LUt «a koristi delavskega ljudstva. Delav-
cl so o p ra v i če ni de vsega kar produclrafo,
ua številko v oklepa|u-ki a« nana|a poleg v a. šega naslova, prilepil«, nega spoda|ali na ovitku. Ako (155) |e številka . x 7 teda| vam s prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosi, m o ponovite |o takoj.
This paper Is devoted to the Intereets o! the working claee. Workers are entitled to all what they produce.
t)nt*r.d an •eeoud-oliua matter, IHe. 6. 1907, at th* at Chicago 111. uttder tbe Act «f Coof r«M o( Mar«
Delavci vseh dežela, združite se
it orru» rd. IK79
Office: 2146 Blue Island Ave,
Chicago, 111., 23. augusta (August), 1910.
Ameriške socialistične stranke za medna rodni socialistični kongres.
ako bi vlada dala zapreti samostane.
Ta.dogodek pa tudi dokazuje, koliko menihi spoštujejo peto božjo zapoved : Ne vbijaj I	,
— Rudolf, sin sladkornega kralja Klaus Sprekelsa je dejal pred kratkim: "Pričakujem, da bo ve-lekapital skušal v jeseni provzro-čiti narodno krizo, da bo ljudstvo zopet glasovalo za republikance starega kopita (Standpatters).
Sin kapitalist« je govoril jasno in določno. V jeseni naj pa ljudstvo govori odločno. Glasuje naj za socialiste. Kedar bo socialistična večina v državni zbornici, bo kapitalistom odzvonilo za vselej provzročati gospodarske krize.
Ljudstvo odloČi se!
— V Philadelphiji, Pa so zaprli J. Busnihela, ker je prodajal pekom smrdljivo jajčjo kašo. Peki so rabili ta gnoj za raznovrstno pecivo.
Busmhcl je kupoval smrdljiva jajca, ki so že mesece, pa tudi že leta ležala v klavnicah. Ta jajca so vsebovala v sebi hud (»trov.
Agent Cassid.v, ki je vslužben pri državnem poskuševališču za živila, je zaplenil ta gnoj in ga izročil v preiskavo.
Profesor Lavall, kemik in dr. H. K. Kosenberger, bakterijolog sta brizgnila t., gnojnico, ki so jo prodajali ljudem za živež, kuncem pod kožo. Kunci so poginili v dvanajstih minutah.
Ta najnovejša kapitalistična cvetka zopet dokazujet kam človek zabrede, ako mu je dolar več kot človeško, življenje.
Ko so v Avstriji zaprli častnika ITofbauera, ker je starejšim časnikom baje pošiljal ciankali, da bi hitreje avanziral, se je zgražal ves svet.
Nihče se pa ne zgraža nad lopovi. ki prodajajo ljudem navaden strup, da bi obogateli. Po kapitalističnih načelih je taka lum-parija v redu, ker je najkrajša pot do bogatstva.
Pa naj se še kdo oglasi in reče: Da ni kapitalistična človeška družba skozinskoz gnila in korumpi-rana.	4
Ali ni skrajni Čas, da se tako družbo spremeni?
Cîrajk premogarjev v državi Illinois.
SIOVENCI V SYGAN, PA. IN OKOLICI POZOR.
Vsem, ki se hočejo vpisati v slov. soc. klub št. 19. naznanjam, da se vrše seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. Začetek je ob 2. uri popoludne.
Na delavski praznik (Labor day) dne 5. sept, priredi klub veliko veselico 9 shodom. Na shodu bo govoril sodr. Jože Zavertnik, st. iz Chicage. Vspored priobčimo kasneje.
Za socializem
Louis Glazer, tajnik.
Drugi dokaz napredka socialističnega gibanja v Zed. državah je vzrast socialističnega tiska. Med tem ko je bilo leta 1907 vsega skupaj samo 50 tedenskih in mesečnih organov v raznih jezikih, izhaja danes že preko 70 socialističnih časopisov, med temi tudi par dnevnikov. Več kot polovica teh listov je angleških, ostali so pa v nemškem, židovskem, finskem, češkem, poljskem, hrvatskem, slovenskem, slovaškem, danskem, litvinskem in madjarskem jeziku. V angleškem jeziku izhajata dva dnevnika: "Chicago Dail.v Socialist" in "New York Call"; oba lista materialno nista ravno najboljše podprta, vendar najhujše težkoče sta menda že prebolela. Izmed ostalih angleških listov je najznamenitejši "Appeal to Reason", kteri ima že nad 400.000 naročnikov. Židovski dnevnik "Jewish Daily For-ward" tiska se vsak dan v 100,000 iztisih. Mesečnik "The Progressive Woman" je namenjen izključno za propagando med ženami, a za mladino izhaja "The Little Socialist."
VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE.
Direktorij je sklenil na zadnji seji, da se pozovejo vsi dalničarji, ki imajo delnice, da pošljejo svoje delnice radi kontrole na uprav-ništvo "Proletarca". Istotako pozi vi je direktorij vse tiste, ki so morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravništvo "Proletarca."
Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se je razglasil. Po 90 dneh se bodo raa-dale delnice B. vsem tistim, »ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas.
Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B.
Vse delnice morajo biti vposla-ne do dne 9. nov. 1910
Delničarji vpoštevajte ta ras-glas, da se kasnejša ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta odlok direktorija, če bo trpel ikodo.
Direktorij
Iz delavskega sveta
•	Bctlehem Steel Co. v Betle-hemu, Pa., je nalagala tamošnje delavce — kakor se je pričakovalo — ko je prigodom zadnjega štrajka obljubila zvišati plačo. Zvišala je pač nekterim za — 1 ct. na uro. Delavci so zdaj izbrali posebni komite, kteri ima zahtevati od kompanije, da izvrši mirovno pogodbo, ako ne začne se št raj k znova.
*	Oddelek Italijanov, kteri delajo na železniški progi Erie,- se je zadnji teden na origenalen način maščeval nad delodajalci, ki so jim pritrgali plačo. Šli so in z dletom odsekali lopate za jeden palec, češ: manjša plača, krajše lopate. Boss se je pa razsrdil in vse odpustil z dela.
_ V španskih samostanih se
menihi vežbajo v orožju, kar priča naslednji dogodek:
V jezuitskem samostanu v Far-ragavi je pater Martin Ferran ravnal tako nerodno s puško, da je zadel 60 let starega priorja Feliksa Fornera v prsa, ko se mu je izprožila puška.
Po posvetni in cerkveni postavi ne smejo imeti v samostanih orožja. Menihi so se pa najbrž oborožili skrivoma, da bi se s bilo uprli,
PROLETAREC
ZA IHTE KI M DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMtnik ia izdajatelj: Jf iletiaifci dela v tka tiskovna drulba » C kiča f o, III.
Hšt^mm»-. Za Amarico $1.50 sa celo leto. 75c aa pel lete. Zs Evropo $2 sa celo Isto, $1 sa pol Ista.
O&lat* »e rffl— om M tpruvmbi bitaliL'» ZZ^JZZ»ogniti tudi 8 TAM J *~tov.
PROLETARIAN
Owaed sad publiahtd Evest Ttf ksoay by
iMtfe Stavk Workaca's Publishing Conpaay Cfckafo. Minois.
Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki.
rrsnk I*udl 1 peo, President;
Jobo I'etrlch, Secretary;.
Krank Janetlč. Treaaurer.
•vescaimoN rates: United Stataa and Canada, tue a Tsar. 75c lor half y«ar. Forera count m« " 7 |2 a y aar, $1 for bali y.ar.
aevEBTisiNC SATES on afrsement.
NASLOV <ADDRESS):
"PROLETAREC"
1146 Blue Island ave. Chicago, 111.
si
Dve pravici.
Peter Myreen, delavec v Chica-gu, je 1. 1902 ponesrečil v tvornici. Pohabilo mu je nogo. Vložil je takoj tožbo proti United States Steel CoM ktera ga je spravila ob nogo. Tožba se je vlekla celo leto in konec prve obravnave je bil: nova obravnava. Čakal je spet dve leti i 11 koncem leta 1005 je dobil tožbo. Jeklarski trust se je na to obrnil na prizivno sodišče, ktero je razveljavilo razsodbo in določilo zopet novo obravnavo. In spet je Myre£n čakal dve leti. Leta 1907 je prišlo do obravnave, toda porota se ni mogla zjediniti in režul-tat: ponovna obravnava. Leta 1909 —'torej čez dve leti — vršila se je četrta obravnava, ktera je v drugič prisodila Mvreenn odškodnino — a kaj je pomagalo! jeklarska družba s svojimi neštevilnimi advokati je zopet vložila priziv.
