Ptuj, dne 6. oktobra 1967 Št. 40 LETO XX !zvod 0,50 N din, 50 S din DANES V TEDNIKU: NA DRUGI STRANI: Ribe ali krave iia gmajni pri Cirliovcah? Gibanje zaposlenosti v ormoški občini Kako prebroditi reform- ne težave? NA TRETJI STRANI: Obisk v Arandjelovcu — mestu bratstva in prija- teljstva Panonija-market v Ptuju odprt Pisma uredništvu • NA ČETRTI STRANI: Ob stoletnici dramatič- nega društva Nekateri problemi kultur- no-prosvctnega udejstvo- vanja na bistriškem ob- močju NA PETI STRANI: Vzgojna vprašanja Iz pradavnine ormoškega kraja Teden otroka Namen praznovanja mednarod- nega tedna otrok je posvečati več- jo skrb za srečno mladost ter rast najmlajših. Obenem pa jc tudi manifestacija miru in prija- teljstva med narodi, ki v skupni akciji opominjajo človeštvo vsega sveta — da je življenje lepo le v miru, da imajo otroci povsod na sve- tu pravico živeti v miru — tudi v Vietnamu. Afriki — ne le v Ameriki, pravico imajo živeti, se igrati, učiti, veseliti, brez strahu pred železnimi možmi, svinčenimi zo- nami, železnimi ptiči, ki sejejo ogenj in smrt. Pravijo, da je zemlja bogata, da bi lahko vsi ljudje dobro živeli, če bi bili svobodni, dobri, delav- ni... Se vedno pa je mnogo ljudi lačnih. Kako prestreljiva je slika od lakote ali vojne umirajo- čih otrok... Mnogi ljudje živimo v miru, ni- smo več lačni, kruh leži pod mi- zo, na cesti — sami pa smo ne- zadovoljni... Zakaj? Obrnimo se tja, kjer se razlega jok iz lačnih otroških ust. .spoznajmo sebe, od- lomimo košček kruha za bližnje- ga, saj smo ljudje, obdarjeni z dobroto in človeško toplino ... Naš letošnji teden otroka naj spodbudi svobodoljubne sile v bo- ju za mir. V sebi moramo občutiti pripravljenost za poživitev napo- rov pri reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo otroško varstvo in vzgojo ... Brez urejenega varstva in vzgoje otrok ni produktivnosti dela, brez zdrave — izobražene mlade generacije ni napredka družbe. Ali se bo našel kolektiv v TED- NU OTROKA, ki bo na seji delav- skega sveta resno preučil, kako je preskrbljeno za otroke delavcev, in ki bo zavestno tudi nekaj ukre- nil? Šolske malice naj bi prejemali v.si otroci. Starši, delovne orga- nizacije, šole so dolžne več storiti za zdrav razvoj otrok. Naj ne bo šole, katere učenci ne bi imeli šolskih malic! Starši morajo to razumeti, pomagati šolam pri uresničevanju te velike naloge, od- ločno se morajo zavzeti v samo- upravnih organih, da bi le-ti pri- spevali delež za bodoče mlade pro- izvajalce. Uspešni bomo le, če bo vsak človek čutil odgovornost do mla- dega rodu ne le v besedah, tem- več tudi v dejanjih. Vsi nismo enako sposobni, zato naj bi spo- sobnejši prispevali več. Odlomimo košček kruha bližnjemu — saj tako bomo oplemenitili človeka ob sebi in v sebi. A. Žiberna MEDOBČINSKI ODBOR ZA KflTURNO SODELOVANJE se bo sestal v Ljutomeru Ta odbor je koordinacijsko telo, v katerega so vključeni predsedni- ki obcinskili zvez kulturno-pro- svetnih organizacij Ptuja, Ormoža, Ljutomera, in Gornje Radgone. V njem se dogovarjajo o obsegu so- delovanja, torej o sodelovanju na različnih kulturno-prosvetnih pri- reditvah v žtirih občinah. Program za sodelovanje v novi kulturno-prosvetni sezoni bodo sprejeli na sestanku odbora, ki bo konec oktobra, ali v začsacu^gg^ vembra v Ljutomeru. Vendar se Ptujčani že pripravljajo za neka- tere prireditve, na katerih bodo .sodelovali predstavniki ostalih ob- čin, oziroma, kjer bodo gostovali sami. Na prihodnji občinski reviji mladinskih pevskih zborov bodo sodelovali tudi zbori iz Ljutomera, Ormoža in Gornje Radgone. Pova- bili so jih tudi lani, vendar se je revije udeležil samo zbor iz Lju- tomera. 2e takrat so tudi razmi>- Ijali o srečanju oziroma reviji od- raslih pevskeh zborov štirih občin, ki naj bi bilo v istem času, kot je bila mladinska revija, vendar so nastopile časovne težave. Zato pa o tem razmi.šljajo že sedaj, čeprav bi naj bilo to srečanje proti koncu sezone, v mesecu maju prihodnje- ga leta. Srečanje bi naj bilo na Borlu. udeležilo pa naj bi se ga okrog 10 mešanih in moSkih pev- skih zborov. Na ptujski zvezi je tudi znano, da bo ptujsko amater- sko g!pdali.^'e gostovalo v sosed- njilh^bčinah. Premalo^ sredstev za sole, ceste In sklade Ostra debata v skupščini. Zakaj v ptujski občini ne poprav- ljajo in asfaltirajo cest? Težave v financiranju šolstva. Cene kmetijskih pridelkov in živine ne krijejo proizvodnih stroškov. Težave gospodarskih organizacij. ^ S seje SO Ptuj Prejšnji petek je bila seja skup- ščine občine Ptuj. V odsotnosti predsednika jo je vodil podpred- sednik Anton Žagar. Razprava na seji je bila tako burna. kakr.šne že dolgo ni bilo. • Odborniki so ugotavljali, da se v občini nič ne ukrene, da bi se iz- boljšale ceste. Zahtevali so pravič- no financiranje šolstva; naj se ptujski šolar šola vsaj v približ- no tal' de- lovnih organizacij, in ostala izpla- čila J^grade^razoi stimulativni do* hodki) ter izplačila ob periodičnih in zaključnih računih. Med zaposlene so všteti zaposleni po personalni evidenci delovnih or- ganizacij, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas (stalno zaposleni) in za določen čas (sezon- sko zaposleni), niso pa zajeti tako imenovani delavci v civilno prav- nem razmerju, ki jih nekatere de- lovne organizacije občasno zaposlu- jejo. 1ZPL.\CANI NETO OSEBNI DO- HODKI Pregled gibanja izplačanih osebnih dohodkov kaže. da so ti v letošnjem letu nasproti istemu obdobju lani v zmernejšem porastu v okviru predvidevanj. Porast mase osebnih dohodkov /na^ii \ leiošnjein I. polletju na- sproti istemu obdobju lani 11,3'/., od tega v gospodarstvu 10,K'/i in v negospodarskih dejavnostih 13.3 •/«. Primerjava istih časovnih obdobij v letih iflfi.". in 1968 pa kaže vse karakteristike poreformskega časa, saj je bil v tem času zabeležen zelo visok porast sredstev za osebne dohodke in je znašal na področju občine 21,5 *•. od tega v gospodar- stvu 18.3 '/t in v negospodarskih de- javnostih celo 31.2 kljub »enni da je padlo število zaposlenih za Konec prihodnjič ZDRUŽITVENE KONFERENCE ZKS KONČANE KRAJEVNE KONFERENCE ZKS SO IZVOLILE SVOJE SE- KRETARJE IN SEKRETARIATE, IZVOLJENIH 58 ČLANOV OB- ČINSKE KONFERENCE ZKS, 28 ČLANOV BO IZVOLJENIH SE V ORGANIZACIJAH ZKS IN V DELOVNIH SKUPNO.STIH. NAJMANJŠA KRAJEVNA OR- GANIZACIJA ZKS BO ŠTELA 35. NAJVEČJA PA 160 ČLANOV. V septembru je bila izvedena večina združitvenih konferenc krajevnih organizacij ZKS v ptujski občini. Tako je sedaj na območju občine lo 10 krajevnih organizacij ZKS. Te organizacije povezujejo komuniste iz prejšnjih 57 mahh o-snovnih organizacij ZKS (10 terenskih, 17 vaških. 21 iz gospodarskih organizacij in 9 iz ustanov in šol), in sedaj šte- jejo od 35 do 160 članov ZK. V večjih gospodarskih organizaci- jah v ptujski občini pa ostaja še 6 organizacij ZK v delovnih skupnostih, ki štejejo od 23 do 150 članov ZK. Združitvene konference krajev- nih organizacij ZKS so skrbno nripravili iniciativni sekretariati. Na njih so komunisti obravnavali konkretna vprašanja reorganizp- cije ZK nekatera zunanjepoli- tična dogajanja, naloge komuni- .<^tov ob izvajanju gospodarske in družbene reforme, ponekod oa tudi razne pereče krajevne pro- bleme al: probleme posameznih nodročij družbeno deja^'nos^i. Tz- vr>]ilj so tudi sekretarje krajev- nih r>rn--,;^-r ,S lr> nc. 6o T r'an'iV-p sekTti-iriaf o. ki bodo skupno s sekretarjem usmerjali dejavnost komunistov v organi- zaciji. Prav tako so izvolili čla- ne občinske konference ZKS za dveletno mandatno obdobje. Na vsakih 15 članov ZK so izvolili I člana občinske konference. Ta- ko je bilo na krajevnih konfc- re;icah izvoljeno 58 članov ob- činske konference, v organizaci- jah ZK v delovnih skupnostih, kjer so volitve konference prav tako te dni v izvajanju, pa bodo izvolili še nadaljnjih 28 članov občinske konference. Na osnovi tega bo občinska konferenca ZKS štela 86 članov in se bo sestala na svoji prvi seji predvidoma že 20. oktobra letos. Sekretarji krajevnih or- ganizacij ZKS Krajevne konTerence ZKS so izvolile za svoje sekretarje naj- aktivnejše komuniste. Njihova izbira je bila plod širših demo- kratičnih razprav med komuni- sti in forumi ZK. V posameznih krajevnih orga- nizacijah ZKS £o bili za sekre- tarje izvoljeni: Ptuj I — Karel ZMAVC, Pluj II — Franc ZADRAVEC. Ptuj III — Karel RAJINTIS. Ptuj IV ~ Viktor KNEZ. Ptuj V - Viktor CVIRN. Majšperk — Anton KO- LENKO, Srednje Haloze — Jože PERKO, Ptujsko poIjc-Spodnje Haloze — Franc KRAJNC in Slo- venske gorice — Franc SlATE- ONOV iz Desternika. F. Fideršek Stran S TEDMK - pelck. 6. oktohra 1967 Ribe ali lirave na gmajni pri Cipliovcali? v Cirkovcih najprej steče po- govor o krompirju. Vaščani pra- vijo: »Pridelaš ga, nikdar pa ne veš, ali bo šel v denar.« Pa še ena stvar je, o kateri razgovora ni tako hitro konec brez obsojanja. To je mihovška gmajna. Za njeno izsušitev je KK Ptuj »zabil« 4 milijone starih di- narjev, ne da bi dosegel kakšen uspeh. IRO ha zemljišča, ki naj bi ro- dilo bogate kmetijske pridelke, je videti bolj žalostno kot prec iz- su.^evanjcm, ko je bila tu vaška gmajna, na kateri so pasli va- Joani živino. Črpalka .stoji neiz- kori.^čena, njeno pločevinasto streho pa je dvignil veter, kot bi jo hotel odnesti. V širokem in dolgem jar- ku, ki je bil izkopan, stoji voda, v kateri se veselo množijo žabe. Na neizsušenem področju raste vse vrste plevel. Ce prehodi.š to območje, opazi.š, da so ga prod leti orali. Polovica preorane po- vr.šine ni bila prebranana in po- sejana Najdeš celo več let staro koruzno njivo, na kateri še sedaj stoji kcruzno steblovje. V bliži- ni ie še lesena lopa, ki poleg za- pu.ščene črpalke priča, da so tu pred leli ne dovolj preudarno vlagali milijone družbenega de- narja. Odgovornega, ki bi moral za to na zatožno klop že pred leti, seveda ni. Nihče ga ni niti iskal. Naša praksa! 35 ha površin ob gmajni so arondirali. Te površine daje po neuspelem izsuševanju KK Ptuj kmetom v najem. Star slovenski pregovor pravi: kdor daje v na- jem, ni dober gospodar. Najem- nina je edini izkupiček, ki ga ima kombinat od teh zemljišč. Projektant in izvajalec del pri izsuševanju, ki je bilo zgrešeno že v projektu, je bila Vodna skupnost Drava-Mura iz Maribo- ra. KK Ptuj je dal samo nekaj strojev in delavcev. Sesalno dre- nažo (podtalne cevi) so položili na vsakih 50 do 100 metrov. Se v manj močvirnem predelu pola- gajo cevi v razdalji 20 m. V tem predelu bi jih morali na 100 m položiti do petkrat več. bi vo- da odtekala, bi moral biti priro- den padec. Ker tega ni, so zgra- dili zbiralnik za vodo, iz katerega so prečrpavali vodo, zbrano iz tega območja. Toda izčrpavali in prečrpavali so površinsko in pod- talno vodo, ki pa je na tem ob-i močju ni mogoče izčrpati. Vodo iz tega področja so črpali v po- tok, iz katerega pa ni naravnega odtoka. Voda se je iz njega več- krat razlila po travnikih zasebnih kmetovalcev poleg izsuševalnega območja, iz katerega so kljub te- mu, da so delale črpalke, sprav- ljali koruzo do pasu v vodi. Vsakomur, ki bi si ogledal to zemljišče, bi bilo jasno, da je tu vsako izsuševanje pred celotno regulacijo Polskave zastonj. Pol- skava se na tem nižinskem po- dročju ob večjem nalivu razlije in napravi večjo škodo. 2e pred davnim časom se j6 govorilo, da bo to območje regulirano. Ce pogledamo rezultate gospo- darjenja obrata v Kidričevem, ki »pridela« vsako loto večjo izgubo na svojih njivah »brez električ- nih črpalk«, si lahko predstav- ljamo, s kakimi proizvodnimi stroški bi bili obremenjeni pridel- ki, ki bi rasli na tej izsuševalni površini. Elektrika je danes zelo draga energija, katere cena po- vzroča tf^žave marsikateremu pod- jetju. Za koliko večja bi bila izguba na tem obratu, če bi mu pripadala ta zemljišča, si je lahko predstavljati. Da o stroških izsu- evalnega objekta niti ne bi go- vorili! Ko je tehnično vodstvo kom- binata uvidelo, da so zaman orali in sejali, so dali zemljišče v preučevanje gozdarjem. Ti so od- govorili, da noben les, sposoben za industrijsko predelavo, razen jelše tu ne bi uspeval zaradi pre- mokrega zemljišča. Kombinat je tu sejal koruzo? V Cirkovcih pravijo, da !3tvar Se ni končana. Kombinat je že dobil izdelan glavni projekt za ribnik, ki bi ga zgradili na mestu, ki so ga prej izsuševali. Ribnik z vsem potrebnim bi kombmat stal nadaljnjih 140 milijonov sta- rih dinarjev. Ko so Cirkovčani to izvedeli, so enoglasno protestira- li. Čudijo se nenačrtnemu gospo- darstvu kombinata, češ da je prej »zabil« denar v izsuševanje, sedaj pa ga namerava v ribnik. Ali bi bili ribniki rentabilni ali ne, o tem bi se dalo mnogo razpravljati. Dela bi zopet opra- vila Vodna skupnost. Na kom- binatu verjetno računajo, da bi iim ti opravili dela ceneje glede na neuspeh pri izsuševanju. To- da ali ne bi bilo primerneje, ca sodno ugotovijo krivca za ne- uspeh izsušcvanja? Letos kombinat ni dobil poso- jila za gradnjo ribnika. Ali smo končno začeli misliti, v kaj bomo investirali? AH bi ne bilo bolje, če bi namenili za ribnike na- menjen denar v regulacijo Pol- skave in končno izsušili in pri- provili za obdelavo zemljo na ce- lotnem območju? Zasebni kmeto- valci in kombinat bi bili prav gotovo veseli rodovitnih polj na- mesto zamočvirjenih travnikov s slabo krmo. To je nujno. V ob- čini je že dovolj velikih kmetij- skih objektov in obratov, od ka- terih smo si obetali veliko, a po- slujejo nerentabilno. Rib na ie bilo doslej še vedno dovolj, le nrodajalno bi bilo treba odnreti. Prav tako ie v občini še dovolj nbdelane zemlje, ki za njeno ob- delavo niso notrebno oTcktrične črnalke in jih je družba prav tnko nntJna dobro obdelovati in izkoriščati. Z. R. Gibanje zaposlenosti v ormoški občini s seje 10 občinske konference SZDL inObSOK Orm ož Pred kratkim je lO občinske konference Ormož razpravljal o gibanju prebivalstva in zaposle- nosti v občini. Zaposlenost na območju ormo- ške občine je do leta 1965 nara- ščala po povprečni letni stopnji 4,6 0/0, od tega v gospodarstvu po stopnji 5,1 "/o in v negospodarskih dejavnostih po stopnji 2,5 "/». Ta- ka stopnja porasta Je bila pogo- jena s tem, da so se v občinskem merilu iz leta v leto odpirala nova delovna mesta, predvsem na področju gospodarstva. Gospodarska reforma pa Je de- lovne organizacije pripravila do tega, da so spoznale negativne posledice prezaposlovanja ob ob- stoječih kapacitetah. Pričelo se je naglo zniževanje števila zapo- slenih v gospodarstvu. Povprečno .