UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica at. 8 JI >8 kam a I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. “Opoldne In od 5. do 6. popoldne vsak > dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ' : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna “ 5‘40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za J ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. ; : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inseiati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s: in reklame 40 vin. — KU-iatc tnejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. 11 Reklamacije lisla so poštnine proste. ———.............. Stev. 385. V Ljubljani, v torek dne 17. septembra 1912. Leto II. Deželnozborska volitev v Ljubljani. Dol s luerikahro strahovlado! j. Volitev je pred durmi: danes teden pojdejo poljanski volilci iz mestne kurije davkoplačevalcev k volilni žari, a vzfic temu vlada med poljanskim prebivalstvom prav mlačno zani-_ ia|ije. In vendar je ta volitev nadvse značilna ^ kranjske razmere in bolj kot katerakoli stvar ^vetljuje sirovo strahovlado, ki so jo vpeljali Kii-'nkalci v naši deželi. Zakaj je potrebna v Ljubljani dopolnilna Volitev? ker so klerikalci v deželnem zboru grešili parlamentarno razbojstvo najhujše l/1 **er so s cinični,n smehom poteptali svojo stn° Postavo in ob asistenci zanikrne 'm ne-WJSoh"e vlade pahnili iz zbornice pravilno iz-‘Jeria poslanca! Teroristična večina dežel-> ga zbora ni bila prav nič v zadregi za olep-1Je svojega tolovajstva in ni opravičevanja svoje ostudno dejanje niti iskala: brutalno Pogazila zakon, da upogne in zlomi jasno tt,,ifestirano voljo večine ljubljanskih, volilcev. v p°slanca, ki jih je ta od boga pozabljena *ta ia Tnen* tebi nič P°sadila na cesto, ni->n li k : P°litičarja Prav majhnega kalibra sta Van- • ansko delavstvo bi od njiju poslanče-nem 'mel° več škode kot dobička. Na liberal-je , Programu sta bila izvoljena in liberalizem trpK nekdaj s*ep 'n Kluh za delavske pO-sn ne- Ampak pri nezaslišanem zlodejstvu, ki ip Ja v, deželni zbornici zagrešili klerikalci, 0 ue- stvar od oseb: če je naša sodba keisnenu m Ribnikarju še tako skromna in i°S Iex- vnebo v pijoča klerikalna lopov-nr Lopovščina, ki prevrača vse ustavne na- iint^6 V Pl! ? arso in vse demokratične ustanove v golo komedijo. rika£mp?k * to oči*no z!orabo oblasti se kle-Volilni 'nSO zadovoljili. Svojemu krivičnemu , 'I I emu redu za deželni zbor so vtisnili-nov iiaS . sramote in postavili ljubljanske vOlilce 1 °a kuratelo velikih okoličanskih kmetovv da »Krabijo Ljubljani postavno zastopstvo in jo ^Premene v svojo domeno. Velikim okoličanom kmetom, ki imajo volilno pravico enkrat ^kmečki kuriji ljubljanske okolice, vdrugič v •Wošni kuriji ljubljanske okolice, so podelili v „3^" z duhom volilnega reda in zoper vsa viw v^estu PdTCti §--,dv&kratno voii!no Pfa-drajo ljubljanske volHce T9 P°močl° PO™an-klerikalni komandi S ♦ se zoperstavljajo bije vsem demokrat* • SV0J0 »reformo«, ki obraz, ki pljuje na n-K101, ,judskilT1 llače!om v Učnega pošteni-. ;,preProstejše zahteve poli- Prizadjali delavstvu p,oI|tične spodobnosti, so zmanjšali skeleč udarec in občutno ie od ? volilne šanse v mestu. Če sklenlnl , rCCV ob liberalnem sodelovanju Vrata riS^° reform^ ključ, ki naj zaklepa žicam; .ze!nf^a dvorca pred delavskimi mno-ceVv’Jc IIlkorPoracija velikih kmečkih volil-klerikai ?S l, okraj zapah, s katerim se hočejo -1 zabarikadirati v svojem deželnem .zavarovati pred delavsko kontrolo, klerikiirl L V(l ie so Protestne volitve zoper hlvstvn t;ih0vIa,d?- Resnica je, da pot de-Peljc ckni*- zakonodajalne oblasti v deželi ne — 'l trikrat precejane in presejane ku- rije davkoplačevalcev in da delavstvo nikdar ne bo praznovalo svojih velikih volilnih triumfov v volilnih zborih, v katerih daje človeku pravico denar. Ampak socialna demokracija kot najbrezobzirnejša in kot edina resna nasprotnica protiljudskega klerikalizma hoče pri teh volitvah demonstrirati zoper klerikalno nasilje vsak glas za socialno demokracijo je občutna klofuta klerikalnim teroristom. Delavstvo hoče v tej privilegirani kuriji, kjer nima upanja na zmago, demonstrirati svojo moč in pokazati vsem političnim faktorjem, da rase njegova sila in da se ne da bagatelizirati — vsak glas za socialno demokracijo povzdigne delavsko veljavo v javnem življenju. Volilci! Potuhnjeni mir, ki ga hlinijo klerikalci, nas ne sme zapeljati! Ukrenimo vse, da. bo naša volilna demonstracija zoper klerikalno strahovlado, ki gazi postavo in zapravlja ljudski denar, kar najsijajnejša in da bo naša demonstracija delavske moči in veljave tudi v tej privilegirani kuriji kar najčastnejša! Na neumorno delo za „Zarjo!“ Poletenska doba, ko vse delo zastane in se ne more krepko, uspešno razmahniti, se je poslovila, v deželo prihaja jesen in z njo živahnejši tempo v vrvenje in delovanje naših sil. Če proletarijat nikdar ne sme utruditi svojega koraka v boju za svojo sveto stvar,’ tedaj se mora zlasti v tej dobi tem živele zavedati, kaj mu je treba predvsem storiti. Ze v poletenski dobi smo neprenehoma opozarjali sodruge, da je prva in najvažnejša naloga slehernega slovenskega socialista čvrsto, neutrudno delo za naš dnevnik »Zarjo«. In sedaj, ko se tudi v. meščanskem in kapitalističnem svetu oznanja sezija dela, sodrugom še posebej polagamo na. srce, da z vso odločnostjo in neumornostjp začno z delom za svoje bojno glasilo, za edini slovenski dnevnik, ki neustrašeno, brezobzirno brani delfivske interese. Z veseljem konštatiramo, da so ljubljanski in okoliški sodrugi s krepko in odločno voljo, započeli akcijo za »Zarjo«, ki bo nedvomno rodila bogate sadove, če se bo nadaljevala v tistem duhu kakor se je započela. V nedeljo je bila od 9. do 12. dopoldne »pri Levu« konferenca sodrugov iz Ljubljane itt okolice, ki jo je posetilo lepo število sodrugov. Konferenca je imela predvsem namen, da takoj organizira , čvrsto delo za »Zarjo«. In iz govorov ter pri-: trjevanja na konferenci je krepko zvenela trdna volja, da sodrugi ne bodo ostali le pri besedah, ampak da pojdejo z vso energijo in vztrajnostjo na agitacijsko delo za »Zarjo«. Konferenco je otvoril sodrug Anton Kristan in pozdravil navzočne. V predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi Udovč, Golnar, Dražil. Nato je prvi govoril sodrug A. Kristan: Svoje strankarsko delo moramo poglobiti. Če ne moremo pri svojih uspehih operirati s stotisoči-nami in miljoni kakor socialisti v Nemčiji, pa lahko operiramo s tisočinami in stotinami. Z vso odločnostjo je treba povdariti. da imamo premalo odjemalcev »Zarje« v Ljubljani in okolici. Naša parola pa mora biti, da zastavimo vse moči za najbližji okoliš. Organizirati moramo podrobno delo od proletarca do proletarca, od družine do družine, od hiše do hiše. Kolikor je dandanes naročnikov »Zarje«, so prišli k njej sami po sebi, brez posebne agitacije. Če ho- čemo, da se socialno demokratična stranka po Ljubljani in okolici razprostre tako mogočno,kakor se ob izrazitem proletarskem značaju tega okoliša mora razprostreti, tedaj mora biti vsak proletarec naročnik strankinega glasila. Ne maram agitirati proti cvetličnemu dnevu, ampak povedati moram, da sem danes videl na lastne oči proletarca, ki je brez obotavljanja vrgel krono za to buržvazijsko ustanovo, zdi pa se mu preveč plačevati mesečno naročnino za »2arjo«. Pojdimo vsi na podrobno delo za nabiranje »Zarjinih« naročnikov! V ta namen naj bo naše prvo delo: ustanove naj se odbori za posamične okoliše, ki bodo nabirali naročnike. Ostati pa ne sme le pri sklepih, ampak naj se tudi izvrše. Kdor ne namerava delati, naj raje ne prevzame funkcije! (Živahno odobravanje.) Bartl: List ne informira le o strankinih stvareh, ampak o vseh važnih in zanimivih dogodkih. Zato dandanes za list mnogo bolj lahko agitiramo, kakor smo svoj čas za tednik. V Ljubljani in okolici stalno napredujemo s številom naročnikov, ampak v nobenem oziru se iic vjema to število s številom sodrugov, ki so | po organizacijah. Naše stališče mora biti: v delavske roke, v delavske družine, delavski dnevnik. List, daje delavcu pravo izobrazbo in zdravo izobrazbo. Če se bd delavec izobraževal, ne bo pohajal po gostilnah in drugod, koder zapravijo tolike vsote, ki se niti primerjati ne dado z naročnino. Res je, da se dandanes od delavca mnogo zahteva. Ampak če vse to lahko store delavci drugod, lahko store tudi pri nas. Brez dnevnika ne moremo biti noben faktor v javnosti. Čim več vpliva ima list, tem vplivnejša je tudi stranka in tem uspešnejše se bore delavci za svoje interese! (Odobravanje.) Število naročnikov iz Ljubljane in okolice moramo z delom podvojiti in sicer ga lahko podvojimo delavci, ki smo že organizirani. Kdor hoče biti socialen demokrat, mora biti naročnik! Kdor je organiziran, mora biti naročnik! Tako delajo drugod, tako mora biti tudi pri nas. j (živahno pritrjevanje.) i Klemenčič: Marsikateri delavcc vrže nie-srečnp 1. K 80 vin. za alkohol. Boljše bi bilo, da slehrni delavec opusti alkohol, pa se naroči na »Zarjo!