Studijska KnjiZnca V CEUU
Štev. 30
Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane SuStar. — Naslo-v uredništva In uprave:	»Zasavski tednik«,
Trbovlje 1. Trg revolucije 28. - Telelon 80-191. - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-140 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din polletna 240 din, četrtletna tat) din. mesečna 40 din. Cena izvoda v kolportaž 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo.
TRBOVLJE, 29. julija 1959	Ona m din	\(
DOGODEK TEDNA
23, avgusta bo pod ? 'rtoviteljstvom tov. Sergeja Kraigherja na Bohoriu slovesna proslava ob 15-Ietnici zbola-k.ictnskin aktivistov. Računajo, da bo ta dan prišlo na partizanski Bohor več tisoč nekdanjih borcev in ostalih prebivalcev Posavja, veliko udeležbo pa napovedujejo tudi iz zasavskih revirjev. Kaže, da bo to najmočnejša proslava letošnjega leta v Posavju. Glavna slovesnost se bo začela ob 10. uri dopoldne pred novo planinsko kočo. V kulturnem programu bodo nastopili pevski zbori iz Senovega, Brestanice in Koprivnice, šenov-ska godba na pihala in drugi.
KAKO SE BODO EKONOMSKE STANARINE ODRAZILE NA ŽIVLJENJSKI STANDARD NAŠIH LJUDI?
Stalna sredstva za vzdrževanje
Ob predloženih merah za Uvedbo ekonomskih ■ stanarin »e je uredništvo servisa »Sedme sile- ohrmlo na Ljubi nko Pjanič, sodelavko Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, in dttbilo naslednjo izjavo:
Ekonomsko stanarino bomo uvedli, da uredimo odnose v stanovanjskem gospodarstvu. Predvsem bomo s temi novimi merami zagotovili Stalna sredstva za vzdrževanje in upravljanje stanovanjskega fonda ih stvori!; amortizacijska sredstva, s katerimi bomo zagotovili izmeno stanovanjskega fonda. In kar je zelo važno — bolj racionalno bomo Uporabljali družbena in širše mobilizirali individualna sredstva za stanovanjsko izgradnjo. S tem želim poudariti, da more edlino ekonomska stanarina povsem učinkovito vplivati na racionalno in ekonomsko stanovanjsko izgradnjo.	,
Gradnjo stanovanj, ki bodo ustrezala naši ekonomski moči družinskih proračunov, seveda ob osnovnim zahtevam higiensko - zdravstvenih norm,
, raoire.io stimulirati samo ekonomsko pogojene zahteve. Za-radi tega je ekonomska stana! fina nujen instrument za nadaljnje uspešnejše finansiranje stanovanjske izgradnje. To bomo uvedli, kar je treba poudariti, v ugodnem trenutku, v obdobju uspešnega gospodarskega razvoja, stabilizacije tržišča in procesa, v katerem Postopoma raste življenjski standard delavcev in uslužbencev. Gledano s tega aspekta b0 leto 1960 zelo ugodno za Uvedbo ekonomske stanarine.
% Podpredsednik ameriške vUde Nixon Je prispel v Moskvo, kler j« odprl ameriške razstavo. Nadnjo nedeljo je preživel skuhaj s sovjetskim premlerom Hruščovom. Razpravljala sta o •Uednarodnem položaju. V ponedeljek je obiskal I«eningrad.
e
% Reke Revi, Senah In Je-tiun, ki teko v zahodnem Pakistanu, »o 'poplavile 750 tisoč hektarov zemlje in porušile 21 ti-*®č Hi* v 1500 vaseh. V teh po-Mavah je utonilo več desetin ljudi.
% Tunizijski predsednik Burili* je dejal, da francosko-tu-nt*ljska pogajanja o ureditvi oprtih vprašanj med obema državama ne morejo trajati neskončno. Dodal je, da so na njih *® dosegli napredek, da pa vprašaja v zvezi s pristaniščem Bi-jjlo, kjer Je /ranoosko oporl-*®*> ne bodo mogli rešiti, dokler d* bodo rešili tudi južnih tunl-‘wtlh mej.
e
% V Mtinchenu se Je začel d*Vet| mednarodni kongres .»-dl»logov. Na kongresu sodeluje pdtbližno 450(1 delegatov iz 60 dr-»v- Prebrali bodo več kakor *** znanstvenih referatov o te-
dtbtičnih, praktičnih, tehničnih -d pravnih vidikih uporabe ra-tuaktlvnega materiala.
Ifc Ameriško reaktivno letalo ®**4ng 707« je potrebovalo *a *®t od-Moskve do Londona tri *® in trinajst minut. Zastop-Vk ameriške letalske družbe je da J* to nov rekord na km dolgi progi med obema ,®*tolnleama.
•
JI Predsednik Združene arah-I® republike Naser je v nede-J® tovoril na velikem zborova 1® v Aleksandriji ob tretji ob-nacionalizacije sueškega ^®°Pa. Med drugim Je pouda-l-Ljla njegova država ne bo do-!«*•» Izraelcem, da bi uporab-to vodno pot za prevoz
in upravljanje
No, naše ljudi praviloma zanima, kako se bodo te mere odrazile v njihovih družinskih proračunih. Jaz sem poudarila ugoden moment, ko se predlaga uvedba teh mer, vendar je pirj tem treba reči, da se bodo ekonomske stanarine uvedle s sporednim in sorazmernim povečanjem plač na ta način, da se del stanovanjskega doprinosa prevali na osebne dohodke delavcev in uslužbencev. Plače se bodo povečale vsem zaposlenim osebam v socialističnem sektorju, potem upokojencem in invalidom, ne glede, če so lastniki ali najemniki stanovanj. Povečanje penzij invalidom in upokojencem bo vsekakor procentualno večje kot povečanje plač delavcev in uslužbencev, ker imajo oni objektivno manjše dohodke, ekonomska najemnina pa ne dela razločka.
Na splošno računano bo denarno nadomestilo delavcem in uslužbencem, kakor tudii upokojencem, v prvem redu pogojeno na razloček med ekonomsko in sedanjo stanarino. Seveda bo višina nadomestila prav tako odvisna od tišine osebnih dohodkov posameznikov, tako da bo na primer
visokokvalificirani delavec dobil večjo povišico kot nekvalificirani.
Na osnovi navedenih načel Lah-ko zanesljivo trdimo, da uvedba ekonomskih stanarin ne bo izzvala padca življenjskega standarda. Nasprotno v stanovanjih oziroma v družinah z večjim številom zaposlenih oseb bo višina skupnega nadomestila večja kot izdatki za stanarino. V kolikor imajo zaposlene osebe večjo kvalifikacijo in pomembnejši položaj v procesu proizvodnje, pa na tej osnovi večje mesečne dohodke, bo povišanje plač večje, a s samim tem se ustvarja možnost, da bo taka družina lahko razpolagala z večjim oziroma kvalitetnejšim stanovanjem, kakor to ustreza njeni gospodarski moči. Ali' nasprotno, ako govorimo o družinah, katerih zaposlene osebe imajo nižjo kvalifikacijo, a stanujejo pod priliko okiolno-stia administrativne razdelitve v stanovanjih prve ali druge kategorije, bo višina nadomestila premajhna za pokritje povečane stanarine. V takih primerih razdelitve stanovanj bo smotrno rešiti vprašanje na tak način, ki bo omogočil, da
vsakdo koristi stanovanje, ki ustreza njegovim ekonomskim sposobnostim. Medtem je resnica. da večina delavskih in uslužbensikih družin stanuje v skromnejših stanovanjih, zaradi česar te stanarine, pa če tudi so ekonomske, ne morejo biti visoke. Povečanje plač osebam, ki stanujejo v taikih stanovanjih, bo gotovo pokrilo stanarino po uvedb; napovedanih mer.
Zelo uspela krvodajalska akcija v Zagorju
Občinski odbor Rdečega križa v Zagorju je tudi tokrat odlično izvedel krvodajalsko akcijo. Videti je, da zagorski občan; vedo, da s tem, ko prispevajo svojo kri, predvsem pomagajo soljudem, kadar so v najhujši stiski, ko gne za njihovo zdravje in življenje.
Zanimivo je, da je ekipa za odvzem krvi nameravala pregledati samo okrog 200 ljudi, ker ni imela dosti časa. Ker pa se je priglasilo za oddajo krvi nad 800 darovalcev, je ekipa v rekordnem času odvzela kri 640 ljudem. Pri akciji se je posebno izkazal občinski sindikalni svet, ki je povabil vse sindikalne organizacije k odzivu na to plemenito akcijo. Največ darovalcev je bilo iz obrata »Varnost« in »Keramike« z Izlak.
Z ZBOROV VOLIVCEV V ZAGORSKI OBČINI
STANOVANJSKE SKUPNOSTI
In kmetijstvo osnovna predmeta, ki sta bita na dnevnem redu
Za zadnje zbore volivcev v zagorski občini velja že zdavnaj preizkušeno pravilo:	tam,
kjer so osnovne organizacije Socialistične zveze skupno z vsemi ostalimi političnimi in množičnimi organizacijami skrbno izvedle vse potrebne priprave in izvedle dobro agitacijo med volivci, so zbori uspeli. Kjer lege pravila niso upoštevali, so ga ali pa ga bodo morali ponavljati, zbor volivcev, seve.
Pi vendar so bili nedavni zbori volivcev v Zagorju zelo važni. Številni volivci so se prvič v celoti organizirano se. znanill z namenom in vlogo stanovanjskih skupnosti. Četudi so že brali ali slišali o ustanavljanju stanovanjskih skupnostih, le niso imeli celotne predstave o vlogi, ki jo bodo imele te Institucije pri poglabljanju družbenega upravljanja pri nas, predvsem pa v pomoči delovnim ljudem. Občinski odbor Socialistične zveze In občinski ljudski odbor sta predlagala občanom, naj bi v Zagorju ustanovili štiri, oziroma tri stanovanjske skupnosti. Volivci v Toplicah so sami odločili, ali Imajo možnosti za ustanovitev lastne skupnosti, ali bolje, če se povežejo s središčem Zagorja? Oba zbora volivcev v Toplicah sta se odločila, da bodo skupno s prebivalci ožjega dela Zagorja sestavljali eno sa. mo stanovanjsko skupnost. Življenje kaže, da Toplice v prihodnjem obdobju ne bodo več stanovanjsko naselje v tolikšni meri. kot so bile nekdaj, ker tod sko.ro ni nobenih večjih zazidalnih površin, tiste, ki so, bo pa pozidala industrija. Sicer pa Izkušnje zadnih let povedo, da se vse več delavskih družin Izseljuje v središče Zagorja
V KRATKEM NOVA SLI-
oziroma na Selo, kjer bo v prihodnjih letih zraslo še precej stanovanjskih blokov in drugih objektov družbenega standarda.
Na vseh doslej opravljenih zborih volivcev so ljudje živahno govorili o pomenu in vlogi stanovanjske skupnosti. Poročilo je dokaj izčrpno vsebovalo vse cilje in namene teh institucij, zato je razumljivo, da so volivci marsikje še dopolnjevali misli iz poročil. Posebno dobra je bila razprava o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti na Selu pri Zagorju, kjer so se tam živeči ljudje že pred skoro dvema letoma začeli ukvarjati z mislijo, da 'bi ustanovili lastno skupnost.
Vsi zbori volivcev so Izvolili iniciativne odbore. Le-ti bodo imeli odgovorno nalogo, da bo-
do kmalu pripravili xvse potreb, no za dejansko ustanovitev stanovanjskih skupnosti. Pred; vsem bo treba izdelati programe dela za vse tri skupnosti. Ta naloga je tembolj odgovorna, ker bodo volivci na prihodnjih zborih volivcev sprejemali te programe in izvolili vse potrebne organe, ki bodo z njihovo pomočjo sprovajali predvidena opravila. Občinski odbor Socialistične zveze bo v ta namen pripravil seminar za člane iniciativnih odborov, ker sod1, da sfe morajo ti odbori najprej podrobno seznaniti tudi z nekaterimi zakonskimi določili s te. ga področja, pomagati pa jim namerava tudi pri izdelayl pro. gramov. Na vaseh pa so govorili o kmetijstvu. O. tem pa drugič.
NASA RAZGLEDNICA — KONJŠICA
SPOMENIK NA PILO
Praznik vstaje, 22. julij, je bil pomemben za vso litijsko občino, posebej pa če za kraje na vzhodni strani komune; Javorški Pil, Javorje, Gabrovko in sosesko. Na stotine ljudi, nekateri sodijo, da jih je bilo nad 2000, se je zbralo na prelazu iz Zasavja v vinorodne dolenjske griče V letu 1941 sta Hitler in Mussolini postavila na tej višinski točki »večno mejo. med dvema fašističnima državama. Številne partizanske enote pa so kljub tujim stražam prehajale preko Pila, ki sta ga dobro utrdila nemški in italijanski okupator. Mnogo domačinov, pa tudi neznanih partizanov, je dalo v tem predelu svoje življenje za zrušitev nasilnega fašizma.
Zaradi pritiska partizanskih enot je bil ta okoliš nekaj časa celo osvobojeno ozemlje, kjer je bila vzpostavljena ljudska oblast v času, ko Je Hitler teptal pod svojim škornjem vso ostalo Evropo. Le partizani se mu niso uklonili in so nudili srdit odpor.
28. septembra 1944. leta so okupatorjevi pomagači — belčki pričakali v zasedi partizansko vojsko, ki se Je vračala z uspelih akcij in napada na Poganik. Teda) je bilo' zverinsko ubitih 28 borcev Cankarjeve brigade. Tem in drugim žrtvam — vseh okrog 80 — so uredili skupen grob, ki so ga zdaj, za letošnji praznik vstaje, lepo uredili ln so nanj položili dve plošči in nad 20 vencev raznih množičnih organizacij.
Epilog pred sodiščem
Pred kratkim je bila sodna obravnava proti škodljivcem iz Kmetijske zadruge Izlake. Glavnj obtoženi Arh je bil obsojen na šest let strogega zapora, drugoobtožena pa na dve leti pogojno. Krivde je bil oproščen logar Čebin, ker se je izkazalo, da mu Arh ni dajal nobenih nagrad.
Zelo lepa pletetna slovesnost je bila pri novem partizanskem spomeniku na nekdanji vsiljeni meji, nad prelazom na Javorškem Pilu. Slovesnost Je odprl predsednik litijske občinske organizacije ZB Zvone Bric, slavnostno besedo pa
Celotna prireditev je potekala v najlepšem redu, tudi dovoz je bil urejen brezhibno, za' kar gre zasluga vsem številnim organizatorjem, ki so tudi prostor okrog spomenika odeli v slavnostno okolje. Domačini so še prejšnji večer pit-
je spregovoril litijski ljudski po- - žgati na nekdanji meji, na Pilu,
slanec, priljubljeni Humbert Gačnik, ki je sprejel raport partizanske patrulje in odkril spomenik, ln tudi izčrpno prikazal partizanske borbe za našo osvoboditev, rast ln napredek litijske komune ln celotne socialistične Jugoslavije po osvoboditvi.
V kulturnem delu slovesnosti je sodeloval recitator Andrej Kurent, član SNG Iz Ljubljane, ki je recitiral dve Seliškarjev! borbeni pesmi. Pri slovesnostih so sodelovali tudi godbeniki in pevci litijske Svobode.
kres ln bengalični ogenj. Po pie-tetni prireditvi pa so člani ga-brovške ZB, KZ in množičnih organizacij pripravili lepo uspelo družabno prireditev pri Resnikovi zidanici v bližini Javorškega Pila. — Letošnje slavje nam bo ostalo vsem v kar najlepšem, nepozabnem spominu, ko smo dati hvaležno priznanje borcem in žrtvam za našo osvoboditev.
O priliki pa bomo prinesli izčrpen pregled zgodovinskih dogodkov v tem okolišu litijske komune.	Jože Zupančič
Delavske športne igre v Trbovljah
Pred dnevi je bil v občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah poseben posvet delavcev v kolektivih, na katerem so se pogovorili o izvedbi delavskih športnih iger po ligaškem sistemu.
Razpisana bodo tekmovanja v odbojki, rokometu, šahu, balinanju, streljanju z zračno puško, kegljanju, atletiki, nameznem tenisu in nogometu.
Težnja je, da bi bila udeležba v tem športnem tekmovanju čim bolj množična. Razpisan bo prehodni pokal za udeležbo v vseh športnih disciplinah. Sindikalne podružnice naj bi posebej skrbele, da se priglasi čimveč športnih vej. T.k-movanja naj bi bila v jeseni in spomladi. Določeni so bili od-
govorni organi za posamezne športne veje.
Komisija za delavske športne igre pri ObSS bo skupno z vodstvi športnih sekcij ŠD Rudarja skrbela za nemoteno tehnično izlvedbo tekmovanj.
t.
Dan vstaje v Trbovljah
Kakor vsako leto so tudi Trboveljčani praznovali dan vstaje slovenskega ljudstva na Vrheh, kjer je bila v NOV ustanovljena I. revirska četa. Slavnostni govor o zgodovinskem dnevu vstaje je imel prvoborec Alojz Šprogar — Luigl. Delavska godba in pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj sta pod taktirko dirigenta Jožeta Skri-narja združeno izvajala partizanske pesmi.	t.
BREZ POČITKA
KANIČA »ROKOVNJAČI«. NE ZAMUDITE NJENEGA ZAČETKA!
Ze dve leti pred zaključkom petletnega plana smo dosegli predvideni nivo pridelovanja pšenice, to pa je omogočilo, da znatnp pred določenim rokom prenehamo z uvozom pšenice In tako prihranimo 136 milijard din Investicijskih sredstev.
Tu je še pridelek koruze, ki ga pričakujemo samo v Srbiji 90.000 vagonov več, in uresničitev plana, ki predvideva 200.000 zrejenih goved, 2,5 milijona svinj itd.
Vse to kaže, da šmemo postaviti proizvodne plane za prihodnja leta mnogo pogumneje kot doslej. To potrjujejo tudi prva poročila iz posameznih republik. Po teh poročilih bo v naši domovini zasejane 768.000 hektarov Italijanske in okoli milijon In pol hektarov domače pšenice, medtem ko bomo v živinoreji zredili dvakrat več živine kot to leto.
Kot nadaljnji primer za smer In tempo naše kmetijske proizvodnje naj navedemo samo Kragujevac In Subotico. Preteklo leto je bilo v kragujev-škem okraju zasejane v kooperaciji okoli 2.000 ha Italijanske pšenice, kdaj
pa pripravljajo vse potrebno za setev na 8.000 ha. V Subotici so šli še dalje. Setev Italijanske pšenice predvidevajo na 55 odstotkih vse zemlje.
opraviti nakup potrebnih količin semena Italijanske pšenice In hibridne koruze, preskrbeti umetna gnojila, pripraviti stroje za najracionalnejše
PRIHODNJE LETO 445.000 VAGONOV PŠENICE, 832.000 VAGONOV KORUZE, 335.000 VAGONOV SLADKORNE PESE ITD. • V TREH LETIH PREKO 200 MILIJARD DIN ZA KMETIJSTVO • DOVOLJ DOMAČE PŠENICE
Skupnost pričakuje, da bo dalo kmetijstvo prihodnje leto 445.000 vagonov pšenice, 832.000 vagonov koruze, 335.000 vagonov sladkorne pese itd. Na to količino je namreč vezana Izgradnja vrste silosov, klavnic, hladilnic, tovarn sladkorja ln še več drugih industrijskih objektov, katerih delo je odvisno od kmetijstva.
To velikansko proizvodnjo bo moč realizirati samo ob dobro pripravljenih akcijskih programih. Zato morajo proizvodne organizacije že zdaj pripraviti vse potrebno za maksimalno izkoriščanje vseh obdelovalnih površin,
izkoriščanje in biti pripravljeni, da se vsak hip poslužijo najnovejših znanstvenih dosežkov.
Razumljivo, da pri vsem tem prihaja v prvi plan proizvodnje tudi izboljšanje pridelka sladkorne pese, povečanje površin s sojo in krompirjem, izkoriščanje melioracijskega sistema, okrepitev prireje mesa in pridobitve mleka, in posebno v planinskih predelih množična In hitra prireja mesa.