število zaposlenih ob koncu lanskega leta se je v primerjavi z letom 1963 zmanjšalo za 22 «/o, od tega v gospodarstvu za 24,8 o/n, v primerjavi s prvim pol- letjem letos pa pomeni zmanj- šanje za 25,9 «/n, od tega v go- spodarstvu za 30 "/n, Ce vemo, da se jo v letu 1965 in 1966 kon- čalo intenzivnejšo odpuščanje od- visne delovne sile in da naj ko- nec leta 1966 štejemo za dokaj ustaljeno obdobje, so podatki o nadaljnjem zmanjševanju delov- ne sile v prvem polletju letos resno zaskrbljujoči, ker se je zmanjšalo število zaposlenih za 5.1 "/o, od tega v gospodarstvu za Nekoliko ugodnejše stanje be- ležimo, če primerjamo število zaposlenih v juniju letos s sta- njem v decembru lani; vendar je potrebno pri tem prikazu upo- števati izključno vpliv sezonske- ga zaposlovanja, ki je v letošnjem letu za 69,8 "/n večjo od prvega polletja lanskega leta. Od skup- no 1961 zaposlenih v letošnjem le- tu junija odpade 158 na sezonsko zaposlitev, v lanskem istem ob- dobju pa je bilo od 2029 zapo- slenih 93 sezoncev. Ce računamo na to, da sezonski značaj zaposlovanja doseže svojo kulminacijo (vrhunec) v juniju. nato pa začne zopet upadati, ne moremo pričakovati ob takem številu sezonske celovne sile, da bo Število zaposlenih ob koncu le- ta na lanskoletnem decembrskem povprečju. Izpod njega bo. Pretežna večina delovnih orga- nizacij ob sedanjem stanju ne namerava dodatno zaposlovati, v nekaj primerih pa bodo delovne organizacije število zaposlenih za- radi zmanjšanja obsega poslova- nja znižale (gozc.no gospodarstvo itd.). Kako je s prostimi učnimi mesti? Podatki o prostih učnih me- stih, ki so jih delovne organiza- cije s področja gospodarstva v letošnji sezoni razpisale, tuci ni- so preveč razveseljive. V družbe- nem sektorju je bilo ob koncu julija prostih 45 učnih mest raz- nih poklicev. Ce k temu doda- mo še povprečno 15 prostih uč- nih mest pri zasebnih obrtnikih, dosega to število 60. Osnovnošol- sko obveznost je v tem letu kon- čalo 400 učencev, od tega 234 po- polno osemletko. Pogoji za na- daljnje šolanje so več ali manj težavni, zato ne moremo računa- ti, da bo polovica mladine, ki je končala 8 razredov osnovne šole, vpisana v šole II. stopnje. Ostala polovica bo iskala učna in delov- na mesta. Vprašanje nezaposle- nosti je splošen jugoslovanski problem, zato je nezaposlenost, strah, da v bodoče ne bo dovolj dela, precej vznemirljiva. Odhodi v tujino in porast prebivalstva Pri tako važnem vprašanju, kot je zaposlenost, ne moremo mimo ugotovitve, da je po nepopolnih podatkih zaposlenih v tujini 250 občanov iz ormoške občine. Samo v letošnjem prvem polletju je od- šlo prek zavoda za zaposlovanje 91 ljudi, večje število pa verjet- no mimo te evidence. Prav zaradi precejšnjega na- ravnega prirastka in zaradi po- manjkanja delovnih mest je bila v letu 1966 zabeležena največia emigracija. Ta presega vsa po- vprečja zadnjih 15 let. Z območja občine se je v lanskem letu od- selilo 238 občanov, kar pomeni 29 ljudi več. kot je naravni pri- rastek. Na 1000 prebivalcev v ob- čini je odpadlo 12,5 prebivalcev, ki so se odselili v razvitejše cen- tre v Sloveniji, kar dokazuje sla- bo gospodarsko razvitost občine in s tem občutno pomanjkanje de- lovnih mest. Obravnavanje vprasiinja zaposlenosti V težavnem pi t-uu.jiieiii obf dobju, v katerem se nahaja i;asa družba, je potrebno problem za- poslenosti obravnavati z veo vi- dikov: z ekonomskiii. socialniii in političnih, ki so med ,;eboj tesno EHDvezani, Za nas so pred- vsem važni ekonomski činit.jlji,, kot je bilo poudarjeno na s(;ji skupščine, to se pravi, da bo po- trebno zaposlovati v obstoječih celovnih . organizacijah takšno število ljudi, da ne bo ogrožena razširjena reprodukcija, nujno je pa potrebno v občini razširjati tiste dejavnosti (trgovine, gostin- stvo, obrti), ki bi ob določenih vlaganjih absorbirale večje .števi- lo nezaposlenih. Zato je potreb- no z vsemi razpoložljivimi doma- čimi in tujimi sredstvi financi- rati razvoj terciarnih dejavnosti, delovno organizacije pa naj iDrav tako skušajo s pametnimi gospo- darskimi akcijami pretehtati vse možnosti za postopno odpravo se- canjih težav. Analiza je pokazala, da število zaposlenih kljub realnejšim pred- videvanjem še naprej upada To pa samo v gospodarstvu. Poraja se problem brezposelnosti. Emi- gracija aktivnega prebivalstva je zelo velika. Obstajajo velike raz- like med zahtevano in dejansko izobrazbo oziroma kvalifikacijami pretežnega dela zaposlenih Pri- manjkuje predvsem kadra z višjo in visokošolsko izobrazbo itd. Glede na takšne ugotovitve je občinska skupščina sklenila po- srecovati delovnim organizacijam sledeče: — da analitično ocenjujejo vse možnosti, ki bi pogojevale za- ustavitev odpusta delovne sile in eventualno odpiranje novih de- lovnih mest, če so za to ekonom- ski pogoji; — potrebna je temeljita spre- memba politike glede sprejemanja novih delavcev, da se om.ogoči in zagotovi zaposlitev po sposobno- sti in znanju; — za odpravo neustrezne kva- lifikacijske zasedbe bi morale vse delovne organizacije imeti per- spektivne in operativne plane izo- braževanja zaposlenih; — za postopno reševanje pro- blematike na področju brezpo- selnosti je potrebno, da se skup- ščinski in ostali samoupravni or- gani v občini resneje zavzemajo za razvoj terciarnih dejavnosti. Trgatev cfre h kraju Trgatev v ormoških in ljutomerskih goricah gre h kraju. V vinogradniško živinorejskem kombinatu Ljutomer bodo potrgali zadnje grozdje, ki bo šlo v proizvodnjo, ob koncu tega tedna. Letošnje zgodnje jesensko deževje je marsikateremu vinograd- niku neugodno »zmešalo« račune, saj so poleg obilne letine pri- čakovali izredno kvaliteto grozdja in kasneje vina. Naglo gnitje in pokanje grozdnih .jagod pa je vinogradnike prisililo, da so tudi poznej.še sorte, ki jih navadno trgajo ob koncu oktobra, pričeli trgati in iz njih iztiskati mošt, v katerem pa so le manjše količine sladkorja. Kljub temu pa so vinogradniki zadovoljni, saj jim tako v Ljutomeru kot v Ormožu nova vinska klet omogoča, da s hitro organizacijo trgatve preprečijo nadaljnje gnitje grozd- ja in s ieni še večjo škodo. Na sliki: avtomatsko razkladanje grozdja pri novi ljutomerski vinski kleti. Kako prebroditi reformne težave? INDOPOL LJUTOMER Podjetje Indopol je eno izmed r'edkih industrijskih kolektivov v Ljutomeru, v katerem izdelujejo raznovrstna oblačila in prešite odeje. Imajo več kot 100 od skup- no 145 zaposlene ženske delovne sile. V zadnjih 12 letih so v podjet- ju menjali 5 direktorjev, kar se je posebno odrazilo na finančnem sta- nju podjetja, na zalogah, ki so pre- cej velike, na plačah delavcev ki so med najnižjimi oseb. dohodki zaposlenih v industriji. Nizka kva- lifikacijska struktura zaposlenih; razmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci je bilo pred leti 70 napram BOVo, sedaj pa je ravno obratno. Odhodi delovne sile v tu- jino in kadrovska struk; tura zaposlenih ^ v letu 1965 je v času dveh me- secev zapustilo podjetje 32 kvalifi- ciranih delavcev zaradi odhoda na delo v tujino. Fluktuacija delovne sile je bila v tem času. ko je nem- ški »gospodoraski čudež<- doživel vrhunec, posebno velika. Mnogo strojev v podjetju je ostalo praznih ki so jih morali izpopolniti z no- vimi nekvalificiranimi delavci, ka- teri pa danes že izpolnjujejo nor- me kvalificiranih. Delavci, ki so pred dvema letoma zapustili pod- jetje, se danes vračajo in nekoli- ko jih je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Želijo priti nazaj na svoje »-staro-« delovno mesto. V najbolj kritičnih dneh in ob začet- ku reforme so ga brez vzroka za- pustili, in podjetje se je zaradi te- ga znašlo v neugodnem položaju. Poleg slabe kadrovske službe za- poslenih še prevladuje v podjet- ju problem polproletariata, ki ni lasten samo temu podjetju, am- pas se še s tem problemom sre- čujejo v večini delovnih organiza- cij v pretežno kmetijskih občinah. Takšen proizvajalec pri stroju, kjer bi se moral popolnoma skon- centrirati, še mora misliti na »kos-« zemlje, ki ga doma čaka, na manjšo ali večjo kmetijo. Od vsega začetka, še posebno v zadnjih letih, so premalo skrbeli za strokovni kader, kar se v seda- nji fazi reforme najbolj odroža lako na kvaliteti reforme kot v dolu strokovnih služb. Štipendira- jo 2 slušatelja na višji tekstilni šo- li v Zagrebu. Uvoz ustreznih ka- drov pa je praktično onemogočen; Ljutomer je majhno mesto, oseb- ni dohodki v podjetju so zelo niz- ki, podjetje nima na razpolago primernih stanovanj itd. Kako zmanjšati zaloge? Ob koncu lanskega leta ni bila usklajena prodaja gotovih izdel- kov in proizvodnje, saj so zaloge v tem letu narasle celo za 319 »/o. Finančni rezultat v prvem poletju t. leta je bil pozitiven, vendar bo- do celotni dohodek uporabili za znižanje cen izdelkov, z namenom, da bi so znebili zalog, kar bo vse- kakor težko, ker se konfekcijska moda iz dneva v dan spreminja. Se do nedavnega je bil v konfek- cijski proizvodnji in prodaji konč- nih izdelkov monopol tovarn, -kar so ti nudile — to si moral kupiti«, danes pa je povsem obratno, ker je izbira velika. Povečevanje zalog otežuje plačevanje računov doba- viteljev, kar je danes eden od os- novnih problemov, s katerimi se srečujejo številne gospodarske or- ganizacije. Proizvodno sredstva in delovna zavest Vsak proizvajalec ima predpisa- no normo, ki pa so jo do sedaj kvalitativno zelo težko merili. Po- leg tega je komisija (že sedaj) za ocenjevanje kvalitete izdelkov podjetja morala večkrat oceniti zelo slabo kvaliteto posameznih izdelkov. Vsekakor je vzrok tem pojavom premala delovna zavost proizvaialcev. Drugi vzrok, da iz- delki niso tako kvalitetni, je sla- ba mehanizacija posameznih de- lovnih pripomočkov, oz. pomanj- kanje modernih specializiranih strojev, katerih podjetje iz na- vedenih vzrokov ni bilo v stanju nabaviti. Predvsem primanjkujejo parni likalniki, ki omogočajo hi- trejšo in kvalitetnejšo končno fa- zo proizvodnje. Problemi v konfekciji v sedanji konfekcijski proizvod- nji se proizvajalci srečujejo s te- žavami, ki so podobne v določe- nih primerih problemom v grad- beništvu in opekarništvu, ker ho- če skoraj vsaka komuna imeti svojo konfekcijo, ki v zadnjem času rastejo ►'kot gobe po dežju« ter se same kot take v večini pri- merov razvijajo stihijsko. Zanimi- va je vsekakor ugotovitev, da ma- la podjetja na jugu naše države, zaradi cenene delovne sile, v ce- nah konkurirajo večjim konfekcij- skim podjetjem. Ti in ostali problemi v konfek- ciji nam govore, da še sedaj tr- žišče s tekstilnimi izdelki ni do- volj raziskano. V Jugoslaviji so različna tržišča, saj prevladujejo po posameznih krajih različne mo- de. Eden od perečih problemov je vprašanje kupcev-dobaviteljev. Tr- govska mreža postavlja nemogoče pogoje prodaje tekstilnih izdel- kov, saj se izplačila podaljšajo tu- di do več mesecev. V vsaki repu- bliki imajo svoje potnike, ki so obenem tudi neke vrste v^suflerji« mode, zelo važnega elementa kon- fekcijske proizvodnje. Reševanje problemov Zavedajo se, kaj pomeni kvali- teta proizvodnje, saj si brez nje praktično ne morejo zamisliti na- daljnega razvoja. In kako v skla- du z reformo rešiti nastale pro- bleme? Prvo, kar bo potrebno začeti re- ševati v podjetju, je modernizaci- ja proizvodnje, da se ne bi samo imenovali industrijsko podjetje, v bistvu pa bi poslovali obrtniško- industrijsko. Zastarela mehanizacija, neustre- zna kadrovska struktura zaposle- nih, odhodi delovne sile, menjava- nje direktorjev in vsi ostali na- šteti faktorji so povzročili v pod- jetju zelo težko situacijo. Poleg tega pa je v kolektivu prisotna fa- miliarnost in frakciona.štvo, ki iz- podjcda temelje podjetja. Prav ta- ko bo potrebno v bodoče odpraviti prevelike upravne stroške. So številni problemi, ki pa sc jih sedanje vodstvo podjetja do- bro zaveda ter išče uspešne poti zn niihovo reševanje. Kako dolgo še tako nizke cene za sadje? Opaža se, da sadje iz zasebnega sektorja, nj take kvalitete, kot ga zahteva trg. Se vedno je preveč plodov bolnih in drobnih, kar do- kazuje, da so sadovnjaki slabo oskrbovani, predvsem pa niso gno- jeni. Zaradi drobnih in bolnih plo- dov izgubljajo zasebni kmetijski proizvajalci velik del dohodka, saj je cena za to sadje za polovico manjša kot za prvovrstno sadje. Tako dobijo kmetovalci za kilo- siram s^dia 60 dinarjev, medtem ko bi lahko dobili za kvalitetno sadje tudi 100 dinarjev za kilo- gram. Pri prodaji industrijskega sadja je položaj še bolj žalosten. Cena za to sadje je res nizka, saj jc le 12 dinarjev za kilogram. Letošnja sadna letina nas po- novno opozarja (koliko let nas je f.e. in še nas bo), da bo treba v zasebnem sadiarstvu končno ne- kaj ukreniti, da se bo proizvodni-T izbolišala. Tudi na teh dro'-p^'b ]pVik<-. Tf^c-r (inbrn carlln '^/^ hi iih kmotr.T-.-ioj primerno r '--Se- vali in gnojili. Z. R. Višje sodne takse? Ce danes naš državMan povabi svojo ženo v kino ali pri.jatol.ia na kozarček, ga ho to stalo več, kot če bi s privatno tožbo zaposlil sod- ni aparat. Upravni spor stane Ip 700 starih dinarjev, na še ta zne- sek bo plafal samo. fe ho l/Rubil tožbo. Mogofe zaradi tega ocen.ln- .ie.lo Jugoslovane v svetu kot Mud- stvo, ki se naivef tožari. Vzrok ie v tem, da sedan.ii zakon o sodnih taksah ni bil sprrmen.len že polnih sedem let, in ker so nekatere sortne takse smešno nizke. Zvezni svet zn pravosodno upravo ie izropil zveznim poslancem prert- Inr; za spremembo in dopolnitev te- melinepa zakona o «;odnih taksnh '•1 »■ sknnšf in^Jkih odhorih se le že začela razprava o tem predloeii. Spremembe bi morale omegnfiti če ne popolno, vsaj delno valorizacijo dela sodnih organov, kot ie to iz- vedeno na drugih področjih. To .ie mogoče doseči prav s povečanjem sodnih taks. Povečanje taks bi umn- gočilo. da bi se sodišča razbreme- nila opravkov, /a katere ni treba, da se z njimi ukvarjajo. In bi se posvetila kvalitetnejšemu izvrševa- nju resnično svojih nalog. Zvišanje taks ht omogočilo tudi večji red v odnosih med delovnimi organizari lami. Gospodarskih spo- rov ne hi bilo. r.izen v primeru obstoja dejanskih ra7'ocr"v Dotrnia se namreč, f'a gosnof!Trsln-»1lT'ratt s ^t-ilis^^i interpso-- rnis^^ofl-"-«*, 1 ir> 7iv''""i- skega standarda državljanov. ST Ritoznojčan že teče Trgatev na slovcnjebistriškem območju se je pričela že pre- tekli teden. Največji pridelovalec grozdja je na tem območju kmetijski kombinat Slovenska Bistrica. Kako poteka trgatev in kako je z odkupom mošta, mi je povedal IVAN ARBAJTER, upravnik obrata Kovača vas: »Naš kombinat razpolaga trenutno s 60 ha vinogradov, od tega jih je 20 ha, ki že dajejo pridelek. Do leta 1972 pa bomo uredili .