« (Odobravanje.) Če bo list močan, bo stranka močna; če bo stranka močna, bodo delavski boji uspešnejši in delavstvu se bodo lepo obrestovale žrtve, ki jih bo žrtvovalo za svoj list. Cc pešajo delavske inštitucije, se to i močno maščuje, nad delavstvom samim, kar se prav sedaj kaže v jarki luči pri najnovejših , vladnih atentatih na železničarske interese. Torej vsakdo na delo, da pridobimo novih naročnikov »Zarji!« (Ploskanje.) Svetlin navdušuje za složno in neumorno delo za list in opozarja na uspehe, ki jih je s krepkim delom dosegla šišenska »Vzajemnost«- (Živahno odobravanje.) Dražil povdarja, da vse delavske inšti- ucije lepše uspevajo, če je politični delavski '/nr-n I Zato. Predvsem na delo za Zarjo«! (Odobravanje.) Čolnar opozarja na poglobitev socialistične zavesti, kar se bo prav tako dalo doseči z listom. Muhar: Vsi člani strokovnih organizacij se morajo zavedati svoje dolžnosti, da se naroče na »Zarjo!« Po gostilnah in javnih lokalih moramo brezpogojno zahtevati »Zarjo.) (Ploskanje.) A- K. GREEN: Sosedov dom. « ' t , (Dalje.) 'rinktnrt trd.itev ,ie zelo obtežilna, gospod doktor! Če zenske ni usmrtila omara ki se ie prevrta „an,o. kako pa je umrla? Ali morda r* I XJ? u a naravne smrti in da je omara le slučajno padla nanjo. 3e hiiT nj61ia Smrt ie bi,a nasilna- Usmrčena ona, a ne od omare. Se ka~koUs^rrtnnna? In ne ?d omare? Ali ste našli MKo smrtno rano na njenem truplu? -»ie na v S^n SHn,i!’ da i.e življe- Preisk-ti i nac.ln» kot je bilo misliti in zato sem »asmi * ’.Zredno natančI1°. Na tilniku pod »ata ,S • nezniiten madež. Preiščem ga doK jf'rlnajd?T,V niem odlomljeno konico k Porinil! .]ek*ene£a orodja. Mirna roka veJ5?de 1° ^nic° v "nežnejši, najobčutlji-Wla smrt ga trenutku 5e nasto‘ čih- ^PL0Šna razburjenost se je polastila navzoči t5,a najboli razburjena sem bila jaz. Tote šum zadeta v srce ampak v tilnik! Ko se Ševa«; zopet Polegel, je nadaljeval kornet zasli-dnje z mirnim glasom. °r°dja?Ali ^ najdena konica- del kirurgičnega V ^ ^ek*° n* dovolj trdo za tako svr- cdiomi fto navadno jeklo, ki se prav rado umi. Našel sem tudi samo konico. Ali jo imate tukaj? > Kn c« je.!.Uročil jo je porotnikom. kornor-SI J0AR?daia,i 5z rok v roke, je vpra-♦^a ie ^ mo^ete Povedati, koliko ^utkom kn trenutkoni, ko je umrla, in ročla ran -16 prevr.nila omara in po- -1 T v na nJenem telesu? Sasa. cno n‘kakor ne; toda minilo je precej F>recei?, Morilec pa se je mudil le deset minut v hiši? — Vsi so gledali začudeno in komer, ki je uganil misli množice, je vprašal: — Več kot deset minut? Zdravnik je takoj odločno odgovoril: — Da več kot deset minut! Ta odgovor je bil udarec zame. Toda spomnila sem se nato, kar mi je razkrila ura. Moj obraz je ostal popolnoma miren. \aša izjava je bila čisto nepričakovana, — je slednjič pripomnil komer. Kakšni razlogi so Vas privedli do tega mnenja? — Prav preprosti in zdravnikom vsakdanji razlogi. Ko bi bile rane povzročene samo nekaj minut po smrti, bi moralo biti več krvi; ran je bilo dosti in težke so bile; kri bi morala teči curkoma. Prvi sum mi je tedaj zbudila neznatna množina krvi. To se je zgodilo, preden sem ugledal ono smrtonosno rano. — Seaj razumem, zakaj ste zahtevali še drugega zdravnika pred odstranitvijo mrliča. — Naravno. Želel sem, da bi mojo obte-žilno izjavo potrdil še kdo drug. — Kako se imenuje drugi zdravnik? — Doktor Campbell; stanuje v Lexington Avenue štev. 100. — Je ta gospod navzoč? — Da! — Dobro, zaslišim ga pozneje. Vi torej trdite, da so Vaši sklepi logična posledica neovrgljivih, splošno veljavnih dejstev. — Gotovo! Sledil je daljši odmor. Končno je vprašal komer: — Vsled Vaše izjave postaja zadeva bolj zamotana; toda ne izgubimo poguma. Prosim, povejte mi še, •— ali ste našli na truplu kak znak, po katerem bi se dala dognati identiteta. — Na levem gležnju sem našel malo brazgotino. — Opišite jo. — Brazgotina ie bila taka, kakor se napravi vsled opekline. Dolga je in ozka ter sega od gležnja po nogi navzgor, ^ — Ali ste koga oiiozorili nanjo? — Da! Pokazal sem jo gospodu Qrycu, detektivu, in svojemu tovarišu. Pripovedoval sem o njej tudi gospodu Hovvardu Van Bur-namu. — Kako, da ste ravno njemu pravili o tem? ~ Gospod Gryce me je naprosil. Rodbina Van Burnam in gospod Howard sam so se bali, da je umorjenka soproga Howardova, ki je tisti dan pred umorom zapustila moževo stanovanje. — In je gospod Van Burnam priznal, da ima njegova žena prav tako brazgotino na nogi? — Rekel je, da ima slično brazgotino. A v truplu ni izpoznal svoje žene. — Ali je brazgotino pogledal? — Ne, ni je maral videti! — Ali ste ga pozvali, naj jo jiogleda? — Da, toda prav nobenega zanimanja ni kazal. Zopet je utihnil korner za nekaj minut, potem je nadaljeval. — Vedel je, da tišina zelo povzdiguje važnost dejstev. Toda tišine ni bilo. Od vseh strani se je čulo zadušeno mrmranje. — Gospod doktor, — je rekel korner, ko se je šum nekoliko polegel, — ali ste pogledali, kakšne lase ima mrtva ženska? — Da, svetlorjave! — Ali ste jih kaj odrezali? Nam jih morete pokazati? ;— Da, gospod Gryce mi je rekel, naj to storim. Odrezal sem dva kodra. Enega sem dal njemu, drugega pa imam tu. Zdravnik je izročil lase kornerju. Ta ie pritrdil pred našimi očmi listek nanje. Da se izogne vsaki zmoti, je razlagal svoje metodično postopanje. Potem je položil koder na mizo in se zopet obrnil do zdravnika: — Gospod doktor, za Vaše velevažno pričevanje smo Vam zelo hvaležni. Ker imate go- A. Kristan: Slišali smo mnogo uvaževanja vrednih besed. Zdaj pa je treba jasno formulirati predlog, na podlagi katerega se naj organizira nadaljno delo za »Zarjo«. In ta predlog je: Za pridobivanje novih naročnikov »Zarji« in za povzdigo naših gospodarskih organizaciji naj se ustanove krajevni odbori, ki bodo razvili agitacijo od moža do moža, od družine do družine, od hiše do hiše. Marx je bil izrekel gospodarsko resnico, da je osvoboditev delavskega razreda delo delavskega razreda samega. Zato pa na neumorno delo preko mlenkosti! V teku enega dneva seveda ne bomo vsega dosegli, pač pa uspehi ne morejo izostati, če bomo vztrajno nadaljevali svoje delo od dne do dne, od tedna do tedna! O predlogu se je razvila živahna debata. Sodrug Bartl je slednjič predlagal, naj se nominirajo posamezni okraji in naj se oglasijo posamezniki, ki so navzočni iz tistih okrajev, da se konštituirajo odbori, ki naj se sestanejo v najkrajšem času. Administracija pojde odborom na roko s potrebnimi podatki, da bodo poznali teren, kjer začno z delom. Lehpanier je predlagal, da se izroči vsa ta zadeva centralnemr odboru »Vzajemnosti«. Predlog sodruga A. Kristana se je sprejel; v smislu Bartlovega predloga se je takoj sklenilo vse potrebno za konstituiranje posamičnih odborov v najkrajšem času. Vse delo prevzamejo v zmislu Lehpanierjevega predloga posamične podružnice »Vzajemnosti«, kjer pa morda še ne obstajajo, pa centralni odbor »Vzajemnosti«. Ko bodo vse priprave gotove, se prirede »Rdeči tedni za ,Zarjo’.« Opoldne se je konferenca zaključila s pozivom, naj se vsakdo priglasi, kdor hoče delati. Na konferenci se je kazalo veliko razpoloženje, ki nas navdaja z upravičenim upanjem, da pojdejo ljubljanski in okoliški sodrugi takoj hi neumorno na delo za svoje glasilo. Vlada proti posredovalni trgovini. Zadnji torek je bila pri ministru Heinoldu deputacija mesarjev, ki je v nekem memorandumu naglašala, da šta nezadostna produkcija domače živine in pa pomanjkljiva organizacija ' živinskega trga vzrok današnje draginje mesa. i Deputacija je ministra prosila, da bi se trgovinska in carinska politika države izpremenila. Pri tej priliki je minister Heinold zastopnikom mesarjev prav pošteno levite bral! Povedal jim je v obraz, da so ravno mesarji tisti, ki z brezobzirnim navijanjem cen obstoječo draginjo še poostrujejo, Ker je memorandum za glavni vzrok draginje mesa označeval pomanjkljivost domače živinoreje in pa to, da se naša tržišča z živino in mesom premalo zalagajo, je minister opozarjaje na to, da draginja mesa ni omejena samo na Avstrijo, temveč jo je opažati tudi v drugih državah, razpravljal o razmerju med cenami živine in cenami mesa ter na podlagi statističnih podatkov dokazal, da so cene niesa sicer zmerom poskočile, kadar je jioskočila cena živine, da pa niso nikoli šle nazaj, kadar so padle cene živine, nasprotno so cene mesa vkljub temu mnogokrat narasle. V drugi polovici lanskega leta so cene živine konstantno padale, navzlic temu pa dra- tovo mnogo opravka. Vas ne bom dalje nadlegoval. Doktor Campbell! Nova priča je potrdila izpoved prejšnje. Vse je bilo prepričano, da je bila omara prevrnjena na žensko nekaj ur po njeni smrti. Zame pa je bilo najvažnejše izvedeti, kdaj da je padla omara in če se bo pri tem kdo spomnil ure. Deseto poglavje. Očividno ne; zakaj z naslednjimi besedami je zaklical korner: »Miss Amelia Butterworth!