Ajda
Ajdo (jodo) so prinesli pred nekoliko stoletji iz Assije, kjer je doma, najpred t Italijo, od koder se je potsin kmalu razneala po vsej Evropi. Ti rastliua ima zeliSčasta, močno r&zraSeena, krvavo rtideča stebla, na Jegar ko-lencili stojž arčasti, podolgasto priSpiEeni, tenmozeleni listi. Rudu6kasto-beli cvetovi stojž vrh vejic y posebuih čeSuljah. Senie ima podoho majheuih, tro-rubaiii oiehkuv s črnovujaviiui luatiuami, ki pokrivajo obiio prav lup.: inoke.
m
Ajda se najbolje dmese v rahlej, pečfeoej zemlji b solni!nato lego. Gaoja potrebuje le malo. Ket je ajda sploh jako rabia vastlma, tato jej mraz in slana ze!6 Skodujeta. Posebno o mrzlih jesenskih večerih jej pretf veliks neTaraost. V debelej, bohotnej zemlji ajda malokdaj dobro obrodi. Po južnib krajih našega cesarstva sejejo ajdo za rčžjo, onmnim ječmenom i. t. d. meseca julga kot drugi oasad; zatorej cvete Se 16 pozuo v poletji. Po sevemih, bolj nirzlih krajih jo sejejo meseca maja. Znano je. da je ajda Sebelaoi najboljža paša. Ker jo Ijudje pozno aejejo, zatorej tudi evete ravno o takeni času, ko čebele nimajo drugod primerne brace aa iKbiro. Zato pa čebele njeno medeao cvetje posebao rade oblet*?ajo ter 6eiielorejceiii obilo slldkega inedii nancsijo.                                                                                         T.