še 13.5 ha vinogradov. Zadnji trs v tem ciklusu bomo zasadili leta 1970. V letošnjem letu bomo pridelali dvanajst vagonov vina, od privatnega sektorja pa bomo odkupili dva vagona. Letošnja letina je srednje dobra, tako da bo zadovoljila trud in vložena sredstva. V privatnem sektorju je trgatev končana, razen na območju ritoznojčana, to je pod obronki Pohorja. V kombinatu pa bomo končali s trgatvijo do 10. oktobra. Odkupna cena mošta bo letos za srednjo kvaliteto okoli 300 starih dinarjev. V IMPOLU SO ZAČELI MONTIRATI VAUARNO v prvi fazi gradnje nove va- Ijarne so bila izvršena gradbe- na dela za halo valjarne in re- konstrukcij ska dela obrata mon- tal. Skupna vrednost del, ki so jih do sedaj izvršili, znaša 10.970.(K]O novih dinarjev. Stro- .^ki postavitve nove transforma- torske postaje z opremo pa zna- Sajo 1.720.000 novih dinarjev. Po prvi fazi so začeli oprem- ljati in montirati opremo. Dela izvršujejo valjarji, ki so se stro- kovno usons.ibljali v Ražinah in nq Madi^arskem. Ti delavci bo- do sodelovali pri montaži stro- jev, da bi se natančneje spo- znali z elementi valjarn, kar jim bo gotovo koristilo pri ka- snejšem delu v valjarni. Mon- tažo bodo vodili monterji inve- sticijskega sektorja, nadzorovali pa jih bodo strokovnjaki iz Združenih držav Amerike. Le s temi pogoji jamči dobavitelj garancijo za dobavljeno opremo. Električno opremo pa bo mon- tiralo zagrebško podjetje Rade Končar, pomagali pa jim bodo vi-soko kvalificirani elektrikarji podjetja, da bi se podrobneje seznanili s funkcionalnostjo strojev. Tako bo skupno sode- lovalo v montaži strojne in električne opreme več kot 40 delavcev lastnega podjetja. stran 1 TEDMK ~ petek. 6. okfohra 196? Sirnn Obisk v Aranaelovcu - mestu bradtstva in prijateljstva v času od 17. do 20. septembra j967 se je tričlanska delegacija ob- line Ptuj udeležila proslave, ki je ysako leto organizirana v čast 19. geptembru — dnevu osvoboditve ^raiidjelovca. Delegacijo so se- jtavljali: Zdravko Turnšek, pred- jednik občinske konference SZDL, jrranc Tetičkovič, član občinskega Ijomitejd ZK, in Franc Voda. po- dočnik tajnika občinske skupšči- ne- Arandjelovac je imel v drugi gvetovni vojni poseben strateški pomen, ker se je nahajal med moč- nimi koncentracijnmi n. mških oboroženih sil v Beogradu, Kra- gujotrudil zado- voljiti vse potrošnike in ugoditi njihovim željam, prav tako kot delajo to v drugih prodajalnah ptujske Panonije. Trgovina bo odprta nonstop, tudi ob nedeljah. Prvega dne prodaje je dobila izžrebana stranka kole'kcijo iz- delkov znane tovarne mesnih izdelkov in konzerv »Gavrilovič«. KDO JE KRIV ZA 6RATEV BREZ DOBREGA GROZDJA? Ko smo prišli prejšnjo nedeljo ob napovedani uri na otvoritev Prleške bratve, že tradicionalne prireditve, katere so se prejšnja leta udeleževali številni domači in tuji gostje, je bilo še vse v pri- pravljanju. Na Glavnem trgu v Ljutomeru, kjer bi se ob 9. uri morala po programu pričeti prire- ditev, je stalo nekaj miz s »prle- škiml-H suveniri in nepristnim »Ijutomerčanom-« (?). Kljub slabi propagandi se je zbralo precej lju- di, ki .so brez uspeha vpraševali po dobrem ljutomerskem grozdju, vinu in prleškimi specialitetami. Nekateri so prcčitali reklamni oglas na panoju, na katerem je pisalo, da se bo prireditev nada- ljevala za domom Partizana in so šli tja pogledat, če se morda orga- nizator ni zmotil v določanju pro- stora in časa prireditve. Toda ra- zen praznih miz in nekaj jeznih turistov z izrazi na licih »vsak gre samo enkrat na led« ter točilne mize s kranjskimi klobasami, ni- so našli ničesar. Po eni uri čakanja, se je priče- la skromna povorka po ljutomer- skih ulicah s tremi okrašenimi vo- zovi, ki so le deloma prikazovali prleške običaje ob času trgatve. Na Glavnem trgu se je povorka ustavila, ansambel Zibrat pa je go- stom, ki so bili zaradi navedenega (Konec je na 4. strani) Prieška bratva 67 v Ljutomeru Otroški vrtec v Prager- skem dobi nove (»rostore Do sedaj so imeli v Pragerskem a otroško varstvo le sobico, ki nikakor ni ustrezala za varstvo otrok. Sedaj pa je dalo KPD Svo- boda ta svoj prostor Kolodvorski restavraciji v zameno za štiri pro- ttore nasproti železniške postaje Pragersko- V adaptacijo prostorov, ki zahtevajo ureditev umivalnice, spalnice m kuhinje pa bodo mo- rali vložiti še precejšnja denarna sredstva. V novih prostorih, ki bo- lio prostorni, bo lahko našlo zave- tišče več kot 25 otrok. Z uredit- >i,io novega vrtca bo tako ures- ničena dolgoletna želja Pragerča- 5ov. Iglašujte v TEDNIKU h začetek 101 komtid ustreljene div|adi l^iniilo nerlpljo se je pričela 1p- ipnja lovska sezona. I^ovske aru- v ormoški in ljutomerski ob- "!i so na nedeljskem lovu imele ."'lo uspeha. Največji uspeh Je Ime- ? lovska družina Ormož, katere ^'ci so ustrelili tega dne lOi kos "Jjarli. med njimi največ fazanov. Letos se je stalež divjadi na or- ""^^ih in ljutomerskih loviščih '»tno povečal. Približno 30 •/• od- 'fla je v ormoški lovski družini .^«rviiancga za italijanske lovce. »Jvečji problem, ki tare domače in zaradi česar Je lovski šport flras, saj poleg visoke člana- in raznih dajatev zahteva od i'Cov »mnogo idealizma« (obvezno j^ilJenjc divjadi v zimskem času), , "izka odkupna opna divjadi, saj i|,5''na za ustreljenega fazana pri- uči" lino starih dinarjev, »proiz- "'na« orna pa zna.ša okoli 7000 flinarjov. Lansko leto so J odkupne r»ne divjadi nekoliko ."itlnpi.p. Vendar v.se lovske dru- (j;^ un.-iio, da jih bo še nekaj časa , yal lovski turizem. Vprašanje ^n'^' dolgo, saj se že ndpi- eenejša lovišča na .Madžar- t^!^ in v drugih socialističnih de- Ure. zlatnina JUCHART-SUTTNER GRADEC, Sporgasse 16 Zmerne cene. Postrežba v slovenskem jeziku. V letu akcij krajevnih skupnosti Velika Nedelja Krajevna skupnost Velika Ne- delja zajema enajst vasi z 2500 prebivalci. V tej skupnosti so naslednje vasi: Velika Nedelja, Mihovci, Trgovišče, Hajndl, Drakšl, Sardinje, Strmec, Lu- novec, Sodinci, Vičanci in Pod- gorci. KOMUNALNI PROBLEMI Za leto akcij krajevnih skup- nosti si je krajevna skupnost Velika Nedelja postavila v pro- gram svojega dela številne na- loge. S krajevnim samoprispev- kom, ki ga kmetovalci v večini primerov odplačujejo s prevozi in raznimi drugimi opravili, so v letošnjem letu popravili sla- bo vzdrževane In prevozne ce- ste. Uredili so večji del kanali- zacij ob vaških cestah, popravili nekatere brvi itd. Krajevna skupnost pa je fi- nancirala buldožerska dela v Drakšlu, kjer so izravnali »Riz- manov klanec« in »Lisičnjak« v Veliki Nedelji. V mesecu avgustu so z gra- mozom zasuli vaške ceste v Drakšlu, Veliki Nedelji, Mihov- cih, Trgovišču, Hajndlu, Sardi- nju, Lunovcu in drugod. V le- tošnjem letu so delno uredili pokopališče in mrliško vežo v Veliki Nedelji ter most v vasi Trgovišče. Ce bodo imeli na vo- ljo zadostna finančna sredstva, bodo še v letošnjem letu zasuli do sedaj slabo vzdrževane ceste v Vičancih, Sodlncih, Strmcu in drugod. Skupno s stanovanjsko komu- nalnim podjetjem Ormož ure- jujejo prostore v zadružnem domu, kjer bo imel ormoški ki- no podružnico, tako da bodo lahko filme, ki bodo na spore- du v Ormožu, predvajali tudi v Veliki Nedelji. Predvidevajo, da bodo lahko začeli s kino pred- stavami 1. oktobra letos. Večjih komunalnih načrtov krajevna skupnost ne bo mogla uresiničevati zgolj samo iz vi- rov omenjenega samoprispevka, ki znaša na katastrski dohodek kmetovalcev 5 "/o (kmetovalci ga večinoma plačujejo v delovni sili ali v prevozu) ter 5 "/o na osebni dohodek zaposlenih in na dohodek privatnih obrtnikov (zadnje trimesečno povprečje). Vsekakor bo v prihodnje po- trebno, da bo za urejevanje komunalnih vprašanj krajevnih ivkupnosti zagotovila občinsika skupščina iz proračuna del sredstev, ki jih krajevne skup- nosti že nekaj let nazaj ne do- bivajo. TURIZEM, GOSTINSTVO IN TRGOVINA Na področje krajevne skup- nosti zahaja v zadnjem času vedno več domačih in tujih turistov, ki so jim na voljo predvsem gostišče privatnega in družbenega sektorja ter dve trgovini, ki poslujeta ob delav- nikih od 7. do 19., ob nedeljah pa od 7. do 10. ure. Trgovine so lepo opremljene, vendar bi morale imeti večjo izbiro, gostinstvo, predvsem privatno, pa domača pristna or- moško-jeruzalemska vina, ki jih je na tem področju dovolj, zato je točenje vin iz drugih krajev brez večje potrebe. Na področju krajevne skupno- sti imajo popolno osemletno osnovno šolo v Veliki Nedelji. Šolske kapacitete ne zadoščajo, saj imajo v nekaterih oddelkih triizmenski pouk, kar vsekakor negativno vpliva na učni uspeh, in to predvsem v zimskem času. ko so dnevi krajši. Potrebno bo urediti stanovanja za prosvetne delavce ter preiti k uresničitvi že večletnega dogovora o gra- ditvi stanovanjskega bloka za prosvetne delavce pri Veliki Nedelji, ki sedaj stanujejo v Ormožu, Podgorcih, Mihovcih ter nekateri v Veliki Nedelji in drugod. Z novim šolskim letom je prevzel mesto ravnatelja na osnovni šoli nov sposoben di- rektor, ki je znan družbeno- politični delavec, za katerega občani s področja krajevne skupnosti upajo, da bo vplival na ureditev šolskih in stano- vanjskih prostorov prosvetnih delavcev. DRUŽBENE ORGANIZACIJE Na območju krajevne skupno- sti deluje dvanajst društev in družbenopolitičnih organizacij, ki so tesno povezane z delova- njem krajevnih skupnosti. Ob določenih akcijah, kot so volit- ve, zbori volivcev, proslave itd., se vedno skličejo koordinacijski sestanki vseh predstavnikov društev In organizacij zaradi skupnega nastopanja oziroma organizacije. Nekatera društva so materi- alno zelo slabo vzdrževana, saj večkrat prosijo krajevno skup- nost za denarno pomoč, ki pa jim že zaradi navedenih razlo- gov ne more pomagati. Vpraša- nje financiranja krajevnih orga- nizacij in društev na terenu bi po mnenju tovarišev iz sveta skupnosti morali reševati občin- ski forumi od občinske konfe- rence SZDL do občinske skup- ščine. V mnogih primerih smo se »navadili«, da na račun po- manjkanja denarnih sredstev zagovarjamo neizvrševanje do- ločenih programskih nalog. Če- prav ne spada v delo krajevne skupnosti reševanje komunalnih problemov, pa vendar pred- stavlja ta oblika dejavnosti krajevnih skupnosti ter financi- ranje te dejavnosti prvenstveno vprašanje, ker so ta vprašanja nujna in jih bo v prihodnje treba reševati na uspešnejši način. -p Je enostranska pripojitev bistriških zdravstvenih zavodov mariborskim res edina rešitev? Zakon o novi organizaciji zdrav- stvene službe v SR Sloveniji je stopil v veljavo že prvega maja. Od prvega maja je minilo pet mesecev, pa še sedaj niso prišle na zdravstveni dom v Slovenski Bistrici sheme, kako naj bi de- lovala bodoča zdravstvena služba. Sedaj pa se je pojavila nova težnja. Namreč, strokovni svet medobčinskega zdravstvenega centra Maribor je glede na 22. člen zakona o organizaciji zdrav- stvene službe v SRS sprejel sle- deči sklep: za območje zdravstve- ne regije Maribor naj Iz strokov- nih razlogov'poslujeta dve samo- stojn' lekarni, in sicer v Ptuju In v Mariboru za območje občin Maribor, Lenart in Slovenska Bi- strica. Pripojene lekarne naj bi začele poslovati s 1. januarjem 1968. Medobčinski zdravstveni center in koordinacijski odbor menita, da je pripojitev primer- nejša oblika za integracijo zdrav- stvenih zavodov. V nadaljnjem besedilu govori dopis medobčin- skega zdravstvenega c^tra, da naj samoupravni organi izglasu- jejo pripojitev. Ta dopis o združevanju lekar- niških postaj je precej razburil lekarniške delavce v Slovenski Bistrici in skupščinske organe. Ne more jim biti vseeno, kako naj glasujejo na svojih sejah samo- upravni organi o nripojitvi. kot jo zahteva medobčinski zdrav- stvetii center al; o spojitvi na enakopravni osnovi, kajti v no- benem primeru ni znano, kak.šna bo bodoča organizacija dela. »mačka v žaklju pa nočemo«, pra- vijo v Slovenski Bistrici. Ni jim. jasno, zakaj pripojitev Iz stro- kovnih razlogov, ko pa imajo nji- hova lekarna v Slovenski Bistri- ci, lekarniška postaja v Poljčanah in depoja zdravil v Oplotnici 'in Makolah zaposleno tako osebje, ki ustreza predpisom lekarniške službe. Razen tega pa njihov stro- kovni delavci po strokovni plati sodelujejo z ljubljansko univerzo in se udeležujejo vseh strokovnih predavanj in seminarjev. Razen vsega tega mora biti na- men združevanja, takega ali dru- gačnega, boljše finančno poslova- nje novega zavoda. Dokaj skep- tično lahko pogledamo na to v bodoči novi obliki poslovanja. Le- karna v Slov. Bistrici ima .sedaj najnižjo maržo na območju med- občinskega zdravstvenega centra, saj je marža za povprečno več kot dva odstotka manjša od osta- lih. Razen tega je realizacija pro- meta v lekarni Slovenska Bistri- ca na enega zaposlenega bila v prvih štirih mesecih letošnjega leta 8,082.000 starih dinarjev: re- alizacija mariborskih lekarn v prvih šestih mesecih na enepa za- poslenega pa je samo 6,227.000 sta- rih dinarjev. Torej, kje so razlogi, da bi bi- striško lekarno enostransko pri- pojili mariborskim lekarnam, ko že vrsto let uspešno opravlja le- karniško službo na svojem ob- močju. H. B. _ Nered m avtobusni progi Ptuj-žetale v soboto, dne 30. septembra, sem se nameravala peljati iz Ma- ribora skozi Ptuj v Podlehnik. Ker sem računala na zvezo v Ptu- ju, sem se hotela odpeljati iz Ma- ribora ob 5. uri. Toda to je bil avtobus za Zagreb in zaradi nava- la do Ptuja sploh ni jemal potni- kov. Iz našega kraja smo bili štirje potniki. Prosili smo spre- vodnika, da bi nas zaradi zveze v Ptuju vzel v avtobus. Pri tem nas je prometnik potolažil, da odpelje ob 5.25 naslednji avtobus, ki pripelje v Ptuj ob 6.10 in da tega ptujčana žetalski avtobus po- čaka. Pomirili smo se in se z na- slednjim avtobusom pripeljali v Ptuj. Toda žetalčana ni bilo ni- kjer! Na voznem redu smo pre- brali, da ima odhod že ob 5.55, in smo mislili, da le že odpeljal. Za vsak primer pa smo vprašali še nekega šojerja in ta nam je pojasnil, da je odpeljal naš avto- bus v Kidričevo in da pelje v le- tale šele ob 6.4.5. Nejevoljni smo čakali še do te ure. Pripeljal ie zopet z zamudo in tako smo od- rinili iz Ptuja ob 6.55. Vprašali smo šoferja, kdaj ima naš avtobus pravzaprav odhod. Povedal nam je, da gb 6. uri. Zdaj smo zvedeli še tretji odhodni čas avtobusa Ptuj—letale. Ko smo se šoferju potožili, da imamo službo in da nas takšen nered moti, nam je rekel, naj povemo to uradu avtobusnega prometa Ptuj, on pa da tega ne sliši rad, ker ga to za volanom moti. Zadržali smo se! Če ne bi avtobus tako poredko vozil v Ptuj in če ne bi bil urad tako oddaljen od središča Ptuja, bi se že marsikateri potnik šel pritožit, ker je ta nered na avto- busni progi Ptuj—letale vsakda- nja stvar. Po vsem tem pa vprašujemo, kje je tisti določeni vozni red, ki vlada na drugih progah, m alrzanj sploh vedo ljudje, ki so za to odgovorni? A. V.. Podlehnik Starinarna ali prodajalna kruha? Pred kratkim smo zvedeli, da dela na novi pošti hitro napre- dujejo in da bodo, ko