« Občinstvo me je gledalo, deloma radovedno, deloma zaničljivo; in še preden se je poleglo moje začudenje nad tem, so me začeli zasliševati. Kar sem vedela izpovedati, je čitateljem že znano, zato se hočem omejiti in ponoviti le nekatera zadnjih vprašanj. Korner je hotel izvedeti kakšna je bila dvojica, ki je tedaj vstopila v Van Burnamovo hišo. Vprašal me je tudi, če se je mlada ženska kaj obotavljala, ali če sem imela utis, da sledi prostovoljno v hišo. Odgovorila sem: — Ni se obotavljala; prav hitela je po stopnjicah navzgor. — In mož? — Je bil manj živahen; toda to ne dokazuje ničesar. Morda je bil starejši! — Ne potrebujemo nikakih domnevanj, miss Butterworth. Dejstvo hočemo. Ali veste, da je bil starejši? — Ne, gospod! — Kako velik je bil? — Srednje velikosti! Bil je vitek in če6i\CL postave; kretal se je kot gentleman. To lahkx trdim. — Mislite, da bi ga spoznali, če bi ga videli? (Daflt^ ginja mesa ni nič popustila in so njegove cene deloma še poskočile. Najnovejše povišanje mesnih cen je tedaj izhajalo iz že a priori previsokega nivoa in je razentega čestokrat znašalo kar deset vinarjev, dasi so cene živine poskočile samo za par vinarjev. V zadnjem tednu se je znatno več goveje živine prignalo na trg, zlasti pa so vsled uvoza mesa iz Srbije in Rumunske padle cene govedi slabše kvalitete, dasi je nekaj sto komadov govedi ostalo neprodanih. Vkljub temu pa tega v cenah mesa nismo občutili. Torej je zelo dvomljivo, da bi se, ako se ob sodelovanju občin in mesarskih obrti samih za organizacijo in regulacijo trga kaj drugega ne ukrene, razmere že potom močnejšega zalaganja trgov z živino in z mesom izboljšale. Vkljub temu, pravi minister, pa stori vlada v tem oziru kar ji je mogoče. Akoravno akcija poljedelskega ministrstva, ki meri na to, da se dvigne produkcija na boljšo organizacijo trga in na zboljšanje apro-vizacije, vsled pomanjkanja krme lanskega leta, vsled kuge na gobcih in parkljih kakor tudi vsled takratnega pomanjkanja denarja in končno tudi z ozirom na to, ker se je letošnje leto več živine za rejo pridržalo — ker se je letos namreč veliko več krme pridelalo —• akoravno torej ta akcija še ni rodila zaželjenih sadov, pa se vendar uspehi že kažejo. Sicer je bilo v prvih osmili mesecih tega leta v primeri z istim časom lanskega leta prignane na dunjaski trg za 11.000 komadov pitane živine manj, zato pa je bilo več goveje živine slabše kvalitete in dovoz prešičev je napredoval celo za 120.000, telet pa za 200.000 komadov. Razen tega se je v istih mesecih prodalo veliko več govejega, telečjega in svinjskega mesa nego v istem času lanskega leta. Naposled pa je v zadnjih šestih mesecih tega leta uvoz znašal več nego 17.500 komadov govedi, več nego 3000 telet in pa 52.000 prešičev. Glede na zahtevani uvoz žive živine iz balkanskih držav je baron Heinold opozarjal na to, da je pq sedanjem, do leta 1917. veljavnem trgovinsko-političnem režimu uvoz žive živine iz balkanskih držav izključen in da se je tudi poslanska zbornica pri sprejetju po, oblastilnega zakona leta 1900. izrekla proti dovolitvi takih uvozov. Sicer pa prihaja, je dejal minister, mnogo mesa iz Srbije. In upati je, da se bo tudi neizčrpani kontingent rumunske živine dal izena-! čiti z večjim uvozom iz Srbije. In tudi iz Bol, garije je po dogotovljenju trgovinske pogodbe pričakovati primernega dovoza mesa. Minister je na to obširnejše reflektiral na posamezne očitke in želje memoranduma in zlasti naglašal, da vladi ne prihaja niti na misel, da bi favorizirala agrarce. Seveda se bo našlo prav malo naivnežev, ki bodo to vladino zatr-idilo resno vzeli. Kar se tiče užitninskega davka, ki ima za državne in za občinske proračune gotov pomen, se vlada, tako je nadaljeval mi-Inister Heinold, resno prizadeva, da bi po možnosti reformirala užitninski davek na meso. Končno je minister povdarjal, da vlada težkoč, s katerimi se bore nekateri pripadniki mesarske obrti, gotovo ne omalovažuje, da bo pre-jštudirala in uvaževala vse želje memoranduma in od svoje strani z vsemi dopustnimi sred jStvi delovala na zboljšanje razmer. Vlada pa >nič manj ne računa na izdatno podporo občinskih uprav in mesarskih obrti samih, ker za-jjiteva razvoj velikih mest kakor tudi prometnik ;in aprovizacijskih razmer tudi modernizacijo inaprav v mesarski obrti. Kakor razmere danes stoje, je združitev malih obratov v velike ■obrate neobhodno potrebna. Ako bodo vsi poklicani činitelji v tem pogledu delali in posto-ipali vzajemno, potem se imamo nadejati ugodnega uspeha. * Ministrski dokaz, da izrabljajo mesarji in prekajevalci mesa današnje razmere v živinoreji v to, da z brezobzirnim in neprestanim posipavanjem cen spravljajo v svoje žepe čim :največje dobičke, je jako dragocen. Ministrove .besede so vendar enkrat z vladnega mesta ovrgle glupo besedičenje o legitimni posredovalni trgovini in o njenem legitimnem dobičku. V teh besedah pa je zapopaden tudi najhujši očitek proti občinskim upravam, ki so se skrivale za vse mogoče prazne izgovore, samo da jim ni bilo treba aprovizacije mesa vzeti v ;svoje roke. Mestni in občinski za&topi na Nemškem so storili vse mogoče v olajšanje ljudske bede; naše občine niso do danes storile še nič. Avstrijske občine predvsem do daneš še niso sestavile nikakršnih statistik cen. Narodni gospodar in pa časnikar sta v tem oziru pri nas navezana na skrajno nezanesljiva izvestja tržne ; polici je. Tabele cen, ki se pri nas izobešajo, so skrajno pomanjkljive. Navedene cene ne oblegajo vseli vrst blaga in služijo čestokrat za iyabo; kupcu se stvari po razpisani ceni samo takrat dajejo, kadar kupi tudi še kako drugo iblago. Da so taki goljufivi triki mogoči, to kaže Slabo organizacijo in pa zanikrnost policije. Toda take in slične odredbe so samo pomožna sredstva komunalne preskrbe živil. Mnogo važnejša je neposredna preskrba prebivalstva z mesom v prodajalnah, ki jih je občina sama ustanovila. Občine bodo aproviza-cijo mesa v lastni režiji samo takrat lahko ,uspešno izvrševale, če bodo ustanavljale lastne živinorejske zavode ali pa stopale vsaj ® poljedelskimi zadrugami v direkten stik, da se s tem izločijo najpožrešnejši koristolovci, ži-IVmski trgovci. s«. Zel?v7afno te prevzetje prodaje morskih noiv občinsko režijo. Občine pritiskajo na ta način na cene rib, zaeno pa dajejo jamstvo, se, prodajajo samo sveže ribe; neštevilni jslučaji izpričujejo, da tudi najpazljivejša tržna policija ne more preprečiti prodaje gnilih rib v privatni trgovini. Toda dragnja se ne razteza samo na meso, temveč obsega vsa živila. Nade, ki so se stav-Ijale na letošnje poljske pridelke, je vreme zadnjih tednov deloma uničilo. Zlasti za, ljudsko prehrano toli važni krompir vsled neprestanega deževja močno trpi. Da prevzamejo mesta njegoVo prodajo v lastno režijo, je zelo potrebno. To bi bil minimalen program za komunalno preskrbo živil. Mnoga nemška mesta so ga po večini že izpolnila. Nič pa ne bi bilo zmotnejšega, nego da bi se preskrba živil smatrala samo za problem velikih in srednjih mest. Manjše občine imajo izpolniti iste naloge in si svoje delo z medsebojnimi združitvami lahko znatno olajšajo. Baron Heinold je tedaj po vsej pravici apeliral na občine, da sodelujejo v ublaževanju neznosne draginje. Toda pozabil je povedati, da občina, ta najmanjši državni in družabni organizem ne more odpraviti učinkov državne politike in družabnega razvoja. Pozabil je povedati, da pospešuje sedanja carinska politika pridelovanje žita na stroške živinoreje in da je kriva nazadovanja naše živinoreje. Pozabil je nadalje povedati, da sedanji uvoz mesa za skupno monarhijo pač ne more priti vsled svoje nezadostnosti mnogo v poštev in na noben način ne more znižati visokih mesnih cen. Vlada, ki sedaj posredovalno trgovino preklinja, si žal ne ostaja zvesta. Kadar ima namreč v državnem zboru prodreti s pozitivnimi odredbami proti posredovalni trgovini, takrat prav hitro pozablja na svoja načela. Saj skuša celo na vse mogoče načine ovirati razvoj konzumne orgnizacije delavstva, ki je edina sposobna, da s časom izloči nepotrebno posredovalno trgovino. Občinske uprave zopet pa tožijo nad vlado, da ne ukrene ničesar proti draginji, ter se upajo na ta način iznebiti dolžnosti, da bi same kaj storile. Vlada in občina si druga drugi očitajo krivdo ter se druga nad drugo izgovarjajo, samo da obema ne bi trebalo nastopiti proti svetemu profitu. Ljubljana in Kranjsko. — Ubožno izpričevalo liberalni politiki je v nedeljo v Trnovem izpostavil dr. Tavčar. Dejal je: »Takrat, ko smo sklepali volilno reformo za deželni zbor, smo stali na moraličnem stališču, da je vsaka korporacija zato tu, da deluje in naše naziranje je bilo, da je vsaka obstrukcija v deželnem zboru nedopustna in škodljiva. Danes pa, moram priznati, da smo se motili takrat, ko smo imeli tako idealne nazore. Računali smo namreč na poštenost, ker smo sami pošteni in smo pričakovali isto od svojih nasprotnikov in od vlade. Takrat mi je tudi ministrski predsednik baron Beck zagotovil, če pride do kompromisa, da bo vladi to v veliko zadovoljnost, da pa bo vlada v vsakem slučaju pravična nasproti narodno-napredni stranki. Mi smo se takrat pogajali v tem smislu, da se zastopstvo mest ne sme izpreme-nitl, razen če v to izrecno privolijo zastopniki mest. Vsi smo bili takrat tega mnenja, in tudi sam dr. Šušteršič je bil tega mnenja ter je poudarjal, da bo njegova stranka vsikdar v tem oziru pošteno postopala. Toda bili smo zapeljani. To se je pokazalo takoj, ko je bila volilna reforma izpeljana, takoj se je pokazalo neho-netno postopanje tako od strani večine, kakor od strani vlade.