. We hope that the workers everywhere will h«Jp these poor wretches carry on their just battle. • • * In our report of the New Yeais Eve. Party we failed to mention that the entire proceeds will go to the sustaining fund of Proletarec, our paper. These critical times have hit our paper as well as all other institutions elsewhere and it is highly desireable that a fair sum be realized to help weather the storm. Proletarec has a larger circulation today than a year ago but its expenses have also mounted proportionately. You must come to this New Year Party, therefore. dance. Tickets sold at the door in the evening will be 50c. m The Book Department of Proletarec has just received a new supply of "Dynamite", the stoiy of class violence in America by Louis Adamic. it is a history of racketeering and labor struggles in the American Labor movement and sells for $3.50. Several copies of Upton Sinclairs' latest novel, "The Wet Parade", has also reached our office. This book deals with liquor drinking and the enforcement of the Eighteenth Amendment. The price of this novel is $2.50. Order them from Proletarec. They make a suitable gift for a friend, a In Bridgeport, Ohio, the conference of branches and lodges affiliated with the Educational Bureau JSF of eastern Ohio and W. Va. will meet at Boys-ville Sunday December 20. It THE GHOST WALKS! for the benefa of the Cook Cour\v Socii'lisi party. It wt.l he he'd in the Ashland Auditorium. We call attention of our comrades i:nd friends flrom Chicago and vicinity to reserve that evening for this grand affair. $500 worth of prizes will be awarded. Some of the greatest artists who will be then in Chicago will participate in the program. The famous Sol Wagner's orchestra will play concert and dance music. Tickets in advance sell for 50c, at the door 75c, including wardrobe. e On January 31 we in Chicago will have an opportunity to hear a brilliant socialist speaker, Comrade Reinhold Neibuhr, one of the editors of the World Tomorrow. You should not miss this opportunity. The place and time of the lecture will be announced in the near future. m Pioneer Lodge No. 559 SNPJ of Chicago cordially invites the Slovenes and friends to their dance Saturday December 12 at the SNPJ Hall. Ten cents will be the admission charge tor an evening of frolic and entertainment. Everybody Welcome ! ♦ Recently in Nanoicoke, Pa., a group of Socialist sympathizer ^ot together and organized a brinich of the JSF. Fourteen members joined the night of this meeting and comrade John Vitez, formerly of Detroit, was elected secretary. We greet them with best wishes in their undertakings and future activities. Down the Line The telephone operator's call was answered by a baby's voice. "Isn't your mother there?" inquired the operator. "No." "Isn't your big sister there?" "No. There's nobody here but grandma and me and the cat. Grandma can't hear and the cat can't talk."—Exchange. A Flying Chance "So Maud it taking a chance in the matrimonial market?" "Yes, taking a flyer, so to speak. She's going to marry an aviator." —Boston Transcript. Reprinted from The Milwaukv»e Leader. All Out "Did you rescue your poor friend who was captured by cannibals?" "Unfortunately, when I arrived he had already been scratched off the menu."—ft u mm el, Hamburg. | FRAGMENTS Given a race of beings, having like claims to pursue the objects of their desires, and given a world adapted to the gratification of those desires, and a world into which those beings are similarly born, and it unavoidably follows that they have equal rights to the use of that world.—Herbert Spencer. e Ideas go booming through the world louder than cannon. Thoughts are mightier than armies. Principles have won more victories than horsemen or chariots.—W. M. Paxton. e Will 1932 be remembered as the election year the boss couldn't tell his slaves not to come back November 12, if his candidate was defeated, because the plants had been closed since 1929 anyway?—The American Guardian. # You see, England is poor and must borrow from France because France is too poor to •pay what she owes England. —Milwaukee Leader. e Join the Socialist Party. It is your agency to fight your way ou* of the wretched collapse of capitalism to power, security and freedom. e If Voliva really believes the world will end in 1935, why doesn't he issue bonds to be paid in 1936?—M. L. e Perhaps the mushhead "liberals" will also help us to choose the proper candidate for President next year. They are neutral. They don't care which party skins us. —The New Leader. V (j Socialism t4recede«" Socialism in Reading recedes, a foolish editor says. In 1927 the Socialists elected the mayor of Reading in a three-cornered contest. This compelled the enemy to get together on a fusion ticket. At the recent election there were but two candidates for mayor. Although the Socialist candidate was defeated, he polled 14,341 votes, as compared with 12,804 in 1927. If Socialism keeps on "receding" in that manner, it will not be long before the enemy will be wiped oat completely. Under the law the fusion candidate had to run on twe tickets, the Republican and the Democratic He actually did that. As a Republican he polled 9,849 votes. As a Democrat he polled 7,486, making 17,335 in all. It was a brazen admission that there is no difference between the Republican and Democratic parties. In Milwaukee, the Republicans and Democrats hide behind the spurious label "Non-Partisan". —Milwaukee Leader. Good, and Therefore Bad If the Capitalist brethren and their talking delegates in Washington had any sense, they would jump on Senator Couzens' plan for an unemployment reserve fund. The plan, which wag worked out by Eugene Wt Lewis, president of the Industrial Morris Plan Bank of Detroit, contemplates creation of an unemployment reserve through payment into a general fund of 1% per cent of the annual industrial payroll of the nation. The federal government would pay 30 per cent; the states would contribute, based on their industrial payroll; the employers would give 25 per cent and the workers 15 per cent All of this is of course eminently practical, sensible, and just, and consequently has as much show of being accepted by Washington as the proverbial snowball has in Hades.—The American Guardian. Motors* Toll of Death More people are killed in traffic accidents each year in the United States than die by homicide and suicide. In 1930 the number of men, women and children killed in automobile accidents was 32,500 In addition, about 1,000,000 received injuries varying from slight cuts and scratches to tens of thousands of cases which left the victims hopelessly disfigured and maimed. The economic loss each year from automobile accidents is now estiinated at $1,000,000,000. Between 33,000 and 35,000 men, women and children will die in 1931 as a result of automobile accidcnts. This will be an increase over the toll in 1930, which was a 4 per cent increase over the toll in 1929, which was a 12 per cent increase over 1928, and so on. —Current History. Disarmament The peace forces will have to hump themselves if they overcome the influences that are working against disarmament. Big navyites are always active. Lethargy and ignorance on the part of millions play into their hands. The National Civic Federation sends out a questionnaire and a leaflet designed to show that disarmament is dangerous on account of the menace of Russia. Jingoism will wreck the disarmament conference of next February if it can. Yet the longing of the peoples of all countries for peace was never greater. If their wishes were translated into action by the diplomats, armies and navies would he scrapped. The scrapping of armies and navies, it is truff would not necessarily end war forever, for new armies and navies could be produced. But the psychological effect would be wonderful. It would predispose the minds of the people towardpormament p«ace and make it easier to abolish the ec^ftmic causes of war. —The Milwaukee Leader iàà