bo staro poštno poslopje izpraznjeno, tam namestili trgovino starih predme- tov. Torej v sedanjem poštnem poslopju naj bi bila — starinarna. Ali bi ne bilo gospodarneje. če bi v to poslopje preselili proda- jalno kruha, ki se sedaj stiska v pretesnem prostoru v isti ulici. Ce je v prodajalni kruha 30 lju- di, je že prava gneča. Sedanja prodajalna kruha v Lackovi ulici ne ustreza svojemu namenu. Pre- majhna je za ta del mesta in pre- temna. Higiensko in prostorninsko bi stara pošta bolj ustrezala za prodajalno kruha. Starinarna pa bi bila bolj dostopna v lokalu se- danje prodajalne kruha. V proda- jalno kruha prihajajo ljudje iz vseh družin vsak dan. V starinar- ni pa ne bo vsak dan toliko obi' skovalcev. Alojz Cestnik Odnos do gostov? Prejšnjo nedeljo smo se, vrača- joč se s sindikalnega izleta, spoto- ma oglasili tudi v gostilni na Bre- gu, da bi nekaj pojedli ter popili, preden se potem razidemo vsak na svoj dom. Prijetna družba je po- sedla okrog miz, si naročila nekaj pijače, nato pa smo povprašali, če imajo kaj dobrega za pod zob. Zaželeli smo si namreč čevapčiče in za te potem tudi zaprosili, ko so nam dejali, da jih lahko dobi- mo. Nestrpno smo čakali, da vsaj delno utešimo svoje želodce, ki so si že želeli nekaj zares dobre podlage. Končno smo le dočakali tolikanj zaželene čevapčiče, ki nam jih je prinesla natakarica nn mizo. Vendar je bilo naše veselje le kratkotrajno, saj smo se začeli spogledovati in ugotavljati, kakš- ni so to sploh čevapčiči. Navajeni smo namreč bili doslej na drugač- ne čevapčiče, kot ga smo jih dobili tokrat na mizo. Ker se s takimi nismo mogli pomiriti, sem odscl v kuhinjo in kuharico vljudno vprašal, kakšni čevapčiči so to. Dejala mi je, da oni pač take de- lajo in da so le-ti iz prvovrstnega svinjskega mesa in da naj grem k direktorju, če mi kaj ne ugaja. To sem tudi storil — oziroma bolje rečeno — je prav tedaj prišel ta direktor v sobo. Takoi sem ga povprašal, kakšni so splnh čevapčiči, ki so nam z njimi po- stregli, saj nimajo pravega okusa Tudi direktor je trdil, da jih izde- lujejo iz prvovrstnega svinjskega mesa in da drugačnih ne poznajo Ni bil dovolj vljuden in mi je končno zabrusil, da so bili pri njem boljši gostje, kot smo mi. pa se nikoli niso pritoževali. To me je seveda zelo iznenadilo in pogrelo vendar na to nisem reagiral. Od ločili smo se: namesto da bi š^ popili kak liter, smo raje odšli dru- gam, in sicer v gostilno, ki io ima privatnik. Zares me zelo zanima — pa tudi druge bo verjetno za- nimalo, kakšni so sploh ti.tti bolj- ši gostje, kot pa smo bili mi!!' Ali tovariš direktor še vedno raz- likuje dve vrsti ljudi — tiste bolj- še in tiste slabše, med katere je uvrstil tudi nas?! Prepričan sem. da si s takim načinom gostinsko podjetje na Bregu v Ptuju ne ho pridobivalo gostov. Celo izgublja- lo jih bo, kajti prav !epa ^vala za tako vljudno postrežbo CM, Ptuj Stran 4 TtDMK ~ petek, 6. oktobra 1967 stran 4 Ob stoletnici dramatičnega društva Dasi imamo Slovenci nepretrgo- ma svoje narodno gledališče v Ljubljani približno šele petdeset let, se vendar ponaša naša dra- matska in gledališka umetnost s precej lepo tradicijo. Stooseminse- demdeset let bo namreč kmalu mi- nilo, odkar je bila prvič uprizor- jena »Zupanova Micka«, suiameni- la veseloigra Antona Tomaža Lin- harta v tedanjem Stanovskem gle- dališču v Ljubljani. To je bil zna- meniti 28. december 1789, ki po- meni hkrati začetek našega gleda- lišča in rojstvo slovenske drame. Kajpada je bilo nekaj podobnih poskusov že poprej. Izpričano je, da so leta 1657. dijaki ljubljanske jezuitske gimnazije igrali v slo- venščini nam sicer neznano igro >*Raj-^. Prva slovenska igra, ki nam je ohranjena, je besedilo pasijon- ske procesije, ki se je vršila leta 1721 v Skofji Loki. Toda to so bi- le zgoli verske in cerkvene pred- stave, ki niso imele večjega in trajnega vpliva. Pred preporodom na slovensko gledališče ni nihče mislil. Sele pod vplivom slovitega prosvetljenca in mecena barona Žiga Zoisa je ustvaril Slovencem prvo dramo .A.nton Tomaž Linhart, ki je prire- dil po nemškem izvirniku veselo- igro »Zupanova Micka« (1789), ka- teri je sledil naslednje leto še »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki ga je Linhart prevedel in prire- dji po francoski komediji. S tem ,je položil osnove slovenski pro- svetni dramatiki in hkrati ustvaril pogoje za razvoj slovenskega gle- dališča. Ne moremo preceniti po- mena, ki ga je imelo Linhartovo delo za naš narod. To dejanje nas je približalo prizadevanju bližnjih slovanskih narodov, na primer Ce- hov, ki so prav tako malo prej na podoben način položili temelje svojemu gledališču. Zal so neugodne politične in družbene rasmere kmalu in za doigo časa prekinile delo, ki ga je začel Anton Tomaž Linhart. Sele leta 1848 se je po več kot pol sto- letja dolgem presledku obnovilo delo za slovensko gledališče. Val navdušenja, ki je razgibal v tem »letu svobode« srca slovenskega ljudstva, je postavil tudi zahtevo po gledaliških predstavah. V Ljub- ljani se je tedaj ustanovilo »Slo- vovnsko društvo«, ki si je posta- vilo nalogo prirejati tako imeno- vane »besede« (po češkem vzoru) in gledališke predstave. Kot prva igra se je znova uprizorila Linhar- tova »Zupanova Micka«, naslednje leto pa tudi »Matiček se ženi«, ki je tedaj sploh šele prišel iz knjige na oder. Pr- ognjišča igranja pa so bile v tej u..jbi tako imenovane »čitalni- ce«, ki so postale središče vsfega družbenega in narodnega življe- nja v tej dobi. Iz te ustanove seje slednjič leta 1867 rodilo samostoj- no Dramatično društvo, ki je polo- žilo temelj poznejšemu narodnemu lerlcdališču. Prvi predsednik tega društva je bil pisatelj in kritik Fran Levstik. On je v svojem »Po- potovanju od Litije do Čateža« ter v raznih kritikah poudarjal ne le potrebo in važnost dramatike za domačo književnost, ampak tudi postavil vzor narodne kmečke igre. Značaj tega prizadevanja dobro kaže najpomembnejše gledališko delo tedanje dobe, zgodovinska tragedija »Tugomer«. ki sta jo na- pisala Josip Jurčič in Fran Lev- stik. S tem se je kasneje začela pot samostojne drame v Ljubljani (1919). Dramatično društvo je pospeše- valo tudi razvoj dramatske litera- ture s tem, da je začelo izdajali zbirko iger z naslovom »Slovenska Talija«. Vendarle so v tej dobi igrali samo diletanti. Pravi igral- ski stan pa smo dobili šele konec minulega stoletja, odkar je začelo delovati v Ljubljani novo Deželno gledališče (1892). To novo gledali- ško poslopje (sedanja Opera) so sezidali, ko je leta 1887 pogorelo nekdanje Stanovsko gledališče v Ljubljani (današnja Filharmonija). Ker pa so se v Deželnem gledali- šču menjavale predstave v sloven- skem in nemškem jeziku, so, da bi odstranili občutno zadrego za pro- stor — zgradili leta 1911 še poseb- no gledališče Franca Jožefa (seda- danja Drama). Ta čas pred prvo svetovno vojno je doba prvega večjega razmaha naše dramatike in gledališča. Tedai smo imeli že pomembne igralce, kakršne pred- stavljajo na primer: Ignacij Boršt- nik, Borštnik-Zvonarjeva. Anton Verovšek, Danilo, Danilova, Hinko Nučič in drugi; a dramatski spored so nam poleg starejših (Levstik, Jurčič, Vilhar. Ogrinc. Funtek) ustvarjali mlajši pisatelji, kakor Anton Medved, Etbin Kristan, F. S. Finžgar in predvsem Ivan Can- kar. Narodnostna in politična trenja so povzročila, da je slovensko gle- dališče v drugem desetletju prišlo v krizo, tako da je v Ljubljani le- ta 1914 — še pred začetkom voj- ne — nehalo obstajati. Med prvo svetovno vojno Slovenci nismo imeli gledališča. Tem radostneje smo zato pozdravili dobo miru. ki je pomenila tudi za slovensko gle- dališče začetek novega življenja. Razen opere smo tedai dobili tudi samostojno dramo. Poleg obeh osrednjih gledališč v Ljubljani smo ustanovili tudi reprezentati\'- na gledališča v raznih drugih kra- jih: Maribor, Celje. Ptuj, da ne omenjamo številnih ljudskih odrov po mestih in na deželi. Doba po prvi svetovni vojni po- meni velik napredek našega gle- dališča v umetniškem pogledu. Močan igralski zbor, sestavljen iz prvovrstnih igralcev in režiserjev (Levar. Kralj, Cesar, Lipah, Danes, Skrbinšek, Zeleznik, Gregorin, Jan, Kovic, Furijan, Nakest, Se- ver, Marija Vera, Saričeva, Dani- lova, Nablocka, Juvanova, Rakar- jeva. Kraljeva, Rasbergerjeva, Le- varjeva, prof. Sest, Putjata, De- bevec, Stupica, Kreft, Kovic) — je omogočil našemu gledališkemu de- lovanju in ustvarjanju prehod iz diletantizma na evropsko višino. Po letu 1945 je doseglo sttJVen- sko gledališče še večji razmah in polet. Vrsta mlajših moči, tako igralcev kakor režiserjev, ki so ve- činoma vsi izšli iz novo ustanov- ljene »Akademije za igralsko umetnost*" v Ljubljani, je s svoji- mi visoko vrednimi, umetniško dognanimi predstavami dosegla ve- like uspehe ne samo doma. temveč tudi v tujini (Pariz, Varšava, Pra- ga. Milan) in tako opozorila evrop- ski gledališki svet na slovensko gledališko umetnost. Samostojno dramsko gledališče kajpada ni moglo ostati brez vpli- va na izvirno dramatsko tvor- nost, ki je doživela tekom desetle- tij velik razmah. Temelj novejši slovenski dramatiki pa je položil zija Remca, Pavla Golia, Lojza podal kritiko socialnih in politič- nih razmer v Sloveniji. Od starej- še generacije je imenovati še F. S. Finžgarja, ki je napisal vrsto dram iz kmečkega življenja, zatem Ksaverja Meška, Iva Sorlija, Aloj- zija Remca, Pavla Goljo, Lojza Kraigerja, Maksa Šnuderla, Ferda Kozaka, Antona Novačana. Zlasti moramo o tej skupini povojnih dramatikov imenovati, žal, prezgo- daj umrla Antona Leskovca in Slavka Gruma, ki ju nekateri po pravici štejejo za največja sloven- ska dramatska talenta. Posebno pozornost zasluži tudi Bratko Kreft, ki je dosegel doma kakor tudi na tujih gledaliških odrih s svojimi deli velike uspehe. Veliko je obetal tudi mladi Ivo Brnčič. Po osvoboditvi so opozorili na- se predvsem Ivo Potrč (Kreflova kmetija). Matej Bor. Mira Pucova in med najmlajšimi: Dominik Smole (Antigona) in Prim.ovr Ko- zak (Afera). Peter Malec (Konec prihodnjič) Kdo je kriv? (Nadaljevanje s 3. strani) slabe volje, nekoliko popravili ki- sel okus prireditve z zvenečim naslovom. Prireditev se je nato nadaljevala za domom Partizana. Trajala je pozno v noč in se spre- menila že pred mrakom v prleško »gasilsko veselico«. In na koncu so bili zadovoljni vsi: gostje, ki so se sčasoma privadili na »pristnega« ljutomerčana, kot organizator, ki je zaradi kratkoročnega odstopa glavnega organizatorja od prire- ditve (Vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer), moral na hi- tro najti drugega partnerja. Predstavnik turist biroja, Stane Feuš. mi je na vprašanje o vzro- kih slabe organizacije prireditve, ki se sploh ne more primerjati z lanskoletno, posebno pa še s prvo Prleško bratvo leta 64, povedal naslednje: — Bralev 67 je bila v turistič- nem koledarju planirana že od ja- nuarja in bi jo morala organizira- ti sindikalna organizacija Vino- giadniškega živinorejskega kombi- nata Ljutomer. Sest dni pred pri- četkom prireditve je V2K sporo- čil Turističnemu društvu Ljuto- mer, da ne bodo organizirali pri- reditve, ker se jc začela predčas- na trgatev in za prireditev nima- jo Ča.sa. Turistično društvo v lju- tomerski občini so s to odločitvijo postavili pred velik problem, ker se je že od novega leta priprav- ljalo na to tradicionalno tipično ljutomersko prireditev. TD Ljuto- mer in Križevci sta zaradi tega v najkrajšem času zbrali nekaj so- deiavc'-7 za bratvene običaje. Ta program, ki so ga te skupine iz- vajale na kmečkih vozovih, je bil pester samo v ožjem obsegu. Izo- stala je samo folklorna skupina. Prireditve pa ni bilo mogoče od- povedati v nekaj dnevih. Konjske dirke, ki so bile istočasno s pri- reditvijo, sploh niso bile v progra- mu in tako sta «=0 pojavili dve večji prireditvi hkrati. Ze lansko leto smo imeli kljub ogromni pro- pagandi skromen program. Ce bi letošnji organizatorji v-aj deset dni prej vedi li, kako stojijo stvari, bi bilo to odločilnega pomena pri le^osnii organizaciji in izvedbi Pr- le«ke bratve. V kombinatu pa so mi povedali, da so odpovedali sodelovanje na nrireditve že tri tedne prej. Kdo ima seda i prav? Kombinat ali TD Li"*^^mer? Ce bo šlo tako naprej, bomo tu- riste preganjali, ne pa jih privab- liali. Letošnje leto. če se ne mo- tim, ■na ie leto turizma, ki so ea v nedeljo v Ljutomeru izsm^^^-^M. -n Seja občinskega komiteja ZKS Slovenskii Bistrica Namen razširjene seje je bil pregledati delo komisij, ki pri- pravljajo občinsko konfe^renco, ki bo 27. oktobra. Uvodoma so obravnavali pred- log programa dela občinske kon- ference ZK ter osnutek poslovnika občinske konference ZKS in nje- nih organov. Mnenje večine je bi- lo, da bi celoten program dela moral vsebovati konkretnejšo ter- minsko obdelavo. Na konferenci v oktobru naj ne bi razpravljali o večjih vsebinskih vprašanjih ZK, ampak bi naj bil poudarek na re- organizaciji ZK. Na konferenci bi se naj jasno izneslo in prikazalo trenutno mrtvilo, ki vlada sedaj v organizaciji ter pokazale smer- nice bodočega dela. Na prvi kon- ferenci v oktobru bi naj sprejeli program že za drugo in tretjo kon- ferenco. Samoupravljanje in od- klanjanje ovir, ki se javljajo pri uveljavljanju samoupravljanja, bi naj bila ♦ema druge konference. Na tretji konferenci pa bi se naj izkristalizirala mnenja o gospo- darskem gibanju po reformi. V nadaljnjem delu so pregledali delo kadrovske komisije, ki je pripravila predloge za člane ob- činske konference ZK ter pred- loge za člane komisij in občinske- raslih pevskih zborov štirih občin, ga komiteja zvezne komisije. Na seji je bilo rečeno in pohvaljeno demokratično načelo, ki je vodilo komisije pri izbiri bodočega vod- stva ZK v občini Slovenska Bistri- ca. Seveda pa bodo materiali, ki so jih do sedaj pripravili, še šli v obravnavo v osnovne organizacije ZK v občini. H. B. DOBRA PREHRANA ZA VSE OTROKE »Dobra prehrana za vse otroke« to je geslo, ki so si ga postavili letos ob tednu otroka od 2. do 8. oktobra. Na seji DPM za obi- no .Slovenska Bistrica so posve- tili temu problemu največ pozor- nosti. Sklenili so, da bodo raz- širili organizacijo proslav v tem tednu na ves mesec, ker teden dni je premalo, kar imajo namen pokazati otrokom v Slovenski Bi- strici. V tem času bo potoval otroški kino iz kraja v kraj s posebnim pionirskim programom in bo obiskal vse kraje v občini. Ra- zen tega bodo v posameznih kraj:h proslave, ki jih bodo pri- redile krajevne organizacije. Cen- tralna proslava ob tednu otroka in od 25. obletnici pionirske or- ganizacije pa bi naj bila v Oplot- nici. Tukaj bi se zbrali vsi pio- nirski odredi iz vse občine in bi na nje izvedli