O bojazni, da se plan ne bo uresničil, je škoda govoriti. Prej bi bilo moč govoriti o možnostih njegovega prekoračenja. Kajti, če se je zgodilo, da je
bila kmetijska proizvodnja v skrajno neugodnem letu 1958 za 21 odstotkov večja od desetletnega predvojnega povprečja, ln če je v istem letu samo socialistični sektor s 15°/« setvenih površin pšenice dal 25°/» skupne proizvodnje pšenice, potem ne more biti bojazni, da bi na neprimerno večjih površinah, ki jih imamo zdaj ne dobili daleč več pridelka. Da, seve, pri tem ne omenimo stalnega večanja investicij za kmetijstvo. Saj smo samo v zadnjih treh letih namenili za njegovo modernizacijo preko 200 milijard din, v prihodnjih dveh letih pa bo vloženih še okoli 150 milijard din. Prihodnje leto bomo nameniti samo za hidromelioracijska dela na prekopu Donava— Tisa—Donava, za dela v Makedoniji, Kosmetu, Črni gori In za začetek del na Moravi in Neretvi, 20 milijard din.
Povečane Izkušnje in stalen priliv mladih in sposobnih kadrov v kmetijstvo nam dajejo zagotovilo, da smemo zanesljivo pričakovati, da bo naše kmetijstvo tudi to jesen uspešno opravilo svojo nalogo in dalo v prihodnjem letu novo bogato žetev.
S. LOŽO
SPRtHOV PO SVETI
KJE SO DEJANJA?
»Ne razumem,•« je pred kratkim dejal na svoji prvi tiskovni konferenci na Dunaju novi avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky, »zakaj pe bi mogli stvari prav urediti, saj imata Avstrija in Jugoslavija toliko skupnih koristi, gospodarskih in drugih.« Potem je dejal, da bi bilo treba zadevo (manjšinsko šolstvo) spet proučiti, odstraniti nesporazum in naposled poiskati zadovoljivo rešitev. Ko je tako izrazil svojo načelno pripravljenost na ponovne pogovore o manjšinskem šolstvu, je s posebnim poudarkom dejal: »Seveda morajo ti pogovori potekati ne glede na želje in zahteve .pressure groups« (Dr. Kreisky je uporabil angleški izraz za skupine, ki izvajajo na njegovo vlado politični pritisk.)
Ni potrebna posebna globokoumnost, da bi čiovek vedel, kdo so te »pressure groups«. Organizacije kot so »Landmannschaft«, »Heimaidienst« in »Abwehrverband« w> tiste »vplivne skupine«, ki pritiskajo na vlado in uspešno zahtevajo od nje kršitev mednarodno veljavne državne pogodbe. Kaj pomaga, če se oglašajo odgovorne avstrijske osebnosti, ki sedaj priznavajo, da je bilo dvojezično šolstvo koristna ustanova. Desetega julija je govoril o tem tudi celovški deželni glavar VVedenigg, ko je koroški parlament sprejel zakon o odpravi dvojezičnega šolstva. Dejal je, da je dvojezično šolstvo služilo svojeniu namenu, da je bistveno vplivalo tudi na sklenitev državne pogodbe in da je pomembno prispevalo k zboljšanju odnošajev med nemško večino in slovensko manjšino. »Šele po. 1. 1949 je prišla sprememba,« je dejal, »ko so postali nemški nacionalistični elementi nezadovoljni, začeli sejati med prebivalstvom nemir in pritiskat na deželna šolska in politična oblasta.« Posledica tega je bil, kot je znano, odlok 22. septembra 1958.
Jugoslovanska javnost, pa tudi koroški Slovenci, je večkrat opozarjala na glavne vire trenja, nesoglasij in šovinizma. Vedno je pozdravljala pozitivne izjave z avstrijske strani, toda vedno znova je bila razočarana, ker so prav šovinistične sile delovale v nasprotni smeri in skoraj zmeraj dosegle nasprotno, kar so odgovorni avstrijski državniki v svojih izjavah obljubljali. Zato se problem ne postavlja izključno kot zunanjepolitično vprašanje Avstrije, ampak kot globlje in zapletenejše tudi notranjepolitično vprašanje Avstrije, saj je od politike dveh glavnih strank do celotnega problema in od njihovega odnosa
Konec na 4. strani
IZ ZAGORSKE OBČINE
Plana preskrbe še ni
Pravočasno organizirati odkup kmetijskih pridelkov in zagotoviti normalno preskrbo potrošnikov z ozimnico — ena najvažnejših nalog ta in
prihodnji mesec
Ako ravno še nismo v tistem letnem času, k0 bo treba pripravljati Po kleteh vse potrebno za spravilo .ozimnice, se vendarle naglo bližajo dnevi, ko bo t0 treba storiti. Izkušnje iz preteklih let so najboljši dokaz, da je bilo navzlic neštetim zagotovilom, da ni bojazni za pomanjkanje nekaterih kmetijskih pridelkov, precej slabosti in pomanjkljivosti pri odkupu in sploh preskrbi potrošnikov z ozimnico. Vzroki $o znani in jih kaže tokrat odpraviti.
V Zagorju so pred meseci ustanovili posebno trgovsko podjetje, ki se ukvarja s preskrbo potrošnikov s kmetijskimi pridelki. To novost so občani pozdravili. Toda obstoj podjetja navadno še ni zagotovilo, da bo letos, zlasti pri preskrbi z ozimnico, vse v redu. Zataknilo se je že v teh dneh. Zadnjič n. pr., je na soboto zmanjkalo krompirja, ko bi moralo biti podjetju več kot jasno, da gospodinje navado kupujejo kromp;r ln druge pridelke ob sobotah, da jih imajo čez nedeljo in prve dni naslednjega tedna. Na ta račun je bilo tisto soboto povedano mnogo pikrih.
Treba bo torej napraviti načrt preskrbe, kot ga imajo vsi večji industrijski centri na Slovenskem. Ne gre za plan, da potrebujejo Zagorjani toliko m
toliko vagonov teh ali onih kmetijskih pridelkov. Marveč bi bilo treba izdelati realni plan, upoštevajoč vse prilike. Kajpak tudi ni najbolje izdelati takega načrta preskrbe na jesep, marveč že pozimi, najkasneje pomladi. Prav tako ne bi bil0 prav prepustiti .izdelavo plana podjetju, ki se ukvarja z organizacijo preskrbe ljudi, pač pa naj bi to storil svet za blagovni promet.
Kot znano, se nekatere kmetijske zadruge v Zagorju že pripravljajo na organizacijo odkupa. Tako je prav m menda v korist samih zadrug in potrošnikov. Vsekakor pa bi morali zadružni sveti govoriti o bližnjem odkupu s širših vidikov in upoštevati lanskoletne nemogoč® razmere. Kdo je lani dvigal cene posameznim kmetijskim pridelkom? Nekateri,
ali bolje rečeno, mnogi potrošniki sami. Saj ni bilo malo primerov, da So prihajali po trošniki naravnost h kmetom in plačevali sadje, krompir in druge pridelke več kot zadružni odkupovale i. V našem tedniku smo lansko jesen opozorili, da so nekateri občani kasneje kritizirali visoke cene, nihče pa jim ni povedal, da je imel kmet toliko individualnih reflektan-tov za svoje blago, da zadruga ki je nameravala obdržati nivo cen, sploh m prišla do pridelkov, ali pa jih je odkupila zelo malo in težko. To pomeni, da mnogo potrošnikov ni zaupalo zadrugam in podjetjem, da bodo zanje odkupili in pripravili toliko ln toliko pridelkov. Zat0 b0 letos še posebno važno, da bodo zadruge in trgovska podjetja upravičila zaupanje- potrošnikov.
Te dni se je sešel v Trbovljah odbor podružnice Slovenske izseljenske matice, ki je izdelal program svoje dejavnosti ob prihodu rojakov, živečih izven meja naše domovine na tradicionalne obiske k sorodnikom.
Skrb za prisrčen sprejem je ena od poglavitnih nalog podružnice izseljenske matice, razen vrste posredovanj, ki jih upravlja v teku leta, in drugih nalog, ki jih nakazuje program organizacije.
Kakor vsako leto, bodo tudi letos v Trbovljah priredili prav tako topel sprejem kot drugekrati. Vendar bodo morali letos organizirati kar dva sprejema glede na program prihodov in odhodov naših rojakov.
Tako so se odločili, da bodo 4. avgusta priredili sprejem rojakov, ki so prišli oz. še prispejo do tega dne iz Nemčije in drugih krajev, medtem ko bodo rojake iz Francije in Holandije, ki pridejo šele 30. julija in 1. avgusta, sprejeli na posebni prireditvi 18. avgusta. Sprejem bo združen z nasto-
Trbovce se pripravljajo za sprejem
naših
izseljencev
pom enega izmed trboveljskih pevskih zborov.
Ob republiškem izseljenskem dnevu, ki bo 12. avgusta v Ljubljani s sodelovanjem RTV Ljubljana v obliki radijske javne oddaje, pa na» meravajo za rojake organizirati poseben izlet, ki naj bi obsegal obisk in ogled Bleda, Vrbe, Begunj itd.
Rojakom, ki bi želeli videti gospodarske pridobitve Trbovelj, pa bodo omogočili ogled raznih tovarniških objektov in še drugih zanimivosti v kraju.
t
Sadni sokovi iz Gabrovke
Vse do svoboditve je bila Gabrovka, nekdanji Sv. Križ nad Litijo, gospodarsko zapostavljen okoliš. Tani niso imeli ne avtobusne zveze ne elektrike, da ne govorimo o kaki gospodarski razgibanost, Vsj ti kraji Pa so bili med NOV nekaj časa osvo-
RAZG0V0R Z DOKTORJEM ŽIGO OB NJEGOVI PETDESETLETNICI
Ena sama skrb za sočloveka
(Opomba: Da smo si takoj na jasnem: v matičnih knjigah je imenovan Virgil, v trboveljskem nogometnem društvu, kjer pa ni metal nog, marveč bil tispešen kot vratar in stranski krilec, je dobil ime Žiga.)
Ne bom te predstavljal Trboveljčanom in sosedom, ko si predobro poznan. Tisoči so, ki gredo mimo bolnišnice in se s hvaležnostjo spomnijo tebe, ki si jim vrnil zdravje, morda celo otel življenje za mnogo plodnih let.
Od kod si že? Za tebe drži Ta/mova teorija, da okolje ustvarja človeka:	19. julija
1909. leta ti je v Nabrežini pri Trstu zasijalo južno sonce in te kar za celo življenje napolnilo 3 toploto, ki jo tako nesebično širiš okoli sebe.
Družina skromnega železničarja s sedmero otroki je začela leta 1915 živeti težko življenje beguncev in izgnancev. Sprejele so vas Trbovlje, Retje 7 (sedaj Kolodvorska 9). Vo-denska šola — začetek modrosti. Celje, »mesto belo in veselo41 te pred 30 leti (1929) naredi za maturanta. — Zanl-
1----------------------------
IZOBRAŽEVANJE V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
Te dni morajo gospodarski organizacije izdelati program izobraževanja kot obvezen ozir. pogojen element za izkoriščanje odstopljenega Jim dela prispevka za gospodarske kadre.
Kakor znano, so Izšle spremembe zakonskih predpisov glede koristnikov sklada za kadre, tako da bodo posamez-ne večje gospodarske organizacije lahko Izkoristile 30—10% sklada za kadre, ki se j lip odstopa, medtem ko bodo v nekaterih področjih goepodar-»tva sredstva uporabljena v okviru zbornic.
Ob planiranju izobraževanja oz. sestavljanja programa uporabe teh sredstev gospodarske
organizacije ne smejo Izhajati g stališča potreb in želja po kvalifikaciji. Plan potreb, ki ga morajo gospodarske organ i-saelje sestaviti čim prej, mora Izhajati izključno s delovnih mest in mora prikazati objektivne potrebe po Izobrazbi oseb na določenih delovnih mestih. Pokazati mora, v čem Je treba Izpolniti znanje oseb, da bo Izobraževanje dalo večji prispevek k povečanju produktivnosti.
Pri tej nalogi ne gre podee. njevati vlogo organov samoupravljanja. Zakon o delovnih razmerjih je Jasno podčrtal vlogo delavskih svetov pri vodenju politike Izobraževanja ln kadrovanja sploh, zaradi česar tudi pri sestavljanju programa ne smemo dovoliti, da bi bil to le administrativni akt u pravnega aparata podjetij. Pri tem morajo odigrati svojo družbeno vlogo tudi sindikalne organizacije v podjetjih, kar jr pravilno poudaril nedavni ple. «mgn občinskega sindikalnega fveta v Trbovljah.	T.
mivo: pred leti sta bila sotrpina v isti sobi ljubljanske klinike z dolgoletnim razrednikom prof. Mravljakom. — Zdravilstva se začel učiti v Ljubljani, nadaljeval in končal v Beogradu. Kot mladi zdravnik - volonter spet gledal ljubljeno Ljubljano. Praviš, da si se želel posvetiti porodništvu in ženskim boleznim, a so ti tedanje razmere preprečile. Prvega oktobra 1937 po-, staneš spet Trboveljčan kot doetor medlcinae universalis, zdravnik splošnega zdravilstva. Leto 1941 te Je privedlo v bolnišnico, kjer je bilo treba vedno pogosteje prijemati za operacijski nož. Leto 1944 te je poklicalo v partizane, kjer si kot nadzornik kirurgije organiziral popolno kirurško bolnišnico v hribih nad Ljubnem v zgornji Savinjski dolini. Mnogo domačinov, partizanov se te še spominja.
Svoboda ti je roke napolnila z delom: v naši dolini organizirati zdravstveno službo, Rdeči križ, sodelovanje v številnih komisijah itd. itd.; saj bi se dan moral podaljšati v neskončnost in ti razdeliti na sto delov, da bi opravil delo, ki bi ga opraviti hotel. Samo v petih letih — 1945—1950 — si naredil 11.640 operacij. Res ti ni preostalo drugega, ko da si iz kirurgije napravil še specialistični izpit. Kar nič se ni zmotil, ki je rekel: »Doktor Krasnik je garač44.
Si za vse svoje veliko dosedanje delo iskal kaj posebne nagrade? Iskal? Ne. Dobil? Nekaj priznanja vendarle: Red
znanje za nesebično in požrtvovalno delo so ti dali naši ljudje sami. Ko si leta 1954 sam postal bolnik med bolniki — tudi dekaj »nagrade« za to, da si vedno mislil na zdravje drugih, a čisto pozabil na svoje — je ljudem zastal dih. Na obratih so rudarji nenehno spraševali: »Kako je z našim primarijem?44 Pošiljali so' ti pozdrave in najboljše želje ter komaj čakali, da te spet vidijo doma. Nekoč si mi rekel: »Ko stisneš pod roko omot z diplomo za zdravnika, še dolgo nisi zdravnik. To postaneš šele, ko se naučiš napraviti med bolnikom in seboj neomajno zaupanje, da se v tvojih rokah čuti popolnoma varnega.«
In to se je tebi posrečilo stoodstotno. Dokaz: mlado rudarsko mater sem nagovarjal, naj se čimprej odloči za potrebno operacijo. »Ne, dokler se ne vrne gospod primarij! Veste, zdi se mi, da je kakor oče.44 "
Takega priznanja ne preplačaš s kupom cekinov. ,Mislim, da ne bom razkril nobene skrivnosti, če povem — prosim le, ne postani, dragi primarij, zato prevzeten, in vi, skrbna dr. lvka, ne ljubosumna —: ni ga v naši dolini fanta mimo tebe, H bi mu bilo darovanega toliko spoštovanja, hvaležnosti in ljubezni! Nemec bi rekel: »Moj ljubi, kaj hočeš še več!»
Pač. Vem za tvojo veliko željo. Sam si mi jo povedal: da bi v naših Trbovljah, ki so vsak dan lepše in večje, zraslo zdravstveno središče z vse-
trebniml za bolnika od začetka bolezni do njegovega popolnega ozdravljenja. Takšen pač si: še sedaj ti je blagor drugih prej ko tvoj lastni. Dvanajst let že delaš načrte za tako zdravstveno ustanovo. Vedi, da je takšna tudi želja vseh Trboveljčanov.
Ob tvoji življenjski petdesetletnici, dragi primarij Žiga, še ena zraven: naj ti bodo darovana leta in zdravje in moč, da uresničiš vse načrte v korist trpečega sočloveka!
Prš Za
boj en o ozemlje in so dali tudi precejšen krvni davek za našo osvoboditev. Po vojni se je ves gabrovški okoliš po zaslugi KZ in njenega voditelja, domačina Jožeta Replja, in drugih članov, zadruge precej razgibal. Ker ta predel pridela precej sadja in vina, so v Gabrovki ustanovili predelovalnico sadnih sokov, ki dajejo na trg že kar dobre sadne sokove. Dobiš jih že v mnogih trgovinah in gostinskih podjetjih Litiji in ostalem Zasavju. Seveda pa bi naši potrošniki lahko še bolj segali po gabrovskih sadnih sokovih. Dobre sadne sokove Iz Gabrovke dobiš v originalnih steklenicah po 7 del, ln zdaj, po novem, tudi v dvo-decilltrsklh steklenicah, kar je ravno prav za prvo utešitev žeje. Po načrtih sadne predelovalnice v Gabrovki bodo dejavnost tega podjetja v bližnji prihodnosti še povečali.	J. Ž.
SENOVO
Te dni je bil na Senovem sestanek zastopnikov vseh občinskih komitejev ln ostalih množičnih organizacij iz Posavja. Na sestanku so s« podrobneje pogovorili o pripravah za veliko slovesnost na Bohorju (o kateri poročamo v našem »Dogodku tedna«).
* VODOVOD NA PLANINI
dela III. stopnje. Največje pri-ml oddelki in napravami, po-


ZAGORSKO STARO IN NOVO
40 LET KPJ • 40 LET KPJ O 40 LET KPJ • 40LET KPJS40LET KPJ • 40LET KPJ •
Prihoda tovariša Tita v mariborski zapor so sc razveselili mnogi politični zaporniki, ki so bili že prej v tem zaporu, ki so slišali za neustrašeno zadržanje tovariša Tita ob sojenju pred sodniškim stolom v Zagrebu, novembra 1928. leta. Vedeli so, da je bil sekretar mestnega komiteja Partije za Zagreb in eden najizkušenejših borcev proti frak-cionaštvu. Verovali so, da se bodo pod njegovim vodstvom uspešneje borili proti Vrablu.
Tovariša Tita so zapisali v zaporniško knjigo mariborske kaznilnice pod številko 483 in ga takoj, kakor tudi druge tovariše, pripeljane iz Lepoglave, strpali v samico. Tovariš Tito ln ostali zaporniki, ki so prišli z njim, so ostali v samicah razmeroma malo časa.
Tovariš Colakovič in ostali politični zaporniki, ki so bili že prej v Mariboru, so poskušali vzpostaviti zvezo z novimi zaporniki.
Colakoviču je uspelo vzpostaviti zvezo z dr. Le vi jem,
v tednu. Torej hrana ni bila dosti boljša kot prej. Stalno so bili siti le na pol. Pakete so zdaj lahko dobivali. Toda prejemali so jih samo tovariš Colakovič in še dva ostala tovariša. Drugim njihove družine niso mogle pošiljati paketov. Uprava zapora pa je vodila strogo kontrolo o tem, če paketi zares prihajajo od najbližjega sorodstva.
Vsi skupaj so dobivali po enega do dva zavitka mesečno. Za razdelitev te hrane so Izbrali ekonoma, ki je celotni paket razdelil na osem delov, zatem pa vsaki del še na 30 delčkov. To jim je bil dodatek k prehrani, običajno pa so ga sestavljati koščki sladkorja, slanine, žlička medu, košček sira itd.
Najteže je bilo tistim, ki so kadili. Ena cigareta je pripadi* štirim političnim zapornikom. Kadili so zvečer, ko je stražar opravil preštevanje. Več niso mogli nameniti za cigarete, ker so morali hraniti denar za znamke In za nagrade kaznjencem) ki so skrivoma prenašali pisma Iz zapora in tako omogočali političnim zapornikom v kaznilnici zvezo s tovariši na svobodi-
Mariborski sužnji
ki je bil v istem krilu zgradbe, vendar je Levijevo pismo, namenjeno Colakoviču, ujel nadzornik oddelka, in ga odpeljal na raport k Vrablu.