« Simpatična na tej izjavi je odkritosrčnost, s katero voditelj liberalne stranke izpoveduje nesposobnost liberalnega vodstva. Kedar smo mi konštatirali, da jih klerikalci ix) pravici bijejo s škorpioni za njih vnebo-vpijočo omejenost in nezmožnost, nam je »Slov. Narod« odgovarjal vselej z loparjem. — Sumljiv molk. Dočim je Trillerjeva afera iz deželnega odbora predmet najživah-nejšega komentiranja, dr. Triller vzlic ponovnim pozivom ni še prilezel na dan z zadovoljivo in jasno izjavo. Ta molk napravlja na vse protiklerikalne življe najmučnejši vtisk, ker le potrjuje sum, da je bilo oficialno zastopstvo kranjske dežele na klerikalni dunajski paradi sklenjeno s soglasjem dr. Trillerja. Po Ljubljani govore, da je glavar dr. Šušteršič pred glasovanjem izrecno vprašal, če kdo od odbornikov ugovarja, a dr. Triller je spravil svoj hripavi antiklerikalizem v žep in hrabro molčal. — Kranjska dežela ostane sicer taka, kakor je, če je dr. Triller po svojih močeh sodeloval za evharistični Spektakel ali če ne bil, ampak za politični značaj liberalcev je ta aferica dragocena, ker kaže vso breznačelnost liberalne stranke in njeno popolno nesposobnost za dosleden odpor proti klerikalizmu. Kaj pomaga, če imajo liberalci v javnih korporacijah še toliko mest in mandatov, ko klerikalci lehko delajo vzlic njim popolnoma po svoji glavi in ko liberalni mandatarji niti toliko korajže nimajo, da bi dali »svojemu antiklerikalnemu« prepričanju duška. In še nekaj! »Sl. Narod«, ki. je napisal nekaj sicer zelo krotkih besed zoper klerikalno demonstracijo na Dunaju, nima grajalne, besedice za čudno ravnanje dr. Trillerja. Protiklerikali-zem liberalne garde je v resnici na kantul — »Slov. Narod« in dr. Ravnihar. Na mnogoštevilna vprašanja železničarjev odgovarjamo, da »Slov. Narod« do danes ni še dal na kritično rešeto dr. Ravniharja zaradi njegovega klavrnega vedenja napram zahtevam železničarjev. »Narodovo« srce je bilo torej za železničarje le en dan. — Snočnjl shod v areni »Narodnega doma«, na katerem sta poročala sodr. Kopač iz Trsta v slovenskem in sodr. Handl z Dunaja v nemškem jeziku, je bil prav dobro obiskan in se ga je poleg železničarjev udeležilo tudi mnogo delavstva iz Ljubljane in okolice. Obširnejše poročilo o zanimivih referatih objavimo jutri. — Sankcioniran deželni zakon« Sankcioniran je kranjski deželni zakon o pravnih pripomočkih zoper odločbe in odredbe občinskih in drugih avtonomnih oblastj. — Razširjenje postaje v Novem mestu. C. kr. železniško ministrstvo je od c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu predloženi projekt za razširjenje postaje Novomesto vsled stika z železnično progo Novomesto-Metlika-deželna meja pod gotovimi pogoji spoznalo za primernega. Politični obhod in raz- lastilna- razprava bo V sredo, dne 2. oktobra t 1., ob pol 9. dopoldne in se snide komisija na kolodvoru v Novem mestu. Podrobni načrt bo na vpogled pri c. kr. okr. glavarstvu v Novem mestu, načrti o zemljiškem odkupu pa pri mestnem občinskem uradu v Novem mestu. Udeležencem je dano na prosto voljo vložiti morebitne ugovore zoper projekt, ali zoper zahtevane razlastitve pri c. kr. okr. glavarstvu v Novem mestu ali pa najkasneje pri političnem obhodu, oziroma pri razlastilni razpravi. ■ — Občni zbor »Slovenske filharmonije« bo, kakor smo že poročali, danes ob 8. zvečer v vrtnem salonu restavracije »pri Rimljanu« (Valentin Mrak), Rimska cesta št. 4. Želimo mnogoštevilne udeležbe. — S trebuhom za kruhom. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 50 Bolgarov, 55 Hrvatov in 20 Slovencev. 30 Hrvatov je prišlo iz Nemčije, 52 Slovencev se je odpeljalo v Solnograd. — V nedeljo je šlo v Ameriko 135 Macedoncev 40 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je prišlo pa 10 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Buchs 15. na Westfal!sko pa 25 Hrvatov. — Pogrešan uinobolen človek. Dne 4. t. m. je odšel Simo Radojčič iz Bojancev, velike suhe postave, obrit, v sivi suknji in belem klobuku, v domači platneni srajci neznano kam. iz Amerike so ga poslali domov, ker se mu je že tam omračil duh. Simo Radojčič je miren blaznik in spada v občino Adlešiče v Beli Krajini. Njegov oče prosi, ako se najde, naj se odpravi domov ali pa na občino Adlešiči. Krenil je proti Žužemberku. — Nezgodi na cesti. Ko se je v soboto po Bleivveisovi cesti z enovprežnikom peljala posestnica Frančiška Marenkova iz Dobrove, se je snelo pri vozu kolo, vsled česar je padla z voza ter se po obrazu poškodovala. — Po isti cesti je peljal v nedeljo hlapec Jakob Pošavc konja v civilno jahalnico. Le-ta se je ustrašil avtomobila, se hlapcu strgal ter pridirjal v Bee-thovenovo ulico, kjer so ga prijeli. — Izgubljeno in najdeno. Gdč. Marija Heinricherjeva je izgubila zlato žensko uro. Ivana Kunstljeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Šolski učenec Fran Selan je našel na koldvoru žensko torbico z dvema robcema, otroško čepico in vozno izkaznico s sliko. Gospod Franjo Predalič je našel zlato žensko žepno uro ter jo oddal na magistratu. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 17., sredo 18. in četrtek 19. septembra 1912: 1. Manevri na Starem Japonskem. (Velezani-mivo.) 2. Tenor. (Krasna humoreska.) 3. Beg. (Amerikanska drama.) 4. Žurnal Pathč. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 5. Železna roka. (Krasna detektivska drama v dveh delih. Zanimiva, efektov polna, umetniška in epizod bogata drama.) 6. Moric in fotograf. (Komična učinkovitost s Princom. — V soboto »Velika cirkuška privlačnost«. (Najboljši film, ki se je do-sedaj predvajal. Nordiskfilm Co.) Pripravlja se »Bosonoga plesalka« (francoska drama) in »Trdovratna ljubezen« (komična učinkovitost z Maks Lindrom.) »Papež v Vatikanu«. Koroško. — Roparski umor. Blizu Mal. Sv. Pavla, v takozvanem Senčnem grabnu, je napadel neznanec gozdarjevo ženo Nejkartovo. Zalotil jo je. pri ognjišču, kjer je pripravljala večerjo za soproga, ki bi se bil moral v kratkem vrniti. Vrgel ji je od zadaj vrv okrog vratu, jo potegnil k tlom in zadavil. Ko je bila žena mrtva, je šel v stanovanje, kjer je s sekiro razbil in odprl vsa predala in pobral vse prihranke, ki sta jih že priletna zakonska prištedila* za stara leta. Mož je prišel domov okrog 8. zvečer in je moral ropar malo prej zbežati, kajti truplo žene je bilo še mehko. Celo okolico je ta napad silno razburil, kajti niti najstarejši ljudje v okolici ne pomnijo podobnega zločina. Prebivalci in orožništvo so preiskali vso okolico, da bi ujeli roparja, toda zaman, dosedaj nimajo o njem še nobenega sledu. Tržaško vodovodno vprašanje. Pogreb timavskega vodovoda. V Trstu, 15. septembra 1912. Izvenparlamentarne konference o tržaškem vodovodnem vprašanju, ki so se začele pretečeni torek, so se zaključile v soboto. 14. t. m. s popolnim porazom večine v mestnem svetu, ki je hotela vsiliti tržaškemu mestu najdražji in najnesrečnejši timavski vodovod. Poraz italijanske večine pri tem vprašanju je ena izmed najlepših zmag socialističnih mestnih svetovalcev, a obenem tudi osebno zadoščenje inženirja sodruga Franca Pittonija, ki je ves čas vodil boj proti vodovodu iz Timave. Na teh konferencah se je zgodilo pravzaprav to, kar bi se bilo moralo zgoditi že davno, davno prej. In izkazalo se je tudi dovolj jasno, da večina v mestnem svetu in njeni tehniki sami niso bili prepričani o absolutni nujnosti zgradbe novega vodovoda in celo, da so bili mnogi v njenih vrstah prepričani, da je bilo vodovodno vprašanje premalo preštudirano prav glede stvari, katere bi se bilo moralo temeljiteje pogledati. Inženir Piacentini, vodja tržaškega hidro-tehničnega urada, ki je dobil nalogo sestaviti timavski vodovodni načrt, je bil sam prepričan, da ta vodovod ne bi bil najboljši. Toda na rečenih konferencah je izjavil, da je uradnik občine in da je s timavskim vodovodnim načrtom izvršil le naloženo mu nalogo. On ni dobil naloge, da prouči vodovodnega vprašanja, ne raznih vodovodnih načrtov, marveč le, da sestavi timavski vodovodni načrt. In na zadnji seji v soboto je inž. Piacentini sam čestital Fr. Pittoniju na zmagi v boju zoper timavski vodovod. In boj, ki ga je vodil sodrug Franc Pit-toni je bil res velik in težaven. Ako pomislimo, da je imel proti sebi skoro vse inženirje in da so mnogi tehniki govorili o Timavi, kakor