skupen program. V Oplotnici bi naj bila ta pro- slava zato, ker je ena najsta- rejših pionirskih organizacij v občini. Razen tega so na seji obrav- navali situacijo prehrane orok. to je malice za šolske otroke. S pr- vim januarjem 1963 bo namreč prenehala vsa pomoč, ki jo sedaj daje RK od CARRE-a. Zato bo DPM poslalo okrožnice vsem po- djetjem, da bi po svojih močeh prispevala, da bo malica otrok no šolah zadovoljiva. Po šolah naj bi močneje zaživeli Pomladki RK in naj bi se uvedlo tekmovanje v zbiranju pomoči v obliki pre- hrane in drugih stvari za šol- ske kuhinje. Rešen problem silosniii prostorov pri KK Ptuj Te dni končujejo pri farmi bekonov velike silose KK Ptuj. Kmalu bodo vanje pripeljali prvo zrnje letošnjega pridelka ko- ruze, ki ga bodo predhodno posušili v sušilnici pred silosi, ki je že postavljena. V njej bodo sušili tudi privatnikom in ostalim, ki se bodo pravočasno prijavili. Do začetka novembra bodo kapa- citete silosov izkoriščene. Pojavlja se tako veliko pomanjkanje skladiščnega prostora, da so dobili veliko ponudb za skladiščenje od drugih interesentov. Podrobneje o njenih kapacitetah in dru- gem smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk Tednika. ZR I\ekateri problemi kultnrno- prosvetnega udefstvovania na bistriškem območju Problem odhajanja ljudi v veCje centre se čuti tudi na itulturno- prosvetnem polju, razen tega pa se opazi, da stari prosvetni delavci odhajajo v pokoj in ne kažejo več tako močnega zanimanja za to de- javnost. O teh vprašanjih in o kulturno-prosvetni dejavnosti v ob- čini Slovenska Bistrica sta nam go- vorila Drago I.epšina. predsednik kulturno-prosvetnega društva Svo- boda, in Milan Vidic, vodja druž- benega centra. • TOVARIŠ VIDIC, KAJ MENITE O AMATERIZMU IX PROFESIONA- MZMU DANES V KULTURNO- PROSVETNI DEJAVNOSTI? Amaterska kultura bi morala pre- iti iz svojih dosedanjih kvalitet na nove. Danes srečujemo dve gene- raciji: starejšo, ki Se pretežno teži k ustaljenim klasičnim oblikam, kot so dramatika, pevski zbor, in pa mlado generacijo, ki pa si pred- vsem želi kulturne rekreacije, ki naj bi bila večinoma zabavnega značaja. In razvedrila, ki pa ga mla- dina ne dobi. Moje prepričanje je, da se moramo prilagoditi mlademu človeku. Amaterji moramo priznati vred- nost profesionalne kulture in je ne smemo več pojmovati kot neko 7lo, ki uničuje amatersko delo. To vlo- go je prevzel t Slovenski Bistrici družbeni center, ki je kot amater- ska kulturna institucija organiziral vrsto kulturnih predstav v izvedbi profesionalnih kulturnih ustanov. Te predstave so biJe gledališka de- la, instrumentalni in vokalni kon- certi v izvedbi priznanih sloven- skih umetnikov. Razen tega pa je poskrbel družbeni center za iz- vedbo kulturno družabnih priredi- tev. Za obisk na teli predstavah so bili preskrbljeni avtobusni prevozi na vseh relacijah v občini. Odziv podeželja je bil presenetljivo velik, saj je bilo 9:{ odstotkov gledalcev s podeželja. Iz tega se vidi, da je okrnjen domači oder v Slovenski Bistrici, čeprav so bila prikazana dela, ki so jih podajali profesio- nalci. Osnovni problem v amaterski kul- turni dejavnosti je pomladitev vod- stev in upravljavcev kulturno-umet- niških društev. • KAJ MENITE O DEI.U Z MLA- DINO IN O DELU KULTURNO- UMETNIŠKIH DRUŠTEV V VA- SEH? Nositelji kulture bi naj postajali mladina in študentje. V tem pogle- du pa se pojavlja v Slovenski Bi- strici problem, ker nimamo nobe- ne srednje Sole. Tako nam odhaja mladina v Maribor in v druga me- sta študirat. V tem bi lahko v pre- cejšnji meri nadomeščal mladino prosvetni kader, ki Je v Bistrici zelo močan: žal na ni čutiti, da bi kazal zaželeni interes. Televizija ne bi smela odbijati ljudi od izvedb del na odru, ampak nasprotno — morala bi hiti nropagandist 7a ak- tivnejše ndejstvovanje državljanov pri kulturnih prireditvah. Ona bi morala vzbuditi želio /a ogled teh prireditev, ne pa, da irn odtcgu.ie. Vas v kulturnem pogledu izgub- lja tisti pomen, ki ga je nekdaj imela. Ljudje odhajajo v mesta. Prebivalce vasi bi morali prepri- čati, da se bodo začeli vživljati v nove oblike kulturnega življenja in da postanejo kulturno-prosvetna \odstva prireditelji kvalitetnih kui- lurno umemiških del tudi v vaseh. 9 KAJ BI MORALI UKilENITl, DA BI STANJE V KULTIRNO. »•ROSVETNI PROBLEMATIKI SLO, VENSKE BISTRICE POSTAVILI N,\ SOLIDNO PODLAGO? To vprašanje hočemo sedaj rešiti s skupnimi prizadevanji z družbeno, političnimi faktorji in z reor^ani/.i. cijo občinskega vodstva Zveze kiiu turno-prosve(nih organizacij, z dela voljnimi in sposobnimi sodelavci, kj bodo znali začrtati in i/vajati taksno kulturno politiko, ki bo postopoma iz leta v leto spreminjala obstojvče stanje v boljše in bolj ugajajoče kulturno življenje Moja zamisel rešitve stanja bi hila ustanovitev štirih področnih ((-ntrov v m.injsih krajih, kot so Pragersko. Poljčanr, Oplotnica in Zgornja Polskava. v teh področnih centrih hi bilo niii. no usposobiti domove, da bo v njih moč izvajati programe raznih oblik od gledaliških predstav do koncer- tov in drugih kulturno družabnih prireditev. # TOVARIŠ I.EPSI.VA. K\K:^XO JE STANJE DOMOV V obclm i\ STANJE KULTUUNEtiA nt).MA \ SLOVENSKI BISTRICI? V občini imamo več domov, Ujcr je mogoče zagotovili kvalitetno i/, vajanje programov. Od devetih Kul- turnih domov v občini je samo kul- turni dom v Slovenski Bistrici so- dobno urejen. Podoben mii je Uul- turni dom v Zgornji Polskavi. ki pa mu manjka tehnična oprema in potreben itiventar. Delno usposobljeni so domovi v Oplotnici, v Pragerskem in v Polj- fanah. Domovi v Sfudcnicah, .Ma- kolah in Leskovcu so še neurejeni in hi potrebovali še dokajšnja fi- nančna sredstva za dokončno ure- ditev. Vsekakor pa je treba pohva- liti prizadevnost vaščanov, ki so te domove postavili. Kulturni dom v Slovenski Bistri- ci je doživljal vrsto let izboljšave in so bila v njegovo preureditev vložena v teh letih veCmilijonska sredstva. Uredili smo centralno kur- javo, izvršili številne prizidke, da smo povečali funkcionalnost zgrad- be. V domu je urejen svetlobni park, v vseh prostorih je parket, skratka — v njem so dani vsi po- goji /a uspešno delo. V sklopu kulturnega doma pod okriljem Svo- bode je še kino, ki jc dobil popol- noma novo aparaturo. • KAKŠNA BO KONKRETNA REŠITEV KULTURNO-PROSVET- NEGA UDEJSTVOVANJA V BLIŽ- NJI PRIHODNOSTI? Za samo Bistrico, je dejal tov. Vidic, so se našle zadovoljive obli- ke dela. Za področje Pohorja bo rešitev problema v obujanju stare pohorske folklore. V pripravah je scenarij za prihodnjo pohorsko tu- ristično prireditev, ki naj bi bila v letu 1968 od maja do oktobra. Scenarij teh prireditev bo poleg drobnih folklornih običajev v glav- nem zajemal pohorsko ohcet, po- horsko steklarstvo in ljudsko ye- sniStvo pohorskega ljudskega pesni- ka Jurija Vodovnika. Pohorska oh- cet je bila izvedena že v letošnjem letu v času turističnega tedna hi je dosegla velik uspeh in zainter« i siranosi, saj si jo jc ogledalo vedi kot »iOOO gledalcev. 1 Isto nameravamo v danih olvlikali prirediti tudi za haloško območje, vendar nam oblike dela Se niso po- vsem jasne. Do takega načina dela nas vodi redka naseljenost na teh področjih in težka dostopnost teh ljudi do področnih centrov in »a prezaposlenost v poletnem in je- senskem času z delom na polju. Ta oblika dela pogojuje namreč mož- nost priprav po zaselkih, bolje re- čeno po posameznih družinah, ki bi vnaprej ostal tudi običaj v teh družinah in bi prehaja! iz roda v rod, kot prehaja kurent na »»tuj- skem polju. > H. B. IVov lik člana Zveze komunistov (Nadaljevanje in konec) Navadili smo se, to je pogosto že kar pravilo, če hočeš navzven ve- ljati za dobrega člana ZK — zago- varjati, pojasnjevati in braniti sta- lišča kakšnega avtoritativnega orga- na ali avtoritetnega posameznika, pri čemer seveda niso prav nič bi- stveni argumenti, ampak avtoriteta tega organa ali avtoriteta posamez- nika. Načelno veljajo taka stališča za pravila, sveta, nedotakljiva. Taki tabuji skupaj z nekaterimi meto- dami dela, ki so globoko zakoreni- njene v mišljenju nekaterih »avto- ritativnih« komunistov, in globoko nepravilne, prav nič lastne pravemu liku komunista, to so in bodo naj- večja ovira za resnično, vsebinsko reorganizacijo ZK — spoznati to in priznati, s tem bo že veliko nare- jenega. Znanje, usposobljenost za idejni boj pa kot komunistu ne bo seveda prav nič koristilo tistemu, ki je komunist samo na papirju, zato ker ima rdečo knjižico. Takim, ki jih imamo v naših vrstah na našem ob- močju, so edini namen boljša za- poslitev, funkcija, privilegij ter ma- terialne dobrine, ne pa ideološka prepričanost, idejno-politični boj za naprednejša stališča v razvoju naše družbe. Tak komunist bo na sestan- kih, ali še naprej tiho ali pa bo, ne glede na to, kaj sam misli, po- pravljal stališča in misli avtorita- tivnih organov ali posameznikov, bo »na liniji«, ne bo se zameril tistim, katerim je bolje, da se jim ne za- meri, z edinim ali vsaj bistvenim ciljem, da zadovolji svojim sebičnim karierističnim ali zgolj materialnim namenom. Menim, da taki komu- nisti nimajo mesta v vrstah ZK, ker v bistvu niso komunisti. Taki »komunisti« pa uspešno vedrijo na našem, območju v partiji največkrat prav zaradi pomanjkljivega, neza-r dostnega idejno-politiCnega boja, ki jih tako ne more razkrinkati, zakaj to ni boj, ni borba mnenj, ni ustvarjalni dialog, temveč le bese- dičenje zaradi besedičenja in skle- pov, ki mrtvi ostanejo na papirju. Vsekakor je idejno-politični boj in neusposobljenost znanj ena izmed najpomembnejših nalog v procesu reorganizacije ZK. Doslej je bilo v občini le prevečkrat tako. da ustvarjalni dialog, borba mnenj brez ozirov na formalno avtoriteto tega ali onega posameznika, da to znotraj ZK skoraj ni bilo možno. So mar res vsi komunisti tako ena- kih mnenj, da se lahko vsi kot ce- lota in vsak posameznik poglablja- jo samo z nekom, ki ni član ZK? Je kriv malce okoreli demokratični centralizem, da do borbe mnenj znotraj ZK tako redko prihaja? In da tako boj mnenj, če že do njega pride, marsikdo tako hitro in brez premisleka razglasi za greh? Tudi načelo demokratičnega centralizma bo v procesu reorganizacije ZK tre- ba demokratizirati, liberalizirati, sicer bo postalo prehuda ovira za nadaljnji razvoj. Sicer pa načelo demokratičnega centralizma prav nič ne izključuje dialoga znotraj ZK, prav tako pa ne posveča no- benega, še tako avtoritativnega po- sameznika, da so pravilna zgolj nje- gova stališča. Da povzamem: Treba se ho spri- jazniti s tem, da je v ZK nujno, če hočemo novo vsebino, potreben idejno-politični boj, da se morajo najnaprednejša stališča izoblikiivati v borbi mnenj znotraj ZK kot tudi v dialogu z drugimi posamezniki in institucijami, da pa je za dia- log s silo argumentov in prepriča- nja treba biti usposobljen, treba je nekaj znati, zato se je treba stalno učiti. KATERA VPRAŠAN.1.^ BO- STE OBRAVNAVALI NA OB- ČINSKI KONFERENCI? ' — Iz razlogov, da smo pretežno kmetijska občina, bomo vprašanju kmetijstva in njegovega nadaljnje- ga razvoja posvetih precejšnjo po- zornost. Obravnavali bomo proble- me tako privatnega kot socialistič- nega sektorja. Pri tem vprašanju nas bo predvsem zanimalo poslovno tehnično sodelovanje kombinata, odnosi med kmetijskim kombinatom in občino ter med kombinatom in privatnimi proizvajalci — s poudar- kom na razvoju in problemih ko- operacijske proizvodnje; analizirali bomo delo zadružnih svetov, kako strokovno pomagati privatnim pro- izvajalcem itd. Prav tako bomo na konferenci analizirali splošni druž- beni standard v kmetijstvu, saj se pojavlja na tem področju precej problemov. Pod drugo točko dnevnega reda bomo obravnavali sklep o organizi- ranosti komunistov v občini in pod tretjo točko volitve občinskega ko- miteja, kontrolne in revizijske ko- misije ter imenovanje komisij, ki so po sklepu o organiziranosti ko- munistov predvidene v naši občini. Priprave za konferenco pa pote- kajo v osnovnih organizacijah, ki pa so razumljivo predvsem kadrov- skega značaja. Skupno s komisijami obravnavajo predlog za volitve članov, razpravljajo o sklepu o or- ganiziranosti komunistov, o poslov- niku občinske konference ter o dru- gih pomembnih vprašanjih. Osnov- ne organizacije bodo pred konfe- renco tako razpravljale o gradivu za konferenco, ker bo komite or- ganiziral razgovore s člani ZK o posameznih vprašanjih, tako da ne bi problemi, ki niso v skladu z dnevnim redom konference, prišli na dnevni red. S konferenco pričakujemo, da bo- mo pridobili čim večje število ko- munistov za aktivnejše delo na raz- ličnih področjih, saj bo tudi zaradi tega delo ZK v krajevnih skupno- stih in delovnih organizacijah bolj uspešno. Razumljivo, da pri tem pričakujemo, da bodo komunisti mnogo bolj delovali v organih SZDL in drugih organizacijah, saj bodo osnovne organizacije statu- tarno določale odgovornosti oziroma naloge in pravice svojih članov. Do sedaj pa so v večini primerov ko- munisti razpravljali v osnovnih or- ganizacijah, zunaj teh pa posebne aktivnosti v drtižbenopolitičnih or- ganizacijah, predvsem pa na zborih volivcev, niso pokazali. Občinska konferenca kot najvišji organ ZK v občini bo štela 50 čla- nov, komite kot njen izvršni organ n, komisije pri konferenci pa od n do 15 članov. -p Draga Alenka V rubriki NASA PISMA sem že več- krat prebral kakšno zanimivo poročilo ali pesmico, zato sem se tudi sam ©d- Jocil, (li li nekaj napišem. Tovariš razrednik nam je v šoli, de- jal, da bodo ob 25-Iotnici pionirske organizacije predstavniki pionirjev ©■rr moške občme šli na Pohorje. V našem razredu so učenci izbrali mene za za- stopnika 8. a razreda. V četrtek, 21. septembra, smo se sku- paj s predstavniki ostalih razredov zbrali ob 7. uri in 45 minut na avto- busni postaji Velika NedeLja. Z nami je šla tudi tovavišica učiteljica Tinca Mafcovecki. Ko je avtobus pripe^ljal, smo veselih obrazov vstopih In se sre- čali z mnogimi pogledi učencev iz diru- gih šol. Vožnja je bila zelo prijetna, saj smo veselo kramljali. Po dve'.!rni vožnji je avtobus pričel voziti po po- horskih stezah. Vozili smo se ob po- toku, ki je na več mestih prehajal v male slapove. Včasih smo morali malo počakati zaradi lesa. ki so ga delavci nakladali na kamione. Končno smo do- speli do koče na Osankarici. Tu smo postali in si oglodali zanimivo razstavo Pohorskega bataljona. Vide-ll smo mno- go slik pohorskih partizanov, sliko po- hoda Nemcev proli parti-zanskemu ta- borišču in druga zanimivosti. Po ogle- du ro^stcva smo se peš napotili na kraj, kjer se je odigrala poslednja bit- ka legendarnega Pohorskega batiljona. Ob spomeniku smo imeli krajši kul- turni spored. Član 2B. tovariš Polak, nas je prijazno nagovoril. Za njim je stopil na govorniško mesto preživeli borec Pohorskega bataljona tovariš partizan Rigo. kratko nam je opisal pKDtek boja :n orisal smeri sovražniko- vega prodiranja. Po končanem s!x>re- du smo si ogledali še- manjše spome- nike. na7adnje smo se vsi skupaj pri spomeniku fotografirali. Vračali smo se hitreje, kajti vsak bi rad čim več videl. Z Osankarico smo se pelj'il: na 14 km oddaljeni Pesek Tu smo se v oo- sljlni malo okrepčali in si ooledali še bližnje gozdove, ki so nekoč skrivali naše partizane. Po kratkem počitku smo snet zasedli svoja mesta v avtobusu in se polni vtisov in spominov vračali proti domu. Med potjo smo tudi kaj zapeli, da je čas hitreje mineval. Hitro so minili prijetni trenutki in morali sn;o izstopiti ia se posloviti od novih priiateljev. Ta izlet mi je ostal globoko v spo- minu in želim, da bi še večkrat laiiso obiskal naše prelepe partizanske k^-aje. Lepe pozdrave, draga Alenka! .'