In danes, po osmih letih, tožba se še vedno vleče. Prizivno sodišče se ni odgovorilo; pa če tudi razsodi v prid tožitelju, družba ima še jedno instanco: vrhovno sodišče, ktero lahko stvar zadržuje se drugih pet let — ali pa celo večnost. Ubogi delavec je sedaj brez centa —,vse je dal advokatom —; je brez noge in brez dela, kajti enonožnika ne more nihče porabi ti. Tožil se ne bo več, kajti nima s čim, in, tako je cela stvar za njega izgubljena.
To je delavčeva pravica!
j • •1 '
Ka pa če kapitalist ali kapitalistična država toži in preganja delavca? A — to je pa vse kaj drugega.
Pred par tedni je chikaška policija — kakor smo že poročali — aretirala okrog 200 brezposelnih -delavcev, češ, da so "nevarni" bogatinom tujcem, ki prihajajo v Chicago. Siromake — nazvali so jih "trampe" (potepuhe) — so polovili v Grand parku, ko so na klopeh prenočevali, in jih v množici gnali pred sodnika. Sodni proces je bil kratek. Sodnik je vsakega vprašal sledeče: "Vaše imet" "Bili že kaznovani?*' — "Delate?" — "Odkod pridete?" — "Kaj nameravate v Chicagu?" — "Ali morete takoj jutri zapustiti mesto?" — In ako je brezposlec na zadnje vprašanje odgovoril z "ne", ker ni imel denarja, glasila se je namah obsodba: Deset dni v mestno kaznilnico! Na ta način je sodnik v pol ure obsodil v zapor 150 proletareev — vse radi "nedostojpega obnašanja".
To je pa kapitalistična pravica!
Dvema gospodoma — tako je neki %udi v sv. pismu — se ne more služiti. Tako se tudi ne more sim-patizirati z dvema strankama. Za eno se je treba odločiti, pa po svojem prepričanju in ne po prigo varjauju drugih. Do takih zaključkov se pa pride, ako človek čita več nasprotnih listovl
Slovenci smo majhen narod, pa vseeno razdeljeni v toliko rnajh-nih nasprotnih strank in stran-čič,'da človeka obletava kar zona. Poslopje, ki ga gradita dve ni^protni stranki, ne bo imelo nikdar pravega, trajnega temelja.
Tako je z nami v politiki in gospodarstvu. Dokler bomo stali kot sovražniki nasproti drug drugemu, ne bo vspelo naše delo; pač se bodo radovali klerikalci nad našo neslogo.
Ako človek ne čita pazno različne časnike, (klerikalnih ne pri števam sem) tedaj na vsezadnje skoraj nevé, kaj bi verjel. Ako list listu očita, da izdaja načela delavske koristij, se prodaja raznim političnim strankam, potem nastane kaša, kakeršne ne more prebaviti vsak čitatelj.
Komur je za napredek naroda, ne bo urejeval lista po vzoru šovinističnih časnikarjev v stari domovini, ki se včasih radi malenkostnih dvojezičnih uličnih napisov lasajo med seboj. Tudi med te ne prištevam klerikalnih časnikarjev, ker vsak pameten človek vé, da pogledi klerikalnih časnikarjev so obrneni nazaj v srednji vek: v blažene čase, ko grmade svete so plamtele v božjo čast in slavo.
Tu mislim liberalne časnike in njih stranko, ki se sklieujejo na nekak delavski program. Ali naj delavec verjame taki stranki, da je delavska, ki se druži s takimi duhovniki, ki SO zagovorniki reakcionarnega klerikalizma? Kedaj so se duhovniki, zagovorniki klerikalnih načel se brigali za dobrobit delavcev? Mar takrat kedar pri rujni vinski kapljici obirajo mehke piščance, tolsto gosi in race, ali pa pečenko zalivajo s pivom prve^ vrste ?
V	Avstriji, v kateri imajo klerikalci še dan(\s prvo besedo, se delavcem še slabejše godi kot v Ameriki. Ako delavec dela. se v Ameriki vsaj povprečno preživi dostojno. V stari domovini je pa vseeno: če delavec dela ali ne.
Priporočati starokrajskim liberalnim časnikarjem energičneje delati za narod in nastopiti proti raznim pijavkam, bi pa pomenilo toliko, kot nositi sove v Atene.
Ljudstvo potrebuje danes dobro in koristno čtivo.
Pa tudi tebe ne bom hvalil — "Proletarec". Ali resnici na ljubo in odkritosrčno povem, da se mi med vsemi slovenskimi časniki najbolj dopadeš. Najbolj direktno, brezobzirno na okoliščine prinašaš le Ti razno gradivo. Ne oziraš se na desno ali levo, pa greš svojo začrtano pot naprej.
Radi tega se mi je nakrat zopet vzbudila želja, da Te čitam. In upam, da ga bom odslej dobival redno. Danes je treba, da človek mnogo čita, pa s premislekom. Ako se človek zanemari duševno^ postane kmalu tudi telesno len; no — potem pa good bye.
V	pri gibu Vam pošljem s voto $3.00. Naročnina $1.50, listu to podporo pa tudi $1.50. Priporočam se Vam, da bi mi poslali nekaj starih številk, ker od novega leta že nisem čital slov. časnikov. Ves čas sem potoval po severni in južni Californiji, koncem maja sem se pa vrnil zopet v Seattle.
Anton Wershnigg.
njima naredi križ. Orel, ptica ro-parica — je znak republikanske stranke, petelin pa veternjak, ki se obrača po vetru — znak demokratične stranke.
"Po znamenjih jih bodete spoznali," stoji nekje zapisano v sv. pismu. Znamenja obeh kapitalističnih strank so očividna, ogromna masu delavcev pa teh očividnih znamenj v svoji duševni zaslepljenosti noče videti in spoznati. In za to jih tepe kapitalistična šiba!
Ako se hočejo delavci rešiti kapitalistične kuge in šibe, potem se morajo že toliko potruditi, da pri volitvah glasujejo za socialistične kandidate. Dokler bodo gospodarji (kapitalisti) in njih ma-rijonete imeli vlado in sodišča, dotlej bodo ostali delavci navadni hlapci denarnih mogotcev.
Delavci, premogarji, volite socialistično! To je edina medicina zoper izkoriščanje, bedo in siromaštvo.
V Yalu je socialistčna stranka še precej močna. Tudi precej ugleda ima. Zakai Da?.Pri volitvah, ki so se vršile pred dvema letoma so dobili republikanci 85, socialisti 85 in demokratje pa le 56 glasov. V avgustu smo imeli letos prve volitve: imenovanje kandidatov. Tudi pri teh volitvah je odbor zaupnikov, ki ima šteti glasove in vse zanesti v volilni zapisnik. V tem odboru bi morala biti po razmerju oddanih glasov 2 republikanca. 2 socialista in eden demokrat.
Naša vsegamogočna luksenbur-garska kost ki ima - za ženo Slovenko, je pa imenoval v zaupni odbor 3 demokrate in 2 republi-kanea. Ali danes lahko povem odprto, da g. Pelegrino ne bo imel več te časti, da bi še kedaj imenoval zaupnike.
kom človeka, ki menja vsakih pet minut svoje misli. Unija potrebuje v glavnem vodstvu ljudi kreme-' nitega in jeklenega značaja. Tam ni prostora za vetrnjake. Za veter-njake pa tudi ni prostora v zakonodajnih zbornicah. Dokler bomo v postavodajne zbornice volili ve-ternjake republikanskega in demokratičnega kalibra, dotlej bomo delavci tudi občutili kapitalistični bič.
Pa tudi v Slovencih imamo ljudi, ki se ogrevajo za kapitalistične kandidate — republikance in demokrate. Obračajo se po vetru, kot petelin na strehi.
Med nami živi nekaj "dragih rojakov*' ki so se pri prvi volitvi (imenovanje kandidatov) ogreli za kapitalistične kandidate. Seveda ni bilo to navdušenje zastonj.
Ali vsem ni zameriti, ker ne či-tajo vsi delavskih časnikov. Zameriti je le enemu, ki je naročen na tri delavske liste, pa se je spozabil tako daleč, da je svoj jezik in pete brusil za kapitaliltične kandidate. Resnica je, da vsak človek lahko zvrni kar hoče. Ali grdo je, če človek radi kozarca pive ali par smodk proda svoje prvenstvo.
Ali vzlic temu se jih še ne sme soditi preostro. Naslednji dogodek priča, da niso prav bistre pameti, da so njih možgani abnormalni. Po domače pravimo: Ali imajo en kolešček preveč, ali pa enega premalo v glavi.
Eden teh klevet, bolje rečeno siromakov na duhu, ki so se pehali za kapitalističnimi kandidati, mi je očital, da sem slab socialist, ker sem šel s ponesrečenim rojakom Valent. Stenovicem na sejo glavnega odbora A. S. B. P. D., da mu glavni odbor za poškodbo dovoli kakšno podporo, da pone-
jaz kriv, da ponesrečenec ni dobil večje podpore.