da so podkupljeni. In kako slepo orodje v rokah posameznikov, je bila italijanska večina v mest- nem svetu, nam kaže dejstvo, da' se fe T: dr. Brocchi pred eno imenovanih konferenc napram sodrugu Pittoniju in drugim, da se tudi njemu zdi vodovodno vprašanje še vse pre* malo proučeno in da bi sam najrajši eliminiral timavski vodovod iz dnevnega reda. Pri vsem tem je pa tudi gotovo, da timavski vodovodni načrt ne bi bil pokopan, da niso socialistič’ zastopnikih na imenovanih konferencah, močin podprti od strani slovenskih narodnih zastopnikov z raznimi vprašanji na navzoče veščake naravnost izsilili resnico na dan. Na podlagi obiska, ki so ga napravili izvedenci k Bistrici in bližnjim dolinam, ki so bile mnogokrat imenovane kot pripravne za zgradbo umetnih je-zer. in potom raznih vprašanj, ki so jih preložili izvedencem socialni demokratje in slovenski narodni zastopniki, se je izkazalo, da M f bil bistriški vodovod za Trst najboljši, da im* I Bistrica najboljšo vodo in da je mogoča zgradba potrebnih jezov za umetna jezera tako v P*‘ deški, kakor tudi v klivniški dolini. Profesor Kinzer je dejal, da bi moral priti prvi v posteč vodovod iz Bistrice, potem vodovod iz Furlanije in šele kot zadnji, v slučaju, da ne bi bilo nič boljšega, prihaja v poštev vodovod iz Ti* mave. Na sejah se je razmotrivalo tudi vprašanje glede težkoč, ki bi jih imela tržaška občina, preden bi dobila od vlade, o kateri se pravi, da hoče zajeti v Bistrici vodo za svoj kraški vodovod, dovoljenje za napravo bistriškega vodovoda. in glede težkoč, ki bi jih v tem slučaju delal tudi kranjski deželni odbor. Profesor Kft' zer je dejal, da bi bilo vredno, da se tržaška občina loti dela, da dobi potrebno dovoljenj® in da se dogovori s kranjskim deželnim odbO; rom. Slovenski narodni zastopniki so povedali da bodo v tej zadevi oni napravili potrebne korake pri kranjskem deželnem odboru. Z ozirom na dejstvo, da je treba za odpravo različnih zaprek bodisi bistriškega, bodisi ostalin projektov, se je razpravljajo na imenovanih konferencah tudi vprašanje o provizoriiu. Provizoričen vodovod, ki naj bi zadoščal za nujne potrebe do zgradbe dobrega definitivnega vodovoda, bi bil na vsak način nujno potreben. Kot provizorične rešitve prihajajo v poštev vodovod iz Irebanske jame, ali zgradba umetnega jezera pri Bistrici, ki bi ga bilo mogoče j porabiti pozneje eventuelno za definitivni vodovod iz Bistrice, ali pa napeljava vode iz Sar-dočevega studenca, ki bi dal Trstu skupno z Brojenico okroglih 24.300 kubičnih metroV vode na dan. Glede definitivnega vodovoda j? trebanske jame, kateri načrt je izdelal inz* Ghiro, so izrazili izvedenci sicer male pomisleke že z ozirom na dejstvo, ker niso ime'1 o vsem natančnejših podatkov, vendar se jiflj ne zdi nemogoč. Na sobotni seji je pa mestfl1 svetovalec inž. Braidotti, ki je v mestnem svetu bil poročevalec o timavskem načrtu, izjavil, da se mu zdi čas, ki je določen za zgradbo vodovoda iz Timave, predolg in da je provizoričen vodovod nujno potreben. In ker se ie vedno govorilo o visoki temperaturi vode & trebenske jame, je dejal, da se je merila ta# j temperatura le. ko je bila voda v jami plit# j j ker je jama ob visoki vodi nedostopna. Atorčft j da ne bi bil napačen niti definitivni vOtrovoa izi j trebenske jame. Končno je inž. Braidotti pred-. lagal, naj veščaki študirajo in sestavijo predloge glede provizoričnega vodovoda in naj nadaljujejo študije za definitivni vodovod. Socialni demokratje so že prej nameravali predlo,-žiti v bistvu enak predlog, ki bi se bil razlikoval le po obliki. Zato so se pridružili term1 predlogu, pač pa so prečitali resolucijo, ki sO jo nameravali vložiti in o •kateri žele, da prid® dobesedna v zapisnik. Omeniti moramo.še, da prihajata kot definitivni rešitvi poleg že imenovanih v poštev tudi vodovod iz Tolminskega ali Boče. Braidottijev predlog je bil spreiet soglasno. S tem je bil tudi pokopan timavski načrt. Toda velikanski greh bi bil, ako ’D^etlai socialni demokratje položili roke v žep. Irena bo paziti, zakaj intrige se bodo gotovo še nadaljevale. Na vseh, ki jim je mari, da pride 1 rs* do dobre, zdrave in obilne vode, je sedaj lc-žeče, da delajo v ta namen povsod, kjer bo njihovo delo potrebno. Italijanska kamora je veliko blamažo bogatejša. Trst. — Slavnostna otvoritev novega »Delav* skega Doma« v Trstu. V včerajšnji številki sm° podali poročilo o dopoldanskem delu nedeljskega slavja. Popoldanski del je sestojal iz velike veselice, ki se je vršila v vseh prostori' »Delavskega doma«. Ljudstva je bilo, da se ie človek komaj gibal v gneči. Ni ga bilo kotička* kjer bi bil človek lahko vžil nekoliko počitka* Neštevilne sodružice so razpečale 10.000 sretK' Vse, kar jih je bilo, in še toliko bi jih bile raZ' pečale ako bi jih bile imele. Na terasi so ^ hladili oni, ki so bili tako srečni, da so pršli taJ» do kakšnega prostorčka. Na dvorišču je svi-rala močna godba naše socialistične mladin®: V veliki dvorani so se pa vrstili naši pevs* zbori, od katerih je odnesel palmo kriški m® šani zbor, ki je to pot zopet pokazal lep naprč dek. Dobro je nastopil tudi pevski zbor »Li% skega odra«. V mali dvorani so se na vrte mladi parčki. In ta masa ljudstva, ta gneča . ostala do ene po polnoči. Bilo je šele po e uri, ko se je začel »Delavski dom« polagaj prazniti in se je izpraznil šele ob 3. po polno^ Kriški pevski zbor se je pa podal v gostim" I »International«, kjer so zopet v svojo zabav j zaneli »Nazaj v planinski raj« in »Slava del11 * 1 Tako je znalo tržaško dela v s tv proslaviti otvoritev novega »Delavske? j doma«. Dan 15. septembra pa ostane dols ' dolgo let v spominu vsem, ki so se ga udei® žili, in vsem, ki so v njem videli izvršeno sta* željo tržaških sodrugov po svoji lastni hiši- — Rodbinska tragedija. Brata Anton 'v Ivan Monico, trgovca s prekajenim mesom _ Trstu sta imela v soboto pogreb svojega oče ki je umrl y Selvi. Ko sta se vračala od P greba v Trst je padel pri izstopu v drug vlak ;Ua postaji v Mcstre starejši brat pod vlak. Strojnik je vlak takoj ustavil in ponesrečenca so potegnili iz pod stroja smrtno poškodovanega. Brat, ki je videl brata, ko je padel pod vlak in ko je zagledal, da so vsega krvavega potegnili izpod stroja, je hipno zblaznel in tako norel, da so ga morali obleči v prisilni jopic. Oba brata so odpeljal v bolnišnico. in — Ljudske predstave v ljubljanskem Slovenskem gledališču. Stoječa na stališču, da bodi gledališče pristopno prav vsem slojem, je intendanca Slovenskega gledališča sklenila, v letošnji sezoni prirejati ljudske predstave ob tako izdatno znižanih cenah, da bo tudi revnejšim delavskjm in ljudskim slojem omogočeno redno posečanje gledaliških prireditev. Tako n. pr. sedež v parterju, ki siccr stane K 3.40. bo pri večernih Ijuds. predstavah veljal Samo K 2.—. pri popoldanskih samo K 1.60; balkonski sedež, ki sicer stanc K 2.—, samo K 1— oziroma 80 vin.; galerijski sedež, ki sicer stane K 1, samo 60 vin.; dijaško stojišče samo 40 vin., galerijsko stojišče samo 20 vin. Cene so nastavljene tako nizko, da bo izkupiček ravno še pokrival troške; niže jih pri naših razmerah ni mogoče nastaviti. Uprizarjale se bodo opere, operete, spevoigre in drame prav tako vestno kakor pri dražjih večernih prireditvah, izbrali pa se bodo komadi, ki sicer odgovarjajo ljudskemu okusu, pa imajo vendarle gledališko-umetniške vrednote. Inten-'danca ljudstvu noče podajati plitkih stvari, ampak hoče pokazati, da je v svetovni gledališki literaturi zadosti umetniško dobrih iger, ki so po vsej priliki zmožne omiliti se tudi najširšim slojem. Večerne ljudske predstave bodo vsako drugo sredo zvečer od osme ure nadalje in ob tistih nedeljah in praznikih popoldan. ko ne bo otroških predstav. Intendanca ima resno voljo gledališče demokratizirati, na voditeljih naših ljudskih in delavskih organizacij pa je, da ji omogočijo izvršitev tega njenega programa. Saj se razume po sebi, da bi morala intendanca prirejanje ljudskih iger ustaviti, čim bi se izkazalo, da povzročajo Slovenskemu gledališču izgubo. — Otroške predstave v ljubljanskem Slovenskem gledališču. Kakor doslej bode Slovensko gledališče tudi v bodoče ob nedeljah in praznikih popoldan prirejalo otroške predstave, za katere ima intendanca v programu prav efektne in primerne nove, pri nas še ne uprizorjene komade. — Dijaške predstave v ljubljanskem Slovenskem gledališču. Zavedajoča se kulturne misije, ki jo ima gledališče izpolnjevati v oziru na splošno naobrazbo in olikanje. estetičnega Okusa, je intendanca Slovenskega gledališča Sklenila, v bodoči sezoni redno prirejati specialne dijaške predstave, pri katerih se bodo uprizarjali klasični dramski in glasbeni komadi. Kakor pri ljudskih predstavah bodo tudi pri dijaških prireditvah cene znižane na skrajni minimum. Predstave bodo popoldanske in si-cer bodo vršile vsakih štirinajst dni na isti K° c’ .