\lojz Petek, iicenec 8 a razreda, Velika Nedelja, Dragi LojzekI Čeprav ti skoraj zavidam prelepi iz- let v kraje Pohorskega bataljona, li cja vendar iz srca privoščim in ti zraven čestitam, ker so te tvoji součenci iz- brali kot zastopnika. Zemlja, po kateri si hodil, je prepo- jena s krvjo, prelito za svobodo, ki i« sedaj uživamo. Rdeči sledovi so is davno izprani, spomin na junake pi nam mora bili vsak dan bolj živ. Hvala, Lojzek, ker «i prav lo napi- sal, da bodo izvedeli vsi mladi bralci NASIH PISEM! Alenka I Zelo rada pišem pesmice. do2ivcm sem lep dan. Udeležila sem se pionir- skega pohoda na nartizansko Pohorjf' Ko sam prišla domov, sem vzela p^' resnik v roko in napisala tole pesmifo- Zelo bi bila vesela, če bo nalisnjt^ni v NAS^IH PISMIH. Lep pozdrav! Sonja Prcjac, VT. b rd/r>sd. Velika Nedelja POHORSKEMU BATALJO.NU Obiskali smo kraj visoko tam v planinah, kjer za svotK>do padli so nekdaj, da mi uživamo jo rdaj, junaški borci, hrabri parii:iani, v bataljonu Pohorskem ^'si zbrani. Po budih tjojih srerlj zime je sovia-žnik jih obkolil, kot kača črna plazil se do njih, trudnih, lačnih in prezeblih. Bil jc krvav spopad, a hrabri borci niso popustili, dokler jih niso Nemci do zadnjega pobili. Na kraju borbe danes spomenik stoj* in drobno rdeče cvetje ga krasi. Vsi pionirji si ogledat ga želimo, da s spom-inom grenkim padle počastimo. Draga Sonja! Iz tvoje pesmice sem takoj spoznal* da nisi zaman hodila po partizanske* Pohorju, kot ga sama imenuješ. GW boko doživetje ti je navdihnilo P** srnico. _ J Mnogo beri, opaiuj olcoUco, občijo"j nsravo in še pišil i Poadiavljajn le, AJenk« i Stran 5 TFDMK - petek, 6. oktobra 1%: VZGOJNA VPRAŠAtiJA Vlladina na krivih poteh Največ žalostnih zgodb se sple- ta v družinah, kjer so starši, eden ali oba. predani alkoholu. Ce otioci iz takih družin ne zaide- jo na kriva pota, pa jih vodijo neodgovorni starši v nesrečo, ki jih največkrat zasleduje vse živ- ljenje. ALKOHOLIZEM, VIR 2ALOSTI. NESREČ IN ZLOČINOV Jožkov oče pije, toda naj bo trezen ali pijan, vedno trdi, da ima svojega sinka rad, oh, kako rad! Pa ga nima. Jožek je čisto dioban in preplašen fantič, slabo je oblečen, velikokrat je lačen in včasih neprespan. V šoli sla- bo izceluje, pa se vendar na vso moč trudi. Včasih mu utrujena gavica klone in v šoli zaspi. Ve- ste, to je vsakikrat, ko pijani oče doma razgraja, in ko Jožek pre- strašen zbeži od doma in skuša ves premražen kjerkoli zaspati. Jožkov oče ni slab človek in vedno znova obljublja, da bo po- stal družini spet dober oče. To- da slabič je in vsakikrat ga za- ne<^e spet na staro, že vajeno pot. Se marsikaj bi oče lahko po- pravil, saj je Jožek še majhen. Toda kaj bo z Jožkom, če bo rastel takole naprej? Franček je bil silno živčen otrok. Oče je vpraševal sebe in učitelje, kako to, da je otrok tako živčen. Toda naj je bilo zjutraj ali zvečer ali kadarkoli, vedno je iz Frančkovega očeta zaudarjalo kot iz soda z žganjem. Ni slepo- mišil s seboj, tudi učiteljem je verjel, da je vzrok otrokove živč- nosti pri njem in skušal se je odvaditi pitju; zaradi Francka, ki ga je imel resnično rad. Navada pa ie železna srajca in težko jo je sleči. Pa se je oče kar nena- doma odvadil, kot po čudežu. Nekega dne bi bil v pijanski vro- čici skoraj ubil .»svojega sinka in, ko se je zavedel vsega in tudi tega, da bi skoraj postal ubijalec svojega lastnega otroka, ga je to tako močno pretreslo, da se je kar mahoma otresel svoje dolgoletne navade. Franček že dolgo ni več Fran- ček. Odrasel mož je, ki je v živr Ijenju in delu našel svoje pravo mesto in ki brez vsake živčnosti pretresa in presoja vsako stvar. In vendar: kako malo je manjka- lo, pa bi postala Frančkova po^t^,; povsem drugačna in prav nič ve-" sela in lepa. Morda bi ga sreče- vali samo neveselega. že v mla- dosti naveličanega življenja in vsega, morda pa bi taval na kri- vih potih. Neštetokrat se spominjaim ne- srečne Fančike. Mirno in potrpežljivo je njena mati prenašala trpko življenje ob možu alkoholiku. Neko noč je z grozo spoznala, da mož zlorablja lastno hčer, Id še ni bila stara trinajst let. Materi je spoznanje strlo življenje. Fančikina živ- ljenjska pot pa je vodila skozi umazanijo in ostudnost. Ni ji bi- lo več nomoči. Oče ie bil kaznor van. toda ali je sploh mogoče tak očetov zločin dovolj kaznovati? In kaj nai doživijo otroci še lepega v življenju, če jih potegne lastna mati še nedorasle v bla- to? Tudi takih žalostnih zgodb je mnogo. Alkoholizem je ena izmed naj- bolj razširjenih razvad v druži- nah, iz katerih izhajajo mladi prestopniki. Alkoholizem otopi vsak čut od- govornosti. Kot najdejo alkoholi- ki vzroke za svoje nagnjenje do alkohola ijovsoc, le pri sebi ne. tako krivijo za iztirjenost svojih otrok vse druge ljudi, le sebe nikoli. Starši.-alkoholiki. pozabljajo, da je vedno še tudi neki »jutri«, na katerega je treba misliti, po- zabljajo na najnujnejše, kar bi morali nuditi svojim otrokom in prav nič čudnega ni, če si sku- -šajo otroci zadovoljiti svoje po- trebe s sredstvi, ki si jih prido- bivajo kakorkoli, s prosjačenjem, s tatvino. (Se bo nacaljevalo.) M. F. Z pradavnine ormoškega kraja V starih antičnih roko- pisih je le od ene postaje v sre- dini razdalje med Poetovijo in Hallkanom ohranjeno Ime »in medlo Curta« (v sredini Kurta). Ime ni rimsko, pa saj vemo, da so v teh krajih poprej prebivali Kelti. Toda če so npr. pri Zamušanih in Lendavi že naleteli na ostanke porušenih rimskih zidanih stavb, ni v Ormožu in njegovem ob- robju o tem doslej še nobenega sledu. Potek rimske ceste mimo mesta je prav očiten: prek Leš- nice pri sedanjem mostu, navkre- ber po istem širokem klancu, na- to ovinek proti pokopališču in vzpon po še vidnem useku na sedanje njive severno od mesta, nekaj časa po kolovozih proti hardeški šoli, nato skozi naselje hišic k pavlovski cesti in nekaj časa vzporedno z njo. Starih oko- pov Rimljani torej niso razdirali, cesto so speljali mimo njih, če- prav znotraj okopov ni nobenih sledov rimskih hiš, ki bi jih pri tolikih zidavah v zadnjih stolet- jih vendarle že morali najti. Rim- ski miljnik z bližnje ceste, za- zidan nekje v ormoškem gradu ter nekaj novcev in drobnih najdb, to je vse, kar se je rim- skega našlo v ormoškem mestu. Postaja Kurta torej najbrž ni bi- la v samem Ormožu, temveč ne- kje v okolici, čeprav neposredno ob rimski cesti vse tja do Gode- nincev ni znanih rimskih ruševin. Poiskati jo, ostaja tako še vedno naloga domače zgodovine. Nekje ob cesti na njivah se- verno od mestnih okopov pa so Rimljani vendar tudi v Ormožu pustili svoje sledove. Mrtve, naj- brž samo imovitejše in pomemb- nejše, so prav tako pokopavali sežgane pod velikimi gomilami. V starih župnijskih kronikah lahko beremo, da so jih na teh njivah pred dobrimi 150 leti precej iz- ravnali. Najdb baje ni bilo' kaj prida v njih — le pepel in črcpi- nje, nekaj železnih predmetov in novcev. Do danes se je ohranila le ena izmed njih — če ni morda še iz predrimskih časov? — in sicer največja in najimenitneiša pod sedanjo vilo pri bolnici. Če- prav so jo pri gradnii nekoliko znižali, še vedno vodijo stopnice na vrh. nekoč pa je rasel na njej velik hrast. Najdb pa ni iz nje doslej znanih še nobenih. Medtem ko torej v Ormo?u ni nobenih sledov rimskih stavb iz kam.na. malte in opeke, kar so vse bile nove rimske pridobitve, pa jih nekaj poznamo iz okolice. Od Formina sem je Drava sicer razdejala velik del nekdanjih tal z rimsko cesto vred. da so se ohranili le marmorni kamni pri Veliki Nedelji: plošča z reliefom na dvorišču gradu ter sarkofa^j rimskega le,eionarja v ptujskem muzeiu. Zato je na tem delu Ptujskega polja znana le rimska stavba na njivah »ciglenca« pri .Senežcih, pri vhodu v široko do- lino proti Savcem, koder so pn Sejancih svojčas našli lonec z rimskimi srebrniki. Druge rimske ruševine so v Pavlovclh pri Kra- lovih ob železniškem postajali- šču, tudi nekoliko stran od ce- ste, ki je bila speljana južno pod Humom proti Preseki ob TrnE-vi. Obe stavbi sta bili brez zveze s cesto in sta predstavljali domo- vanji rimskih naseljencev-kolo-r nistov, ki so kot odsluženi rimski vojaki dobivali v osvojenih po- krajinah za odpravnino zemljo, torej pristavo ali vili rustlki sre- di veleposestev, kakršnih je mo- ralo biti v teh krajih še več. Tam nekje pod Humom so na- šli tudi več rimskih miljnikov, ki so sedaj vsi izgubljeni in so ka- zali razdalje od bližnjih mest, stali pa so morebiti na razcepu cest proti Savariji v sedanjem Szombathelju ter proti krajem ob Dravi proti vzhodu. Med Humom in Preseko je glavna panonska cesta ostala ponekod še nepo- škodovana v gozdovih, kjer jo je zavarovalo na njej rastoče drev- je. V Spodnjih Šalovcih ljudje še dandanes vozijo po njej, na nji- vah pri Godenincih pa jo je plug že tako razdejal, da je ostalo le še nekaj razvlečenega gramoza, zaradi katerega jih ljudje imenu- jejo »prednice«. Tudi tik nad Tr- navo je pri bivšem Culekovem mlinu stala kak.šna rimska .stav- ba, a severno od rimske ceste nI po vsem južnem obrobju gričev- ja nobenih drugih rimskih najdb kot na redko posejane gomile z žganimi grobovi na ravnih tleh, ki jih je le pri Šalovcih nekaj več združenih v pravo pokopali- šče. Na ravnini ob Dravi je bila odkrita najimenitnej.ša stavba or- moškega okoliša na njivi »cirkvi- oa« južno od Središča, ki so jQ začeli raziskovati pred šestdese- timi leli in odkrili v ruševinah tudi sledove centralnega ogreva- nja fpo rimskem načinu s toplim zrakom) in kopalnico. Izkopava- nja te gosposke pristave niso bi- la končana in tako poznamo se- daj v Kovačičevi knjigi o Sredi- šču le del njenega tlorisa. Ta stav- ba je zanimiva tudi po tem, ker si tu podajata roko antični in zgodniesrednjeveški čas. Po 4. stoletju se je namreč rimska ob- last v naših krajih pričela krhati. 2e pr\'a nustošenja Markomanov v letih 166-167 po našem štetju so hudo prizadela prebivalstvo vse do severne Ttaliie in tako zaklju- čila prvo obdobje sorazmernega miru ^ in blagostanja. Pozneje so j nastale gospodarske krize, oriče-; li so se upori stižniev in vojsko- vodje so se bojevali za cesarski položaj. Tuja plemena so vedno^ huje pritiskala prek Donave, C(. kler niso v 5. stoletju zares pre- gnala Rimljanov iz teh pokrajin. Ljudstva, ki so ropajoč pritiskala za njimi — Goti. Huni, Langobar- di, Obri in z njimi stari Slovenc še niso poznala civilizacije, zidana mesta In s pisanimi zakoni ureje- no življenje sužnjeposestniške družbe jim je bilo tuje, zato so povsod le rušila in uničevala. Tako so opustela tudi velika me- sta kot Poetovio, obcestne postaje so ostale kup ruševin, dotlej ne- govane ceste je prerasla trava, v deželi pa je dolgo časa vladalo brezpravje. Tak je bil svet. ki so ga našli prvi Slovenci v teh krajih. Do- kler jih je bilo malo, so se novi naseljenci držali že poprej nase- ljenih krajev in nekoč negovanih polj ob njih. Mectem ko so sami živeli v lesenih kočah, pa so med rimske ruševine radi pokopavali svoje mrtve. Takih grobov so našli takrat v Središču nad pet- deset in so za sedaj edine najd- be iz zgodnjega srednjega veka v ormoškem okolišu. Ti grobovi pa so tudi eč:ino. kar se je za sta- rimi Slovenci ohranilo, saj so njihova lesena bivališča pogore- la, nove zidave na istih krajih so uničile še zadnje sledove prvih naselbin in o starih naseljih, ko- likor jih niso pozneje uničili Ogri, nam pričajo danes le še krajev- na imena. Tudi staroslovenski okostnjaki pri Središču so imeli v grobo\'ih priložene razne pred- mete, predvsem prstane, obsenč- ne obročke in uhane, ki so ohra- njeni dancj v mariborskem mu- zeiu, ^ pri Ptuiu na so našli cb niih šp glinaste lonce s hrano. Iz Ormoža doslej še ni takih najdb, r. želimo si lahko, da bi jih kdaj odkrili. Stanko Pahič OSEBNi DOKODK! NISO V SKLADU S PROIZVODNJO (Nadaljevanje s 1. strani) ustanovi regionalni zdravstveni center za geografsko, gospodarsko in urbanistično zaključeno območ- je, na katerem lahko zdravstvena služba zagotovi pretežni del zdrav- stvenega varstva. Nato je skupščina sprejela še več odlokov, od katerih velja o- menitl le dva: odlok o določitvi mestnih zemljišič na območju ob- čine Slovenska Bistrica. V ta ob- močja spadajo Slovenska Bistrica in Zgornja Bistrica, Poljčane, Pra- gersko in Gaj ter Oplotnlca; odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišiča v občini Slovenska Bi- strica pa se da v razpravo na zbo- re volivcev imenovanih krajev. Odlok o urejevanju obremenitve cest IV. »-eda je sprožil živo raz- pravo. Odborniki se niso strinjali. da bi moale krajevne skupnosti vzdrževati ceste IV. reda; dovo- ljenje za vožnjo vozil, ki imajo večji osni pritisk, kot je predviden, pa bi dajalo Cestno podjetje, ki bi tako tudi dobilo denarna sredstva, del pa ne bi izvrševalo. Odlok so nato sprejeli s tem, da se skupk-rina obveže, da se spo- razume s Cestnim podjetjem, da bo sredstvi ki jih dobi z izdaja- njem dovoljenj za prevoz, naka- zalo krajevnim skupnostim. Skupščina je sklenila najeti kre- dit za k»-itje straškov. ki so ^e ostali pri gradnji nove šole. V ko- likor ne dcbi kredita v vsej višini 34 milijonov starih dinarjev, pa se krije ta del iz rezervnega sklada. Vprašanja odbornikov so odprla staro rano o odkupu živine in sadja. Ob koncu seje so odborniki sklenili, da se skup.ščma sporazu- me s Fsrromotom, da ta uvede- registracijo mopedov v Slovenski Bistrici in tako mopedistom ne bo treba hoditi na registraciio v Maribor. H. B. DISTINTA DOSEGLA NAJBOLJŠI ČAS V DRŽAVI Dobra organizacija - sla- ba propaganda - malo obiskovalcev Zadnje letošn.le kasaške konjske dirke na ljutomerskem hipodromu, ki jih je organiziral ljutomerski konjeniški klub preteklo nedeljo, so kljub odlični organizaciji zaradi slabe propagande privabile le okoli 600 ljubiteljev konjskega športa. Na dirkah so nastopili najboljši sloven- ski in hrvatski kasači. V peti dir- ki je letošnja zmagovalka jugoslo- vanskega derbija štiriletna kobila Distinta na vajetih lastnika Marka Slaviča iz KljuCarovec dosegla le- to.