Na raportu je tovariš Colakovič vztrajal, da je pismo dr. Levija namenjeno njemu (Iz vsebine samega pisma namreč ni bilo moč ugotoviti, komu je namenjeno).
Hkrati je izkoristil priložnost In povedal upravniku Vrablu, da se politični zaporniki ne mislijo sprijazniti • svojim položajem in da bi bilo zato zanj daleč bolje, da privoli v rešitev celotnega problema brez stavke.
Politični zaporniki so zahtevali: skupno sobo za vseh osem političnih zapornikov, pravico prebiranja knjig, Inč do 12. ure ponoči, vzakodnevnl sprehod v krogu, (ob nedeljah dvakrat dnevno), da Jih ne priganjajo k fizičnemu delu zunaj zaporov in da jim dovolijo prejemati od doma pakete enkrat mesečno do težlne pet kilogramov.
Na veliko presenečenje tovariša Colakoviča Je upravnik Vrabl privolil v vse te zahteve. Pravi razlog je zvedel šele pozneje, ko se je že znašel v skupni sobi s tovarišem Titom In drugimi zaporniki iz Lepoglave. Tl so prav tako zahtevali nastanitev v skupni sobi, tovariš Tito pa je tznenadenemu upravniku, ko je ta prvič mimogrede prišel v njegovo celico, dejal, da bo začel s gladovno stavko, če ga ne bodo premestili lz samice v skupno sobo z ostalimi političnimi obsojenci. Tako se Je ta skupna akcija političnih zapornikov, čeprav med njimi ni bilo dovoljšnje povezanosti, končala zelo uspešno.
V skupni sobi se Je znašlo vseh osem političnih sapornlkov, ki so jih takratne oblasti poslale v mariborski zapor s vero, da jih bodo tamkajšnji pogoji Izčrpali za vsako borbo.
Takrat se je tovariš Colakovič prvič srečal s tovarišem Titom. Govoreč o tem prvem srečanju In o vtisu, ki ga je nanj napravil tovariš Tito, je Rodoljub Colakovič dejal: »Prvič sva se srečala v juniju 1931. leta. On je bil obsojen še 192*. leta. Tu, v Mariboru, smo zahtevali skupno sobo. Dobili smo Jo in se v njej prvič srečali. Bil je suh, bled, ostrižen. Nosil Je naočnike, obraz mu je bil kot Izžet. Toda na tem obrazu so bile neverjetne oči: nekaj časa so sanjajoče blodile, čez čas so bile kot ostrica meča. To Je močna osebnost, delavec, profesionalni vodja, povzdignil se je sam z lastnimi napori in borbi) skozi najrazličnejše organizacije delavskega razreda.«
Čeprav se je položaj političnih zapornikov s preselitvijo v skupno sobo In ugoditvijo drugih zahtev razmeroma dosti Izboljšal, so bili pogoji, v katerih so živeli, še naprej zelo težki. Zjutraj so dobivali prežganko, opoldne eno ln Isto Jed: strašno kislo repo ali polgnlll krompir, oluščen Ječmen e krompirjem, poleti pa samo porcijo prezrele solate. Za večerjo so dobivali nekaj podobnega kot za kosilo, le v manjših količinah. Zraven so prejemali še 600 gramov kruha dnevno, meso pa vsega enkrat
V	skupni sobi so Imeli osem postelj. Toda bile so vse drugo> samo postelje ne. Bile so navadne deske, na katerih so ležati blazine s slamo, ki Je niso menjali tudi po tri leta. Kot odeja i* služila »deka«, poleti tanka, pozimi nekoliko debelejša. Postelj« zo bile polne stenic, ki se jih zaporniki nikakor niso mog** znebiti.
V	sobi niso kurili, ln so zaporniki mraz zelo težko prenašati-Končno Je Rodoljub Colakovič, po dolgih pogovorih z upravnikom zapora Vrablom uspel vsaj toliko, da te ta dovolil, da »* ■mejo zaporniki kupiti železno peč z lastnim denarjem. Peč *« Imenovali »buržujka«.
Okoli te peči so se na večer zbirali zaporniki ln se razgo-varjali pozno v noč o različnih dogodkih Iz svojega življenj*' a predvsem Iz partijskega dela. Zaporniki to če posebej r#d* poslušali tovariše: Tita. Colakoviča In Radomlra Vujoviča.
Zjutraj so vstajali poleti ob petih, pozimi pa ob šestih •* potem opravljali naročeno delo. Čeprav so bili vsi obsojeni n* prisilno delo, Jih uprava zapora ni pošiljala na delo skupaj * ostalimi kaznjenci, ker se Je bala njihovega vpliva na d ruš« zapornik«.
Preko dne je morala osmerica političnih zapornikov naplaviti 1800 kosov škatel Iz papirja. Da bi posel laže ln hltreJ* potekal, so naredili razdelitev dela. Eden je rezal papir, d ral' mazal lepenko, tretji lepil, tako da so vse delo opravili navado« že v dveh urah. Ostali del dneva so prebili pri branju pf®' povedanih knjig, skritih za Izdelanimi, škatlami.
Upravnik zapora bi jih rad prepričal, da bi več delali. Tl t* o tem sploh niso hoteli slišati In sprijazniti se je moral * položajem.
Za to delo so dobivali tri do štiri dinarje. Za polovico <« vsote so lahko kupili iyekaj hrane, drugo polovico pa so «*j drževall v zaporu, da bi jim jo predali takrat, ko bi zapusti" zapor.
Upravnik jim je govoril, da jim bo ta denar potreben »da sredstev za začetek poštenega življenja«.
Nekoč so poklicali tovariša Tita, da bi delal Izven sobe, d« bi delal kot elektromonter, toda po dveh, treh dneh so ga vrni"' Preveč »slabo« Je delal. Zaporniški mojster se je čudil, kako v rokah tovariša Tita vse kvari, tako orodje kot material. si ni znal razložiti, kaj bi z njim, ga je vrnil nazaj, od kod« so go vzeli. To je tovariš Tito tudi želel ln vsi so se nasmej®"' ko jim Je pripovedoval, kako je prelisičil zaporskega mojsti«-
V	zaporih staro Jugoslavije so imeli komunisti svoje or#*'
nlzacljc, ki so jih vodili komiteji. Komite Je bil najvlšjl part"' skl organ v zaporu. Pripravljal je akcije zn Izboljšanje polo*»j* zapornikov, reševal medsebojne spore, skrbel za Ideološki dV" komunistov ln vzdrževal zvezo ■ partijskim vodstvom l**?f **tior*'	(Nadaljevanje prihodnJ*”
TRETJA
ZA VEČ STANOVANJ '
V	hitrosti in cenenosti stanovanjskih gradenj je ključ, ki odpira svetlejšo pot k premagovanju stanovanjske stiske. No, prav tu pa se je doslej pojavljalo še dovolj vprašanj, dovolj različnih mnenj in hotenj. Predvsem stanovanjska gradnja °1 bila načrtno usmerjena. Pa •e je zgodilo, da je ta in ta blok zaradi neresno pripravlje-ne€a načrta premočno poskočili v ceni, se premočno povzpel v luksus, ali da je spet drugi blok sredi gradnje spreminjal, vvojo podobo na cenenost in vnako poskakoval v ceni in hitrosti gradbenih storitev.
Seveda Pa to ni bila edina Pomanjkljivost v dosedanjih čtanovamjskih gradnjah. Prav z»to Pa velja še za tembolj po-n**mbnega in dobrodošlega odlok o usmerjanju stanovanjske Sradnje, ki ga je po temeljiti razpravi in pripombah na predenji seji in po ponovni pro-hčitvi sprejel na zadnji seji občinski ljudski odbor v Trbovljah.
Ne le, da določa temeljne smernice za samo obliko stanovanjske gradnje na posameznih trboveljskih področjih, ki temeljijo na smernicah mestne-8a urbanističnega načrta, določa odlok tudi najvišjo dovoljeno ceno pri gradnji novih stanovanj, ki pa seve pri tem spet ne bodo zašla v drugo skrajnost — v neudobnost in tesnost.
Posebna komisija občinskega zbora in zbora proizvajalcev je Ugotovila, da so se višini cene stanovanj po tem odloku pribli-*nla že vata standarna stanovanja, ki s0 že dograjena ali pa trenutno še v gradnji v trbovelj-ski dolini. Tako je vzela za vzorec 24-stanovanjsko hišo, ki jo Bradi rudnik na Opekarni, 18-otanovanjski blok, ki ga zida ®Tt na Ličarjevem, in stanovanjsko hišo TTTZ v Lokah.
Bruto površina petležiščnega stanovanja na Opekami znaša
ky. metrov, neto površina Pa ®0,50 kv. metrov. Po odtoku je dovoljena največja bruto površina petležiščnega stanovanja
kv. metrov, torej 17 kv. metrov več. Troležiščn0 stanovanje v iš-stanovanjski hiši na Bičarjevem ima 58 kv. metrov bruto površine, po odloku pa 6me doseči površina takega stanovanja 66. lev. metrpv, najmanjša neto površina pa 42 kv. metrov.
V	troležiščnem stanovanju na °Peltarni znašajo stroški grad-
za eno ležišče 560,000 din,
STRAN
v enakem stanovanju na Ličarjevem Pa Po predračunu 755.000 dinarjev.
Po novem odloku občinskega ljudskega odbora sme stati tro-iežiščno stanovanje največ 1 milijon 700.000 dinarjev.
Kaže torej, da s0 v Trbovljah v zadnjem času že tudi sicer zavzele vodilno mesto cenejše gradnje.	j
Občinski ljudski odbor sodi, da je treba v bodoče posvečati večjo pozornost izdelavi načrtov; projektant naj ima več časa za obdelavo projekta, saj si lahko le od vsestransko solidno in premišljeno ' izdelanega načrta lahko obetamo kar največjo cenenost v stanovanjskih gradnjah.
KAKO SO PRIŠLI DO NOVIH ŠOLSKIH KLOPI NA PRIMSK0VEM
Primskovo (592 m) je najbolj južna vas^v litijski občini. Do tja je iz Litije 17 km. Odkar je tamkajšnjim prebivalcem litijska občina uredila novo cesto in preskrbela elektriko, je ta izletni:(ka vas-precej napredovala. Med vojno je bila šola, ki je bila preurejena iz" starega cerkvenega poslopja, uničena. Po osvoboditvi so zgradili nov0 šolsko poslopje, kjer poučujeta zdaj, dve učiteljici, Mija Go-renjčeva in litijska domačinka Majda Kavškova. Njima pomaga pri delu krajevski šolski odbor, ki ga vodi vneti domačin — gozdar France Markovič iz bližnje vasi Mengeš. V so po vojni odprl; novo šolo pri Prim-skovem, n| bilo denarja še za nove klopi. Klopi so Primskov-čani dobili na posodo. Te so bile slabe in stare. Zdaj pa je sprožil predsednik šolskega odbora misel, da bi kupili za šolarje še nove klopi. Tovariš Markovič je takole povedal svoj načrt;
»Nikakor ne gre, da bi naši šolarji sedeli v slabih, starih in škripajočih klopeh! Kupimo jim nove! Začnimo z zbirko!«
In vrli domačini so res tako storili. Markovič je napisal nabiralno polo in je obšel okoličane. Vsak je zapisal kak meter lesa. Zdaj je ta zbirka že tako
narasla, da bodo krili domala ves znesek za nakup novih klopi. Sprva s0 hoteli izdelati šolske klopi kar doma, pa so uvideli, da izdeluje podjetje STOl v Duplici 'tako lepe šolske klopi, da bj jih doma nikoli ne izdelali. Zato so zdaj zbrani les prodali, iz izkupička pa bodo plačali nove šolske klopi.
Te dni me je srečal vrli tov. Markovič in ponosen povedal: »Pred začetkom novega šolskega leta bomo menda nove klopj že dobili. Vabimo vas, da se udeležite našega slavja in praznika, ki bo pomemben za našo šolo in mladino, pa tudi za ves naš okoliš.« Sreča mu je svetila iz oči. — Primer tov. Markoviča, ki je ves zavzet za napredek šole, je treba res omeniti v Zasavskem tedniku,	J. Z.
OBJEMALO GA JE POLETJE, VES SE JE PREDAL NJEGOVEMU JUTRU
Zanimive Vače
Vače nad Litijo so kraj, ki imajo najbolj pisano zgodovino. Prvi naselniki, to so bili Iliri, so prišli v naše kraje pred ka-kiml 4000 leti. Iliri so se naselili na prostoru pod hribom Sliv. no, ki je na zahodni strani Vač. Ilirska naselja so segala vse do Klenika in Mačkovca, pa tud! do Cveteža, Roviš in Svete go-.re, O tem nam pričajo zgodovinske najdbe, na katere nalete še danes.
Prvi, ki je opozoril zgodovinarje in druge znanstvenike na Vače, je bil nadučitelj Franc Peruci, ki je služboval na Vačah že okrog leta 1875. Nekega dne je našel pri svojih šolarjih starinske zaponke m druge zgodovinske najdbe, ki so jih mladi šolarji našli na paši. Medtem ko so se Perocijev! šolarji — pastirčki zatopili v Igro, so se krave in druga čreda same pasle in spopadle, koze pa so rile Po zemlji. Pri tem so dvignile vrhnjo plastf zemlje, pastirčki pa so našli pod rušo raznovrstne igle in zaponke. Odnesli so’ jih s seboj in so zanje barantali. Pri tern jih je zasačil nadučitelj Peruci, ki je spoznal vrednost teh predmetov. Odvzel jih je šolarjem in shranil, nato
DANAŠNJA AKTUALNOST
Otipljivo zaupanje
Prosil me je, naj ne izdam njegovega imena. Res mu ne bi bilo vseeno, če bi ga osebno navedel. Sicer pa njegovo ime ni važno. Vse polno je bilo še pred kratkim njemu podobnih, zdaj pa imajo pred seboj dokaze in nerodno jim je, če bi jih spomnili, da so še pred kratkim bili najhujši nasprotniki pogodbenega sodelovanja.
Toda ta je bil pošten. Ko se je pred meseci oglasil pri njem zastopnik iz zadruge, in mu naštel vse, kar je vedel o kooperaciji, ter mu končno predlagal, naj podpiše za toliko in toliko hektarov ali arov pogodbeno sodelovanje, je energično odklonil. Zastopniku zadruge kasneje sploh ni pustil besede in vsaka njegova je bila — ne. Ko je tisti tovariš odšel, kar ni mogel prijeti za delo. Stvar ga je razburila. Kar pomhi, so na njegovem gruntu delali in živeli po starih navadah. Imel je toliko izkušenj, da se je štel daleč naokrog za najboljšega gospodarja. V zadrugo je sicer vstopil, toda bolj zaradi lepšega, in ker so se včlanili tudi ostali njemu podobni grun-tarjl.
Ko je prvič slišal o kooperaciji, Je bil Prepričan, da gre spet za nekaj, kar ne bo dobro in kar ima namen »okrog prinesti« kmete. Kasneje, neko nedeljo, je stopil na hrib k sosedu. Kajpak sta se ustavila pri kooperaciji. Sosed ni bilo njegovih misli. Zatopila sta se v branje. Do potankosti sta Predelala tisti članek v časniku. Sosed je naposled dejal; »Če je vse to res, kar tu notri piše, potem stvar nl slaba. Toda on ni odnehal. Zbral je vse mogoče dokaze: da zadruga nl sposobna Izvajati kontrole nad posevki, da nima skoro nobenega strokovnjaka. ki bi se podrobneje spoznal na te stvari, da utegne vreme pokvariti posevke In podobno. Toda sosed se je že odločil. Naravnost mu je povedal, da bo poskusil na enem hektaru.
Domov je odšel hudo razdvojen. Poznal ■k soseda na hribu. Ta ne bi ugriznil, če ne bi imel otipljivih dokazov za to zadevo. Toda prav tako je vedel, da sc sosedu doslej nl ničesar ponesrečilo, česar se je lotil. Nekoč mu je dejal: »Ne meči vsega v en koš!« Takrat je odšel od njega nekoliko Jezen. Kasneje se je prepričal, da je imel sosed na bregu prav. Presenetljivo je znal ločiti zrno od plevela in le redkokdaj se je uštel. In takrat mu je sosed tudi povedal, da današnje zadruge niso več muhe enodnevnice, ker Imajo za seboj ne le oblast, •harveč njenr vsestransko podporo. 7,c res, da še nl vse tako, kot bi moralo biti, vendar se je na lastne oči prepričal, da se moč In vloga zadruge krepi. In da jo vpdijo Uudje, ki sc na svoje delo razumejo.
Sosedova odločitev je močno vplivala banj. Zvečer, po končanem delu, sta se-
dela z ženo v hiši. Navadno je sam odločal, tokrat pa je povabil ženo, da bi mu pomagala. In čudno: ko ji je razložil, ni kaj dosti pomišljala. Soglašala je z argumenti soseda na bregu in mu predlagala, da nimata dostikaj zgubiti, če podpišeta za I hektar.
Skoro ni mogel verjeti svojim ušesom. Poznal je 'svojo ženo. Ta je bila njegovega kova. Nerada se je za kar koli odločila, toda kadar je rekla da, tedaj je bilo pri njej konec s protidokazi.
Slednjič si je dal dopovedati. Toda, ali naj gre zdaj v zadrugo in pove, da se je premislil? Hudo nerodno. Ostali kmetje bi to zvedeli, kot bi trenil. Kdo ve, kaj bi mislili o njem. Pa je tudi ta pomislek pognal k vragu in se neke nedelje nekoliko prej odpravil z doma. V zadrugi je brez ovinkov povedal, da podpiše za 1 hektar pšenice. Upravnik se ni pokazal niti malo začuden, in to mu je vzelo nekoliko prejšnjega poguma. Bil je stvaren: obrazložil mu je, za kaj se obveže zadruga in kaj mora sam prispevati. Domov grede je stopil v bližnjo oštarijo, sedel k znancem in jim povedal, kakšen opravek ima za seboj. Potem je spil ln odšel.
• * •
Kadar koli je zavil na tisti kos svojega sveta, je vselej prijel za debelca. Zdelo se mu je, da raste mnogo lepše kot prejšnja leta. Tisti svet je mejil na drugega soseda, ki nl podpisal pogodbenega sodelovanja. Kakšna razlika, njegova pšenica ln sosedova! Zadruga je spoštovala prevzete obveznosti. On tudi. Vselej ga je kar nekam vleklo na tisto njivo, in zalotil se je, da je dolgo postajal in ogledoval mlado rast.
Pred tedni se Je podilo tam okrog silno neurje. Toda njemu in okolici je prizaneslo. In spet se je zalotil, da mu nl toliko za tisti hektar pšenice, pač pa za nekaj več: namreč, ali je bila njegova odločitev premišljena, samostojna ali sad nasvetov In ravnanja soseda na hribu? Toda zdaj je v njem dozorelo globoko prepričanje, da mu je res sosed nasvetoval, ukrenil pa je sam, oziroma on in žena.
Zeli so s traktorjem. Bil je več kot presenečen. Na tistem hektaru je pridelal toliko pšenice kot prejšnja leta na dveh in pol. Take pšenice skoro še nl Imel ln nekoliko mu Je bilo žal. da nl podpisal nekaj več. Pred dnevi ga je spet obiskal zastopnik zadruge. Brez obotavljanja mu je stisnil roko ln ga peljal v hišo. Ko se Je poslavljal, mu je dejal, da bo prihodnjič podpisal za pšenico, seno. Ječmen, oves in živino. In povedal je še da gleda zdaj na zadrugo z drugačnimi očmi.
pa je stopil v bližnjo Litijo, kjer je bil tedaj sedež okrajnega glavarstva. O zgodovinski najdbi je opozoril okrajnega glavarja Vestenecka in dntge uradnike, ki so o najdbi dragocenih predmetov obvestili vodstvo ljubljanskega muzeja. Zatem so prišli na Vače strokovnjaki ljubljanskega muzeja, k! so pregledali stare zaponke in ugotovili, da so to dragocene ilirske fibule. Šele po tem obisku leta 1877 (zdaj je od tega datuma preteklo dobrih 80 let) so začeli prihajati na Vače različni znanstveniki, ki so odkrili še mnoge druge zanimivosti in dragocenosti.