^r‘ svet določil kot 'dan j* p°!zn°sti prost popoldan. Inten- 7nrit; tJ ?ovo,]l!le slavna šolska vodstva opo-oiiiti na to svojo namero ter vdano prosi nji- e podpore pri izvrševanju tega njenega izobraževalnega programa. — Glasbena Matica. Z letošnjim šolskim letom bo »Glasbena Matica« pridobila svojemu zavodu odlično učno moč v osebi domačina g. Antona Trosta, čigar ime je kot pianista Ljubljančanom že znano izza koncertov Glas. Ma- G. Anton Trost je bil za svojih gimnazijcih študij v Ljubljani po talentu, pridnosti in napredku odličen gojenec Glas. Matice. Že v *akrajtnih letih je vzbujal pozornost nase. Po dovršeni gimnazijski maturi se je podal na c. kr. akademijo za glasbo in uprizarjajočo umetnost (poprej konservatorij) na Dunaj. Ta prvi avstrijski glasbeni zavod je obiskoval 3 leta m je letos najodličneje dovršil svoje .študije in Sicer v svojem glavnem predmetu kot pianist m v vseh pianistu obveznih predmetih: harmoniji. kontrapunktu, komorni glasbi, klavirskem spremljevanju, glasbeni zgodovini in nauku o instrumentih prestal zrelostni izpit brez izletne z odliko. Na podlagi tega izpita mu je c. kr. kraljeva akademija priznala izpričevalo pridobljene umetniške zrelosti. Ob dovršitvi študij je bil odlikovan z akademijsko diplomo in pianistično častno premijo Lisztovo. Z g. ‘Troštom pridobi Gl. Matica in slovenska glasba vrlo učiteljsko moč za glasovir kot glavni predmet in izbornega domačega koncertnega Pianista, ki bo mogel v svoji stroki dvigniti slovensko glasbo do višje stopnje. Dne 15. septembra t. 1. vstopi g. A. Trošt v učiteljski zbor, JJlas. Matice v Ljubljani. Poleg omenjenega gospoda vstopijo letos v učiteljski zbor Glas. Matice še tri druge slovenske učne moči in sicer gdč. Ivanka Hrastova in gg. Ferdo Hercog in dr. Pavel Kozina. Gdč. Hrastova izpraša^- ljadskošolsL učiteljice, ^ je izbrala petje '£a svoj službeni poklic. V prejšnjih letih gojenca Glas. Matice je v zadnjih letih obiskovala glasbeni zavod Rudolf Kaiserjev na Dunaju in 9ndi dokončala svoje za pevski pouk odločene študije z odličnim uspehom. Letošnjo spomlad ®a je napravila pred državno izpraševal no ko-Miisijo pri pro{_ pessu na Dunaju pravtako z Odličnim uspehom državni izpit za pouk v pe-flu kot glavnem predmetu in tozadevnih stranskih predmetih. V šoli Glas. Matice bo v leto-njem šolskem letu prevzela pouk dekliškega .— G. Ferdo Herzog je pred leti dovršil F^Uišče v Mariboru z maturo. Že tam se je . opraži v glasbi kot svojem najljubšem edmetu. Namesto v učiteljski stan je stopil Itm?"S,ervatorij v P™gi’ ter 3’e istega po 31etnih bla letos dovršil z lepimi uspehi. Njegova Mirii?a str°ka v študijah je bila kapelništvo, Pa harmonija, kontrapunkt in glasbe- sl0ye»5i?vina- Nastavljen je v letošnjem letu v sKejn gledališču kot drugi kapelnik in korepetitor. Veselo dejstvo je, da se oglašajo Slovenci domačini tudi na kapelniškem polju. V šoli Glas. Matice bo poučeval glasbeno zgodovino, ki se doslej na zavodu vpelje kot reden pouk. — Slovenskemu koncertnemu občinstvu je kot pevec solist znan g. dr. Pavel Kozina. Tudi ta je bil v svojih gimnazijskih letih gojenec Glas. Matice. Obiskoval je na Matični šoli najprvo klavir in harmonijo. Po dovršeni gimnazijski maturi med visokošolskimi študijami na Dunaju, se je učil solopetja pri prof. Gansbacherju in en tečaj privatno pri prof. Ledererju. Nadalje se je učil solopetja kot gimn. učitelj v Ljubljani v šoli Glas. Matice pri vodju Hubadu in pri ravnatelju Gerbiču. Šolska uprava mu je končno podelila za 1 semester dopust, da napravi državni izpit iz petja. V tem semestru je obiskoval petje na akademiji pri prof. Ungerju v IV. letu solopetja in ga dovršil z odličnim uspehom; obenem je napravil državni izpit za pouk petja pri prof. Gansbacherju z jako lepim uspehom. Le-ta mu je po izpitu posvetil zvezek svojih pesmi z laskavim priznanjem. Razveseljivo dejstvo je to, da število glasbeno naobraženih domačinov glasbe nikov pri nas narašča in da pridobi šola Glas. Matice k priznanim sedanjim 11 močem letos še 4 nove. Poučevali bodo; Breznik, Chlume-cka, Gerbič, Herzog, Hrastova, Hubad, Kozina, Kučera, Marolt. NoIIijeva, Pavčič. Pospi-šilova. Praprotnikova, Trošt in Vedral. Lurška pravljica. Pod tem naslovom izide v založbi »Zarje« znamenito delce, ki se bo dobilo po 40 vin. komad po vseh knjigarnah na Slovenskem, kakor tudi pri založbi »Zarje« v Ljubljani. Organizacije, ki žele več izvodov, naj se obrnejo naravnost na založbo. »Mati.« Znameniti roman slavnega ruskega pisatelja M. Gorkija je izdala založba »Zarje«. Dobi se v vseh knjigarnah po 4 K komad. Kdor vzame več izvodov, dobi knjigo po znižani ceni. — Dolžnost vseh organizacij in društev pa je, da imajo po več izvodov te lepe knjige v svoji biblioteki. — Tudi vsak sodrug bi moral imeti v svoji knjižnici ta roman, ki je res v vsakem oziru zanimiv in zelo poučen. Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Ne vzamite nič brez da bi povprašali, Če je: pravo; ali se skrbno prepričali če: nosi znak .prave : Franckov e : kakovosti iz tovarne Henrik Francka sinovi v Zagrebu, .ka-vin mlinček", kateri je natisnjen na vsakem zabojčku in vsakem zavitku. Kakovost jamči dobroto, ce-nost, jedernatost in slastnost pravega '.Frančkov e ga: pridatka za kavo. Zadnje vesti. KLERIKALNI SPEKTAKEL NA DUNAJU. Konec. Dunaj, 17. septembra. Klerikalni spektakel se je končal s procesijo po mestu, ki so se je udeležili evharistični romarji. Radovednost Dunajčanov, da vidijo romarje različnih narodov, je privabila na tisoče gledalcev. Procesije se je udeležil tudi cesar, nadvojvode in nadvoj-vodinje ter mnogoštevilni drugi dvorni in ple-menitaški krogi. PROTI KLERIKALNEMU SPEKTAKLU. Razpuščen protestni shod. Kraljevi Gradec, 17. septembra. V nedeljo so sklicali češki naprednjaki protestni shod proti dunajskemu klerikalnemu Spektaklu. Vladni zastopnik je shod razpustil, žandarmi so aretirali več oseb. Konfiscirana brošura. Praga, 16. septembra. Državno pravdni-štvo je konfisciralo od nemške sekcije svobodomislecev izdano brošuro z naslovom »Naš odgovor na evharistični kongres«. V brošuri so pozivali na izstop iz katoliške cerkve. Protestni shodi. Gablonz, 16. septembra. Protiklerikalni krogi so priredili v spodnjem in zgornjem Ga-blonzu mnogoštevilno obiskane shode proti evharističnemu kongresu. Sprejele so se resolucije proti klerikalni prepotenci. OGRSKA. Za Lukacsevo glavo. Budimpešta, 7. septembra. Ministrski predsednik Lukacs je sporočil opoziciji, da lahko stopi v pogajanja z odsekom vladne stranke, če odklanja pogajanja z njim samim. Opozicija pa je soglasno sklenila, da tako dolgo tie pošlje parlamentarne komisije za pogajanja, dokler ne odstopi Lukacs. Opozicija je tudi prejela od vladne stranke dve pismi, naj imenuje kandidate za delegacijske volitve; opoziV cija je obe pismi neodprti vrnila. Brezobziren boj. ? Budimpešta, 17. septembra. Na včerajšrffi konferenci načelnikov združene opozicije ap hudo napadali Kossutha, Holla in grofa Bar^ thyanyja, ker so bili pisali po listih o možnosti ' pogajanja z vlado. Ožji odbor je na skrivnem sklenil, da odide 40 do 50 članov opozicije na Dunaj k delegacijskim posvetovanjem, kjer bodo nadaljevali svojo hrupno taktiko. Današnja seja državnega zbora. Budimpešta, 17. septembra. Za današnjo sejo niso ukrenili nobenih odredb, ki naj za-pro dohod k parlamentu. Pač pa sta pripravljeni žandarmerija in v prvi vrsti policija. POPLAVE NA OGRSKEM. Marmaroš-Sziget, 17. septembra. Z malimi presledki dežuje že 17 dni v vsem komitatu. Krma je zgnila, češplje in jabolka so uničena. Vse reke so izstopile. Mnogo selov je ogroženih. Iz Lugosa poročajo, da je naenkrat postalo zelo hladno in da je po bližnjih vrhovih zapadel sne g. STRANKIN ZBOR SOCIALNE DEMOKRACIJE V NEMČIJI. Shodi. Chemnitz, 17. septembra. V nedeljo popoldne so bili štirje ogromno .obiskani shodi, na katerih so govorili inozemci za mednarodno solidarnost in proti vojni nevarnosti. Zlasti so pritrjevali zborovalci sodrugu Seitzu, ki je primerjal deklamacije evharističnega kongresa s Kristusovimi besedami. Seitz je pozival nemške delavce, naj strmoglavijo oderuško carinsko politikof ker se carinski oderuhi povsod sklicujejo na Nemčijo. Otvoritev. Chemnitz, 17. septembra. V nedeljo zvečer se je otvoril kongres v svečano okrašeni mestni dvorani pred 7000 udeleženci. Najpreje je zapelo 600 pevcev. Potem je govoril Be-bel, viharno pozdravljen, otvoritveni govor. Predsedoval je v imenu delavstva v Chemnitzu Miiller. Haase je opozarjal na draginjo in blazno oboroževanje, pozdravljal je zastopnike Avstrije, Ogrske, Francoske, Belgije, Anglije in Švedske. Na predlog strankinega vodstva so postavili na dnevni red tudi draginjsko vprašanje in varstvo rudarjev. Za predsednika zbora sta bila izvoljena Haase in Noske. Chemnitz, 17. septembra. Na včerajšnji seji je podal strankin tajnik Evert strankino poročilo. MESNA DRAGINJA V NEMČIJI. Stftttgart, 17. septembra. Socialni demo-kratje so imeli v nedeljo 23 protestnih shodov proti mesni draginji. Po shodih so bile demonstracije. TURČIJA. Carigrad, 17. septembra. Včeraj je poteklo izjemno stanje, ki je trajalo 42 dni. Ako je vlada ne obnovi, je s tem tudi odpravljeno. Carigrad, 17. septembra. Zaradi neprestane agitacije mladoturkov med vojaštvom, pripravlja vojni minister zakonski načrt, da odvzame častnikom volilno pravico. Carigrad. 