šnji najboljši čas v državi. Distin. ta zaradi večje startne razdalje ni zmagala, vendar je njen povprečni kilometrski čas 1,23,3 več kot odli- čen. V zadnjih sedmih letih so bili na ljutomerskem hipodromu doseženi naslednji najboljši časi: Pucka 1,22,4 (lastnik in vozač Alojz Jureš iz Ljutomera), Liktor 1,23.0 (kobi- larna Turnišče), Pluton 1.23.2 (KK Ljutomer), Astor 1,23,3, Leanka 1.23.3, in Distinta 1,23.3, — čas, ki je bil dosežen na nedeljskih dir- kah. To so tudi nekateri izmed naj- boljših časov, doseženih na jugo- slovanskih hipodromih. V prvi heat vožnji za 3- do 12-letne kasače je nastopilo šest konj. To je bila klasična heat dirka, v kateri mora isti konj dvakrat zmagati; če ne zmaga, vozi potem še tretji heat. Tako jc bilo tudi na nedeljskih dirkah v Ljutomeru. Po treh dirkah klasične heat vožnje so bili rezul- tati naslednji: 1. FIDELA (Jože Seršen, Veržej — KK Ljutomer); 2. SANDA (Mirko Hanžokovič. Ver- žej — KK Ljutomer); 3. PALOM.A (Lojze Slavič. Bunčani — KK Lju- tomer); 4. DISTINTA (Marko Sla- vič, Ključarovci) itd. Zmagovalka Fidela je dosegla v prvi vožnji pov- prečen kilometrski čas 1.2«,3, v drugi 1.27,7 in v tretji 1,27,0. REZULTATI OSTALIH DIRK SO NASLEDNJI: 2. DIRKA — KZ MURSKO POLJK, KRIŽE VCI: 1. AMOR U (Paul Hornik, KK Za- greb) 1,30,1; 2. PIK (Vlado Žnidarič, Stara Nova vas, KK Ljutomer) 1,33,3; 3. ROSANDA (Franc Galun- der, Veržej) 1,37.0: 4. NIRK.V (.Mar- ko Slavič, Ključarovci, KK Ljuto- mer) 1,33,8 itd. To je bila svobodna handicap vožnja za 3- do 12-letne kasače na progi 2000 m. Zmagovalec te dirke je bil na letošnjem der- hiju v Zagrebu četrti. 4. DIRKA ~ VETERINARSK.V PO- ST.^JA LJUTOMER: 1. ,\MOR II (Paul Hornik, KK Za. greb) 1.33,8: 2. COR.-VL (Valdo Ko- vač, KK Zagreb) 1,32.0; 3. DINDO- RA (Ivan Pirher. Lenart) 1.23,2; 4. PIK (Vlado Žnidarič, Stara Nova vas — KK Ljutomer) 1,39.3 itd. Na sporedu sta bili Se dve dirki za dveletne kasače, v katerih je zmagala MILVA vozača in lastnika Jožeta Osterca iz Bunčanov, in dvo- vprežna handicap vožnja za 3- do 12-letne kasače. TURIZEM OBRAVNAVAJ- MO KOMPLEKSNO (Nadaljevanje s 1. strani) prvega polletja lanskega leta za več kot 10 »/(p, v drugih prodajal- nah pa za 6 "In. Analizirani so bi- li objektivni vzroki, ki so vplivali na manjšanje porasta prometa pri trgovskem podjetju napram lan- skemu letu oziroma od planirane- ga, in ti so: kupna moč enega dela prebivalstva so je znižala, manj odobrenih potrošniških kreditov, razlike v ceni blaga oziroma pov- prečna marža je bila nižja kot lan- sko leto. konkurenca s strani po- tuioče trgovine itd. Politika delitve dohodka trgov- skega podjetja je podobna dru- gim podjetjem, ko so za sklade odšteli manj sredstev kot lani. osebni dohodki pa so se od lan- skega leta konkretno v tem pod- jetju povečali za 5 »/o. Na področju občine delujeta dve gostinski podjetji socialističnega sektorja s štirimi obrati in 19 za- sebnih gostiln. Skupni promet v družbenem sektorju je porastel za 12 "/o, medtem ko promet zaseb- nega sektorja za 22 "/o od lanske- ga leta. Vendar ti podatki niso popolnoma realni, ker se je od lanskega leta zasebni sektor po- večal za nekaj gostiln. Kvalifika- cijska struktura v obeh gostiščih Prlek in Jeruzalem le zelo nizka. Znano je že. da je gosti.šče Prlek v prvem polletju poslovalo z iz- gubo, medtem ko je Jeruzalem vložil v sklade le 18..565,53 N din sredstev. Promet v gostinskih pod- jetjih je padel deloma na račun povečanja zasebnega sektorja, de- loma pa zaradi neustvarjene pro- dajne cene po planu zaradi spre- menjene potrošnje, večjih obvez- nosti do družbe in neenakega po- ložaja v odnosu do zasebnega sek- torja, ker so dajatve v družbenem sektorju mnogo večje od onih v zasebnem. Nadaljnji razvoj turizma vseka- li or ne more biti odvisen od go- stinstva in trgovine. ampal< ga moramo pojmovati kompleksnejo: zemljepisni položaj, kulturnozgo- dovinske znamenitosti, prirodne lepote ima Prlekija v bogati me- ri, vendar je to premalo, da bi privabilo turiste. Razen investicijske problemati- ke je v trgovini, posebno pa v go- stinstvu, več pomanjkljivosti, ki se lahko odpravijo v najkrajšem času in brez večjih finančnih sred- stev. Zlasti bi bilo potrebno po- udariti znižanje stroškov poslova- nja v gostinskih podjetjih, poseb- no pa izboljšanje kadrovske struk- ture, kot enega osnovnih pogojev za rešitev drugih pomanjkljivo- sti. Precej kritike je bilo izrečene na račun slabih parkirnih prosto- rov v Ljutomeru, saj so ti ureje- ni le na Glavnem trgu, in Se ti so v manjšem obsegu. Zato so od- borniki poudarili, da bi se naj, ko- likor obstajajo možnosti, spreme- nil urbanistični načrt, tako da se namesto gradnje poslovnih prosto- rov na Ormoški cesti uredi prostor za parkiranje, saj so sedaj večkrat dogaja, da zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov turiste -pre- ganjamo« iz Ljutomera, namesto da bi jih zadržali dalj časa. Žalostno je. da ni bil na skup- ščinsko zasedanje povabljen za- stopnik Turist-biroja Ljutomer, kar vsekakor zmanjšuje kom- pleksnost obravnave turistične problematike v občini. Skupščina je sprejela in dopol- nila odlok o uporabi mestnega zemljišča, o prostem formiranju marž pri trgovskem podjetju za sadje, povrtnino in kmetijske ži- vilske artikle. Vsi ti predlogi sve- tov in komisij so bili podrobneje obravnavani v prejšnji številki Tednika ter jih je skupščina spre- jela. -P PREMALO SREDSTEV ZA ŠOLE, CESTE IN SKLADE (Nadaljevanje' s 1. strani) LOJZKA STROPNIK je opozo- rila, da v sosednjih občinah veli- ko sredstev za ceste firispevajo delovne organizacije iii; prebivalci sami. Za dotacijo za '.šplstvo v ptujski občini naj bi ponovno za- prosili. delcizdelwn,vrfz koahalmiščin patokolmdmddmdmdmdmdmdm DUŠAN COKL je dejal, da so šolniki dosti pričakovali od nove- ga zakona v šolstvu, a so razoča- rani, ker so se stvari še poslabša- le. Po njegovem mnenje je nekaj narobe v delitvi dohodka. Žalostno je, da mora predsednik izobraže- valne skupnosti ■.beračiti« sred- stva za šolstvo v podjetjih. ANTON PURG. načelnik za fi- nance je nakazal nepravilnosti pri delitvi sredstev za .šolstvo v repu- bliki. V gospodarstvu ptujske ob- čine je opozoril na nepravilno de- litev sredstev na osebne dohodke in sklade. Delitev se nagiba v prid osebnih dohodliov, v skladih pa je vse manj sredstev. Pojav bo treba preprečiti, prodno bo prišlo do hujših posledic. Odborjnik iz Majšperka je de- jal, da so prebivalci pripravljeni pomagali pri nadaljnjem asfaltira- nju ceste, a ni pobude za to. Do ostrejše debate je prišlo tudi med predstavniki obrata za za- družno kooperacijo in odborniki- kmetovalci. Odbornik iz obrata za kooperacijo je izjavil, da obrat ne more odkupiti zadostnih količin krompirja od kmetovalcev. Ce bo hotel zadovoljili svoje kupce po pogodbah, bo moral kupiti krom- pir na Dolenjskem. Boji se tudi. da bodo kmetovalci zopet tarnali, da ga niso mogli prodali. Odborni- ki-kmeto\'a]ci so odgovorili, da kmetovalci krompirja še niso pre- brali. Isti odbornik je pojasnil te- žave s prodajo sidja pr!'<'atnikov. Odbornik KRAJNC iz Kidričeve- ga je opozoril na kopičenje alu- minija vsled uvoza lega biasa. ki pa je poleg tega še slabše in draž- je. Sadje povsod leži. sadni sokovi pa so vedno dražji od vina. MAKS VAVPOTIC iz Vidma je opozoril na cesto Tržeč — Maj- šperk. ki jo prekomerno obreme- njujejo s prevozom cramoza v sosedno občino. Tamkajšnji prebi- valci že skoraj ne upajo več na cesto vsled \-elikeea prometa. Ce- sta je že zelo poškodovana. Dobil je odsovor. da bi cesto od Suhe veje do videmskega mosta lahko asfaltirali le s prispevkom krajev- ne skupnosti. Pomagali bi tudi drugi. MARJAN BERLIC jr načel vprašanje, ali je administrativna šola v Ptuju potrebna. $olo konča v.sako leto precej mladine, ki se v občini ne more zaposliti. V razpravi o poročilu o delu upravnih organov skupščine obči- ne za lansko leto je odbornik SLI- KIC opozoril na previsoko število uslužbencev v njenih organih. Tu- di občina se naj reoraanizira. Na zmanjšano število delovnih mest naj bi namestili delavc^^ z ii'^lrcz- no kvalifikacijo in izobrazbo. V .=lužbe bi naj uvedli mehanografi- jo. Spregovorili so tudi o reorgani- zaciji zdravstvene službe, kako na- preduje, kaj se pričakuje od nje in kako se naj izvede. Skupščina je soglašala z ustanovitvijo refii- onalnesa zdravstvenega centra v Maribotu (Tednik št. 38). ........, . R. Modni kotiček Telovnik modne oblike ■ ne bo govora le o ženski modi, imo še nekaj za moške... -Modni detajl, ki .le skoraj nujen dodatek k moški obleki, elegantno Dvojno zapenjanje s šal ovratni- kom Dvojno zapenjanje z elastično fa- zono ali športno krojeni, je telovnik. Pri športnem modelu obleke je poud;'- rek na športnem telovniku, ki jf karirast, pepita, črtast ali enobar- ven v modnih barvah, kot so leSni- kasto rjava, nežno zelena, temno modra, vijoličasta idr., razumljivo v kombinaciji z obleko. Mnogo poudarka v letošnji sezoni .je na enobarvnih telovnikih v kom- binaciji z vzorčasto obleko ali na- sprotno. Lepo je, da se barvni toni skladajo. Pri vseh modelih telovnikov je dovoljenih mnogo različnih variacij zapenjanja, oblik fazone idr. Torej zapenjajo se enovrstno, kjer se obi- čajno sprednji deli spodaj končajo z normalnimi vogali ali ravno ure- zanimi deli, in dvovrstno zapenjanje s spodaj prcKrižanimi ali malo po- udarjenimi vogali. Ne pozabimo, da so gumb! kot njihova porazdelitev tisti element, ki lahko mnogo pri- pomorejo k lepšemu izgledu telov- nika. Tudi preoblečeni z istim ali drugim^ blajoin dajejo močan efekt. Fazona — lahko jo padajoča kla- sična, visoko ali nizko zaprta, šal ali okrogel ovratnik — še vedno pa je v modi navaden izrez »V«, torej brez ovratnika. Se beseda o žepih. So enojni, dvoj- ni s poklopci ali paspulirani, ravno ali poševno urezani; zanimiv videz dajejo v druRi barvi. npr. enaki, kot so preoblečeni gumbi. K športnim in elegantnim mode- lom boste lahko izbrali srajco del- ta. Kotioek za kmefoval- ce in vrtičkatrie VPLIV GMOJENJA HA KVALITETO VINA Tudi najboljši trsi prej ali slej oslabe, če nimajo dovolj hrane, da potem manj rode in je pridelek slabše kakovosti. Ob poskusih se je pridelek zmanjšal za 63 »»/o v primeri z normalno gnojenimi tr- si. Prav tako je bila ob nezadost- ni hrani prizadeta tudi kvaliteta pridelka. Čeprav je vinska trta rastlina, ki se prilagodi tudi siromašnemu zemljišču, pa vinogradniška prak- sa jasno kaže, da lahko dobimo velike in kvalitetne pridelke grozdja le takrat, če hkrati z iz- vajanjem ustreznih agrotehničnih ukrepov tudi primerno gnojimo. S kemičnimi analizami lahko ugotovimo, da je v vinski trti naj- več kalcija, kalija, dušika in fos- forja ter da so tudi njene zahte- ve PO leh elementih največje. Vsakoletna poraba mineralnih snovi pri vinski trti ni vedno enaka, saj jc odvisna tudi od raz- položliive vlage, svetlobe, toplote in še različnih drugih dejavnikov. Spričo medsebojne povezanosti prehrane, rasti in rodnosti, mo- ramo, da bi dosegli optimalne; pridelke, ustrezno intervenirati in s tem omogočiti neovirano de- lovanje koreninskega sistema in z Pnojenjem dati rastlini vse po- trp^^p hranilne snovi. y boli severnih vinogradniških ro-iročiih je kvaliteta vina tesno nr,vczr>na s stonnio zrelosti groz- dip. Namen znojenja mora biti harmonična prehrana, usklajena 7 r^i-Tipirni »delavniki rasti. V in- trn7M-nih vinogradniških nasacih rr>p-nmo zagotoviti ravnotežje mpd rvjp.jmeTinimi hranili glede na rodnosti in agroekološke po- pn^p. ker «e enkrat storjene na- r=tr. ma^ruieio s tem. da se 7t--,iic-q i-,.-iifpta pridelka Gno- jenje z dušikom, s fosforjem in kalijem je priporočljivo kombi- nirati z gnojenjem z drugimi mi- kroelementi. Vina, pridelana iz grozdja tr- sov, ki so jih gnojili samo z mi- neralnimi gnojili, so uvrstili -laj- prej med najboljša, po desetih letih poskusnega dela pa med najslabša. Hkrati z manjšim pri- delkom se je poslabšala tudi ka- kovost vina. Bujnost trte, ki je eden izmed osnovnih dejavnikov rodnosti in kvalitete, pa je med drugim pred- vsem odvisna od ustrezne pre- hrane oziroma gnojenja trsov. POJEM KVALITETE VINA JE ZELO KOMPLICIRAN, še z,lasti, če ga obravnavamo z različnih vidikov. Potrošniki cenijo vino, ki jim pusti, prijeten In trajen vtis v ustih in nosu, pa še pri tem so okusi zelo različni. Pro- izvajalci bi radi dosegli kvaliteto hkrati s kvantiteto in s kar naj- manjšimi proizvodnimi stroški. Trgovci in distributerji pa imajo radi stabilno vino med tran- sportom in skladiščenjem. Kljub vsem pridobitvam sodobne tehni- ke in znanosti pa še vedno ni- mamo takšnih analitičnih metod, ki bi lahko zamenjale dobrega degustaforja pri ocenjevanju kva- litete vina. Kvaliteta vina je nedvomno odvisna predvsem od sestavin in njihovega medsebojnega razmer- ja v vinu, pri čemer igrajo še prav posebno vlogo aromatične snovi. Kvaliteta vina je odvisna v veliki meri tudi od sorte, porekla, tehnološke zrelosti grozdja, agro- in ampelotehnike v proizvodnem procesu in ne nazacnje tudi od načina predelave oziroma vinifi- kacije. Sfrnn 6 TEDNIK — petek, 6. oktobra 196? Strun f» TV PROGRAM od 8. do 14. oktobra 1967 NEDELJA, 8. OKTOBRA a 55 Poročila (LJ.). 9-00 Na triki gori — oddaja narodno zabavne glasbe (Lj.). 9.30 Kmetijska oddaja (Zg.). 10.15 Ne črno, ne belo — od- ciaia za otroke (Bg.). 11.00 Prenos pnrtizsnske proslave iz Knma (Zg.). 18.00 Helsinki: Evropsko košarkar- sko prvenstvo — prenos tekme za 3. in 4. mesto (Interviziia). 19.10 Dolgo, vroče poletje — serijski film (Lj.). 20.00 TV dnevnik (Bg.). 20.45 Cik cak (Lj.). 20.50 Z okusom po soli, Teodorakisove melodije — za- bavno glasbena oddaja (Bg.). 21.50 Naši rojaki na vehodnem Pamasu (Zg.). 22.05 TV dnevnik (Bg.). 22.25 Evropsko košarkarsko prvenstvo v Helsinkih — posnetek finalne tek- me (Bg.). PONEDELJEK, 9. OKTOBRA 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14 50 (Zg.). 10.40 Ruščina — ponovi- tev ob 15.50 (Z,g.). 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe (Bp.). Ifi.lO Angleščina (Bg.). 16.55 Poročila (Zg.). 17.00 Mali svet — oddaja za otroke (Zg.). 17.25 Risanke (Zg.). 17.40 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Bg.). 17.55 TV ob- zornik (Lj.). 18.20 O zaposlovanju — aktualna tema (Lj.). 18.40 Biseri glasbene literature (Lj.). 19.00 Dr. Janko Lavrin — Portreti (Lj.). 