Zaradi zgodovinskih najdb prihajajo na Vače še zdaj različni izletniki, ki jih zanima pretekjost naše zemlje. O Vačah piše tudi v svoji nedavno izšli potopisni knjigi slovenski rojak Dore Ogrizek, ki živi v Parizu in izdaja tam raznovrstne francoske potopisne priročnike. Med drugim je izdal tudi lepo knjigo o naši državi pod naslovom »La Vougoslavie«. Knjiga je izšla krasno opremljena in v veliki nakladi, obsega pa 450 strani. Tekst o Sloveniji je napisal nedavno umrli slovenski umetnostni zgodovinar dr. Izidor Cankar, bratranec našega velikega pisatelja. Med drugim pa je sodeloval kot ilustrator tudi sjovenski umetnik Božidar Jakac. Ogrlzkovo knjigo o Jugo. slavi ji krasi tudi lepa barvna slika vačke situle, ki je med najlepšlmt situlami na vsem svetu.
Ker so Vače omenjene tudi v Inozemskih vodičih kot eno od najstarejših selišč na slovenskem ozemlju, prihajajo v naše Zasavje in na Vače tudi ino-zemci, da ne govorimo o stalnih obiskih raznih skupin iz naših domačih krajev. Na Vačah so doslej Izkopali že okrog 3000 grobov in so v njih našli take dragocenosti, da se z njimi ponašajo ne samo naši domači muzeji, temveč tudi muzeji v tuj ini, po vseh kraj ih Evrope in celo Amerike. Med zadnjimi, ki je smotrno raziskoval Vače, je bil dr. Franc Stare, arheolog ljubljanske univerze, rojak iz Šmartna pri Litiji. Ta je napisal o Vačah posebno knjigo, ki jo je izdal pred leti Arheološki seminar ljubljanske univerze.
Na Vačah in v okolici pa domačini še zmeraj najdejo zgodovinske predmete iz časov Ilirov, ko je bilo naše Zasavje
važno sel išče tega starega rodu že pred prihodom naših slovenskih pradedov.
Ježe Župančič
Človek-
čioveku
»Jaz pa našega ne pustim!«
Ko je Jakec povedal Markecu, da pojde na počitnice k morju, se je Markec razžalostil. Nobene ni rekel, pač Pa se je nemudoma odpravil domov.
— Mama, čemu me ne pustiš na počitnice? Ti veš, da se rad kopam in Jakec tudi.
Markčeva mama ga je premerila ni mu menda že tretjič odvrnila: — Povedala sem tl že, da ne maram ničesar slišati o tem, da bi šel v kolonijo.
— Mama, ali morda nimaš toliko denarja? Saj veš, da Imam v hranilniku skoro dva tisoč dinarjev, nekaj pa bo dal oče.
Njo je vprašanje o denarju močno zbodlo. Ali naj mu reče, da nima denarja, ko pa otrok zagotovo ve, da ga ima. Pač pa mu ni hotela povedati, da ji ni všeč, da bo odšel z doma, v družbi z sošolci, da ima sto in sto pomislekov, kako se bodo otroci počutili v koloniji. Njen Markec pa je navajen reda, tom pa naj bi prebivali v šotorih.
— Spet ti povem, Markec, da greš z nami na morje. Boš videl, da ti bo všeč tam doli.
Markec je Sklonil glavo. Vedel je, da zaman prosi. Toda sklenil je poskusiti še eno. Naslednji dan je šel k Jakcu. Oba sta naprosila Jakčevo mamo, da bi ta rekla Markčevi materi, naj ga pusti k morju.
Tudi tokrat je vztrajala, rekoč: — Jaz pa našega ne pustim... Človek nikoli ne ve, kaj vse lahko počenjajo otroci. Jakčeva mati jo je začudene gledala. Bila je preprosta delavska žena brez vsakršnih Sol, maiti Markeca Pa se, je štela, da nekaj zna in ve. Nič ni več rekla. Odšla je s čudnim mnenjem o tej materi.
Vs6 trije so odšlj k morju. Toda Markec je vedel, da morje niti zdaleč ne bo tako privlačno, kot če bi bil v družbi s sošolci. Nj se motil, ko je mislil na to, da bo pravzaprav pr) morju sam. Oče ne bo imel časa zanj, mati ga ne bo pustila nikamor prqč. štirinajst dni bo jetnik, namesto da bi preživel zlate počitnice z vrstniki pod šotori.
Hrastniško novo
Na pobudo mladine so v Hrastniku pričeli graditi novo cesto skozi svojo dolino. Ker občina nima zadostnih finančnih sa-edstev, cesto gradijo večidel s prostovoljnim delom. Vendlar je elan mladine za prostovoljno delo precej upadel, nasprotno Pa so upokojenci prevzeli iniciativo ter jim gre za to izredno priznanje. Ravno tako se tudi rudarji, ki sicer že tako težko delajo v rudniku, radi udeležujejo prostovoljnega dela. Lepo bi bilo, če bi jih posnemali tudi ostali občani.
2e Iz samega razumevanja za prostovoljno delo na cesti (predvsem gornjega dela Hrastnika) je videti, kako prepotrebna je v kraju boljša cesta. Hrastničani se ne ustrašijo nobenega dela, vendar pa upajo, da bodo tudi pristojni činlteljl uvideti potrebo po novi cesti, ki je ena izmed najslabših v okraju, te,r priskočili na pomoč s finančnimi anedstvL
Hrastnik je raztegnjeno naselje ob cesti, ki meri po dolžini okrog 4 kilometre. Ce upoštevamo, da je kraj izrazito industrijsko naselje, moramo razumeti potrebo domačinov po kopališču, ki ga pa na žalost v celem Hrastniku nimamo. Sredstva se sicer zbirajo, vendar zelo počasi, tako da se prebivalci upravičeno izprašujejo, kdaj bodo prišli do sodobnega 1 kopališča.
Na rudniku, to je v gornjem delu Hrastnika, si rudarji urejajo zelo lep športni stadion, k; bo mogoče zgrajen že letošnje leto, in to zgolj s prostovoljnim delom, ki se ga rudarji zelo radi udeležujejo.
V petek, dne 17. julija, je bila na rudniku sektorska konferenca ZK, na katero so bili povabljeni tudi nekomunisti., Udeležb^ na njej je bila zadovoljiva. Komunisti so na tej konferenci še enkrat predelali gradivo in resolucijo IV. kongresa ZKS ter razpravljali o problemih hrastniške občine.
KRVAVI KI1MENT
Čeprav so francoske oblasti zaplenile brošuro Gangrene, je njena vsebina le prišla v javnost. Brošura je objavila tudi pet izjav alžirskih študentov. Eden od teh študentov je Benaissa Souami, ki je napisal sledečo izjavo:
Aretirali so me v Parizu 4. decembra 1958 ob pol štirih zjutraj. Ko sem slišal, da trkajo na vrata, sem nagonsko pogledal na uro. Potem sem odprl. Šest inšpektorjev z revolverji in brzostrelkami v rokah, podobni tistim, ki jih gledamo na filmskem platnu, je vdrlo v sobo. Ukazali so mi, naj dvignem roke.
»Kdo ste,« sem jih vprašal. »Mar ne uganeš?,« ml je odgovoril eden izmed njih, medtem ko me je nekdo drugi skozi zobe opozoril:
»Nikar se ne pretvarjaj!«
»Ali imate nalog za preiskavo?«
Namesto odgovora sem dobil nekaj udarcev s pestjo, potem so mi nataknili lisice in me potisnili ob zid. Preiskava se je začela. Trajala je dve uri: žimnice in zglavnike so prerezali, z zidov so potrgali tapete, obleke, knjige, zvezke, čevlje in vse drugo so zmetali na kup sredi sobe.
»Kje je arhiv?,« me je vprašal tisti, ki je imel potlačen nos kot boksar. Visok je bil nieter osemdeset, črnih las, ki so se kar lepili od loščila.
»Nimam ga.«
»Potem pa se bomo pobliže pomenili.« Vmes je stopil neki drugi inšpektor, šele pozneje sem zvedel, da je bil komisar in mi rekel: »Vemo, da si RAID. Daj ml arhive in vse bo v redu.«
Ker nisem odgovoril, so sklenili, da me z avtomobilom »Peugeot 203«, ki je čakal pred hišo, odpeljejo v Rue de Sausaies.
Komaj smo dospeli, me je eden izmed spremljevalcev, po postavi nad nekoliko nadpovprečno velikostjo, s kodrastimi lasmi in s parom naočnikov prijel za uho in mi rekel z zelo očitnim marseiliskim naglasom.
»Zdaj pa izbijaj vse, kar ti tiči v trebuhu, prokleti intelektualec...«
Pehali so me do prvega nadstropja In me nagnali v urad, ki je bil na koncu hodnika na levi.
»Kje imate denar?«
»Vsega, kar ga imate, ste našli v denamicL«
»Kje je arhiv?«
»Edini moj arhiv so knjige, ki ste jih razmetali po tleh.«
Ne brij norcev iz nas!« mi je rekel eden izmed agentov in mi naložil pri tem vrsto klofut in udarcev s pestjo. Tedaj je eden od agentov, ki se je potem še bolj kot ostali zaletaval vame, dejal drugima dvema: snemita mu lisice, očala in jopič. To je bilo opravljeno na mah. Tudi policaji so si sneli jopiče,, potem pa so se vrgli name. Klofute, pestenje, brce, suvanje, ruvanje. Vsakokrat, ko sem se zgrudil, so me postavili spet na noge in začeli znova; ker sem molčal in je bilo videti, da sem na pol nezavesten, so spremenili metodo. Pljuvali so mi v obraz, žalili so me po arabsko in francosko, pri čemer so se nesramno spakovali.
Zamenjala jih je nova skupina štirih mož. Po »zasliševanju«, ki je bilo takšno kot poprej, so sklenili, da bodo spet spremenili metodo.
Na iztegnjene roke so mi položili dve veliki knjigi, potem pa ukazali, da moram počepati, ne da bi mi knjigi padli z rok.
Eden med njimi je ukazoval: »Eden, dva, eden, dva eden, dva...«
širokopieči in malce plešasti pritlikavec, ki je prišel pred kako minuto, mi je rekel: »Torej nočeš odgovarjati? Prisegam, da boš govoril, in to še prav kmalu.« Pod udarci sem se zgrudil, vendar nisem spregovoril.
Eden izmed »specialistov« mi je takrat rekel: »Uporabili bomo metodo a—b. Slecite se!«
Slekel sem se in ostal v samih spodnjih hlačah. »Do golega, sem rekel, prav do golega!«
Nisem se ganil. Silen udarec me je zbil na tla. Mukoma sem spet vstal. Komaj sem bil na nogah, že me je vrsta udarcev vrgla spet na tla. Ne vem, kolikokrat se vstal, dokler me ni zadel oster udarec prav v jetra. Sesedel sem se. Nekaj časa sem bil brez zavesti. Slišal sem kc* v snu, kako n^kdo rjove: »Se boš slekel, ali se ne boš!?«
Čez dobro uro vnetega, vendar neplodnega spraševanja, so se »specialisti« spet lotili dela. »Si sklenil, da boš govoril, ali ne?«
Plešasti me je sovražno pogledal in dejal: »No, sled si vendar spodnjice!« — »Ne!« — Usekal me je z vso silo. To se je ponavljalo približno deset minut. Padel sem in se onesvestil. Ko sem se prebudil, sem ležal nag na podu. Deset parov oči je strmelo vame. Moralo je biti nekako ob treh ali štirih zjutraj. S krpo so mi zvezali roke k nogam in vtaknili pod kolena in roke dve metra dolg drog. Potem so obesili drog na kosa lesa, ki sta stala na robu dveh miz. Bil sem »na ražnju«, z glavo navzdol in z nogami navzgor.
V sobi je ostal plešati in njegov pomočnik. Plešasti je ■ iz sosednje pisarne prinesel generator in ga postavil na mizo. Pomagač je začel vrteti ročici, plešati pa mi je pritisnil elektrodi na spolovilo. Po kapljicah so mi kanili nekaj tekočine v nosnice, potem pa začdi znova. Čez hip je plešasti polil po meni vodo iz steklenice, ki je prej nisem opazil, in mučenje se je spet začelo. Zdaj mi je elektrodi potiskal po vsem telesu.
Nekdo je potrkal. Plešasti je šel ven, pa se je brž vrnil s cunjo, s katero mi je zamašil usta. In znova so začeli. Nekajkrat sem se onesvestil. Potem pa — čez čas — sta me plešasti in njegov pomagač pustila.
»Obleci se, toda brž, mrha!« Odpeljali so me nazaj v Rue de Saussaiese: na hodniku sem se srečal z E. in K. Videl sem, da nista nič manj zdelana kot jaz. Potem mi je neki ječar prinesel košček kruha. Toda pri prvem grižljaju sem začel bruhati.
Zasliševanje se je začelo znova. Udarci in prijateljski nasveti so se vrstili v pravilnih presledkih. Zopet mučenje, vendar še silovitejše kot prej. Rekel bi, da so nekatere policaje pred kratkim poklicali nazaj iz Maroka In Tunizije. Nisem mogel več zdržati. Izmislil sem si nekaj imen. Spet so me poslali v Rue de Saussaiese. V avtomobilu so me policaji Izzivali, da sem bruhal. Na oddelku za varstvo države so me spet, ležečega kar na tleh, zasliševali. Od časa do časa sem slišal, kitko F. krič^.
Neki inšpektor, ki je menda prišel iz Maroka, visok približno meter osemedeset, širokopleč, nakodranih las, mi je sladkobno dejal: »Kar počasi stopi, saj imamo časa na pretek. Prišel je ukaz, da te vtaknemo v luknjo.«
Izčrpanega so me spet odpeljali v Rue de Saussaies. Dali so mi slamnjačo, da sem jo položil kar tam na hodniku, nasproti stranišča. Ponovno sem videl K„ F., B„ D., J. in mladega B. Bolečine sem čutil po vser* telesu, še najbolj pa so me bolela jetra in želodec. Govoriti sploh nisem mogel. Neki ječar mi je dal prašek, pa sem ga izbruhal. Zvečer me je pregledal zdravnik, ki me je opazoval nekam zaskrbljeno. Brž ko je odšel so me z reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so me rentgenizlrall. Ne vem. koliko dni sem ostal v bolnišnici. Potem so me poslali v zapore v Fresnes, kjer pa sem ostal samo tisto noč. Naslednjega dne so me namreč morali vnovič poslati v bolnišnico, kjer sem ostal v oskrbi vse do 21. decembra.
Celo med najhušim mučenjem sem z vso silo mislil na svoje brate in sestre, na Ben M’ Hidija (eden prvih pobudnikov alžirske vstaje, legendarni voditelj, ki so ga ustrelili padalci generala Bigearda. op. uredništva) In Djamilo (junakinja odpora, mučena v Alžiriji in ves čas sem si ponavljal, da nas sicer lahko oblatilo, kolikor pač hočejo, toda s tem nas ne morejo umazatL
ZASAVSKA PANORAMA
■ ŠE ENKRAT:
<9$ Hitije in okodce
Siadnjt dim
Pokrajina od Sv. Jakoba ob Savi Pa vse do Litije nima nobenega voznega mostu, čeprav se prebivalci že vrsto let trudijo za mostove preko reke Save. V zadnjem času so uredili zasilni most za pešce na razvalinah opornikov nekdanjega, med okupacijo zgrajenega železniškega mostu pri Lazah. V gradnji pa je viseči voznj most v Jevnici, ki bo precej podoben visečemu mostu v Renkah,
Viseči most v Jevnici, ki bo povezoval mnoge vasi na levem bregu Save, tako: Senožeti Veliko vas, Križevsko vas, Miklavža, Katarijo, Grmače in še mnoge druge vasi v Moravšiki dolini in na meji med litijsko in poljsko občino. Visoke žele-zobetonske nosilce na obeh bregov il Save so zgradili že lansk0 leto. Zdaj z deli nadaljujejo in jih končujejo, in prav*te dni so že možni prvi zasilni prehodi čez viseč; most pri Jevnici. Dograjen pa bo v teku letošnjega poletja, in tedaj bo slavnostno Izročen svojemu namenu.
Novi most bo veljal nad 8 milijonov din, mnogo So že doslej prispevali člani gradbenega odbora in drugi domačini tudi s prostovoljnim delom, pa tudi z lesom in drugim gradivom in vožnjami. Nekateri so darovali celo po 15 kub. metrov lesa. Darežljivost domačega prebivalstva, ki sluti, kako jim bo novi most olajšal življenje, je vse pohvale vredna. Ob visoki vodi nis0 čestokrat mogli preko narasle reke in tako so bili ovirani pri delu odrasli domačini, ki so zaposleni pri delu v Ljubljani. Seveda Pa tudi niso mogli v šole niti dijaki iz vasi na le-
vem bregu Save, ki uporabljajo med nas.
jevniško železniško postajo za nastop vožnje d0 šol v Polju, Ljubljani lp drugam. ' •
Novi viseči most v Jevnici bo dolg 70 m, pozneje pa bodo uredili še dovozni nasip v dolžini 140 m. Širina mostu bo 3 metre, da b0 omogočen prevoz tudi vozovom do teže 2 ton. Požrtvovalni domačini iz Senožeti in drugih vasi hite, da bi čimprej dokončali prepotrebni most. — K bližajočemu se delovnemu uspehu tudi naSe prisrčne čestitke. Nov; most ne bo samo lokalnega zanačaja in v korist prebivalstvu lz zasavske doline, temveč bč koristil tudi dvigu turizma. Jože Zupančič, Litija
»VESELI ME NAPREDEK V DOMAČIH VASEH«
Letošnje poletje je prišla iz Amerike na obisk Mrs, Josipina Podboj, ki je doma iz vasi Mul-he pri Primskovem. v Ameriki je že več desetletij. Tja je odpotovala, ko ji je bilo štiri leta. Potem je prišla še domov na obisk. Vleče jo v rodne vasi, čeprav jih je zapustila zaradi revščine v predvojnih letih. Mrs. Podboj, rojena Gorišek, ima v Clevelandu gostilno z barom. V gostinskem lokalu ima 250 sedežev. Udejstvuje se tudi v naprednih slovenskih organizacijah. Njen, zdaj pokojni mož je zasadil prvo lopato za Delavski dom, slovesno pa ga je odprla s simboličnim ključem naša domačinka. — Zdaj, ko je Mrs. Josipana vdova, ji pomagajo v gostinskem obratu trije sinovi. Želimo, da bi ji ostal letošnji obisk v domovini v lepem spominu in da bi še prišla
tlspeio posvetovanje mCadiit v Ji ude e uit
V četrtek zjutraj so začeli delavci INGRADA »izpodkopavati« 45 metrov visok dimnik trboveljske cementarne, ki stopa v rekonstrukcijo. Za rušenje tako visokih dimnikov se poslužujejo več načinov. V Trbovljah so se odločili na porušenje ravnotežja. Delavci cementarne so od daleč z nestrpnostjo pričakovali večno slovo starega znanca. Ob 13.40 uri in 35 sekund se je dimnik rahlo nagnij, nato pa zgrmel natančno v smer, ki so mu jo določili rušilci. Od velikana je ostalo samo še okoli 60.000 kosov opeke. Jak - Foto: Borut PLAVŠAK,
Pretekli teden so Imeli v Radečah posvetovanje vsi mladinski aktivisti nekdanjega Ob K LMS. Posvetovanja se je med drugim udeležil sekretar Ob K ZK Hrastnik Marijan Orožen ter predstavniki dveh mladinskih komitejev, kamor spadajo mladinski aktiv-} razformirane radeške občine.
Namen posvetovanja je bil v tem, da se najdejo vzroki za nedelavnost posameznih mladinskih aktivov in da se sestavi nekak načrt, po katerem naj bi se razvijalo nadaljnje delo v radeških mladinskih organizacijah.