To revše na duhu je tako neumno, da smatra A. S. P. D. za kapitalistično podjetje, glavne odbornike pa za kapitaliste. Človeku, ki je tako neumen,, da ne v6, da podporne jednote ali društva niso kapitalistična podjetja, res ni zameriti, če caplja za kapitalističnimi kandidati.
Za take ljudi velja: Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
Vsem zavednim rojakom pozdrav; "Proletarcu" pa želim, da bi kmalu izhajal na osmih straneh !
Prank Wegel.
Tudi slov. delavcem in premo- srečenec lahko odpotuje v staro garjem na Breezy Hill ga priporo- domavino. Glavni odbor mu je earn toplo. Saj se tudi tje rad za- dovolil $100, kar je maksimum za teka, ker so mu "Austrians" ved-, izgubo ene roke. Ponesrečenec ni no dobrodošli, če od njih potrebu-: zgubil nobene roke, ali glavni od-je kakšno pomoč.	i bor mu je vseeno dovolil to svoto,
Tukai imamo soc. klub. V ta ker je bil ponesrečenec res usmil-klub vabim vse slov. delavce in jenja vreden. Glavne odbornike premogarje. Vpisati se je treba že je pri tem sklepu vodil edino le
Dopisi«
Seatle. Wash.
Cenjeni urednik!
Na izrečno željo mi pošiljajte zopet "Proletarca". V decembru lanskega leta. sem Vam pisal, da mi vstavite list. Takrat sem sklenil, da ne čitam več «lov. časnikov. Odpovedal sem tudi štiri druge slov. napredne časnike. Zakaj? Ako človek živi več let, med tihim, tujim narodom, je vajen miru. v javnosti. Različni slov Časniki so pa zvesti svojemu programu netili politični hoj, osebne napade in sovraštvo.
Ako ni človek nož na dve strani, se mora jeziti takem čtivu.
Yale, Kansas.
Cenjeni urednik!
Tudi pri nas traja stavka premogarjev že štiri mesece. Isti položaj je pri nas kot v državi Illinois.
Kdo je zakrivil ta položaj? Mar premogarji, ker so zaštrajkali in ustavili delo?
Da, premogarji so zakrivili ta položaj, pa ne radi tega ker so ustavili delo. Ta položaj so zakrivili tisti premogarji in delavci, ki na volilnem listku napravijo v tistem nredalu križ, nad kate-rim je naslikan ptič, kedar so volitve za zvezni, državni ali pa deželni zbor. Na volilnem listku sta dva ptiča. Prvi je podoben orlu, drugi na netelinu. Oba Da pomenila za delavca sužnost, če pod
sedaj, da bomo pripravljeni v jeseni za volilno bitko.
Tovariši, nremogarji! Zdajšni štrajk je Vam moral odpreti oči. Ako Vas še ta boj med delavci in kapitalisti ni spametoval, tedaj res ne vem, kaj mora priti še hujšega. da bodete svoje smrtne sovražnike kapitaliste zgrabili na volišču.
Slovenci glasujte v jeseni kot en mož za delavsko stranko! Doli s kapitalisti, ki nam pijejo kri in mozeg. To bodi naš bojni klic, ko bodemo odhajali na volišče.
Pozdrav vsem socialistom širom Amerike.
R. A.
Kenosha, Wis.
Cenjeni sodrugi!
Pošiljam $4.00 "Proletarcu" v podporo. Isto svoto smo odposlali tudi "Radnički Straži". To svoto smo nabrali pri obletnici tukajš-nega "Jugosl. soc. združenja." S sodružnim pozdravom
Vaš
Za soc. rev. W. R. Palikueba.
Franklin, Kans.
Sodrug urednik!
Odstopite mi nekoliko vrstic v našem delavskem listu. Poročati nimam kaj dobrega. Za delavca je povsod slabo. Tukajšne razmere so pa še posebno slabe, ker imamo na več krajih premogarski štrajk. Gospodarsko smo že skoraj popolnoma obnemogli.
Premogarski mogotci, kterim smo s svojimi žuljevimi rokami in svojim razumom ustvarili bogastvo, nočejo apriznati naših skromnih in upravičenih zahtev. Siti so! Pohajajo v letovišča in se zabavajo s svojimi mejtresami.
Nekateri manjši podjetniki so se podali. Ali premogarji ne zaslužijo tudi tarji nič, ker so v rovih natlačeni kot slaniki.
Ako bi bil glavni predsednik združenih premogarjev.(IT. M. W. of A.) T. Lewip nastopil tako odločno, kot predsednik 14. okraja ali pa kot Walker v Illinoisu, tedaj bi bila stavka že zdavnej končana s popolno zmago premogarjev.
Premogarji! Kedar bodo volitve za predsednika, moramo paziti, komu bomo dali svoje glasove. Menda ne bomo volili predsedni-
človekoljubni namen.
Komaj je bil sklep završen, pa pride republikansko - demokratična politična pokveka in mi očita, da držim s kapitalisti in da sem
Oanonsburg, Pa.
Cenjeni urednik!
Čas je, da se kdo oglasi tudi iz naše naselbine v delavskem listu "Proletarcu."
V tukajšnji okolici je več pre-mogokopov. Premogarji so organizirani in so člani U. M. W. of A. Nobenemu rojaku pa ne svetujem, da bi prišel sem dela iskat, ker je težko dobiti delo v premogo-kopu. Delo je dobiti le v tovarni, kjer plačajo zelo nizko plačo.
Delavcem svetujem, da se organizirajo politično in gospodarsko, da širijo "Proletarca", ki je edini slov. socialistični list v Ameriki. Le s pomočjo dobre in krepke organizacije je mogoče delavcem zboljšati svoj bedni položaj. Da je pa organizacija čvrsta, je pa potrebno dobro čtivo. Tako čtivo pa prinaša " Prostarec." za-tegadel ga vsem delavcem priporočam toplo.
Pošiljam zopet enega novega naročnika in želimu da bi vsak stari naročnik pridobil še enega novega.
S soc. pozdravom
M. Podboj.
Indianapolis, Ind.
Cenjeni urednik!
Odločil sem se, da pošljem kra-f tek dopis v "Proletarca". Ali težko je delavcu pisati, ker prihaja z napornega in duhamomega. dela truden domov.
Z delom še ni slabo tukaj. Plašč niso knežje, pa vendar če tolike, da delavcu ostane za Čašo je-čmcnovca, ko pride ob delavnikih od dela domov. V nedeljo si
ga ne more privoščiti nobeden, ker so gostilne zaprte. Naš župan Be strogo drži modrih zakonov.
V svoji sredi imamo "dragega rojaka", ki bi rad postal detektiv (špijon, vohun). Za ta "gen-tlemanski" posel se pripravlja s tem, da vohuni okoli slov. gostilničarjev ob nedeljah, če kdo toči pivo. Pa iz te moke, menda ne bo kruha.
Ker je v pasjih dneh huda vročina, je nekaterim postalo tako vroče, da so šli hladiti se v druge kraje. Poskusili so razne "bisni-se", pa povsod je prišel bankrot. Se ve ni to nič novega, ker živimo v kapitalistični človeški družbi. Saj je v tej družbi le dotični spoštovan, ki je že parkrat bankrotiral. Tem večji bankroter, to-likorvečji ugled.
Da se pa razburjenje nekoliko poleže, katerega je provzročila vročina pasjih dnov, je neki vladar po šegi in navadi ruskih samodržcev postavil voditelja. Ali take odločbe ne vlečejo danes. Ljudstvo se križem sveta bori proti vladarjem in voditeljem, ker je imelo povsod slabe izkusbe ž njimi. Zategadel tudi najnovejše imenovanje ne bo doseglo zažel-jnega vspeha.
Minoli teden se je vršila v našem mestu izvanredna konvencija organiziranih premogarjev U. M. W. of A.
Lewisu, predsedniku premogarjev so delegatje, katerih je baje nad tisoč, posebno pa Walker predsednik za premogarsko organizacijo v državi Illinois, brali levite, ker je zakrivil, da štrajk premogarjev v državi Illinois še danes ni končan. Požirati je moral gorke in slane. Ali ta človek mora imeti tako trdo kožo kot krokodil. Mirno j<- poslušal svoje grem\ nazadnje je pa izjavil, da ne odloži predsedniškega' mesta, dokler ne preteče njegova doba, če se tudi izvanredna konvencija izreče, da mora odložiti svoj mandat.
Vsled tega priporočam vsem slov. delavcem posebno pa premogarjem, da naročijo "Proletarca" Afco "bo'do čitali "Proletarca", sem uverjen, da ne bodo volili v svojih unijah ljudi kot Lewis, predsednikom.
Naročnik.
Vprašanja za javno dobro.