17. septembra. Bivšega mlado-turškega poslanca hodžo Ubejdulo so včeraj zaprli zaradi hujskajočih pvopovedi v Aji Sofiji. TULLIO MURRI POMILOŠČEN. Berlin, 17. septembra. Iz Rima brzojav-Ijajo, da je justični minister sklenil, da predloži kralju prošnjo za pomiloščenje advokata Tullija Murrija, ki je bil obsojen na 30 let ječe, ker je umoril moža svoje sestre. ALBANIJA. ^ Solun, 17. septembra. Skopeljski vali Halib-paša, katerega so pred kratkim poklicali v Cari-sedaj vrača v Skoplje. V Carigradu je dobil naročila za reforme, s katerimi bo pri-jm 11 jv1severnem Kosovem, obenem bo tudi ufe- odškodninske zahteve prebivalstva. Halib-paša ima popolnoma prosto roko pri ureditvi položaja, samo da doseže popolen mir. Cetinje, 17. septembra. V soboto je bilo 1'azglašeno v Skutari izjemno stanje. Cetinje, 17. septembra. V nedeljo je bil ves elan boj med turškimi četami in Malisori. Turki sc. streljali tudi s topovi. Vsled ogroženega položaja v pokrajini Gruda so poslali Turki 1000 mo z ,z Skutari na pomoč. Pri prehodu pokrajine Kastratov so jih ti napadli in jim tudi za-branili, da bi se na njihovem ozemlju izkrcali. Pii Grabovnici so se potem pomožne čete izkrcale, prišlo je takoj do spopada: Turki so se morali umakniti, Malisori so uplenili 400 pušk. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Rim, 17. septembra. General Briccola, poveljnik Cirenejke, brzojavlja iz Derne: Derna, 14. septembra, ob 10. zvečer. Danes zjutraj je zasedel general Raisoli močno pozicijo, od katere se lehko prevlada ozemlje Kasar el Leben in s tem tudi cesto v Sidi Azis. Na najboljši točki so takoj pričeli graditi utrdbe. Italjani imajo 3 mrtve in 10 ranjenih. MIROVNA POGAJANJA. Na Pragu mir«. Pariz, 17. septembra. V diplomatičnih krogih so trdno uverjeni, da so pogajanja že dospela tako daleč, da se v kratkem ustavijo sovražnosti med Italijo in Turčijo. Sultan se baje ne bo izrecno odrekel svoji posvetni suve-reniteti. Italija se bo zadovoljila s tem, da Turčija zapove svojim četam, naj se umaknejo iz Afrike. Duševno gospodstvo sultana nad mo-hamedani se ohrani. Italija osvojenih pokrajin ne bo upravno pridružila kraljevini, ampak jim bo pustila njih lokalno tradicionalno pravo. Italija prevzame del turškega državnega dolga, ki odgovarja osvojenim pokrajinam, razentega bo oškodovala porto za duhovniška posestva. Osvojenih egejskih otokov Italija Turčiji ne bo vrnila. VOJNA NEVARNOST NA BALKANU. Dunaj, 17. septembra. V dobro poučenih krogih presojajo danes položaj bolj optimistično in domnevajo, da je v Sofiji učinkovalo energično svarilo pred vojsko od ruske strani. Sofija, 17. septembra. Listi zahtevajo raz-oboroženje turškega prebivalstva. Vojno upravo že delj časa .skrbi, kako bi se turško prebival- stvo Bolgarije zadržalo ob eventuelnem spopadu. Zato že 15 let niso jemali turških rekrutov, temveč so ti plačevali v ta namen nekaj davka. POTRES V TURČIJI. Carigrad, 17. septembra. Zasebna poročila potrjujejo, da je bil potres zopet v vseh onih krajih, v katerih je šele prav pred kratkim napravil toliko škode. Doslej je znano, da so tri osebe mrtve, dvanajst oseb pa težko ranjenih. Pri Kanosu so privrele naenkrat na površje velike množine vode, a hitro zopet izginile. Pri Avdinionu je morje pokrito z debelo plastjo blata. V bližini Miriomite so se zemeljska tla usedlu za pol metra. Carigrad, 17. septembra. Kapitani ladij, ki so printule semkaj, potrjujejo, da so Gallipoli, Ganos, Chora in Smyriofito kakor tudi drugi kraji ob tracijski obali popolnoma razrušeni. Število mrtvih je neznano. Prebivalstvo strada, ker so vse pekarne razrušene. Pošljite naročnino, če je še niste! Novice. * Ženo zažgal. V Villanueva de la Serena je prišel mož, po imenu Rodrigez domu, a kosilo zanj še ni bilo pripravljeno. Najprej je ženo zmerjal, potem je pa naenkrat postal miren in je zaukazal, da je šla po špirita. Ko se je žena s špiritom vrnila, jo je Rodrigez z njim polil ter je nato zažgal; Liki drveča baklja je žena drvela skozi hišo, mož pa ji je sledil za petami ter jo neprestano tepel s palico. Naposled se ji je posrečilo, da je pobegnila v neko sobo. Toda mož je zaklenil za njo vrata ter jo skozi ključavnico opazoval, kako se je nesrečna žena zaman trudila, da bi udušila plamene na svojem telesu dokler ni v nepopisnih bolečinah izdihnila. Rodrigeza so zaprli. * Roparski umor v lvovskem osebnem vlaku. Na progi med Krakovom in Lvovom so včeraj v osebnem vlaku tik pred Lvovom v nekem oddelku drugega razreda našli ustreljeno damo. Pri umorjenki niso našli nikakršnih dragocenosti. Ko se je vlak po odkritju umora ustavil, je skočil iz voza neki moški in izginil v bližjem gozdu. Brez dvoma je bil to morilec. Dasi so ubeglega zločinca takoj začeli zasledovati, ga še niso mogli najti. Identitete umorjene dame še niso dognali. * Krščanski kažipot. »Reichspošta« je sedaj ob priliki evharističnega kongresa prinesla seznam »krščanskih« trgovcev. Pod rubriko »modno blago in sukno« je prinesla med drugimi tudi tvrdko Wilhelm Klaber in brat, I. Neutorgasse N. 2. Ta trgovec, ki ga »Reichspošta« priporoča kongresnikom kot »krščanskega« moža, pa,je svojo trgovino zaprl in nalepil na vrata plakat, ki naznanja strmečemu svetu, da je fa krščanska trgovina »zaradi visokih židovskih praznikov do pondeljka zaprta! ...« * Prestolonasledstvo v Avstriji. Časopisu »Vilag« piše bivši minister Kristoffy, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand pisal papežu pismo, v katerem ga prosi, da naj ga odveže od prisege, s katero se je odpovedal za časa svoje renunciacije prestolu za svoje otroke. Papež je poveril svojega ablegata na evharističnem kongresu kardinala Van Rossuma z nalogo, da konferira s prestolonaslednikom ter da ga pregovori, da opusti to svojo namero.. V ogrskih političnih krogih zbuja ta prestolonaslednikov korak velikansko zanimanje, ker smatrajo prestolonaslednikovo renunciacijo za državni akt. ki se inkorporira ustavi, ter je ta akt popolnoma neodvisen od volje ali dobrohotnosti papeža. * Ženska volilna pravica na Finskem. Vera Iljeltova, finska poslanka in obrtna nadzornica, poroča v zadnji številki revije »Dokumente des Fortschritts« o uspehih ženske volilne pravice na Finskem. Vera Hjeltova piše: Od leta 1907, odkar velja na Finskem ženska volilna pravica, je bilo pet volitev. Pri prvi volitvi, ki je bila 1907, je^ bilo izvoljenih 181 poslancev in 19 poslank. Žal, da manjkajo od te volitve številke volilcev in volilk. Prihodnje leto so bile zopet volitve. Od vseh volilnih upravičencev se je udeležilo teh volitev 70 in pol procentov moških in šestdeset in pol procentov ženskih. Izvoljenih je bilo 175 poslancev in 25 poslank. Leta 1909 se je udeležilo volitev skoraj 65 procentov moških volilcev in nekaj nad 55 procentov ženskih volilk; izvoljenih je bilo 179 poslancev in 21 poslank. Leta 1910 je bila skoraj ista udeležba pri volitvah, kakor leto poprej. Izvoljenih je bilo 183 poslancev in 17 poslank. Zadnjih volitev 1911 se je udeležilo 65 procentov volilcev in skoraj 55 procentov volilk; izvoljenih je bilo 186 poslancev in 14 poslank. Ženske volilke se torej skoraj ravno tako močno udeležujejo volitev, kakor moški, le število poslank je od leta 1908 dalje nazadovalo. To pa zaraditega, ker so postale politične razmere v zadnjih letih na Finskem zelo zamotane in so postavljale stranke le najizkušenejše politike za kandidate. Poslanci in poslanke so delovali vedno v najlepšem soglasju. Ženske so vedno bolj in bolj cenile pravno čuvstvo moških in so našle v njih zveste tovariše pri resnem delu. Rade volje so dajali pojasnila o zamotani mašineriji državnega življenja. Odkritosrčnost, spodbuja in obzirnost moških nasproti nam potrjuje moje naziranje o harmoničnem sodelovanju moških in ženskih v politiki. Največ poslank, namreč devet od sedemnajstih, pripada socialno demokratični stranki, ki je sploh v deželnem zboru najmočnejša. Od 200 poslancev imajo socialisti 86 poslancev. Ženske niso prav nič zaostajale v parlamentarnem delu za moškimi. Pokazale so resno voljo in odlične zmožnosti za socialno delo. Gdtzl JBrez konkisrence I Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. * Demonstracijska stavka za anarhiste. Iz Ženeve poročajo: Delavska zveza v Lousannu je na shodu sklenila, da razglasi generalno stavko, ker so 2. avgusta zaradi neke anarhistične konference prijeli anarhista Louisa. Ber-tonija ter ga ga vtaknili v curiško ječo. Stavku-joči so korakali skozi mesto ter so skušali tudi ostale delavce, ki so še delali, pridobiti za stavko. Prišlo je do spopadov. Nekaj stavkujočih je bilo ranjenih in mnogo aretiranih. Zvečer je bilo ponovno zborovanje, na katerem so sklenili, da se stavka nadaljuje. Podjetniki pa groze z izpo-rom, ako se delavci ne vrnejo na delo. Z gotovostjo se pričakuje, da bodo Bertonija tekom par dni izpustili. ffMMMtaoMHHnniiiimvmiaannMi "'■■■■'■■■■■■BaMMHHMHHMin Delavski uspehi. (Dalje.) Podporni sklad. Podporni sklad je bil lansko leto popolnoma izčrpan. Po zadnji bilanci se je vložilo v la sklad..............................K 7.881.22 Po sklepu občnega zbora se je vložilo v ta sklad tudi del dispozicijskega sklada in sicer znesek . . „ 1.052.48 Skladu se je pripisalo tudi delež brez dedičev umrlega člana . . „ 10.