Po živahnih diskusijah posameznikov so kmalu našli napa-
(fifomo Ithidci
Letošnjo jesen bo slavila zasavska Mrzlica, najvišji vrh na levem bregu savske doline, pomemben jubilej. Ta gora, visoka 1119 m — sto metrov manj kakor zasavski očak Kum, njen sosed na desnem savskem bregu — je dobila kot prva v našem Zasavju planinsko kočo.
Nadvse zanimivo pa je, da koče niso zgradili zasavski planinci. Ti so bili tedaj še neorganizirani. Delovni človek našega Zasavja — delavec, rudar, steklar, pa tudi kmet — še niso imeli smisla za športno udejstvovanje. Turizem je bil tedaj še bolj redka pravica meščanskega sloja. Prvo slovensko planinsko društvo so ustanovili člani kluba "pipar-jev« leta 1893 v Ljubljani. To leto štejemo za rojstno leto organizirane planinske dejavnosti na slovenskem ozemlju. Se istega leta pa sta bili ustanovljen; dve krajevni podružnici, v Kamniku in Celju, kjer so dobili tako imenovano podružnico Slovenskega planinskega društva v Gornjem gradu, delovno območje pa je segalo skozi vso Savinjsko
dolino do Žalca in Celja. V Gornjem gradu je deloval nadučitelj Franc Kocbek, ki je bil duša planinskega gibanja v Celju in po Savinjski dolini.
Sest let po ustanovitvi so člani SPD iz Žalca in bližnje okolice zgradili na Mrzlici prvo planinsko postojanko. Otvoritev je bila v nedeljo, dne 18. septembra 1899, pred 60 leti. Ta dogodek je .vplival tudi na razvoj planinstva v Zasavju, kjer so se strnili k skupnemu delu prvi planinci iz naše doline že leto dni kasneje. V Zidanem mostu so ustanovili leta 1900 Posavsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Njim so sledili litijski planinci, ki so si ustanovili podružnico SPD leta 1905. Trboveljski planinci, ki so bili začetniki turizma v rudarskih revirjih, pa so ustanovili podružnico SPD leta 1912, njihovo delovno območje je segalo tudi v področje sosednega Hrastnika.
Trboveljska podružnica SPD je prenehala med I. svetovno vojno. Zato so ustanovili mladi trboveljski planinci, na čelu s
KJE SO DEJANJA?
■ (Nadaljevanje s 2. strani)
do teh šovinističnih h. revanšističnih sil mnogo odvisno, ali se bo na tem področju kaj premaknilo na bolje.
Očitek torej nikakor ne velja pozitivnim in razumnim besedam novega avstrijskega zunanjega ministra, ampak dejstvu, da takim besedam doslej niso sledila dejanja. V skrajni posledici ni važno niti to, da je govornik iskreno mislil, če se pozneje zaradi pritiska »pressure groups-<, ki jih omenja dr. Kreisky, želje po zbližanju niso uresničile. Priznati je treba, da je novi avstrijski zunanji minister vsaj opozoril na vir zla in nesoglasij, čeprav ni povedal, da so tudi manifestacije, ki so jih pred kratkim organizirali podonavski Švabi v Avstriji ena izmed oblik delovanja teh skupin.
Pozitivnih izjav in razočaranj po teh izjavah je bilo posebno v zadnjem času toliko, da nam ne more nihče zameriti, če bi radi počakali na dejanja, preden Izrečemo sodbo. Jugoslovanska javnost pozdravlja izjavo dr. Kretskega in se je veseli, kot se veseli vsake pozitivne izjave In vsakega poskusa po zbližanju med obema državama. Toda ta javnost je bila prevečkrat razočarana, da bi sc mogla zadovoljiti samo i izjavami. Zato upa, da bodo naj-povejši izjavi avstrijskega zunanjega ministra sledila dejanja.	Po "Delu«
šolskim upraviteljem Antejem Begom in drugimi podjetnimi planinci, novo podružnico SPD šele leta 1928. Ustanovni občni zbor podružnice je bil pri Forteju na Vodah dne 8. maja 1928.
MUfdi revirski planinci so takoj zagrabili za delo in začeli z gradnjo nove koče na Mrzlici. Stara in majhna Hau-senbihlerjeva koča jim ni več zadostovala, kar se je planinstvo takoj po prvi svetovni vojni močno razmahnilo. Celjani in Zalčani so jim prepustili sprva Hausenbihlerjevo kočo proti najemnini v uporabo, pozneje pa so jim jo celo podarili. Novo kožo pa so člani SPD Trbovlje slovesno odprli v nedeljo 20. septembra 1931. Ta je služila planincem do druge svetovne vojne, ko je bila v NOV porušena oz. požgana. Sedanji dom na Mrzlici pa so odprli kmalu po osvoboditvi — 20. julija 1946.
Jože Zupančič, Litija
Tri desetletja Gasilskega društva na Lokah
Pred kratkim je gasilsko društvo na Lokah pri Zagorju slavilo svoj jubilej - tri desetletja delovanja za obvarovanja ljudi in skupnosti pred sovražnikom - ognjem. Za to slovesnost se je odbor društva zelo dobro pripravil. Predvsem so skušali v referatu o društvenem delovanju razložiti svoje prizadevanje in skrb za obvarovanje ljudskega premoženja. In da bi bila slovesnost bolj pisana, so povabili, kot je to že navada, k praznovanju svojega jubileja še sosednja gasilska društva. Vsi domači gasilci in gostje so se nato uvrstili v sprevod, ki je z godbo na čelu krenil do mesta zborovanja.
Tamkaj je govoril o društvenem delovanju predsednik, za njim pa je spregovoril še predsednik občinske gasilske zveze Jtov. Klun, ki je najzaslužnejšim gasilcem izročil za njihovo tridesetletno, dvajset in desetletno delo častne diipleme in odlikovanja. Slovesnost so zaključili z ljudsko veselico,
ke, ki so ovirale radeško mladino, da ni žeia takih uspehov kot lansko leto. Iz debat je bilo razvidno, da , niso krivi nedelavnosti posamezni aktivisti, ampak da nosijo krivdo novi komiteji. Zakaj? Zato, ker so nekatere radeške organizacije naletele na drugačen sistem dela, kakor so ga bile vajene doslej, druge Pa so prišle pod komite, kg ne leaže znanje najmanjšega zanimanja. Predvsem je bil grajan *vniški komite, ki pa na žalost nt poslal — kakor tudi ne na loško parado mladosti — nobenega člana. Sicer sQ organizacije, ki spadajo pod ta komite, precej delavne, vendar so tako močno razočarane nad komitejem, da se je bati, da bi le-te tudi popustile v svojem delu.
Upajmo, da bo komisija, kt je sestavljala sklepe, katere misli poslati tudi na CK LMS, rešila to vprašanje.
Janez Zahrastnik pa je nakazal nove oblike dela. Posebej je vsaki organizaciji povedal, kje s0 njene osnovne napake in kako jih bo najlaže odpravila. Aktivisti so si polnili svoje beležnice in ob koncu posvetovanj a izrekli željo, da bi Janez prišel še večkrat med nje.
-a.
NOVO STRELIŠČE V HRASTNIKU
V počastitev dneva borca so hrastnički strelci odprli novo strelišče, ki so ga večinoma zgradili s prostovoljnim delom. Pri gradnji so pomagali tud; pripadniki PVV in rezervni oficirji. Posebna zahvala pa gre Dušanu Rošu, ki Je odstopil prostor v svoji stavbi za strelišče, strelišče ustreza za tekmovanja z zračno puško.

J. 2.
Najponižneje prosim tov. Raka, da meni »mladeniču« in »zelo mlademu kritiku« očetovsko oprosti predrznost, da si upam ugovarjati njegovemu velecenjenemu mnenju in zavrniti zveneči naslov »glasbeni kritik«, s katerim me Je tako radodarno nagradil za moja skromna reporterska prizadevanja.
Preden se lotim odgovora na njegov očetovski ukor, bi rad tovarišu Raku pojasnil nekaj splošnih dejstev, ki Jih sicer poznajo vsi, ki se s problemom slovenskega zborovstva količkaj ukvarjajo.
Eno takih neovrgljivih dejstev je, da Je slovensko zborovsko petje v krizi. Naj mi tov. Rak dovoli, da mu prikažem položaj v naši metropoli, ki mi je kot članu občinskega sveta Svobod občine Ljubljana-Center dobro poznan In ki lahko velja za merilo za vso Slovenijo.
Ze nekaj let se dogaja, da so koncerti ljubljanskih zborov porazno obiskani. Edini častni Izjemi sta Akademski pevski zbor in Partizanski invalidski pevski zbor, ki sta s svojim specifičnim programom in poslanstvom uspela obdržati svoje koncertno občinstvo. AJi je tov. Raku morda znano, da predstavljajo na marsikateri reviji zborov edino občinstvo pevci zborov, ki trenutno niso na odru?
Torej prvič: naši zbori resnično izgubljajo svojo publiko. Morda tov. Rak misli, da pomeni tistih 81 in 9 poslušalcev na (koncertu 12. in 13. Junija nasproten dokaz? In to v Trbovljah, kjer je bil včasih vsak vokalni koncert do zadnjega mesta razprodan!
Morda tov. Rak ne ve, da se celo tako reno-mirani zbori, kot n. pr. Ljubljanski Zvon s svojim naraščajem, tako na psu, da sl morajo od drugih zborov za svoj letni koncert sposoditi 10 do 15 pevcev. Pri tem dobi Akademski pevski zbor na svoje jesenske avdicije povprečno 3o ljudi, in to pri približno tisoč maturantih, ki vsako leto na novo pridejo v Ljubljano.
Tov. Rak torej zaman tišči glavo v pesek: kriza obstaja, zbori izgubljajo .občinstvo, naraščaj pa veselje do zborovskega petja. Zakaj: 1.
n osti med vrhunske dosežke ljudskega pet)* In da jih poleg slovenskih in ruskih zborov štejejo za edinstven primer naravnega večglasja in izdelane harmonije Ali je tov. Raku znano, da obstoji v Virginiji "(ZDA) Hampton's Institut, ki ima značaj našega Etnografskega inštituta ih ki se ukvarja izključno samo z zbiranjem teh biserov ameriške folklore?
Upam, da sem se tem tov. Raku dokazal, da izvajanje tujih narodnih pesmi (poudarjam, da sem štejemo tudi avtetične cowboyske pesmi) ni zločin nad našo narodno pesmijo, ant" pak kvečjemu koristna osvežitev programa naših zborov.
Mislim, da je s tem formalna stran spora rešena. Ostaja pa še problem tendence in nedoslednosti v članku tov. Raka. Najprej bi rad pojasnil nekaj načelnih misli o morali kritike.
Ce se nekdo spušča v Javno kritiko, mora Imeti predvsem dobršno mero doslednosti in široko poznavanje obravnavane snovi. Kritik, ki hoče izražati mnenje neke skupine ljudi, mora povedati, kdo so ti ljudje, ne pa da se dema-goško in širokoustno postavlja na čelo neke nedoločene skupine sivih eminenc. Iz besed »... ker nekateri izmed nas čutijo in občutijo progres nove dobe ...« in »... da nas je P* vsej Sloveniji in Jugoslaviji še nekaj . _.«, pa ne izvemo ničesar o tem, kdo so ti »mi«, ki jih je še »nekaj«.
Zdi se mi, da je hotel tov. Rak svoje mnenje podpreti z navidezno popularnostjo.
Dalje. Kritik, ki hoče kritizirati ali ovreči mnenje določene osebe, naj to stori z realnimi dokazi, ne pa tako, da skuša to osebo najprej diskreditirati in osmešiti z demagoškimi prijemi, kot so n. pr. »mladenič« in »mladi glasbeni kritik«. Prav tako ne sme kritizirani osebi očitati neznanja in nestrokovnosti, če o tem nim* dokazov. Kritik ne sme tendenciozno napihniti trditev te osebe in se nato zaletavati v »dejstva«, ki jih je sam ustvaril. Samo primer: tov. Rak mi pripisuje trditev (»in celo zahtevo*)! »Po njegovem (t. j. mojem mnenju) za vrzimo
Cowboyske pesmi ?
»čitalniški način« petja Je zastarel. Zbor ni več družabni klub, kjer je vsak užival nad svojim lastnim glasom. Postati mora umetniško telo; 2. programska neprožnost odbija poslušalce, ki so že prevečkrat slišali neke skladbe, da bi jim lahko bile interesantne; 3. pogrešamo moderne priredbe slovenskih ljudskih pesmi in koristnih osvežitev v obliki tujih ljudskih pesmi; 4. naš program je premalo kozmopolitski. Na ljubo ,AIjažu, Volariču itd. odklanjamo_namreč umetnine evropskega ranga n. pr. Kodalyja, Bartoka in Hindemitha.
To je mnenje, ki sem ga povzel od naslednjih glasbenih delavcev: od prof. Boleta (dirigent APZ in bivši umetniški vodja Slovenskega okteta) po osebnem pogovoru, Rafaela Ajleca (glasbeni kritik in profesor na Akademiji za glasbo) in Uroša Prevorška (dirigent radijskega simfoničnega orkestra in glasbeni kritik).
Takole pravi Rafael Ajzlec v svoji kritiki lanskega koncerta APZ »Tone Tomšič«; »... V sodobni svetovni zborovski reprodukciji opažamo težnjor da se blagozvočnost ceni veliko manj kot nekoč, da se ne pojmuje več naturalistično kot vir užitka: zvočnost ni več jama sebi namen, ampak zgolj sredstvo za doseganje globljih umetniških učinkov. Prav tak odnos do zvočnosti se kaže zdaj v Akademskem pevskem zboru ...« Toliko tov. Ajlec o novem stilu petja. In dalje: ». ..V Izbiranju sporeda... sledi APZ naprednim in v sodobnem svetovnem zborovskem gibanju tipičnim težnjam ...«
, Ali je tov. Raku znano, da bo ta zbor, kt ga v nadaljevanju kritike tov. Ajlec omenja liot prvega, ki »... se je v krizi našega zborovskega amaterizma otresel vsega zastarelega In to krizo dejansko tudi že premagal...«, pel na svojem letošnjem Jesenskem koncertu deset tujih ljudskih pesmi in dve moderni (Gregor-čevi) priredbi slovenskih narodnih, poleg devetih renesančnih skladb?
Revija zborov v Kranju Je veljala kot kvalifikacija za zvezno revijo v Nišu, ki jo omenja tov. Rak, ker očivldno dobro pozna njen spored. Zal ne morem dobesedno navesti kritike kranjske revije tov. preyorška. Ce pa sc bo tov. Rak potrudil prebirati to oceno bo morda opazil, da tov. Prevoršek obsoja večno enak program In priporoča, naj bi naši zbori peli tudi tuje narodne pesmi.
In končno, alt Je tov. Raku znano, da je komorni zbor Radia Ljubljana potem, ko se je do onemoglosti napel naše romantike, pred kakšnim mesecem dal po radiu koncert tujih ljudskih pesmi, med njimi — strašno, mar ne!? — celo nekaj ameriških črnskih In južnoameriških pesmi?
Pri vsem tem upam, da tov. Rak dirigentom Boletu, Skobemetu in Prevoršku ne bo očital, da so »zelo mladi« in da »bi nekaj radi, pa ne vedo, kaj«. Kajti ne po mojem, ampak po mnenju teh strokovnjakov bi obvladalo načelo, da Je treba peti slovenske ljudske pesmi v modernejših priredbah in poživiti program s tujimi ljudskimi skladbami. Seveda se bo tov. Rak spet prestrašil besede »moderne«, vendar naj ga potolažim, da ne obstaja vsa moderna glasba iz jazza in »rock and rollarskih« popevk.
Prt tem bi tov. Raku rad pojasnil še to, da štejejo Amerlkanci avtetične cowboy-ske pesmi Iz pionirske dobe ZDA za svoje narodne pesmi, prav tako kot ml »Pojdam u Rute« In stotlhe drugih. Morda ga bo zanimalo, da spadajo delovne, plesne in duhovne pesmi ameriških črncev po mnenju glasbenih avtoritet zaradi svojih harmoničnih in ritmičnih poseb-
naše vrhove Adamiča, Lajovica... pa krepk® krenimo v cowboyske pesmi!...« d asi sem V svojem članku govoril samo o tem, da je koristno programu dodajati take pesmi. O tem, da bi bilo to na račun slovenskih skladb, pa ne govorim nikjer, še manj zahtevam. In še en primer: tov. Rak citira moj članek: »... t modernim občutkom za potrebe nove dobe sm® poslušali tudi nekaj avtentičnih cowboyskih popevk.« Moj original se glasi: »... ampak j® (dirigent prof. VVelngerl namreč) dodal v drugem delu programa z docela modernim občutkom za potrebe nove dobe tudi nekaj avten-Mičnih cowboyskih popevk.« Razlika je očitna, saj potvorba tov. Raka govori o poslušalstvu (torej -tudi o meni), moj original pa omeni* ukrep dirigenta. Takim postopkom pravimo potvarjanje dejstev.
Ne mislim več dolgočasiti bralca z navaja* njem članka tov. Raka. Na njegove očitke, d* ne poznam naše glasbene zgodovine, zborovski literature, in na očitek, da sem zavrgel sloven-sko pesem pa mu želim povedati takole:
Moje znanje glasbene zgodovine res ni univerzalno, kljub temu da je to moj konjiček in da sem prebral precejšnje število glasbeno* zgodovinskih knjig od Adlerja do Cvetka. Slovensko zborovsko literaturo poznam res samo i* prepevanja v zborih. Toda v zborih pojem I® ravno deset let.
In končno, ali misli tov. Rak, da moj desetletni pevski staž ni zadovoljiv dokaz, da visok® cenim slovensko pesem?
Kaj Je bil pravzaprav namen tov. Raka?
Jasno Je, da mu ni bilo do diskusije n* podlagi dokazanih dejstev, ampak je skušal > tem, da mi Je vzvišeno in posmehljivo očital mladost, nepoznavanje snovi in z naslovom »kritik«, diskreditirati In osmešiti moje mnenj*-Osmešil se Je sam, saj Je s tem napadel mnenje. ki sem ga povzel od imenovanih kritiko* In dirigentov in ki so vsekakor večje kapacitet® kot tov. Rak.
Mislim, da bi se tov. Rak sploh ne vznemirjal, če bi jaz napisal »ameriške ljudske pesmi« namesto »cowboyske« pesmi. Ker P* očitno nima pojma o njihovem folklornem P®" menu, se Je oklenil diskrldltlranega »cowboy»*-Pri tem Je — dosleden v svoji nedoslednosti " prezrl dejstvo, da s tem ni napadel mene, an*-pak predvsem prof. VVelngerla, ki je te pestri sprejel na program koncerta.
Vaše ravnanje, tov. Rak me spominja »* Cankarjeve lepanašadomovinarje. Kajti, če vari Je res toliko do izobčenja tuje narodne pesri* Iz naših koncertov, zakaj se niste oglasili pred leti, ko je »Slavček« pel brazilsko popevko Cangacieros« iz istoimenskega filma? Mord® zato, ker ste opazili, da dirigent niti pri pevcih, niti pri občinstvu ni zgrešil, ko je šel * programom v novo smer? Zakaj niste strli * prah Akademskega zbora, ki sl Je letos na P®* svečenih trboveljskih tleh upal peti tuje pesm>‘ Morda zato, ker so poslušalci to poživitev hvaležno sprejeli?
In končno, če že mislite, da ml mladi nimamo pojma o dobri glasbi, zakaj niste s arij dvignili svojega ollmpovskega glasu in preklel' krivoverce, ki pojejo cowboyske pesmi?
Naj vam povem: zato ker ste za ta »greh« izvedeli šele iz mojega članka, ker imenovanega koncerta sploh niste slišali in skoro 51 upam trditi, da tudi ostalih dveh ne.