Vsak volilec v državi Illinois naj podpiše vsako vprašanje. Podpisati je treba trikrat. Izrežite zdolaj objavljeno prošnjo, o kateri se za tri velevažna vprašanja zahteva splošno glasovanje in pošljite izrezek z podpisi DAILY SOCIALIST, 180 WASHINGTON ST., CHICAGO, ILL.
Izrezki morajo biti vposlani do 1. sept. t. 1.
>
Podpisati smejo le volilci-državljani.
To the Hon. James A. Rose, Secretary of State, Springfield, 111.: We, the undersigned registered voters of the state of Illinois, hereby petition for the submission of the following question of public policy to the voters of the state of Illinois, at the General Election to be held on the eigth day of November, 1910, as provided for in "An Act Providing for an Expression ot Opinion by Electors upon Questions of Public Policy at any General or Special Election", Approved May 11, 1901.
PROPOSED QUESTION OF PUBLIC POLICY
Shall the next General Assembly submit to the voters of the State of Illinois at the next following state election an amendment to the state conatltution, providing for the control of legislation by the people, by means of the initiative and referendum; said amendment to provide for the initiation of legislation upon a petition of eight per cent of the voters, and for the reference of five per cent of the voters, the action of the majority of the electors voting to be final; thus restoring to the people the power they once held, but which the delegated to the General Assembly by the Constitution? •
To the Hon. James A. Rose,
Secretary of State, Springfield, 111.: We, the undersigned registered voters of the state of Illinois, hereby petition for the submission of the following question of public policy to the voters ot' the state of Illinois, at the General Election to be held on the eigth day of November, 1910, as provided for in "An Act Providing for an Expression of Opinion by Electors upon Questions of Public Policy at any General or Special Election", Approved Mar 11, 1901.
PROPOSED QUESTION OF PUBLIC POLICY
NAME AND ADDRESS
1 Name
Stieet ............City.
2 Name
Street ............City.
3 Nnme
Street
4 Name
Citv.
Street ............Cltv.
5 Name
Street ............Citv.
Shall the next General Assembly extend the merit system by the enactment of a comprehensive and adequate civil service law, thus promoting efficiency and economy?
NAME AND ADDRESS
To the Hon. James A. Rose, Secretary of State, Springfield, 111.: We, the undersigned registered voters of the state of Illinois, hereby petition for the submission of the following question of public policy to the voters of the state of Illinois, at the General Election to be held on the eigth day of November, 1910, as provided for in 4'An Act Providing for an Expression of Opinion by Electors upon Questions of Public Policy at any General or Special Election", Approved May 11, 1901.
PROPOSED QUESTION OF PUBLIC POLICY
Shall the next General Assembly enl
act a corrupt practices act, limiting the amount a candidate and his supporters may spend in seeking office, and providing for an itemized statement under oath showing all expenditures so made, for what purposes made and from what source or sources received, thus preventing the corrupt use of money at elections?
NAME AND ADD URSS
I Name
Street ............Citv,
2 Name
Street
Citv
3 Name
Street
4 Name
Street
Citv.
Citv.
5 Name
Street ............City............
1 Name
Street
2 Name
Street
3 Name
Street
4 Name
Street
Citi
Citv
.. .Citv...
City____
r» Name
Street ............Citv.
DA JE ÔLOVXÔKA DRUŽBA BLAZNA.
Pu človeška družba vsled blatnega kapitalističnega sistema blaz-Wf nori, zlasti na vrhu, kjer ae ibira takozvana 41smetana" bolj-üh ljudi (1) dokazuje zopet naslednje :
tJPridzadnji teden so prišli v Chicago templerji ,neke vrste mi-litaristtóna organizacija. Bilo je veČ deset tisoč teh maškar, našemljenih z mečem, križi, "medaljami" in y pošastnih pokrivalih. Chicago jih je sprejel z največjim pompo iu. Mestna vlada in veliki »'interesi" izdali so več tisoč dolarjev za dekoriranje palač v trgovskem delu mesta, umetno razsvetljavo, za mnoge slavoloke itd. Župan in ostale "velike glave" vdeležile so se "vitežke" parade-Mskerade. Pa tudi drugače so "počastili" gotg>ode viteze -temp-larje. Par dni poprej, predno se je pričel "conclave" templarjev, po-lovili so policaji na ukaz policijskega šefa brezposelne delavce, kterih jedin "zločin" je bil, da so brez dela, denarja in brez strehe ter da so vsled tega morali prenočevati v parkih. Krstili so jih po stari navadi za "trampe" in pritirali okrog dvesto teh brezposelnih revežev na policijska sodišča, nakar so jih nekaj odvedli v mestno kaznilnico, ostale pa izgnali iz mesta, češ, da so — "ne^ varni" templar jem. Mesto je vrglo več tisoč dolarjev za nakit hiš in ulic, torej za prazen nič, a siromaki, ki so brez dela, morajo pa v ječo; — za nje nima nihče dela niti centa. In da ni to blaznost!
2. —
Frank C. Drew, kapitalist iz San Francisca, je v Parizu kupil svoji ženi psa. Ko se je pa izkrcal v New Yorku, hotel je vzeti psa seboj v Pullmanov spalni vagon, toda kondukter tega ni dopustil. Po pravilih železniške družbe je
tivno in konuumno kmetijsko zadrugo" — je to povsem nekaj druzega.
Kar ozrimo se malce naokrog.
Pred šestimi tedni se je vršil v Chicagu I. jugosl. socialističen kongres. Na kongresu se je osnovala jugosl. soc. Zveza, ktere namen je, politično organizirati in pozneje, ko bo Zveza močna,, za-početi s praktičnim delom. Določilo se seveda ni še nič, s kakšnim, No, in sedaj, ko so v teku volitve za centralni odbor, pa nastane naenkrat navdušenje za Načrte o zadružni kmetiji.
Človek, ktereinu ni bilo znano čemu se je sklical jugoslovanski soc. kongres, bi lahko zdaj — po tem navdušenju — sklepal, da jt, kongres odredil, da gremo na farme. — Toda ni l %
Od kod naenkrat ta fuzija? O tem več ve sodr. Podlipec, ki je čital v "Glasilu" S. N. P. J. daljšo razpravo v Članku "Nova in stara domovina", kjer urednik toplo priporoča slov. delavcem, da bi zasnovali veliko slovensko naselbino . . . . ."
Seveda, temu se pameten človek ne more protiviti, kakor se ne more protiviti, če socialisti propagirajo za temjjerenenost, proti kajenju, osebni sužnosti in sužnosti sploh.
Tudi za sezono se ne praša, kdaj se socialisti lahko bore proti tem rečem. Vse te stvari so socialistom vedno dobrodošlet naj se izvršujejo danes, jutri, drugi teden, drugo leto, ponoči ali po dnevi. Za to, kar vedno podpišemo, torej ne zgubljaj mo besed.
Toda, če se je stvar začela raz-motrivati v "Glasilu", zakaj bi jo zanašali še v političen list, ki ima | nalogo organizirati slov. delavce v A111«• r i k i v Ju gosi . soc. Zvezo T — To je tisto, o čemer bi želel, da bi bili na jasnem!
Zakaj bi šli naenkrat na front gospodarske podjetnosti, s ktero
namreč prepovedano, jemati pse v spalne vagone. Ker se pa Dre-wova žena ni mogla ločiti od svojega pasjega ljubčka in ker bi po njenem mnenju pariški aristokra-tični kužek "neizrečeno trpel", da potuje v tovorni kari, kjer je mesto za pse, moral je Drew — najeti posebni Pullmanov vagon, za kterega je plačal $2500, samo zato, da je imel "plemeniti" cucek komfortno potovanje v družbi njegove žene!!! — Trikratna blaznost!
3.—
Državni pravdnik E. Burke v Springfieldu, 111., je prišel na. .	.
"žlahtno" idejo, da bo treba pri
si še nismo na čistem? Ali hočemo naenkrat pokazati, da smo boljši gospodarji kot politiki? Ali da bi bili bolji farmarji kot uredniki, peki, kleparji, čevljarji, tesarji, mizarji, krojači itd.? Za moj del lahko; za druge nimam pravice določati.
Kar želim reči glede farme in zadruge rečem le z ozirov in stališča, kterega zavzemamo socialisti napram jugosl. soc. Zvezi in zato pravim: socialisti — zadrugarji: s to rečjo ne na front v svojem političnem glasilu!
Sodr. J. Z. pravi na koncu svo-
pline, kar provzroča bolezni in hiranje.
Kedar je vest o protestu avstrijskega konzula prodrla v svet, tedaj jo je ameriška vlada tukaj dementirala. Za ameriško vlado je pa prišlo ameriško kapitalistično časopisje, ki je pripovedovalo, da se avstrijski konzul ni pritožil.
Ali laž ima kratke noge!