— Pri fuziji z nami je vložila v ta sklad Koperska Unione Cooperativa „ 424.92 V letu 1911/12 je torej razpolagal ta sklad z vsoto . .' . . .K 9.368.62 Tekom leta se je likvidiralo: 1344 tedenskih bolniških podpor 257 članom v skupnem znesku . . K 6.032.71 454 tedenskih podpor 34. dedičem umrlih elanov v skup. znesku . „ 1.880.79 Po sklepu občnega zbora se je pripisalo od tega sklada 50#/o od podpor onih članov, ki še niso poravnali 20kron-skega zadružnega deleža „ 748.98 „ 8.662.48 Ostane prebitek . . K 70614 Povprečna vsota tedenskih podpor je zna-šala v tem letu kron 4.82. Do 30. junija 1912 so razdelile naše Delavske zadruge za 29.852.14 kron podpor bolnim članom, vdovam in sirotam članov. Po odobritvi letošnje bilance bo razpolagal ta sklad v letu 1912/13: vsled prebitka od pretečene dobe K 706.14 od čistega dobička 1911/12 . . „ 12.583.64 Skupaj . K 13:289.78 V zadnjih dveh letih se je morala dopolniti ta sklad z delnim zneskom od razpolagajočega sklada, ker je bil čisti dobiček nezadosten. Ker je poskočil letošnji čisti dobiček od 3. na 4°/n in odgovarja vsota, ki je namenjena temu skladu, resnično l°/o na članskih nakupih, je pričakovati, da bo sklad zadoščal svojemu namenu. To seveda le v slučaju, ako bo ostal v veljavi sedanji poslovnik podpor, ki določa največ 12 tednov in 84 kron bolniške podpore in največ 18 tednov pa 126 kron podpore sirotam. Reformirati sedanji poslovnik podpor, ki se je izkazal za zelo praktičnega, bi bilo za sedaj še prehitro. Izvzeti so seveda le malenkostni potrebni popravki. Podporni sklad uslužbencev. Dne 1. julija 1911 je znašal ta sklad...................................K 5.952.31 Tekom leta dozorele 5% obresti na K 5.488.31 so znašale . . . „ 274-40 Dne 30. junija 1912 je znašal K 6.226.71 Po odobritvi letošnje bilance 2.516.73 K 8.743.44 K 464.- 457.— K 921.- K 5.878.63 6.121.37 K 12.000 — bo dobil.................... Tako bo znašal skupal Na račun tega sklada stoji pa od lanske bilance .... prispevki uradniškemu penzijskemu zavarovanju plačani od Delavskih zadrug .............................. treba je torej plačati za dobo 1911/12. Skupaj . . Tudi letos ni bilo mogoče razdeliti tega sklada v dva različna oddelka, namreč v oddelek uradnikov, ki so podvrženi že obstoječemu penzijskemu zavarovanju in v oddelek vsega drugega osobja, ki bo obseženo v bodočem socialnem zavarovanju. Te razdelitve se še ni moglo izvršiti zaradi tega, ker obstoje še močni dvomi o obligatoričnemu zavarovanju posameznih kategorij. Amortizacijski sklad. Amortizacijski sklad našega inventarja, ki je sestavljen iz pohištva, orodja, strojev, vozov in sedaj tudi iz treh konj, je znašal dne 1. julija 1911................ Predlagamo, da se da temu skladu od letošnjega prebitka Tako bo znašala vsota tega sklada okroglih............. ................... Napram inventarju, ki je vreden K 68.252.86, imamo v amortizacijskem skladu 12.000 kron, t. j. 17,58°/o od popolne vrednosti inventarja. Temu je treba dodati, da se je računalo, predno smo ustanovili amortizacijski sklad, za porabo inventarja okolo 6000 K. Naši dohodki. 1. Surovi dobiček prodanega blaga. Skupni znesek od razprodaje na debelo in od razdelitve blaga na račun dividendov in pod-* por, začenja tvoriti znaten del naših razprodaj. Zato bomo računali odslej tudi te med kalkulacije odstotkov. Razume se, da kakor dohodke tako je treba razdeliti tudi stroške na skupni znesek razdeljenega blaga. Pri primerjanju z vspehi prejšnjih let se mora, seveda, računati na to malo razliko pri kalkulaciji. Vsi odstotki so bili kalkulirani na vsoti za 1,334.053.10 kron skupno razdeljenega blaga. Surovi dobiček znaša 14*84°/o. Pri tem seveda niso uračunani troski izdelovanja kruha. Surovi dobiček se pa zniža na 13‘34°/0, ako se odbije trošek za izdelovanje kruha, ki znaša približno 20.000 kron. S prihodnjim letom bomo uvedli posebno bilanco o izdelovanju kruha. Odstotek surovega dobička je torej letos nekoliko boljši od prejšnje dobe. Temu je mnogo prispevala stabilnost trga moke in stabilnost cen pri razprodaji kruha. Velike koristi smo imeli pri nakupovanju kave in riža v velikih zalogah potom našega osrednjega nakupovalnega društva, ld ima svoj glavni sedež na Dunaju in eno podružnico za kavino delo v Trstu. Ker smo razpolagali z^ velikimi svotami denarja, nam je bilo omogočeno izkoristiti veliko dobrih prilik in smo založili naše glavno skladišče z močnimi nakupi moke. Ugodni nakupi sladkorja so tudi pripomogli za kak tisočak dobremu vspehu letošnjega leta. Izdelovanje kruha ni otežilo letos naše bilance kakor lansko leto. To pa zaradi tega, ker smo, kakor smo že povedali, nakupili pod ugodnimi pogoji velike množine dobre moke. 2. Skonti in provizije. Odstotek skontov je narastel za majhno frakcijo in znaša pri 1,334.053 K 0,92°/o. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do« 'Izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. JSJafnlžfe cente« Martin ralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami K!einmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. Krojaški pomočnik za veliko delo se sprejme pri P. CASSERMANNU, Ljubljana. ladenič ki bi se hotel učiti proti mali odškodnini mlinarske obrti, se takoj sprejme v učenje. Ponudbe je staviti pri načelništvu „ Občnega konsumnega društva v Idriji" in sicer osebno. Občno kons. društvo v Idriji priporoča svojim cenjenim članom moderno narejene moške in ženske obleke za birmance in odrasle kakor tudi oblačilno blago sploh za jesen in zimo po zmernih cenah. Tudi naroča društvo svojim članom vsakovrstne druge potrebščine. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni ha Giincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela. :: • • • • Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem casu. «wMKaflafl RAZGLAS. Članski prispevki in dajatve na podlagi dnevnih mezd, določenih z razpisom mestnega magistrata ljubljanskega z dne 30. januarja 1912. 1. št. 42160. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. XV. XVI. XVII. ■ V-'- ■ .. . vWv\.,;C;.L. do do do do do A. Za delojemalce: Za vajence, praktikante in volonterje . Za delojemalce, kojih dnevna mezda ne presega 2 K Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K do 2 K 30 Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 30 v Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 60 v Za delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 90 v Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 20 v Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 50 v Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 80 v B. Za delojemalke: Za vajenke, praktikantke in volonterke .... Za delojemalke z dnevno mezdo do l K 60 v Za delojemalke z dnevno mezdo nad 1 K 60 v Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K do 2 Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 40 v Za delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 80 v Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 20 v Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 60 v v K K K K K 60 90 20 50 80 v do 2 K . . K 40 v . . do 2 K 80 v do 3 K 20 v do 3 K 60 v Določena dnevna mezda Tedenski prispevek Mesečni delojemalca prispevek delojemalca delodajalca delodajalca K v K V K v K v K v 1 12 _____ 6 - 52 — 26 1 80 22 — 11 94 — 47 2 20 26 — 13 1 14 — 57 2 50 30 — 15 1 30 — 65 2 80 34 —■ 17 1 46 — 73 3 10 37 — 19 1 61 — 82 3 40 41 — 21 1 77 — 89 3 70 44 .— 22 1 92 — 96 4 — 48 — 24 2 08 1 04 _ 80 _ 10 5 42 ■ 21 1 30 — 16 — 8 — 68 — 34 1 60 — 19 — 10 —/ 83 — 42 2 — — 24 — 12 1 04 — 52 2 40 — 29 — 15 1 25 — 63 2 80 — 34 —. 17 1 46 — 73 3 20 — 38 _ 19 1 66 — 83 3 60 43 22 >1 87 — 94 E QJ C O 3 2 ~ S 2 > O. S c fP . IM KJ - >1/3 £3 X> m S a I •r- tuo 2 -a v- £ o « k! _ G S je •- > £ C D c -S c Š -o ^ C 3 •a w j« a m JS 'S « o 5 o T3 CD O «3 a) za moške v b) za ženske v I. II. III. IV. V. VI. VII. VIH. IX X. XI. XII. XIII. XIV. XV. XVI. XVII. mezdni vrsti Bolniščina (dnevna) K, 1 1 1 1 1 2 2 2 1 1 1 1 2 60 08 32 50 68 86 04 22 40 48 78 96 20 44 68 92 16 Pogrebščina JL 20 36 44 50 56 62 68 74 80 16 26 32 40 48 56 64 72 Ti nastavki so stopili z dnem 1. marca 1912. I. v veljavo iti ostanejo veljavni, dokltr jih ne spremeni obrtna oblast. Pri preračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mes