S tem pa Je jasno povedano, kakšen J* vaš odnos do slovenskega petja pa tud' vse o resničnosti vašega navdušenja in zanimanja za našo pesem.	Marko Čibej
Obiskal sem zagorske tabornike, ki letos prvič tabore v bohinjskem kotu. Rdeči, nasmejani obrazi mladih ljudi so mi že ob prihodu povedali, da so otroci zadovoljni. Presenečen sem bil nad res lepo urejenim taborom, kot nad disciplino, ki Je vladala v njem. Opazil sem tudi, da so otroci spoznali nekatere zahteve taborjenja ter v bistvu razumejo naloge in dolžnosti tabornikov.
Tovarišu taborovodji sem med pogovorom stavil nekaj vprašanj, na katere ml je rad odgovoril,
•	Kakšno je vaše mnenje o taboru. o otrocih ter ostalem vodstvu?
»Dobili smo lep prostor zato smo lahko postavili šotore enega za drugim, kar Je važno zaradi podobe tabora in kontrole. Z otroki sem zadovoljen. Kar hitro so se privadili življenju v taboru. Vse bi bilo pa lahko še boljše, če bi Imeli več starejšega kadra, ki bi bil voljan pomagati.«
•	Kako je s kuhinjo?
»Z več denarja bi sl lahko privoščili tudi boljšo hrano. Za zdaj pa se moramo za okusno m zadostno hrano zahvaliti predvsem kuharici Olgi Kovač in njenim pomočnicam iz gospodinjske Sole v Zagorju.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi vsem darovalcem pomoči. kt smo Jo v kaiterl koli obliki prejeli za naše taborjenje.«
•	Vaša »postranska« dejavnost?
»Tečaj Rdečega križa in gorske
straže, planinstvo (Klet k Savici
in do Hudičevega mostu), veseli večeri ob tabornem ognju, kopanje, čolnarjenje in branje, za kar Imamo celo knjižnico, tako da mladini tudi ob slabem vremenu m dolgčas.«
»Prejšnji dan smo bili vsi v taboru prijetno presenečeni.« je nadaljevati. »ko nas je obiskal sekretar SZDL Zagorje Rudi Bregar In pokazal veliko zanimanje za naše probleme ln skrb za naj-nvlajše, ki taborijo letos prvič.«
V taboru sem srečal tudi nekaj staršev otrok, ki so bili videti zelo zadovoljni.
Na vprašanje-, .»Kako vi mislite o tem taborjenju?« ml Je oče dveh otrok odgovoril:
»Moram reči, da mi zelo ugaja Hrane Je dovolj in je prav dobra. Pohvaliti moram tudi vodstvo, ki pridno skrbi za naše male. Odlično se počutim v šotoru,« Je dejal in na rokah sem mu bral, da Je bil vse življenje v Jami, »ln mislim, da bi starejši enako kot mlajši z navdušenjem stopali v to organizacijo, če bi vedeli, koliko ln kaj vse Jim nudi življenje pod šotorom.«
Ko sem listal po spominski knjigi odreda Črnih krtov, mi Je udarila v oči Izjava kontrole Izvršnega odbora ZTS, ki je obiskala tabor v Bohinju ln dala vse priznanje Izvedbi, ureditvi ln organizaciji tabora.
Vsekakor laskava pohvala.
Ker Je bil tudi sam Rudi Bregar eden od prvih obiskovalcev tabora, me Je njegovo mnenje še predvsem zanimalo.
• Bill ste v taboru Črnih krtov ln kakšni so vaši vtisi?
»Uvodoma moram povedati, da se kot soustanovitelj ZTS (za kar Je dal iniciativo CK LMS) smatram dolžnega da tudi sedaj v Zagorju pomagam razvijati taborniško življenje.
Naš tabor lež| v res lepem Idiličnem okolju, nedaleč od jezera, in veseli me, da so se taborniki ln njihovo vodstvo potrudili ter ga dostojno uredili. Posebno lep je vhod v tabor, ki simbolizira tudi naslov odreda Črnih krtov.«
• Kaj mislite o nadaljnjem Jenju taborniške organizacije £ o njenem* pomenu za vse nri* ljudi?
»Razveseljivo Je dejstvo, da n ari je uspelo letos vključiti v taborne ško organizacijo mnogo novih m*®; dih ljudi, predvsem medvedkov tj čebelic. Seveda pa ta širok prti1* v organizacijo terja tudi »posobnfj iznajdljive ln požrtvovalne vodri' ke. Sodim, da vsi tisti posamarije ki, k| so pripravljeni ob vsakrij koraku tarnati nad »pokvarjeno®* Jo« današnje mladine zelo grešijo in nimajo prav. Nam
OD SIRIEDIE DO SREDE
KINO
JUDO — ELASTIČNOST, VZTRAJNOST, GIBČNOST
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05,	7.00 , 8.00.	10.00, 13.00, 15.00,
17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00
SREDA, 29. JULIJA
8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss: Srečni otoki v zavetrju; 8.35 Mladi pevci in godci v preteklem letu; 9.00 Poskočna harmonika; 9.15 Slovensk, samospevi; 10.30 Harfa ln klavir v ritmu; 11.20 Popevke in zabavne melodije; 12.45 Vokalni ansambel Los Paraguayos; Domače polke in valčki;
Znani pevci —, znane popevke; 16.00, Naši popotniki po tujih deželah; 18.15 Popevke od tu in tam; 20.00 Zabavna paleta Richarda Rodgersa.
Četrtek^ 30. julija
8.05 Oddaja za cicibane; 9.25 Na Vrtiljaku zabavnih melodij; 10.45 Poje Olivera Markovič z zabav-ma zabavnih ansamblov; 16.20 žene; 12 00 Trio Avsenik; 13.30 Skandinavski lntermezzo; 13.50 Zbor Slovenske filharmonije; 14.10 Kar po domače; 16.20 Koncert po željah; 18.00 -Reportaža; 18.45 Radijska univerza — Dr. Krsto Ca-zafura; Problematika iznajdltelj-stva" pri nas; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 31. JULIJA
8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss; Srečni otoki v zavetrju; 9.00 Go-fenjskl vokaln; kvintet v radijskem studiu; 9 20 Španski napevi; 10.10 Zabavni intermezzo; 11.00 poje Marjana Deržaj; 12.00 Zelje za naše mlade, poslušalce; 12.45 Z Za"bavnlm orkestrom RTV Ljubljana; 14.10 Slovenske narodne ob •Premijavl klavirja; 14.35 Panora-Majhnl zabav, ansambli; 17.20 Petkovo glasbeno popoldne; 1830 Iz h asih kolektivov; 20.15 Tedenski Zunan.1 e-politlčn i pregled.
SOBOTA, 1. AVGUSTA 8.05 V tričetrtinskem taktu; 8.40 Mladina poje; 9.00 Popevke se vrstijo; 10.10 Striček Billy in njegov orkester; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 12.45 Trio Avgusta Stanka; 13.30 Pisani zvok, z Dravskega polja; 16.00 S knjižnega trga; 17.10 Melodije za zabavo;
18.00	Turistična oddaja; 20.00 Zabaven sobotni večer,
NEDELJA, 2. AVGUSTA 7.15 Kmečka godba vam Igra; 7.35 Veseli zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — James KrUss; Gospod Anton v puščavi; 8.45 Venček narodnih; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 11.00 S popevkami po Evropi; 11.30 Silvo Matelič: Ljudje med reko in morjem (reportaža); 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna — Heinrlch Boli: 13.50 - Trgovina je trgovina; 17.00 60 mi-14.35 n ut športa in glasbe; 20.00 Nedeljski intervju; 22.15 Plesna glasba
PONEDELJEK. 3. AVGUSTA 8.05 Domači napev! izpod zelenega Pohorja; 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss: Srečni otoki v zavetrju; 9.30 Od popevke do popevke; 10.45 Poje komorni zbor iz Celovca; 11.00 Igra kvintet Jožeta Kamplča; 12.00 15 minut z Zadovoljnim; Kranjci; 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk; 13.30 Venček domačih ln narodnih napevov; 15.30 S popevkami po svetu: 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.10 Poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 20.40 Domače aktualnosti.
TOREK, 4. AVGUSTA 8.35 Sprehod po arhivu zabavne glasbe; 10.10 Zabavni potpourl;
11.00	Za dom in žene; 12.00 Havajski zvoki; 12.25 Pet narodnih; 12.40 Majhni zabavni ansambli igrajo; 13.30 Samospeve Gojmlra Kreka poje mezzosopranistka Dana Ročnikova; 13.50 Vsak eno... (domačj »vižarji« komponirajo ln Igrajo); 16.00 Novost na knjižni polici — Carl Eskelund: Moja žena Kitajka; 16.46 Igra ansambel Moj ml ra Sepeta; 18.20 Zabavna ruleta: 20.00 Poje zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« p. v. Antona Nanuta.
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH; 29. In 30 Julija ital. film »VITTELONI«; 31. Julija do 3. avgusta ital. barvni film »TO-SKA«.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 29. in 30. julija amer. barvni cinemascope film »ZLOMLJENO KOPJE«; 31. julija do 3. avgusta amer. barv. cinemascope film »PLESALKE«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH; 1. — 3. avgusta amer. barv. viškavlslon film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«; 8.---10. avgusta amer. kavboj, barv. film »DIMNI SIGNAL«. Predstava: sobota in nedelja ob 17. In 19. 15. ponedeljek samo o-b 18.. za mladino v nedeljo ob 15. url.
KINO »SVOBODA« KISOVEC — ZAGORJE; 29. ln 30. julija amer. film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«; 1. In 2. avgusta amer. barv. kavboj, film »NALOGA MAJORJA LEKSA«; 5. in 6. avgusta mehiška drama »MIDVA«.
MALI OGLASI
OLJNATE SLIKE, vsakovrstne, po predlogi ali po naravi. Povečujem fotografije. Solidno v ceni ln Izdelavi.
Švajger, Trbovlje.
OBVESTILA
Otroški dispanzer v Trbovljah bo V času Od 3. do 25. avgusta 1959 zaradi dopustov osebja posloval v naslednjem omejenem obsegu:
1.	SPEC. AMBULANTA ZA BOLNE OTROKE bo sprejemala le ob torkih ln petkih popoldne od 4. do 7. ure. Potrebna je napotnica pristojne sektorske ambulante.
Izven navedenega časa bodo sprejemale bolne otroke pristojne sektorske ambulante.
Izven navedenega časa bodo sprejemale bolne otroke pristojne sektorske ambulante;
2.	POSVETOVALNICA ZA DOJENČKE bo poslovala le ob ponedeljkih popoldne od 2. do 6 ure.
Otroški Dispanzer Trbovlje.
Šolski dispanzer Trbovlje obvešča, d» bo zaradi rednega letnega dopusta osebja zaprt v času: Šolska zobna ambulanta od 10. Vin. 1958 do 10. IX. 1959.
Šolska ambulanta od 10. VIII. 1959 do 3. IX. 1959.
V zgoraj navedenem času bodo sprejemale nujne primere pristojne sektorske ambulante ln zobna ambulanta v Izolirnici.
Dispanzer za žene Trbovlje obvešča, da bo zaradi rednega letnega dopusta osebja zaprt v času:
Posvetovalnica za kontracepcijo od 10. Vni. 1959 do vključno 2. IX. 1959.
Posvetovalnica za noseče žene od 10. VIII. 1969 do< vključno 2. IX. 1959.
Posvetovalnica za žene po porodu od 10. Vlil. 1959 do vključno 2. IX. 1959.
V zgoraj navedenem času bodo sprejemale nujne primere pristojne sektorske ambulante.
PREKLIC
Podpisani preklicujem vse izjave, ki sem jih ustno podal o tov. Dragu Polcu jz Sela pri Zagorju, ker so bile neresnične ln neutemeljene.
Ivan Kos
JAVNA DRAŽBA
prodaja reči iz osnovnih sredstev ln inventarja podjetja v likvidaciji »Mlin m žaga«, Rigonce.
Na javni dražbi, ki bo dne 10. avgusta 1959 ob 10. url dopoldne na kraju samem podjetja v likvidaciji »Mlin in žaga« Rigonce, pošta Dobova, se med drugim prodajo naslednji predmeti iz osnovnih sredstev:
1. Zgradba, s kamenjem zidana ln opeko krita — mlin, ki obsega: strešni stol, strešno opeko, okna, vrata, strop ter zidovje, z obvezno odstranitvijo, Izklicna cena 250.000 din-
Z. Francis turbina 15 HP, izklicna cena 800.000 din:
3.	Francis turbina 35 HP. Izklicna cena 1,200.000 din:
4.	Dinamo »Elin«, kapaciteta 43 žarnic A 100 w. Izklicna cena 100.000 din;
5.	Veneclanka 1 Ust s pripadajočim mehanizmom .. . 80.000 din;
6.	Veneclanka 1 list s pripadajočim mehanizmom .. . 80.000 din;
7.	Kamn; za mletje žita in koruze — komplet, po 18.000 din;
8.	Transmisija, 22 m dolžine, 90 cm premera, izklicna cena so.ooo din;
9.	Luščilni strel »Vaks«, izklicna cena 100.000 din;
10.	Plansko sito — dvodelno, novo Izklicna cena 180.000 din, In vse ostale reči ki so potrebne za delavnost mlina ln žage.
Kot ponudniki lahko nastopalo gosoodar«ke in zadružne organizacij. če teh ni. pa fizične in zasebne pravne osebe. Pred pričetkom Javne dražbe položijo ponudniki komisiji za izvedbo Javne dražbe gotovino ali barlrani ček v višini 10 % vrednosti, katero Imajo namen dražiti.
Zdražene stvari se morajo odstraniti v roku 1 meseca po Izvršeni javni dražbi ln so plačljive
po gospodarskih in zadružnih organizacijah v roku 8 dni, za ostale pa takoj na samem kraju. Ugodnejše pogoje za plačilo zdra-ženih stvari lahko dovoli občinski ljudski odbor Brežice. Kolikor javna dražba določenega dne ne uspe v celoti, se ponovi pod istimi pogoji 17. avgusta 1959.
Podroben pregled reči, ki so predmet dražbe, je razviden pri likvidatorju Jožetu Ureku, direktorju Splošno trgovinskega podjetja v Dobovi. Ogled reči, ki so predmet Javne dražbe, se lahko izvrši po predhodnem naročilu dneva ogleda pri zgoraj navedenem likvidatorju.
Likvidacijska komisija OOLO Brežic^
ROJSTVA
rica 5, hčerko; Ljerka VALENT, Drenje, URH, sina; Terezija UMEK, Gor. Leskovec 21. hčerko; Ana AVSEC. Kremen 22, sina; Neža SEMENIČ. Podgiačeno 9. hčerko; Marija MLAKAR, Pišece 25 hčerko; Ivana NOVAK, Raka, hčerko; Marta SLAK, Seda 32, sina.
TRBOVLJE; Irena RAZPOTNIK. Zagorje, hčerko; Kristina KNEZ. Hrastnik, sina; Erika ZILNIK. Trbovlje, sina; Frančiška DRNOVŠEK, Zagorje sina; Majda VOZELJ, Zagorje. sina; Olga SFAJZER, Trbovlje, sina; Ivica GROSICAR, Zagorje, sina; Marija LEVIČAR, Trbovlje, sina; Alojzija BOKAL. Trbovlje, sina; Slavica ZVAR, Zagorje, sina; -Ivana FRAJLE. Trbovlje, sina; Jožefa FORTE. Trbovlje, sina; Terezija BAJDA. Podkum, hčerko
NOVAK, železostrugar lz Trbovelj in Sonja BALOH, uslužbenka iz Trbovelj.
SMRTI
BREŽICE:	Jožefa SODEC, so-
ben j a vas 18, sina; Anica PRESL, Vinaje 73, sina; Angela MALUS, Sevnica, sina; Katarina VOGRIN, Laze 5. hčerko; Slavica LAZANSKI, Laze 6, hčerko; Marija LEDINSKI, Savski Marof, hčerko; Marija JURMAN, Mrtvice 54, si-1 na; Katica BOTICKI. Marija Go-
P0R9KE
BREŽICE; Porok ni bilo.
TRBOVLJE: Jožef KRALJ, električar Iz Trbovelj in Elfrida HAN-CIC. uslužbenka iz Trbovelj; To-maž DEČMAN, upokojenec iz Trbovelj in Helena ZLAHTA, gospodinja lz Lokavec 55: Marjan
BREŽICE; Pavel VOLCANJSBK. Crnc 18, star 76 let.
TRBOVLJE; Janez NOVAK, upokojenec, star 86 let.
ZAHVALA
/
ZDRAVNIKU DR. KRŽIŠNIKU in ostalemu osebju izrekamo iskreno zahvalo za vso skrb ln uspešno zdravljenje malega Igorja Bedenika, kakor DR. MILANU SIKOVCU, ki mu je nudil prvo pomoč takoj po nesreči.
Jakob Bedenik, Hrastnik, Log štev. 312.
Namesto venca na grob pokojnega Franca Ziberta, iz Hrastnika 143, poklanja taborniška organizacija »Partizanski odred Temnega hrasta«, Hrastnik, 79» din Rdečemu križu Hrastnik.
ŠPORTNI TEDEN
ODLOČILNA ZMAGA
točke, Kukovič slede ostali.
4 točke, katerim
PK RUDAR ; PK CELULOZA 72:70
Videm-Krško, 20. julija 1959. — Danes je bila v tukajšnjem bazenu plavalna tekma med Rudarjem in Celulozo, kj je odločila o tretjem in četrtem mestu v slovenski ligi. PK Rudar Je zmagal za dve točki. To je do sedaj najtesnejši rezultat, dosežen v tem tekmovanju.
Predvsem Je treba dati plavalcem obeh klubov priznanje za borbenost. Skoraj v vseh disciplinah so v plasmaju odločale desetinke. Tekmovalci so se zagrizeno borili za vsako točko vse do zadnjega metra. Tako Je razumljivo, da so bili izboljšani mnogi klubski rekordi.
Vsi naši plavale; so vlagali v tekmo maksimum naporov in tako bi težko koga posebej odlikovali. Omeniti Pa Je treba Zelenika, ki je oči vidno odkril svoj stil in izboljšal svoj čas na 1;19,7 (100 m hrbtno), ter Irtovo, ki je <* pomanjkljivem treningu z rutino dosegla dober čas v metuljčku na ioo m z 1:38.5. Zelo dobro Je pla-
GOSPODARSKA
ORGANIZACIJA: TRG. PODJETJE »PRESKRBA«TRBOVLJE BILANCA NA DAN 31. JANUARJA 1958
AKTIVA
PASIVA
Zap
št.
Postavka
A. Osnovna sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	sredstva skupne potrošnje
3.	Sredstva skupne potrošnje
4.	Denarna sredstva »kupne potrošnje
C.	Obratna sredstva
5.	Skupna obratna sredstva
D. Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov
7.	Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
E. Sredstva v obračunu ln druga aktiva
8.	Kupci ln druge terjatve
9.	Druga aktiva
Skupaj:
v Znesek (v 000 din)
Zap.
Št.
Postavka
Znesek (v 000 din)
5004
1094
31581
2158
1410
43623
A. Viri osnovnih sredstev
1.	sklad osnovnih sredstev
2.	Drugi viri osnovnih sredstev
B. Viri sredstev skupne potrošnje
3.	Sklad skupne potrošnje
4.	Ostali viri sredstev skupne potrošnje
C. Viri obratnih sredstev
5.	Sklad obratnih sredstev
6.	Drug; viri obratnih sredstev
D. Rezervni, skladi in drugi skladi
7.	Rezervni sklad ln drugi skladi
8.	Viri nerazporejenih sredstev E. viri sredstev v obračunu
ln druga sredstva
9.	Kratkoročni krediti za obratna sredstva
10.	Dobavitelji ln druge obveznost,
11.	Druga pasiva
Skupaj:
2750
'958
1144
19069
1955
887
Opomba: Podatki se vnašajo lz glavnih stolpcev obrazca št. 1.