Na seji delegacije je državno-zborski poslanec sodrug Viktor Adler interpeliral ministra za zunanja dela radi strašnih razmer v obajskih in pensilvanskih človeških* klavnicah. Minister je na interpelacijo odgovoril, da bo vlada že v jeseni predložila zakonsko predlogo, ki zabranjuje izseljevanje v ameriške montanske pokrajine.
Prav je tako! Atco bi se temu protestu pridružile še druge ev-ropejske države in zabranile izseljevanje v Ameriko, bi ameriški kapitalisti v družbi z vlado kmalu zlezli pod klop.
* •
—	V Italiji je v	mestu Bari protestiralo ludstvo	na javnem shodu proti neznosni	draginji in visoki stanarini.
Na višje povelje, v obrambo svetega profita so shod naskočili od pete do glave oboroženi orožniki. Naskočili so mirno in neobo-roženo ljudstvo kot divji Huni. Posledice tega naskoka so grozne. Štirje mrtvi in nad sto ranjenih.
Tako se je zvrsilo v 20. stoletju, v dobi civilizacije in kulture, v kulturni in civilizirani državi.
Nadaljni komentar nepotreben! • ■■ •
*
—	Tudi v Nemčiji dviga pošast — trust svojo glavo. Brzojav poroča, da so se družbe za jeklo in železo, izvzemši treh, združile in odločile ustanoviti skupno prodajalno za svoje izdelke.
Z drugimi besedami: V Nemčiji se je ustanovil trust za jeklo in železo, ki bo po poljubnih cenah prodajal svoje izdelke.
Kapitalizem se razvija povsod. Premoženje se vedno bolj osre-dotočuje v rokah peščice kapitalistov; širša ljudska masa pa postaja od dne do dne bolj odvisna od kapitalističnih lenuhov.
Da imamo take razmere, je krivo ljudstvo, ker vedno glasuje za kapitalizem, kedar so volitve za postavodajne zbore.
MESTO ST. LOUI8.
Po zadnjem ljudskem štetju ima St. Louis 687.029 ljudij. Na-rastlo je torej v teku desetih let za 111.791 oziroma za 19.4 odstotke-
SODRUGI 1
Vsak socialist bi moral naroČiti "PROLETARGA," kajti list živi samo od svojih naročnikov.
.Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to J« prva naloga nase stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARGA," ker le na ta način se zamore osigurati napredek naie-mu listu.
Sodrugi! Nas list je naše najmočnejše oroije! Njegujmo ga! Podpiraj mo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREG" še večji in močnejši! Delavstvo brez svcjiega časopisja je kakor življenje bres solnca.
Slovenski soc. klub it. 1.
bo imel svojo redno mesečno sejo v soboto zvečer dne 27. t. m. v društvenih prostorih 1830 So. Center Ave.
F. Podlipec, tajnik.
prihodnjem zasedanju illinoiške postavodaje imeti posebno velepo-roto, ki bo ves čas zasedanja pazila na zastopnike v zbornici, da ne bodo barantali z zakonskimi predlogi in basali podkupnine. Modra je ta! Burke torej že naprej ve, da bodo v jeseni zopet iz-k voljeni grafteiji, tatovi in junaki glasovitega "jackpota". Zato jih bo pa treba imeti na piki, kakor tatinske cigane na trati. Treba bo- izdati morda stotisoč dolarjev več za veleporoto na račun ljudstva, in ko kapitalisti podkupujejo poslance in obenem čuvajo-čo veleporoto, treba bo najeti še posebne detektive, ki bodo čuvali veleporotnike — in nad temi detektivi spet druge detektive, in takodalje, intakodalje, intakodal-je . . . Zopet blaznost!
SOCIALISTOM — ZADRUGAR JEM.
V zadnji številki "Proletarca" «ta začela dva sodruga propagando za na farme.
Sodr. J. Z. jemlje za zgled "Delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani" in skuša pokazati, da hi bila kmetijska produktivna in konsnmna zadruga v Ameriki nekaj podobnega..
Meni ni namen raziskavati, v koliko bi si bile podobne "del. hranilnica in posojilnica v Ljubljani" pa "kmetijska produktivna in konsumna zadruga v Ameriki." Na dnu tega lahko vsak vidi, da imate obe gospodarsko «tališče O tem torej ni nobenega "prašanja. Ampak če se vzame "delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani" in pa naše sta •išče, ki ga zavzemamo v socialistični propagandi med slovenskimi delavci v Ameriki, z naenkrat-
Do danes sem čital nekaj sodobnega le v "Glasilu" S. N. P. Jednote. To dokazuje, da sedanji urednik ni kakšen frazar, marveč da se trudi pošteno, da bi masi slov. naroda v Ameriki zjasnil možgane, da bi se pričela že res brigati za samega sebe, ne pa poslušala sebičnežev, ki z dovršeno mešetarsko umetnostjo strižejo in odirajo sebi v korist."
Tudi jaz mu priznam to, kar odkrito! Pa ne samo priznam, tudi zaupam mu!
Prav rad vrjamem, da bi bil on dober zadrugar; bolji nego kdo izmed nas! To je pa tudi zadostni vzrok, da se pusti ta front zadrugarjem in "Glasilu" S. N. P. J. v kterega kot člani S. N. P. J. svoje mnenje lahko izrazimo.
Jaz sem prepričan, da urednik "Glasila" ne potrebuje nobene tekme, pač pa le podpore v načrtih. —
V političnih listih izražajmo svoje politične stvari — v strokovnih pa strokovne!
Frank Petrič.
— Bogata ameriška republika je danes razkrinkana pred celim svetom kot dežela, v kateri življenje delavca ni vredno piškave-ga oreha. \
Mi smo že parkrat, omenili, da je avstroogrski konzularni zastopnik v Clevelandu vložil protest pri avstrijski vladi, ker kapitalisti šc hujše in grše ravnajo z avsroogrskimi delavci kot z živino, ki so zaposleni v ohajskih in pensilvanskih plavžih, jeklarnah, železarnah plošča m ah in koksov-nah. V tvornieah ni varnostnih naprav za delavce. Stroji jih morijo, trgajo jim roke in noge, včasih pa oblije delavce razbeljena kovina, drugi pa vsled slabe ven sebe
*im navduševanjem za "produk- tilacije dihajo v sebe strupene
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejia in najcenejša paro-b roti na črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania. *
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo. —Pamiki odpluje jo iz New Yorka ob aredih 9b 1 popoldan in iz Trsta ob sôbotih^>b 2 popoldan rroti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni. —Hrana je domača.—Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naèe zastopnike ali pa na:
PhelpsBros.&Co,
Gen'l igt's, 2 WASHINGTON ST.. NEW YORK.

àiAiè
PHVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
kjer w toči dobra vina in inportirano pilz«nako pivo. Prodaja vina na ralon« in na drobno.
Ani. Schnabl,
eor. Trumbull ive. in 26. Str., Chicago. III
Socijalisti Pozor!
v nedeljo, dne 18, septembra t. 1. bo v
RI VER WIE V
VELIK SKUPEN SOCIJALISTIČEN PIKNIK
Na Pikniku bodo govorili E. V. Debs, V. Berger In drugi znamenlll govorniki.
Čisti dobiček tega piknika je namenjen soc. organizacijam vseh naradnosti, ki ae tega piknika udeleže. Ustopnice se dobe t upravništvu Proletarca", 1830 So. Centre Ave.
SLOVINCI V SYGAN, PA., IN OKOLICI! Dne 5. sept. (Labor Day)
-priredi-
Slov. Soc. Klub, št. 19
Veliko Veselico in Shod
Začetek točno ob dvoh popoludne.
Na dnevnom redu je: Kapitalizem in delavci. Poročal bo sodr. Joie Zavertnik iz Chicage.
Na veselici bo svirala četvoroglasna češka godba z Bower Hill. Vstopnina 25c za moike, dame so proste vstopnine. Za vsestransko postrežbo bo skrbel veselični odbor.
Hlovenci in Slovenke prihitite na shod in veselico. Nezamudite krasne prilike in pridite poslušat govornika delavca, ki Vam bo v lahko umljivi besedi razložil, zakaj so delavci, da se otresejo kapitalističnega hlapčestva. Povedal Vam bo, kaj je kapitalizem in česar imajo pričakovati delavci od kapitalizma.
Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike.
Jedi pripravljene po domače.	Odprto po dnevi in po noči.
P. PerlČ, 1412IV. 18. St., Chicago. III.
Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v
Največja I AWN HALE Srajce
, izbira ImclOTHING HOUSE vseh vrst
klobukov. Corner 26** &CenirslPsrkdve. in četi.
RUDOLPH LAYER
LASTNIK
Obleke po mere na&a poaebnost.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, UL ffvvvv

Importiran starokrajski tobak vsake vrste
sa cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Ohicaro. Ili
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, ]
Ima v«èjo zalogo ar, v«ri*i«, ¡ nov in dragih drago tin. Izvriu)« vvakovratna popravila v tej stroki mlaki
OMAHU ga!
POZOR! POZOR! IG. KUŠLJAN
GOSTILNIČAR 229 1st Avi.,	Milwaukee, Wit.
Ima u»)l>«l)« pijače iu v»dao pripravljen uri-grii«ic, uo zmernih oeiiah.—Lokalni ia potuVofii rotaki—dobrodoilll
Dnifttvene regalía, kap«, prskoramato* bandara itd.
za slovenska društva najbolj« preekrtl
Emil Bachitiau
1719 So. Centre ave., Chicsgo, IU.
Slovencem in Hrvatom!
d» iadefajemo ram
Ohl^kP **	Unijsko dalo; trpskno in lite»
VUlVžmV^ y JtaJofi imamo tudi TWiXnt drag« potretoèéine, k «p*.
da ji v delokrog opravo — oblak. Pridi t« ia ogleju «i nafto iak>ibo. Z nem spofcovaajetn
NE ZAMUDITE
prilike, kedar ste doma ali pa na počitnicah. Dajte fotografi sebe^alijia^dnižimo. Mogoče je etiini slučaj, da ste vsi skupaj. No zamudite prilike in zgla-site se pri
dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLAČE. TBLBFON CANAL 287.	USTANOVLJBNO IMS.
obleke po meh po $20. 122, 125.
otove obleke po 10, 112, $14, $15.
▼cliko zalogo modernih klo-bnkoT t najraznovrstnih bojah.
Izdelujemo Prodajemo Imamo
V 75llniTl >mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f La 1VJJI vatf jank| 9podnjih hlačf opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča TITI) T M A MITIf
PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IVl/liHtill,
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje mož v 5 dneh
brez noža iti bolečin
Varicocele, Hydrocele ££,z9iran,e
Old ra vim vaacega, kdo» trpi na Variooeeli, Strietari. Dal>
ozdravim nalealjivo zastražen j«, iivftne neamoinosti, vodenico in bolezni tiioiih •« moikik.
Ta prilika je dana tistim, ki «o izdali ie velik« «vo* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj name« j«, p» kazati vaem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnike« brezuspešno, da posedujem le jaz «dino sredstvo, s kteri» zdravim vspetao. Za nevspeSno zdravljenje ni treba plačati—ls sa vipilsi, Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljuina, aa jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen.
Tajno možks bolezni zdravim hitro, *a stalno in tajno, živtene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vod«. Pljti6*» naduho Bronchitis, urine bolezni in pljuftne zdravim z mojo najnovejio metodo. ... .Zenake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastrupljen)« in vse druge koine bolezni kakor pritte, ture, garje, otekline.—Moini tok ta» druge bolezni. PrsiM« in svetuj« zastonj. Govorimo »lovansko.
DR. ZINS, 41
SO. CLARK ST.
between Randolph and Lake Sta.
CHICAGO
» »
tlraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure sveéer. V nedeljo: od 9 ure zjnt. do 4 ure p«^.
ALOIS VANA
— ijsdelovatelj —
sodovice. miieraln« vode in rtz-nih neopojotH pijač.
1837 So. ri«k St. Tel. Canal 1406
Jako važno vprašaje?
11 Ali nem ie poslal zaostalo naročnino na "Proletarca0! Ss nef —
I. Jugoslovanskega socialističnega kongresa v Ameriki,
kteri se je vršil dne 3. in 4. julija 1910 v Narodni dvorani, 1802 So.
Center Ave., Chicago, 111.
Sodrug Blaž Žikič iz Alleghe-1 gres ne slovenskih ne hrvatskih nije potrdi poročilo sodr. Bešeni- organizacij, ¿a ter pravi, da se tudi tamburaš- To potrdijo slovenski delegatka in pevska društva mnogo pri- je.
po mogla, da se je socialno giban- Nastanejo daljše debate, ki se je širilo.	jih udeleže Olumac, Bešenič. Za-
Poročilo sodr. Beseniča se vza- vertnik, Sedji, Popovič. me naznanje.	Debate se zaključijo s splošnim
O bulgarski organizaciji poroča mnenjem, da isti kongres vsled te-sodr. Demcter Ekonomoff. Iz nje-, ga ni inogel biti jugoslovanski, govega poročila je posneti, da so Za prvega v tem smislu se smatra se začeli Bolgari organizirati leta le tega, za kterega poziv so gla-1908. Njih prva organizacija se je sovale vse jugoslovanske socija-osnovala v Chicagu, nato v St. listične organizacije v Ameriki. Louisu, Madison, 111. Milwaukee, Ker je dnevni red s poročili po-Wis. Gary in Cincinati. Danes pa sameznih organizacij izčrpan, se imajo šest organizacij. Vse Bul- preide k referatom pod tretjo to-garske organizacije so se naglo čko.
vzdignile, a so vsled vednega po- ORGANIZACIJA JUGOSLOVAN-tovanja in premikanja delavcev iz g£E SOCUAUSTIČNE ZVE-kraja v kraje zopet padle.	ZE V AMERIKI
Na uprašanje kongresa, zakaj L .
'I. O izseljevanju Jugoslovanov in
davki čedalje bolj tirajo ljudi od doma.
Sodr. Nedeljkovič, ki se je zboru predstavil kot reforter "Rad-ničke Borbe" pride po opravilniku do besede in pravi, da proletarjat ne plača davkov. Odgovarjajo B. R. Savič, D. Popovig in Zavertnik. Konečno dobi sodrug Ekonomoff zaključno besedo.
Nato se prečitajo sledeče brzojavke:
Calumet, Mich. Vesela srca, puni uverenja v složan rad, po-
To dolžnost storiti pa je socialistov, ki spadajo k unijam.
Gotovo je, da bo v Ameriki, kjer se razvija industrija kot ne v eni deželi, prodrla tudi industri jalna unija, ki se vedno bolj zlaga s socialističnimi nauki, kar se gospodarskega boja tiče.
Konečno predloži resolucijo, ki se sprejme soglasno. (Ta resoluci ja je bila že priobčena v "Prole-tarcu.M)
V debatah o tej resoluciji je prišel do besede tudi "reporter"
zdravljamo prvi Jugoslovanski1 Nedeljkovič. On svetuje, naj se
ni nobenega delegata, ki bi zasto pal organizacijo bulgarskih socia listov, pravi Ekonomoff, da se bol
njih položaju v Ameriki
poroča sodrug Ekonomoff. Jedro
garski socialisti zato niso odločili nJeSTovega govora je, da so prišli poslati zastopnika na kongres, ker «Jugoslovani v Ameriko — kakor so v gibanju dve stranki; ena je ostal* — za boljšo eksistenco in oportunistična — široka, druga M? ^ umaknejo slabim gospodars-pa pesimistična — ozka. Pred *n političnim razmeram doma. kratkem sta imele obe svoj kon- Toila ne 8amo v Ameriko se iz-gres v Cineinatiju, 0., kjer se je se,Jujejo Bulgari. Najti jih je v poskušalo priti do edinstva, kar Kumunjakt, v Rusiji, Avstro - Ogr-se pa ni doseglo. Od tod sledi vz- ski- Splošnem se izseli do 70% rok, da se bulgarske organizacije Bulgarov, a le zelo malo za stal-niso udeležile tega kongresa ofi- ,10' sk°i*aj z namenom, da se cijelno.	povrnejo v domovino, da si zbolj-
Sodr. A. Lukešič iz St. Louisa, in uravnajo tako svoje stanje Mo., kteremu so razmere med Bul- Monla s pridobljenimi izkušnjami gari znane, ker je med njimi dal- in <lenarjem. je časa živel — pravi, da se bjji- Naravng je, da so pri tem pre-garski socialisti- iH4tožujejo-«^i48i>,Jevan^1 J/^koriščani^ pp raznih propalega lista "Robotnička Za-rliekll,antil1 tnknJ i" tam. stita",. ki je izhajal v Chicagu. Kakor jc z Bulgari, tako se do Bulgarski socialisti — pravi sodr. Kaja z V8en» ostalimi Jugoslovans-Lukešič — trdijo, da list ni pre- kimi nar°di- 1 nehal zato, ker ni bilo gmotnih in ^ ®vojemu referatu predloži moralnih sredstev, ampak, ker je sle(ie^o resolucijo, ki se sprejme bilo okrog njega četorica slabih ■oglasno :
gospodarjev, kterim je bilo zase ^^ jugosl. kongres zborujoč v več kot za obstanek lista.	Chicagu dne X in 4. julija 1910
Sodr. B. R. Savič kliče bulgars- sPreirae na zaslišanje referata ke sodruge naj gredo v vrsto na 80(*r. Ekonomoffa o "jugoslovans-delo v krog Jjugosl. soc. Zveze, kih izseljencih v Ameriki" slede ktere naloga je združiti vse jugo- ^solucijo: slovanske socijaliste v tabor soci- Jugoslovansko naseljevanje jalističnega dela in agitacije. sestoji iz male buržoazije, (kmeta, Sodr. M. Glumac izraža mnenje, kokodelcev, malih trgovcev itd.) da te stvari ne spadajo na kon- in delavskega razreda, greš in naj si Bulgari sami ure-	uzroki izseljevanja jugoslo-
de te zadeve.	vanov iz Evrope v Ameriko te-
Sodr. Jos. Zavertnik pravi, da mel^e na ekon<>mičnem razvitju je kongres zato tukaj, da prido- pueros1, <Iržav' ktere z malomeščan-bi vse jugosl. socijaliste za skup- sko formo in istotako maso po eni no delo in predlaga vsled tega48trani usil ju jejo delavskemu raz-sledečo resolucijo, ki se sprejme r<0(311 izkori^anje in mizerijo — soglasno:	P° dnigi strani jih pa tira v skrbi
"Prvi Jugosl. soc. kongres v kak.° * j!m je ot,ie8ti te*a težke~ Ameriki izreka in želi, da bulgars- M?aJin.mucne?a položaja, kteremu ki soeijalisti opuste boj med te- fTJl P"Pomo*ek j« izseljevanje snimi in širokimi in gredo z dru- V
gimi Jugoslovanskimi soeijalisti L n V8led 8V0Je slabo razvite v boj zoper skupnega sovražnika . .. spoznanje angleškega
socijalistični kongres. — Vrkljan, Krpan.