Vodja računovodstva; Goleč Erika
Predsednik upravnega odbora: Itnpšek Albin
Direktor; Korimšek Alojz
Šport na počitnicah
Cas beži. Počitnice so skoro mimo. Športniki v večji meri uživajo svoj zasluženi počitek. Seveda ne velja ta ugotovitev za vse, ki se na ta ali oni način ukvarjajo s telesno kulturo in nam, ljubiteljem športnih iger, iz dneva v dan servirajo — morda prijetna presenečenja ali pa trpka razočaranja. Kar poglejmo: najbrž bomo zlahka ugotovili, da je domala ves športni aparat že v pogonu, kot da bi prezrli koledarske počitnice. Nekje so sredi sezone, drugje sc pripravljajo na nastop. Morda v kakšni sekciji še tudi »dremajo«. Morda. Sicer pa menda ne bo zamere, če se človek v teh pasjih dneh malce poleni. Toda ko v tem muhastem julijskem vremenu včasih (oziroma pogosto) dež malce ozračje ohladi, se dostikrat spomnimo na — hokej ln tudi na druge športne veje, o katerih pa bomo morda spet samo — pisali in nič več. Je pač tako. Čakajmo in upajmo na njih prebujenje.
Naš športni obisk smo namenili najmlajši Športni ekipi v TVD Partizanu, kar za našo dolino za sedaj pomeni še novost. To so fantje, ki gojijo JITJ-JITSU in JUDO šport.
Zdaj ne trenirajo, začeli bodo avgusta. Toda tehnično vodstvo je že na delu. Načrti za razvoj so skončani, in kot kaže, bo letos delo v tej sekciji Se živahnejše.	,	.	.
Ta športna zvrst se je k nam priselila iz Ja-por. ,ke. Dobeseden prevod »mehka umetnost« in »mehka pot« pa nam zagotavlja, da/se bodo gotovo številni ljubitelji telesne vzgoje kaj kmalu vključili v to vrsto dosedanjih tekmovalcev. Šport, ki še posebno razvija in vzbuja telesno elastičnost, vztrajnost, gibčnost in samopremago-vanje, prav gotovo ne moremo zapostavljati. Nastopi in tekmovanja, ki nam jih po njihovem načrtu obetajo, bodo verjetno Izpolnila naša pričakovanja in ta mladi šport se bo gotovo hitro razširil.	,	. ,	.
To so naše misli. Kaj pa o tem in o delu sekcije pravita voditelja in trenerja Rudi Dolanc in Marko Potokar? Prvič v zgodovini se v Trbovljah ta „oort goji sistematično. Lansko leto je bil kratek tečaj v jlu-JItsu. žal pa je ostalo le pri tem Sete meseca februarja letos je omenjenima tovarišema uspelo organizirati športno sekcjjo, ki Je v Partizanu dobila svoje zatočišče In tudi vso Potrebno pomoč. V začetku Je bilo težko In dela dovolj, saj je bil obisk znatno večji, kot Je danes Nekaj članov je odpadlo, toda kljub temu Ima
danes sekcija 20 mladih športnikov, ki so uspešno opravili Izpit. Prav gotovo bo nova sezona bolj pisana, saj bodo s pridobljenim znanjem lahko naredili že prvi korak naprej — tekmovali bodo. Za sedaj samo z drugorazrednimi klubi, toda kljub temu bodo gledalci lahko videli kvalitetne nastope judo tehnike, saj se je ta šport v zadnjem času v Sloveniji res lepo razvil ln sl pridobil veli.«o prijateljev.
jeseni bodo organizirali tudi tečaj za začetnike v jiu-jitsu, ki je osnova za Judo šport. Trenersko
delo bo verjetno nadaljeval tov. Hojan, član ljubljanske 01ympije, ali pa bo Zveza za judo šport poskrbela za kakšno drugo trenersko moč. Tako bo ob pomoči domačih trenerjev ta šport res pridobil na svoji širini.
In še nekaj. Glede na kvalitete, ki jih razvija sistematično gojenje judo športa, bi morda kazalo ta šport uvesti tudi v šole. Morda bi to poživilo red »a) šolske telovadne ure? Lahko pa bi tako pridobili tudi precej ženske mladine. Judo-klub TVD Partizana je pripravljen pomagati.
V senci lopat in krampov
Naslednji obisk. Dom Rudarja. Kaže, kot da so počitnice zbrisali iz svojega letnega programa. Takšen je vsaj prvi vtis, kajti udarci krampov in kladiv ter hrup kamionov gotovo ne ustvarjajo počitniškega vzdušja. Pred dnevi so namreč pričeli z gradnjo tribune. Brez dvoma bo pokrita tribuna (seveda šele takrat, ko bo dograjena) koristno služila vsem ljubiteljem športa in jim nudila še nekaj več kot do sedaj — udoben športni užitek. Prvi kublki so odstranjeni in zrastlo je nekaj žuljev. Nič zato. Verjetno bodo »prostovoljci« pozneje le dobili svoje prijetno zadoščenje. Poznano je, da bodo tribuno zgradili lahko le z udarniškim delom, saj veste, kako je za »ficke* hudo. Mi pa bi gotovo vsi radi, da bi bil stadion urejen in tudi ža nas gledalce čimbolj udoben. Zato bomo pač vsi žrtvovali kakšno urico in pomagali pri rešitvi tega problema. Gradbeni odbor pričakuje, da se bodo športniki, podjetja in ustanove zavedali pomembnosti tega športnega objekta in tiho upa na dobro udeležbo. Ali ga bomo razočarali?
Nadaljnja pripovedovanja so skoro v celoti potrdila naš prvi vtis. Nogometaši že vstopajo v akcijo. Njihov program, ki bo v avgustu namenjen pripravam za start v SC ligi, je zelo obsežen in tudi privlačen. Verjetno ne bo nogometnega gurmana, ki bo 8. avgusta čepel doma, saj bo takrat na stadionu gostovala enajstorlca »Rijete« ki je preteklo sezono v I. zvezni ligi dosegla lepe uspehe. V avgustu so na programu še tekme
I. moštva z Elektrostrojem Iz Zagreba, Vartek-som, »Ljubljano«, Odredom in Slovanom. Torej samo kvalitetne prireditve, ki pa bodo vse namenjene pripravam za četrtfinale pokala republik, to je 30. avgusta, in nastopu v conskem tekmovanju 6. septembra.
Mladinci bodo 16. pvgusta igrali na turnirju za pokal v spomin španskih borcev, ki bo letos kvalitetnejši, saj bosta Lokomotiva (Zagreb) in -Ljubljana« gotovo resna nasprotnika. Kasneje pa bodo z dvema ekipama tekmovali v ljubljanski nogometni podzvezi. — Tudi pionirska moštva se pripravljajo z;, raznp ligaška tekmovanja. Se posebno zanimivo pa je tekmovanje po »rajonih«. Da vam na kratko razložimo, kako to gre. Tehnično vodstvo- nogometne sekcije je razpisalo tekmovanje pionirjev iz vseh rajonov, in to tistih, ki doslej še niso svojega nogometnega znanja pridobivali pod strokovnim vodstvom, temveč so le »samouki«. Številka nastopajočih se suče okrog 100. Odlično, ali ne? Rudar bo vse nadarjene skušal pritegniti ln gotovo bo kakšen kratkohlačnik čez nekaj let uspešno nastopal ali pa zastopal to športno zvrst za revirsko dolino. Zelo domiselna in pohvale vredna ideja, ali ne?
Preveč bi bilo, če bi hoteli našteti še dela ostalih sekcij. Plavalci so menda noč in dan v vodi, saj so sredi najhujšega dela, rokometaši, košarkarji, atleti, pinkponkaši in tudi^ ostali ne počivajo več. In prav zaradi intenzivnih priprav lahko upamo, da bomo doživeli uspešno sezono.
val Burja na 100 m crawl ter Kori tnikova na 200 m crawl. Njen rezultat je le za 4,5 sekunde slan-, ši od slovenskega rekorda. Po časih bo treba ta rekord na lestvicah kmalu popraviti, novo rekorderko pa je treba iskati v dvoboju Koritnik ; Podlesnik. Rezultat 6X50 crawl (ženske) predstavlja nov slovenski rekord v tej disciplini. Daši rezultat ni povsem realen, pomeni velik uspeh naše ženske štafete, ki je plavala v postavi: Butkovec, Kavšek, Strnad. Kočar, Podlesnik, Koritnik.
Tehnični rezultati:	,
MOŠKI: 400 m crawl: l. Burja (R) 5:18,4; 2. Naraglav (C) 5:13,4 (mrtvi tek, odločil sodnik na cilju). — 100 m hrbtno; 1. Bednar-šek (C) 1:16.2; 2. Zelenček (R) 1:18,7. — 100 m metuljček: 1. Sulc (C) 1:18,4; 2. Ivačič (C) 1120,2. -100 m prosto; 1. Burja (R) 1:04,3; 2. Humar (C) 1:05,5. — 100 m prsno:
1.	Stile (C) 1:25,4; 2. Amon (R) '1:26,0. — 8 X50 m: 1. Celuloza 4:05,9;
2.	Rudar 4:31,8.
ZENSKE; 200 m crawl; 1. Koritnik (R) 2:56 6;	2. Butkovec (R)
3:06,2. — ioo m prsno; 1, Breskvar (C) 1:28,7; 2. Kočar (R) 1:36,6. — 100 m hrbtno; 1. Kočar (R) 1:26,6;
2. Podlesnik (R) 1:28,7. — 100 m metuljček: 1. Breskvar (C) 1:25,7; 2. Butkovec (R) 1:35,6. — 100 m prosto: 1. Podlesnik (R) 1:17,5; 2. Koritnik (R) 1:18,2. — 6X50 m: 1. Rudar 3:34)2 (slovenski rekord); 2. Celuloza 4:06,3.	C. M.
šahovske vesti
Na brzoturnlrju trboveljskih ša-histov za prvenstvo v mesecu Juniju sta med ll Igralci zmagala Škrbec ln Jazbec st. Tudi -tretje mesto sta sl razdelila Borštnik ln Opresnik, medtem ko Jo bil Ovnlč samo peti.
Končni vrstni red: Hinko Jazbec st. ln Janez Škrbec po 8 točk, Opresnik ln Borštnik po 7 točk, Ovnlč 8,5 točke, Gosak 4,5
Na brzoturnii^u za prvenstvo šahovske sekcije SD »Rudarja« Je med trinajstimi udeleženci zmagal Janez Škrbec z 9 in pol točke pred Jazbecem st. Tretje mesto sta sl razdelila Opresnik. ki počasi prihaja v formo, in Pajk. Nekoliko je razočaral Rugelj, lepo pa Je zaigral Gosak. — Vrstni red: Škrbec 9,5 točke, Jazbec st. 9, Opresnik ln Pajk po 8,5 točke, Rugl 7 točk, Gosak 8,5 točke. Kmet 6 točk, Fajfar 65 točke Itd.
Brzoturnirja za prvenstvo Šahovske sekcije SD Rudarja Zi mesec Julij se Je udeležilo 13 Igralcev. Po zanimivih borbah Je s pol točke prednosti pred drugo-plas! ranim zasluženo zmagal Janez Škrbec. Zmagovalec Je Izgubil partijo s Kmetom ln Pajkom, a remiziral Je z Vodiškom. Jazbec st., ki Je dosegel drugo mesto. Je razen z zmagovalcem izgubil Igro še z Opresnlkom in' Pajkom. Tretje mesto sta st razdelila Ludovik Opresnik ln Ivan Pajk, medtem ko Je bil Rugelj šele peti Dobro so tokrat zaigrali še Gosak. Kmet ln Vodišek.	(n)
Pionirsko consko plavalno prvenstvo
Dne 19. julija je bilo v Celju consko plavalno prvenstvo pionirjev ki je veljalo za kvalifikacijo za finale pionirskega prveflstva LRS. Sodelovali so klubi Fužinar (Ravne), Parbizan-Rudar (Velenje), Celuloza (VldemlCrško), Neptun (Celje) in Rudar (Trbovlje). Kot zanimivost bi omenil, da vodi plavalno sekcijo velenjskega Partizana ln Rudarja bivši član trboveljskega Rudarja Emil Pečnik.
Za finale so se plasirali naslednji Rudarjevi tekmovalci: Peter Hutar za 50 m hrbtno, štafeta pionirjev 4X50 m crawl in 4X50 m mešano, ter pionirke Iška Kočar, Zlata Trtnik, Nevenka Kavšek, Lučka Gosak ter obe štafeti pionirk.	C. M.
5420
8917
43623
MLADINSKO PLAVALNO PRVENSTVO V VIDMU-KRŠKEM
Preteklo soboto ln nedeljo se Je na bazenu Celuloze v Vidmu-Kr-škem zbralo 8 mladinskih plavalnih ekip, to Je okrog 200 plavalcev ln plavalk. Na prvenstvu je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, za katere so poskrbeli plavalci Triglava Iz Kranja in domačinka Breskvarjeva. Novi rekordi ln tudi ostali rezultati nam zagotavljajo, da plavalni šport v naši republiki lepo napreduje.
Med udeleženci pa to pot ni bilo trboveljskih plavalcev, ki se lz tehničnih razlogov niso mogli udeležiti prvenstva. Vzrok za to so predvsem bazenski razlogi in pa preutrujenost, saj so trboveljski plavalci nedavno kar 3 dni zaporedoma nastopali, pa tudi tekmovalni koledar je za mlado ekipo malce prenaporen.
Rezultati so naslednji;
MLADINCI; ioo m prosto; 1. Brinovec V. (Tr.) 1:01,2 (nov mladinski rekord); 2. Drofenik (Tr.) 1:02,0. — 400 m prosto: l. Brinovec V. 4:51,0; 2. Brinovec P, 4:57,1.
— 200 m prsno: 1. Dekleva (LJ.) 3:04,2; 2. Sulc (C.) 3:04,2. — IOO m hrbtno:	1. Drovenlk 1:13,4; 2.
Košnlk 1:15,0 (oba Tr.). — 4 x 100 mešano: 1. Triglav 4:58,2 (nov slovenski mladinski rekord); 2. Celuloza 5:18,4. — 200 m metuljček:
1.	Brinovec V. 2:49,0 (nov slov. mladinski rekord); 2. Brinovec P. 2:59,0 — 4x200 m prosto: l. Triglav (nov slov. mladinski rekord) 9:36,0- 2. Celuloza 10:17,2.
MLADINKE: 100 m prosto; 1. Čolnar (Tr.)	1:21,6.	2 Grozlna
Sto; 1 Čolnar (Tr.) 6:19,5; 2. Bogataj 6:38,1. — 200 m prsno: I. Breskvar (C) 3:09,4 (nov slov. rekord); 2. Cizej (C) 3:26.7. — 100 m metuljček; 1. Breskvar 1:23,2
2,	Bogataj (Tr.) 1:34,7. — 4x100 m mešano; 1, Celuloza 8:01,3; 2. Triglav 6:13,9. — 100 m hrbtno; 1. Hočevar (LJ.) 1:29,0; 2. Čolnar (Tr.) 1:30,3. — 4x10» m prosto: 1. Triglav 5:40,9: Celuloza 5:50,7.
Nov način točkovanja je prinesel Triglavu 24.589 točk. Drugo mesto pa je zasluženo osvojila ekipa Celuloze z 21.416 točkami.
INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU
razpisuje naslednja uslužbenska mesta;
1 UČITELJA praktičnega pouka — elektrlčarske stroke. S službenim mestom je vezana ugodnost družinskega stanovanja. Pogoj: visokokvalificiran delavec z 10-1 etno prakso.
1 UČITELJA praktičnega pouka — kovinarske stroke. Biti mora kovinarski tehnik z 10-letno prakso.
1 UČITELJA praktičnega pouka — rudarske stroke. Pogoj: rudarski tehnik z 10-letno prakso ali rudarski inženir. Na razpolago je samsko stanovanje.
Ravnateljstvo šole.
--------------------------------------------------------g
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV NAGRADNE ISKALNICE ZA PIONIRJE IZ 28. ŠTEVILKE
Rešitev nagradne Iskalnlce, ki smo jo prinesli v 28. številki našega tednika, se glasi; ZELEZO, JEKLO, BAKER.
Žreb Je prisodil nagrado za rešitev uganke Franciju KAJ-BICU, učencu 4.-a razreda osnovne šole, Sklendrovec , štev. 28, pošta Zagorje ob Savi. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Razvrstite spodnje črke tako, da boste dobili vodoravno ln navpično v 1. vreti važen del glave, v 2. vrsti začimbo, v 3. vrsti pa žuželko, podobno čebeli.
A	I	K
K	O	O
O	S	x	S
Rešitev' magičnega kvadrata nam pošljite Oo nedelje, dne 9. avgusta opoldne na uredništvo lista. Za nagrado imamo pripravljeno lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo nodelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega Imena in priimka še razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdravel
UREDNIŠTVO.

V PASJIH DKEH
Prosvetni minister Ceylona je zahteval, da odpokličejo funkcionarje, ki skrbe za filmsko cenzuro. Očita jim, da so dopustili predvajanje filma »Strast pod bresti« (s Sofijo Loren, po delu 0’Neilla) hkrati pa prepovedali predvajanje filma »In bog je ustvaril žensko« (z Brigitte Bardot), ki je po mnenju ministra zelo prijeten in neškodljiv film.
* •
V tovarni »Djuro Ujakovič« v Slavonskem Brodu so izdelali prvo Dieselovo hidravlično lokomotivo z 200 KM. Lokomotiva je namenjena za premikanje tovorov. Novost na tej lokomotivi je hidravlični prenos in pa signalne naprave, ki opozarjajo voznika, kdaj je presežena temperatura hladilne vode, temperatura olja za mazanje in drugo.
V neki tovarni elektronskih priprav na Japonskem so izdelali naočnike z radijskim sprejemnikom. To je doslej najmanjši radijski sprejemnik na svetu. Celotne tranzistorske naprave so našle prostor v okviru naočnikov. Radijski sprejemnik dobiva električno energijo iz majhnih električnih baterij, ki niso večji od gumba. Tudi baterije so montirane v okvirih, njihova moč pa je dovolj za 160-urno poslušanje.
Neki mladi amaterski letalec je v bližini Kopenhagena v nizkem letu ubil z letalom svojo mater in nečakinjo. Leta-
lec je šele pred kratkim opravil Izpit za pilota in je bil zaradi nizkega leta že enkrat kaznovan. To pot se je hotel z nizkim letom posloviti od matere in nečakinje, z letalom pa je tako nespretno ravnal, da se je v obe ženi,zaletel in ju na mestu ubil.
e
V laboratorijih francoske tovarne »Citroen« so skonstruirali nov tip motorja z notranjim segrevanjem. Namesto bencina se lahko na temi motorju francoskih inženirjev uporablja skoro vsaka mastna tekočina. Tako v njem lahko deluje navadno jedilno olje, parafin, plin, laneno olje in celo olje za mazanje las. Te motorje bodo lahko uporabljali na čolnih In dvigalih, kasneje pa jih nameravajo uporabljati tudi za avtomobile.
Za sodobni svet postaja hrup čedalje večja mora. Hkrati še ne poznamo vsaj približno ustreznega sredstva proti pretiranemu trušču. Te velja za vse kontinente in zato so se lotili japonski zdravniki zahtevne naloge: kako človeka »imunizirati« pred prevelikim hrupom. Znano je namreč, da trušč Japonci teže prenašajo kot Evropejci ali Američani. Sumili so, da je temu morda vzrok kak fiziološki člnitelj, kakor n. pr. pomanjkanje vitamina Bi v japonski hrani, ki povzroča, kot je znano, beri-beri bolezen in razne vrste preobčutljivosti. Pregledi delavcev, ki živijo v stalnem trušču, so pokazali,
da imajo ti ljudje v sebi mnogo manj vitamina Bi, kot ga imajo ostali. Sklep je bil jasen in doseženi rezultati zadovoljivi. Japonski učenjaki se zdaj borijo proti hrupu s pomočjo vitamina Bi, ki ga lahko uživamo v velikih količinah, ne da bi bil škodljiv organizmu. Tudi tisti, ki bolehajo sa alkoholnim delirijem, jemljejo 400 do 5p0 mg vitamina Bi in s tem dosežejo popolno živčno pomiritev. Kot primer navajajo japonski zdravniki tri kolesarje, ki so teden dni pred dirko uživali ta vitamin in — zmagali. Razen v tabletah imajo^ Bi vitamin še rumenjak, korenje, špinača, slive in drugo sočivje.