Kenosha, Wis. Uspjeha želim prvemu Jugosl. kongresu v Ameriki, ko j i če se boriti sa ostalim proletarijatom celoga svijeta proti svojih ugnjetaca. S. D. R. pozdravom. Stanko Papor. „ Vandling, Pa. (Pismo.) Pozdrav Jugosl. kongresu v Chicagu od mednarodnega socialističnega kluba št. 18 v Vandling, Pa. Frank Verbajs, tajnik.
Pittsburg, Pa., 7.-3. 1910. Pozdrav prvemu Jugosl. soc. kongresu trdo uvjerjeni v vaš za-ednički rad. Ustao je odpor i o-1
dobro premisli, predno se odglasu je v resoluciji, ker danes je ta moda V veljavi jutri zopet druga. Odločba, da se kongres izreka za S. P. stranko, mu očividno ne uga« ja.
Med tem časom pride na kongres sodrug J. Mahlon Barnes,
tajnik skupne soc. stranke v Ameriki ,kterega se povabi Če želi kon gresu k j poročati.
Sour. BešeniČ predstavi povabljenega kongresu, nakar slednji začne nekako takole:
"Veseli me prisostvovati našemu kongresu. Letos je leto socialistične agitacije. Kar sklepate,
suda današnjeg uredjenja seda- čutim, da sklepate na korist ve
njima silama poroditi če put soci jalizmu. Alleghenski drugovi.
LaSalle, fr. jul. 1910. Kongres 1800 So. Centre Ave., Chicago, 111. Cenjeni delegatje. Iskrene pozdrave Vam pošilja iz LaSalle, Jugosl. soc. klub št. 2. Živel prvi jugosl. soc. kongres. Soc. pozdrav. Val. Potisek, ta j. S tem je zaključena -. seja.
Druga seja (popolune.) 3
Sodrug Milan Glumac - Jurišič poroča v svojem referatu:
O Jugoslovanih in njih razrednem gibanju v Ameriki.
soljnega proletarjata v imenu mednarodnega socializma. Danes se vršita v Zed. državah poleg tega še dva soc. kongresa. Drže ga v Chicagu ftkandinavei in v Cle-velandu, O. Rumunci.
Glede soc. stranke v Ameriki naj rečem le toliko, da daje vse pogoje tujegovorečim organizacijam, da se razvijajo samostojno. To je pokazal zlasti zadnji kongres, ko je ukrenil, da dobe vse narodnostne skupine svoje "trans-latorje", (tajnike - prevajalce), I kteri bodo nastavljeni na korist Inarodim organizacijam v glavnem
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expelíer". Pravi Pain Empeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
Trudnega konja teži celo lastni rep.
P
R. Richter' "P AI N-EXPELLER'
Kij ti koristijo uiočne milic« čs trpil na rev mati*«®. '
PAIN-EXPELLEE
dobre ?dr»«i ton. ti UkoJ •!•)«• boia/i» u.
<xW»nl njih »irokV m Po tto Id IOo ? v m L Ukmtk
J. ki. Ricktir k Cs., 215 Puri $t
NKW YORK
Peilte ae vtritvut inaiuko • sidrom
— kapitalizem."
O položaju srbskih organizacij poročajo sodr. D. Popovič, B. R. Savič in D. S. Trbovič (zadnji iz Clevelanda.)
Njih poročila in pojasnila se nanašajo največ na "Radničko Borbo" in nje taktiko. Omenja se večkrat z ogorčenostjo nekega Kuharica, ki vodi sedaj "R. B." To ogorčenje izvajata sodr. Savič in Popovič.
Sodr. Trbovič, delegat srbske neodvisne organizacije v Cleve-landu, je mnenja, da to ni prvi Jugosl. soc. kongres, ker se je en tak že všil pred tremi leti v New Yorku. — Proti sedanjemu kongresu nima nič in se strinja, da se pride enkrat do sporazum, ne radi njih ampak radi socijaliz-ma. Prav to je vzrok, da se je njih organizacija odzvala na kongres. Konečno apelira, naj bi se novoustanovljena soe. Zveza za seda j ne priključila nobeni socijalistični stranki, marveč naj bi bila samostojna organizacija in da bi se še le po enoletnem študiranju odločili. je li fc. L. P. ali S. P. bolja socialistična stranka.
Z več strani se pojasnnje, da kongres srbs. socialistov spadajoči k S. L. P. stranki, ki se je vrtil pred tremi leti v New Yorku ni bil prvi jugosl. soc. kongres, ker so srbski soeijalisti smstrali le sebe Jugoslovanom. To je razvidno iz tega, ker niso povabili na kon-
jezika in odcepljeni od vsake posebnosti, da bi jim bilo mogoče podvzeti kako proizvajalnost, ki bi jim omogočevala kako bolje stališče — so izpostavljeni vzlic svojemu velikemu številu — največjemu izkoriščanju in mizeriji.
IV.	kot izkoriščana delavska masa v Ameriki, so interesi jugo-slov. delavca enaki z onimi celega delavskega razreda v Ameriki.
V.	s teh razlogov je treba, da je boj jugosl. delavstva v Ameriki združen z bojem ameriškega in mednarodnega delavstva v obče, kar bi se najlagje doseglo z ze-dinjenimi jugosl. delavske mase v dobro organizirani Jugosl. soc. Zvezi.
Vse to ima kongres v načrtu in zato priporoča:
1.)	Da vse Jugosl. soc. organizacije razvijejo živo agitacijo, da se čimprej organ izu je jo izkoriščani jugosl. delavci v soc. klube.
2.)	T)a se vse jugosl. soc. organizacije V Ameriki zedinijo v eno jugosl. soe. Zvezo, kteri osnovo postavi I. jugosl. soc. kongres v Chicagu, 111.
K referatu Ekonomoffa govore Glumac, Savič in Zavertnik.
Sodr. Glumac pokazuje s statističnimi številkami, kako stoji gospodarsko stanje v Avstro - Ogrski.
V letu 1900 je bilo na Ogrskem in Hrvatskem 645.000 javnih dražb. Dolga pa je bilo isti čas preko dva bilijona kron. Neznosni
\ svojem poročilu naslika vzro-'uradu 80c> 8tranke in hodo ke naseljevanju. Prikazuje stati- vali podobno finski organizaciji, sticn* da je izseljevanje krivo Združeni v tej stranki «te za eno naj ver kapitalistično gospodar*- zastopani v mednarodnem hirou v vo doma, kjer živi berič in žan- Bruslju
dar. pop in vojak na račun delav-1 jOVo Nedeljkovič pravi zopet, nega naroda Vse to se izdržuje'^ S. P. stranka ni druzega nego potom velikih davkov, kar prov-" prevara, malomeščanska stranka, zroea da se proletarjat seli od do- vse to pokazuje najbolj nje delo ma. Nato pokazuje zopet statistič- samo in ljudje, ki jo zastopajo, no kako se razvija v Ameriki na- Svari, naj se zbor ne izreče za spo-rodno bogatstvo, ktero je v rokah jjtev z S. P. stranko.
Vznemirjenje.