V neki zgradbi v Londonu so lastniki televizijskih sprejemnikov morali stalno vsak večer ob istem času (ob 22. uri) izključiti svoje televizorje, ker je bil sprejem nemogoč zaradi zelo močnih motenj. Služba za borbo proti radijskim motnjam je po dolgem raziskovanju ugotovila, da so vzrok motnjam navadne ny!onske nogavice. Poleg zgradbe je namreč ženski penzion, in ko so dekleta ob 10. zvečer hodila spat in si sezuvale nogavice, so električne iskre, ki pri tem nastajajo, zadoščale, da so nastale omenjene motnje na televizijskih sprejemnikih.
Potnik, ki pride prvič v vas Bačindol pri Novi Gradiški, se bo prav gotovo začudil. Skoro nobeno poslopje v tem

kraju nima na strehi dimnika! Prebivalci ne grade dimnikov, ampak samo v pečeh ali pa zidovih puščajo odprtine za dim.
Sovjjetski nuklearni znanstveniki so izdelali več tipov žepnih atomskih elektrarn, namenjenih predvsem za kraje, kjer ni drugih virov električne energije. Najmočnejša atomska žepna elektrarna proizvaja 2000 kW električne energije in je zelo ekonomična. Reaktor je v jeklenem zaščitnem oklepu velikosti 1 X 2 m. Okoli oklepa so ovjte debele cevi, v katerih teče voda pod pritiskom 120 atmosfer. Voda ima vlogo prevodnika toplote, ki jo oddaja reaktor. Močno segreta voda 1 iz cevi se nato v posebni komori spremeni v paro, ki poganja parno turbino. — Prvo žepno atomsko elektrarno so že praktično preizkusili na eni od mnogih sovjetskih baz na Antarktiki.
&
Slamnate strehe so spet v modi! Čeprav. se čudno sliši, je vendarle res. V Angliji grade vse več hiš s slamnatimi strehami. Ker so predstavljale slamnate strehe veliko nevarnost požarov, so zdaj iznašli sredstvo, ki naredi slamo nevnet-ljivo. Takšno streho pa bo treba s tem sredstvom večkrat premazati. Drugače so slamnate strehe zelo praktične:	poleti
ščitijo hišo pred preveliko vročino, pozimi pa pred prehudim mrazom.
Dva vodilna ameriška generala v drugi svetovni vojni, general Clark in nekdanji štabni general Pattonove armade, generalni poročnik Grey, sta na neki tiskovni konferenci izjavila, da soglašata z obtožbami, ki 'jih je nekdanji angleški feldmaršal Montgomery naslovil na invazijsko poveljstvo. General Clark trdi, da
je bilo napredovanje v Italiji počasno zaradi tega, ker so velik del čet premestili v invazijske enote za izkrcanje v Franciji, eno največjih političnih napak — seveda s stališča koristi Amerike — kar so jih Amerikanci kdajkoli storili. Clark zatrjuje dalje, da so Američani izvedli invazijo v južno Francijo, namesto na Balkan, samo na Stalinovo željo. Generalni poročnik Gray pa je zatrjeve’ novinarjem, da bi ameriška armada zlahka mnogo pred Rusi vkorakala v Prago. Verjetno pa — tako meni Gray — ameriške- enote tega niso smele storiti zaradi dogovorov med Rusi in Američani in so se zato ustavile na črti Karlove vary— Plzen—Budjejovice. Vprašanje je seveda, če se je po štirinajstih letih vredno pre- ' pirati zaradi starih napak v pretekli vojni — posebno, ker je vprašanje, v čigavo korist so šle te napake. Važnejše je prepreči'! novo vojno, ki bi se v teni primeru imenovala: atomska vojna!
•
V	Kranju se bo kmalu začel deveti Gorenjski sejem. »Planika« — industrija obutve iz Kranja, bo na tem sejmu razstavila največji čevelj v Jugoslaviji. Čevelj ima številko 270 (dolg je približno dva metra), človek, ki bi mu ta čevelj ustrezal, bi moral biti velik dvanajst metrov, za obleko pa bi tak možakar potreboval kar 33 metrov blaga.
•
V	Mostarju bodo zgradili novo tovarno celuloze. Tovarna bo imela zelo veliko zmogljivost, zaposlovala pa bo okoli 700 delavcev. Za zgraditev nove tovarne so v Mostarju zelo ugodni pogoji. V bližini so bogata gozdna območja, iz katerih bo nova tovarna lahko dobivala zadostne količine kakovostnega celuloznega lesa
•Vcut (crotcodile
MANJ SADJA
Letošnja letina sadja in vrtnin v Sloveniji je slabša kot lani. Borovnic je za polovico
IZ FILMSKEGA ALBUMA
GA JE LOVILA SMRT?
Slovilti tenor Giuseppe Di Stefano je moral 23. t. m. peti v milanski Sealj glavno moško vlogo v operi »Carmen«. V ta namen je moral priti iz Netv Yorka. Ko je pretekli petek e topil v letalo »Jestream« je moral čakati cel0 uro, da so popravili neko napako. Komaj Pa je letalo napravilo kakih sto metrov in se ni niti še dvignilo, je pilot letalo ustavil, ker se mu je zdelo, da nekaj ne gre prav. Potniki in z njimi Di
Stefano *o morali izstopiti, ko pa je bilo letalo spet nared, je Di Stefano nekoliko pddvomil in letalo je- z vs0 njegovo prtljago odletelo prUti Evropi. Tenorist in njegov tajnik sta sklenila odpotovati naslednjega dne z letalom, ki je bilo namenjeno v Boston.
Prišlo je spet do okvare. Tenorist se je zopet vrnil v New York In sklenil (potovati po morju, pa čeprav b[ ne mogel priti na premiersko predstavo v Scali. Toda v New Yorku ni
Reke in močvirja na otoku Kalimantanu so bivališče krokodilov Vseh velikosti. Razen da dajejo njihove kože material za Izdelovanje različnih okrasnih predmetov, čevljev, torb in drugega, jih domačini love tudi takrat, kadar se preveč razmnože in predstavljajo pravo nevarnost za ljudi ln živino v bližini rek.
Izkušeni lovci krokodilov pripovedujejo, da je najboljša pot do krokodilje kože en sam natančen udarec za krokpdilovo uho. Ljudstvo, ki živi v predelih, naseljenih s temi ogromnimi plazilci, zelo redko, ali skoro nikoli ne uporabljajo dimnega orožja. V nekaterih krajih dosežejo krokodili tudi dolžino do osem metrov, zato v ljudeh obstaja nekakšen praznoveren strah, ki meji na oboževanje. V nekaterih kraj ih puščajo krokodile pri miru, vse dokler ne storijo nekega prestopka: najpogosteje je žrtev' krava ali koza, ki se napaja, včasih pa se zgodi, da je to tudi žena, ki pere ob reki. ali pa neprevidno dete, ki se navzlic
našel niti enega mesta na ladjah, ki so bile pripravljene za pot v Evropo.
Ni mu preostalo drugega kot sesti v prvo letalo, namenjeno v Evropo. Tudi na tem letalu je prišlo do nekih okvar, ki so jih morali z vso naglico popraviti in slavni pevec je a svojim tajnikom šele v ponedeljek pozno ponoči prispel v Pariz, naslednega dne pa je odpotoval v Milano, kamor je prispel šele v sredo.
opominu poskuša kopati v reki. Takrat vsako sodišče obsodi krokodila na smrt. Udarci bobna odmevajo po vasi, dokler ne pride profesionalni lovec krokodilov in ne začne boja.
Vsi lovci na krokodile se začno priučevati poklicu že v de-tinstvu. Z leti znanje izpopolnijo in postanejo pravi mojstri v poklicu, ki jim prinaša lepe dohodke- in veliko spoštovanje pri ljudeh.
Krokodile love z zankami. Lovec najprej vzame kos lesa, ki je dolg 15—20 cm, debel pa osem centimetrov, a v sredini nekoliko tanjši. Na en konec pričvrsti nekaj metrov dolgo vrv, napravljeno iz elastičnih toda izredno močnih vlaken. Vrv z drugim koncem privežejo na kakp močno drevo ob obali ali reki.
Preden nadaljlijemo z opisom lova. moramo poudariti, da krokodil redko ali skoro nikoli ne je svežega mesa. Kadar ujame svoj plen — divjo svinjo ali kako drugo žival — ga krokodil najprej zdrobi z železnimi čeljustmi, zatem pa ga s svojo močjo spravi v podvodno steblo ali pod kamen na dnu reke, da nekoliko, strohni in ga šele nato z največjo slastjo poje.
Lovec na krokodile dobro pozna okus svoje »tarče«. Krokodilom nastavlja za vabo na pol strohnelo telo manjše opice ali prašička. V vabo vtakne zgoraj omenjeni kos lesa tako. da je v vzporednem položaju skrit v telesu. Vabo postavijo nekaj centimetrov nad vodo. Navadno nastavljajo deset vab hkrati.
Omamljeni od vonja vab prispejo krokodili z vseh strani in požirajo vabe skupaj z dolgo vrvjo. To jih skraja ne moti. Toda ko se polnega želodca spuste na c^no, da bi počivali.
PRIZOR IZ FILMA »ZELENI OGENJ«
Se vrv nenadoma zategne, kos lesa v želodcu se prelomi ln njegovi ostri vrhovi se zabodejo v steno želodca, povzročajoč močno bolečino. Krokodil zdaj nepremično obleži na dnu reke, čakajoč, da bodo neznosne bolečine pojenjale. Tako mine noč, ob zori pa se začenja lov. Lovci izvlečejo vrv z ujetim krokodilop, in po krajši bo: bi, v kateri se ti veliki plezalci skušajo rešiti, jih oster les v želodcu znova prisili, da mirujejo in se tako kmalu znajdejo na obali.
Tu jih lovci ubijajo in takoj dajejo iz kože. V telesu velikih
krokodilov pogosto najdejo čstanke njihovih žrtev: kosti, kožo opice ali druge manjše živali, včasih pa tudi pisano zrnce ali glavnik kot znak. da je bila žrtev nesrečna ženska.
Za razliko od lova na aligatorje, k; ga opravljajo s puškami iz čolnov in ki je pogosto povezan z veliko nevarnostjo, prihajajo lovci na krokodile na Kalimantanu do zelo iskanih kož na ta lahek i,n skoro nene varen način.
(Po biltenu indonezijske ambasade v Beogradu — »Spoznajte Indonezijo«)
Prvi arabski avtomobil
Te dni sp v Kairu prvič javn0 pokazali in preizkusili prvi arabski avtomobil. Avtu je ime »Ramzes« in je dvosedežno vozilo, ki porabi 16 litrov bencina na 100 km. Največja hitrost, ki jo 'lahko doseže je 80 kilometrov na uro.
Po pisanju kairskega lista »Al Ahram« naj bi ta model osvojil vse trge arabskega sveta. List napoveduje, da bodo dosegli leta 1960 proizvodnjo 1200 vozil na leto.
Motor za novi avto je dobavila firma »Vickers-Armstrong«, karoserija pa je italijanska. Veniš
KUPUJTE IM NAROČAJU
..ZASAVSKI
TEDNIK11
dar računajo Arabci, da se bodo v proizvodnji avtomobilov v nekaj letih popolnoma osamosvojili.
Prvi dve vozili tipa »Ramzes« sta prejela- predsednik Naser in maršal Abdel Hakim Amer.
manj in jih bodo odkupi.: največ 500 ton. Pričakujejo, da bo letos 58.000 ton jabolk, medtem ko iih ie bilo lani v rekord-
nem letu. 167 uoj, Tržnc viške jabolk cenijo na 28.000 ton, hrušk 4500 ton (vsega pridelka

IN CENENO
bo 18.000 ton), pridelek sliv je
dober.
Letos je znatno več breskev, ker s0 že obrodili plantažni nasadi.
ROMAN V NADALJEVANJIH
MED DVEMA
V
Kristina je vstala s stola. Roke je stisnila v pesti, njene oči so se bojevito bleščale, ta trenutek je bila skoraj spet taka kot Kristina, ki jo je poznal nekoč.
Tudi takrat je večkrat tako stala pred njim, kadar je bil obupan, ko se je vrsta njunih kemičnih poskusov, ki sta jih napravila, ponesrečila.
»Nadaljevati bova morala, Norbert!« ga je tiste čase bodrila z ognjem v očeh in zardelim obrazom: »Zmagala bova!«
»Zmagala bova!« je rekla.
Vrata Norbertove pisarne so se odprla, ne da bi mož, ki je vstopil, prej potrkal. Prestrašen je obstal v okviru vrat, a se je takoj spet zbral ln s prijaznim obrazom pozdravil Norberta.
»Oprostite, nisem vedel, da ste že tu, gospod doktor!«
»Kaj bi radi?« je vprašal Norbert, ki ni mogel skrivati, kako zoprn personalnega oddelka in dr. Friedrich ga je sprejel v službo, ni mu pa bilo mu je Peter Bolsen. Na željo svoje žene ga je priporočil predstojniku všeč, da ima dnevno z njim kak opravek.
Peter Bolsen je bežno pogledal Kristino, potem se je zdrznil, jo ostreje pogledal in se vgriznil v jezik.
»Kaj delate vi tukaj?« je vprašal Kristino. »Mislil sem, da ste še...«
»Kje?« je poizvedoval Norbert, ko je mož sredi stavka umolknil. »Kaj se vidv£ morda poznata?«
Peter Bolsen je požrl slino .»Mislim, da sem se zmotil,« se je smehljaje opravičeval, toda igra prstov je izdajala njegovo nervoznost.
Kristina je vedela, da je tega moža že nekje videla, ni se pa mogla »pomniti, kje je to bilo. Njegov obraz se ji je zdel znan.
»Prišel sem' po akte zadeve Papenkamp,« je dejal Bolsen.
Norbert je vstal, mu dal zaželen«? zapiske in ga s kratkim pogledom jg^tiovll.
»Poznate tega človeka?« je vprašal Norbert, ko je bil Bolsen že zunaj.
Kristina je premišljevaje grbančila čelo. Dve ostri gubi sta se ji zarezali nad korenom nosu, ki sta jo delali starejšo In strožjo. »Ne vem,« je rekla s tihim glasom. »Nekje sem ga že videla, toda... kje je to bilo, se ne morem spomniti.«
Peter Bolsen, ki je postal v predsobi in uho prislonil h ključavnici, da bi prisluškoval, je jezno grizel spodnjo ustnico. Mogoče se bo spomnila, kje ga je nekoč videla, to pa ne bo dobro zanj.
Bil je čas, da Kristina zgine od tod. Potreboval je še nekaj tednov, da tu izvrši svoje naročilo — to mlado dekle pa je bilo zmožno, da mu njegove načrte prepreči.
Peter Bolsen je tuhtal, kaj naj stori, da jo spravi lz tovarne. Da to doseže, ni bilo težko..,
Kristina ni več sedla. »Želite še kaj,'gospod doktor?« je vprašala.
Norbert je nervozno staknil konice svojih prstov. »Premislil bom še, kaj lahko za vas storim, Kristina. Nikakor ne gre, da bi še dalje tako živeli kot doslej...«
»Jaz pa sem zadovoljna. Pozdravljeni, gospod doktor!«
Nekako ošabno se je priklonila, potem pa iz pisarne odšla.
Oba moža sta bila v površnikih, klobuk pa sta imela potisnjen na čelo. Nista sicer zbujala pozornosti, vendar je čuvaj bunkerja takoj razumel, zakaj gre.
Obema gospodoma se ni bilo treba legitimirati. Čuvaj bunkerja je to z roko odklonil. »H komu pa želite?« je vprašal precej ravnodušno, kajti večkrat se je zgodilo, da so se kriminalni uradniki pojavili tudi v bunkerju.
»Zvedela sva, da tu stanuje Kristina Meervvald. Prosiva, da naju peljete k njej. Ali je tukaj?«
Čuvaj bunkerja je molče prikimal, ju odpeljal v prvo nadstropje in z roko pokazal na neka vrata. Oštevilčena so bila s 26, kakor v kaki kaznilnici.
Oba moža sta vstopila, ne da bi potrkala.
Kristina je sedela za mizo, glavo pa je imela podprto na roke. Videla sta, da je v nekaj globoko zamišljena.
»Gospodična Meervvald?«	,
Ob ostrem tonu tujega glasu je Kristina vzravnala glavo.
»Kriminalna policija. Prišla sva, da vas ...«
»Da me aretirate?« je zastokala Kristina. »To vendar ni mogoče!«
Moža sta skomignila z rameni. »Pojdite z nama! Mogoče ves bomo spet izpustili. Gre za to, kaj boste pri komisarju povedali. Tu je a relacijsko povelje!«	, v ,
Kristina listine sploh ni pogledala. Ali rčs ne bo nikoli več Imela miru? Sele včeraj je govorila z Norbertom in še danes je bila vsa obupana, da je ta mož prepričan, da je tatica...
Kornisar, 1 kateremu sta jo oba kriminalna uradnika kmali* nato pripeljala, ni bil sam v svoji pisarni. Ob oknu je stal Norbert, hrbet pa
je imel obrnjen proti vratom. Obrnil se je šele, ko je Kristina vstopila v sobo sredi obeh mož.
Kristina se ni nadejala, da se bo tu spet srečala z Norbertom in se je zganila, kot da hoče zbežati. Toda ob njeni strani sta stala oba moža, ki sta jo prijela za roke.
»Kristina Meervvald,« je naznanil eden od obeh uradnikov in porinil dekle prod komisarjevo mizo.
»Hvala, sedaj lahko gresta,« je rekel komisar uradnikoma. Kristina je poznala gospoda, ki se je sedaj naslonil nazaj na stol in jo vprašujoče dolgo gledal.
Mož je takrat vodil obravnavo prot. njej in prav njemu se ima zahvaliti, da je tako dolgo sedela v ječi.
Ne, ne njemu, kajti mož je stpril samo svojo dolžnost. Vendar je bilo Kristini ta trenutek nemogoče, da bi ostala pravična.
»Izdajdba se je pojavila v inozemstvu, v ZDA. Pravijo, da je tat dobil skoraj pol milijona. Ali veste, gospodična, kaj to pomeni? Možnosti eksporta so pod temi okoliščinami sedaj minimalne, tako da je Nemčiji skoraj nemogoče, da bi od izuma svojega rojaka v tujini kaj zaslužil*-Pol milijona je dobil tat! Kje imate ta denar?«
Vprašanje je izgovoril popolnoma mirno, ne da bi dekle za trenutek izpustil iz oči.
Tudi Norbert jo je pogledal. Približal se je k pisalni mizi, se naslonil nanjo in čakal, kaj bo Kristina odgovorila.
Ta je sklonila glavo. »Jaz... jaz ne vem ničesar o tem,« je reki* s tihim glasom. »Verujte mi vendar, da... dokumentov nisem ukradi* jaz!«
V sobi je zavladal molk. Kristina je slutila, da ji oba moža ne bosta hotela verjeti. Na to tudi ni smela misliti. Bila je obsojena, vS* indicije so govorile proti njej, sedaj pa se je ta iznajdba, kakor je pravk*r slišala, pojavila v Severni Ameriki.
»Ne morem več,« je naenkrat zaihtela, položila glavo na mizo in jokala.
Komisar jo je gledal s hladnim obrazom. Držal je Kristino za trd®” vratno lažnivko. Toda Norbert je bil ta trenutek pripravljen, da J1 verjame.
Tako se vendar ne more pretvarjati noben človek! Kristina je mor*1® biti nedolžna, in če je bila...	,
»Kristinica...« Božal jo je po laseh, ona pa, ki je še vedno ihtel** ni slišala, da jo je ogovoril.
»No, ste sedaj pripravljeni povedati imena vaših pomočnikov?* \e, komisar nadaljeval svoje zasliševanje. »Vi niste samo hudo oškodov*1’ gospoda doktorja Brandta, temveč tudi celotno nemško eksportno ind^, strijo. Tu gre za več kot pol milijona mark! Toda... to vam bo najt*1 vseeno. Vi mislite samo na svojo korist...«
»Napravite z menoj, kar hočete, samo dajte mi že mir! Vtaknite spet v ječo, toda nehajte vendar s tem Izpraševanjem. Ne vem ničesar stvari, prav ničesar...1 «
(Dalje prihodnjič)