Po celih Zedinjenih državah je letos izvanredno veliko vznemirjenje, ker podlega veliko število ljudij in otrok radi prebavilnih boleznij. Zato je treba, da smo vedno pripravljeni za razne bolezni. Zato skrbimo, da bomo i-meli vedno pri rokah Trinerjevo Grenko vino, kterega začnimo u-živati takoj, ko se čutimo bolne ali oslabljene. To deluje izvanredno dobro na želodac in vsa prebavila, ozdravi vse in pomaga spraviti v red. Ne čakajte, da se va mbolezen ugnezdi v telo, am->ak začnite z zdravljenjem takoj, recej začnite pi Trinerjevo Grenko vino pri vseh nepravilnostih telesa. Vlekarnah. Jos. Tri-ner. 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
FRANK UDOVIČ,
EKSPRESMAN
1343 W. 18tti Streel
pri Blue Itland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala pohištvo, premog, drva in drugo. Oglaaite ee ori niem.
Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico.
JOS. PREŽEL,
Siovemk« Grocertyi. 1032 West 22nd Street,
med Robey in Lincoln nl.
VOZI IVA DOM.
ROJAKI ? Wauke«-«
y , . c5 k očete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnlch-u,
714 Market Streel, Waukegu.
Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča.
Joseph Kratky,
1646 W. 21st Pl., Chicago, Dl.
Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.t
Na debelo in drobno.
nekaj milijonarjev. Ta kapital, to bogastvo proizva
Sodrug M. Glumac pojasnuje o zgodovini S. L. P. in S. P. stran-
ja okrog 18 milijonov delavcev, ki. Kako je prišlo leta 1899 do raz-Med temi je dva 4n pol milijona kola. Od takrat S. L. P. rapidno
ženskega spola. Otrok je vposle-nih nad dva milijona.
nazaduje. Pri zadnjih volitvah je imela komaj 13.000 glasov, med
Skozi vsako leto je v raznih in-, tem, ko je imela S. P. nad 442.000 dustrijah ponesrečenih in ubitih ' glasov.
nad en miljon ljudi. Gotovo je, I Nedeljkovič, "reporter''in gost da je od teh mnogo Jugoslovanov. pa vztraja pri trditvi, da je S P V Ameriki je v največji prospe- j trhla; to priča najbolje — pravi nteti nad dva milijona delavčevi — pigmo, ki ga je pisal A. M. Si-brez dela. | ,non8 nekemu prijatelju v New To stanje je velika zapreka za York. Izvleče iz žepa "Rad. Bor-delavce, v ekonomičnem in poli- bo" in jo ponuja, naj se jo poka-tiČnem boju za prevrat sedanje ze Barnesu; tam je povedano Si-kapitalistične družbe. I monsovo pismo, kjer naziva Si-Da se delavstvo opomore, vodi mons socijaliste z "lumpem pro-go8podarske boje, kakršni so bili letarjatom." v Mc Kees Rocks, Hammond, Ind. Lead, So. D., Spokane, New Castle. Vsi ti boji niso prinesli za-	.. _ _____
želenega vspeha, dasi so prisilili sukan po Kuhariču in ne odgovar-Igospodarje neznosno stanje zbolj- ja izvirniku. Dokler bo pri R. B. šati. Politične oblasti so vedno za urednika Kuharic, oni neznač-na strani delodajalcev, kar jasno než in propalifa, neČemo ničesar kaže, da morajo delavci nastopiti slišati o "R. B.!" vedno tudi političen boj, če hočejo j Sodr. Trbovič pravi, da se tam1 zmagati na celi črti.	(v resoluciji) propagira za unijo.
Dalje se peča z zgodovino soci- s»dr. Savič zavrača Trboviča, Češ, . alistične S. L. P. in S. P. stranke, fia S. L. Pisti vzgajajo skebe. (ako jc prišlo do razkola in kako! Kulovic proti Nedeljkovičti: je prva padla, druga pa se vzdig-/ Ta človek nam trati samo čas nila. Pravi tudi, kako je treba.8 svojimi opazkami."
Sodr. Frank Petrič: "Vi
metajte pred Sodr. Bešenič:
posvojim pragom." 4'Ta prevod je za-
Gostilna pri Blažu.
Sodrugi 1 Priporočajte hrvat-! kim delavcem "Radničko Stražo,' » edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi. cago, DL	|
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
S A L O O N
s modernim kegljt&en
.....................ilJlluIIFI,C|	pivo v sodčkih ia buteljka*
vrste. — Unijske smodke in cfruga raz-1 dnife raaomtM pijače ter nall^s hčna pijača—prima—ki spada v gostil- emodka. Potniki dobe 6*,ino
miko obrt.	1 li«e aa niafco «a«».	^^
Postrežba točna ln lsborna. Vsem Slovtaeen ia dragim 81<rraao«.
1832 So. Center Ave.
CHICAGO, ILL.
Svete pivo v sodčekih in buteljkoh prve
MODERNO KEGLJIŠČE!
Blaž Kalttneoer. r ^pri|wro*
martin potok ar,
1625 So. Centre Ave.
Chi cage
Vse pritožbe
glede uredništva ia upravai-
Štva naj se pošiljajo dlrekno I Podpisani naznanjam roja-predsedniku "Jugosiov. del. kom v Chicagi in okolici, da tisk. družbe- Franku Pod-
Hpcu, 604 N. Curtis, Cllfca- dobro pivo, vino in dobro wi-lil.	I sko.	Sc priporoča
2236 So. Wood St.
Leopold Saltiel
porabiti prilike v unijah, da se agitira za socijalizcm. Treba je
Lukešič: "To ne spada semkaj.' Zavertnik: "Kaj nam mar Si-
delati vsepovsod, ne se pa zapreti monsovo pismo, on ni stranka, v štiri stene in tako "propagira-1	vsled različnih medklieov
ti", pa misliti, kdaj bo socijalizcm ni mogoče razvideti, naj se li čita nastopil.	oni prevod v "R. B.", da pred-
Sodr. Jovo Nedeljkovič. ki je sodnik Besenič zadevo na glaso-obil kot gost besedo, vstane in | vanje, kar se z večino glasov či-zakliče: "treba se je zapreti, tre->a, pa študirati tako važne nauke kot so to." — Ker je Olumac o-menil o davkih ki jih plača prole-arjat v stari domovini, je "re-porter" Nedeljkovič zopet zakli-eal: "proletarjat ne plača davkov!" — "le čitajte La Fargua. pa boste videli, da je to. (Nastane splosen smehi)
O Oompersu in Miehellu pravi sodr. Olumac dalje, da sta navadna judeža, ki izdajata interese delavcev amer. kapitalistom. To se dogaja ob času volilne borbe.
Strokovne unije — pravi Olumac —so dobra stvar, ampak kar je gnjilega v njih, je treba, da se izčisti.
tanje odkloni.
Barnes: "Simona ni S. P. stranka. On se mora istotako podvreči veČini, kakor vsak drug član. Nam se ne gre, kaj kdo pi4e v privatnih pismih, ampak gre sc, kako odpraviti kapitalizem. Je li napr. uspešneje razmetati hrib z žlico ^ '»jali veliko lapato.
Kdor vidi v žlici bolj praktično orodje za razravnanje hriba nego v veliki lopati, ta gre lahko k S. L. P. stranki. In kdor hoče imeti klub debat in pričkanja, najde tam svoj cilj. Kdor pa hoče delati ta gre k S. P. stranki. (Splošno odobravanje.) (Konec druge seje ob V29 uri zvečer)
POZOR!	POZOR!
JOHN HROVAT,
Hrvatsko-8loven8ki brivec se priporoča jugoslovanom za mnogo-brojen obisk.
Brivnica prvega razreda.
1707 S. Center ave., CHICAGO.
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 8—11 pred poldne ISUn0TMlJ#: 1217 «i*rtdan 1m4
in od 6—9 zvečer.
Chicago
v kaaeaakik te eiritadk Auto Phone 0060.
Office Phons líala 1065
Rsaidenee Phons Irwing 41T»
»7 METROPOLITAN BLOCK
Ssreroaap. ogal Baadolpk U La Safie alles
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, DL
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
H 113 MILWAUKEE kil., KENOSHA. WIS.
Telefon 1199.
Angleščina
brex učitelja! Slovensko An-tT > » . , « gieSka Slovnica, Tolmač in An^l. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 141 St.. New York. N. Y.
Pišite po cenik knjig!
▲ ka hoče! dobro naravno vino piti, oglasi se pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave
Telefon Canal 842	CHICAC()
Pri njemu dobii najbolja kalifornij-•ka in importirsna vina.
Najboljše in najfinejše obleke
so po nizki ceni na prodaj
pri H. SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepie, čevljev, perila in kovftekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi
Dr. W. C. Ohlendorf, m, d.
Zdravnik «a notranj. bols^j to ranoeslnlk.
Tadravnilkn proiskarm
čati je le idevilTlSi S p,' ^ ^
Ave, Chicago. Za	^ ^^
popä. Od Tás tivíü^JLSíi^ » KS bolniki naj ^ ^J**««*
Valentin Potisek
gostilničar
1237-lst St..
Ml rm
4
** S«»«, lil