19.15 Tedenski športni pregled (Bg.). 19.40 Cik cak (Lj.). 20.00 TV dnevnik (Bg.). 20.30 Cik cak (Lj.). 20.40 TV drama (Zg.). 21.40 Operna scena (Lj.). 22.10 Zadnja poročila (Lj.). TOREK, 10, OKTOBR.\ 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50 (Zg.). 10.40 Angleščina — po- novitev ob 15.,50 (Zg.). 11.00 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev ob IS.10 (Bg.). 18.10 Film za otroke (Lj.). 18.20 Torkov večer (Lj.). 18.40 Svet na zaslonu — zunanjepolitična od- daja (Lj.). 19.20 TV obzornik (Lj.). 19.,iO Cik cak (L j.). 20.00 Zapustite ladjo — angleški celovečerni film (Lj.). 21.30 Sejem elektronike (Lj.). 22.10 Zadnja poročila (Lj.). SREDA, 11. OKTOBRA 17.00 Poročila (Sk.). 17.05 Lutkovna serija (Sk.). 17.25 Popotovanje po Aziji — poljudnoznanstveni film (Lj.). 17.55 TV obzornik (Lj.). 18.15 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zg.). 19.00 Reportaža (Bg.). 19.30 Luis Bunuel: Dežela brez kru- ha — mozaik kratkega filma (Lj.). 20.00 TV dnevnik (Bg.). 20.30 Cik cak (Lj.). 20.40 Potujem, potuješ (jutro v Pragi, večer v Stockholmu) (Li.). 21.25 Greh — kulturni film (Lj.). 21.45 Dosežki kardiologije — II. od- daja (Lj.). 22.50 Zadnja porodila (LJ,2^ CET&TIK. II. OKTOBRA 9.40 TV V loU — ponbvltev ob 14.50 (Zg.). 10.85 Angleščina — po- novitev ob 18.45 (Zg). 11.00 Angle- ščina — ponovitev ob 18.10 (Bg.). 17.05 Poročila (Lj.). 17.10 Umba Kum- ba In pikasta kamela — Tik tak (Lj.). 17.25 Pionirski TV studio (Lj.). 17.35 TV obzornik (Lj.). 18.15 Po ski Intermezzo z ansamblom Jožeta sledeh napredka (Lj.). 18.35 Jesen- Privška In solistom (Lj,). 19.00 De- žurna ulica — humorlstična oddaja (Lj.). 19.40 TV prospekt (Zg.). 19.54 Propagandna oddaja (Lj.). 20.00 TV dnevnik (Bg.). 20.30 Aktualni raz- govori (Bg.). 21.30 Cik cak (Lj.). 21.40 Ko je meč krojil pravico — serijska igra (Zg.). 2a.l0 TV dnev- nik (Bg.). PETEK, 13. OKTOBRA 9.40 TV v Soli — ponovitev ob 14.30 (Zg.). 11.00 Osnove sploSne Iz- obrazbe — ponovitev ob 16.10 (Bg.). 17.25 Poročila (Zg.). 17.30 Oddaja za otroke — studio Sarajevo (Zg.) 17.55 TV obzornik (Lj.). 18.15 Zaple- šite z nami (Lj.). 19.05 Brez parole — mladinska oddaja (Lj.). 19.35 Cik cak (Lj.). 19.40 Auschwitz — film (Lj,). 20.00 TV dnevnik (Bg.). 20.30 Cik cak (Lj.). 20.40 Prvi učitelj — sovjetski celovečerni film (Lj.). 22.10 Zadnja poročila (Lj.). SOBOTA, 14. OKTOBRA 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50 (Zg.). 17.40 Vsako soboto (Lj.). 17.55 TV obzornik (Lj.). 18.i5 Oddaja za otroke (Bg.). 19.15 Sprehod skozi čas (Lj.). 19.40 Cik cak (Lj.). 20.00 TV dnevnik (Bg.). 20.30 Cik cak (Lj.). 20.40 Humoristična oddaja (Bg.). 21.40 Nekaj novega, nekaj starega (Zg.). 21.55 Biseri In dukati — serijski film (Lj.). 22.45 Zadnja poročila (Lj.). Trgovsko podjetje MERKUR, Ptuj razpisuje javno dražbo poltovor- nega avtomobila znamke IMV KURIR V voznem stanju. Dražba bo v trgovini OPRE- MA V sredo, 11. oktobra 1967, ob 9. uri za družbeni sektor, uro pozneje pa za zasebnike. Ogled vozila je možen vsak dan v Ptuju na dvorišču trgo- vine Oprema. VELIK USPEH - DVAKRAT PRVI Pretekli teden je bilo v Novem Sadu državno prvenstvo ekip In posameznikov v streljanju na gli- naste golobe, takoj zatem pa tudi mednarodno tekmovanje. Ptujski lovel-strelcl na glinaste golobe so odfiU na to prvenstvo z velikim op- timizmom in ambicijami, vendar nihče od njih nI pričakoval takih uspehov, kot so jih dosegli. Na dr- žavnem prvenstvu so zmagali med ekipami, v tekmovanju posamezni- kov je kar šest Ptujčnov med pr- vimi petnajstimi, od tega na prvem in drugem mestu, na mednarodnem tekmovanju pa sta v ekipi Jugo- slavije streljala dva njihova strel- Ekipa Ptuja: Korošec, Rudi Rakuša, njegov oče Franc in Jerenko ca, kjer je med posamezniki bil spet Ptujčan prvi. To je resnično uspeh, kakršnega ni pričakoval niti naj- večji optimist, zato pa so sedaj tem- bolj zadovoljni. Ekipo Ptuja so sestavljali Rudi In Franc Rakuša, Slavko Jerenko In Mirko KoroSec, med posamezniki pa Se Glavnik, medtem ko je Ptuj- čan Otmar Zorčlč z uspehom nasto- pal za ekipo Ljubljane, Ekipa Ptuja Je bila prva s 368 golobi pred Ljub- ljano (353) In Bečejem (321). Med posamezniki je zmagal Rudi Rakula s 94 golobi pred ivojlm očetom Francem Rakušo, ki je Imel Isto Število zadetih golobov. Zato sta morala streljati še eno serijo po 25 golobov, v kateri pa je bil Rudi za enega goloba boljši od svoiega oče- ta. Drugi pa so se uvrstili takole: sedmi Zorčlč (88), osmi Glavnik (87), 10.-12. Jerenko (85) In 13.-15. Koro- šec (83). Na mednarodnem tekmova- nju sta nastopala za prvoplasirano ekipo Jugoslavije oba Rakuša. Rudi Rakuša je tudi tukaj osvojil med posamezniki prvo mesto s 94 golobi pred Dimicem iz LJubljane, ki je ustrelil 93 golobov, medtem ko si je Franc Rakuša delil četrto in peto mesto z večkratnim prvakom in znanim strelcem Zadnikarjem iz Ljubljane. IjOvcI so se vrnili v Ptuj s pre- hodnima pokaloma za osvojeni prvi mesti med ekipam) in posamezniki na flržavnem prvenstvu, z dvema zlatima in eno srebrno plaketo, k temu pa so dobili tudi lične kri- stalne vaze kot darila Strelske zve- ze Jugoslavije. Takega uspeha niso pričakovali. Premagali so starega rivala, večkratnega ekipnega prva- ka — ekipo Ljubljane, ki jih je doslej vedno premagala z najmanj- šo možno razliko, to je za enega ali dva goloba. Pri tem pa so po- skrbeli tudi za zanimivost, saj se redko zgodi, da se v nekem športu z enakim uspehom potegujeta za prvo mesto oče in sin. Ob vrnitvi iz Novega Sada je pred- sednik ptujske občine priredil maj- hno svečanost za vse, ki so kakor- koli zaslužni za ta veliki uspeh, in Jim predal lična darila z željo za čim boljše nadaljnje delo in čim večje uspehe ter večjo razširjenost tega zanimivega športa. Strela zažgala hišo Med neurjem, ki je v četrtek, 28. septembra, divjalo nad Sloven- skimi goricami, je udarila strela v strešno stojalo električne napeljave na stanovanjsko gospodarskem po- slopju Ivana Tuška v GrajenšCaku 91 in povzročila požar. Ptujskim gasilcem, ki so prihiteli na pomoč pri gašenju požara, je uspelo oeu- vati stanovanjski del poslopja, na katerem je zgorelo samo ostrešje, sicer pa je v njem še vnaprej mo- goče prebivati. Popolnoma pa je pogorelo gospodarsko poslopje z vso uskladiščeno krmo. Gasilci bi bili lahko očuvali vsaj še del pogo- relega gospodarskega poslopja, če bi bilo v bližini dovolj vode za ga- šenje. Tako pa so morali dovažati vodo z avtocisternami iz precej od- daljene Grajene. Ogenj je povzročil za okrog 20.000 novih dinarjev škode. RADIJSKI PROGRAM od 8. do 14. oktobra 1967 NEDELJA, 8. oktobra 1967. 6.00—8.00 Dobro jutiol — vmes ob 6.05—6.20 Po- ročila /.00—7.10 Poročila 7.30—7.45 Za kmetijske proizvaijalce 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.30 Sklad- be za mladino 9.00 Poročiila 9.05 Naši poslušalci čestitajo 10.00 S'e pomaite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.45—12.00 Lepe meLodije — vmes ob 11.00—II1.20 Poročila 12.00 Poročila 12.05 Poslušalci čestitajo 13.00 Poročila 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Ne- deljska reportaža 13.50 Po domače 14.30 Humoreska tedna 14.50 Cha-cha, bolero in še kaj . . . 15.00 Poročila 15.05—17.30 Športno popoldne — vmes ob 17.00— 17.05 Poiočila 17.30 Radijska igra 18.10 Iz cperetiiega sveta 19.00 Obveistila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Lahko noč, otrocil 20.10 V nedeljo zvečer 22.00 Poročila 22.15 Serenadni večer 22.50 Literarni nokturno 23.00 Poročila 23.05 Akordi 23.30—23.35 Zadnja poročila. PO.^fEDELJEK, 9. oktobra 1967. 4.30— 8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Po- ročila 5.15 Svetujemo vam 5.30 Dokler ne kupite časopisa 6.00 Radijski dnev- nik 3.15 Napotki za turiste 6.25 Infor- mdtivna oddaja 6.45 Danes za vas 7.00 Poročila 7.05 Telesna vzgaja 7.45 Ra- dijski in TV spored 7.50 Oddaja za že- ne 8.00 Poročila 13.10 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Porečila 14.05 Razpoloženjska glas- ba 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje zbor železničarskega društva iz Celja 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Operni konce(rt 18.00 Poro- čila 18.15 >:Signali« 18.35 Mladinska od- daja 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene raz- glednice 15.30 Radijski dnevnik 20.0'0 Lahko noč, otroci! 20.10 Zabavna glas- ba 21.00—23.00 Simlonični koncert 22.00 —22.10 Poročila 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Četrt ure v ritmu 23.30—23.35 Zadnja poročila. TOREK, 10. oktobra 1967. 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.15 Svetujemo vam 5.30 Dokler ne ku- pite časopisa 6.00 Radijski dnevnik 6.15 Napotki za turiste 6.25 Informativna oddaja 6.45 Danes za vas 7.00 Poročila 7 05 Telefcna vzgoja 7.45 Radijski in TV spored 7.50 Oddaja za žene 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.05 Za vsa- koijar nekaj 14.55 Kreditna banka Ljub- ljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glas- beni intermezzo 15.45 V toffek na s\'i- denjel 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Po- ročila 17.05 Simlonični orkester RTV 18.00 Poiiočila 18.15 Pred domačo hišo 18.50 Na mednarodnih križpotjih 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Lahko noč, otrocil 20.;0 Radijska igra 21.47 Pesem godal 22.00 Poročila 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.00 Poročila 23.05 Jazz v noči 23.30—23.35 Zadnja poročila. SREDA, 11. oktobra 1967, 4.30—8.00 Dobro jntrol — vmes ob 5.00 Poročila 5.15 Svetujt-mo vam 5.30 Dokler ne ku- pite časopisa 6.00 Radijski dnevnik 6.15 Napotki za turiste 6.25 Informativna oddaja 6.45 Danes za vas 7.00 Poročila 7.05 Telesna vzgoja 7.45 Radijski in TV spored 7.50 Oddaja za žene — 8.00 Po- ročila 14.00 Poročila 14.05 Zabavne me- lodije 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radij- ski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Odlomki iz Verdijeve lAide« 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vara 18.00 Poročila 18.15 Operetni napevi 18.45 Naš raz- govor 19,00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Lahko noč, otrocil 20.10 Gustav Mah- ler; Pesem o zemlji 21.20 Melodiije z godah 22.00 Poročila 22.10 Jazz 22.50 Literaimi nokturno 23.00 Poročila 23.05 Radi ste ga poslušali: George Shearing 23.30—23.35 Zadnja poročila. ČETRTEK, 12. oktobra 1967. 4.30 — 8.00 Dobro jutro I — vmes ob 5.00 Po- ročila .5.15 Svetujemo vara 5.30 Dokler ne kupiite časopisa 6.00 Radijski dnev- nik 6.1Č Napotki za turiste 6.25 In- formativna oddaja 6.45 Danes za vas 7.00 Poročila 7.05 Telesna vzgoja 7.45 Radij.ski in TV spored 7.50 Oddaja za žene — 8.0C Poročila 14.00 Poročila 14.05 Zabavni zvoki 15.00 Radijski dnev- nik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Pe- smi iz Furlanije 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 Turistična oddaja 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene^ razgled- nice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 "Lah- ko noč, otroci! 20.10 Četrtkov večer pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glas- beni nokturno 22.00 Poročila 22.10 Glis- ba Lucijana Skeirjanca 23.00 Poročila 23.05 Mozflik ja/za 23.30—23.35 Zadnja poročila. PETEK, 13. oktobra 1967. 4.30—3.00 Dobro jutro I — vmes ob 5.00 Poročila 5.15 Svetujemo vam 5.30 Dokler ne ku- pite časopisa 6.00 Radijski dnevnik 6.15 Napotki za turiste 6.25 Informativ- na oddaja 6.45 Danes za vas 7.00 Po- ročila 7.05 Telesna vzgoja 7.45 Rfidiij- ski in TV spored 7.50 Oddaja za žene — 8.00 Poročila M.00 Poročila 14 05 Plesne melodije 14.35 Poslušalci česti- tajo 14 55 Kreditna banka Ljubljina 15.00 Radiijski dnevnik 15.20 Napotiti za turiste 15.25 Glasbeni intermezzo 15.40 Zabavni zvoki 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Koncert po že- ljah 13.00 Poročila 18.15 Zvočni razgle- di 18.45 Kulturni globus 19.00 Obvesti- la 19.05 Giesbene razglednice 19.30 Ra- dijski dnevnik 20.00 Lahko noč, otrocil 20.10 Vokalni ansambel »The Primave- ra Singers« 20.30 Raymond Lefevre in njegov orkeslaf 20.45 Dobimo se cb isti url 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22.10 Iz opusov Stravin- skega in Hindemitha 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Cha cha in samba 23.30—23,35 Zadnja poročila. SOBOTA. H. oktobra 1967. 4.30—8.00 Dobro jutro I — vmes ob 5.00 Poročila 5 15 Svetujemo vam 5.30 Dokler ne ku- pite časopisa 6.00 Radijski dnevnik 6.15 Napotki za turiste 6.25 Informativna od- daja 6.45 Danes za vas 7.00 Poročila 7.05 Telesna vzgoja 7.45 Radijski in TV spored 7.50 Oddaja za žene — 8.00 Po- ročila 12.00 Poročila Ifi.lO Schumanno- ve melodije 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ralph Benatzky: Pri belem konjič- ku 13.00 Poročila 13.10 Obvestila in za- bavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila 14.05 Za prijetno razve- drilo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 16.40 Domemco Cimarosa; 'Kapelnik 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino W.35 Igra- mo beat! 18.00 Poročila 18.15 Domače pesmi 18.50 S knjižnaiga trga 19.00 Ob- vestila 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Lahko noč, otro- cil 20.10 Dvajset minut z orkestrom bavarskega radia 20.30 Radijska igra 2ti.30 Zabavna glasba 22.00 Poročila 22 10 Oddaja za' izseljence 23.00 Poro- čila 23.05 Zaplešite 24.00 Zadnja poro- KINO KINO BUCKOVCI 8. oktobra ameriški barvni film SEVERNO PROTI ALJASKI. KINO GORIŠNICA 8. oktobra kubanski film MLADI UPORNIK. KINO KIDRIČEVO 7, in a. oktobra poljski barvni ki- nemaskopski film FARAON; 11. in 12. oktobra Jugoslovanski črno- beli film LUCIJA. KINO LJUTOMER 7. in n. oktobra španski barvni film NKVESTA V ČRNEM; 11. in 12. oktobra švedski film DEVIŠKI VRELKC. KINO ORMOŽ 7. in 8. oktobra francoski barvni kincmaskopski film MISTERIJE PARIZA; 11. oktobra italijanski črno-beli film VSI DOMOV. KINO PTUJ 6., 7. in 8. oktobra jugoslovansko- nemški barvni kinemaskopski film VLVNETOU IN OLD FIREHAND; 10. in 11. oktobra Jiigoslovansko- nemški barvni film KOMISAR X; 12. oktobra ameriški barvni film ROBIN HOOD. KINO SLOVENSKA BISTRICA R.. 7. in 8. oktobra ameriški barv- ni film ROBIN HOOD; 10., 11. in 12. oktobra ameriški vistavisionski film PATRULJ.A SMRTI. KINO TOMA2 PRI ORMOZU 8. oktobra ameriški film PET TEDNOV V BALONU. KINO VELIKA NEDELJA 8. oktobra ob 9. uri sloven.ski bar- vni film SREČNO, KEKEC; ob jfi. uri francoski barvni kinema- -Vopski film MISTERIJE PARI- ZA. PROMETNE NESREČE NA OBMOČJU PTUJSKE OBCINE 27. septembra ob 1G.15 Je prišlo na cesti prvega reda v križišču pri Tr- gu svobode v Ptuju do hujše pro- metne nesreče, v kateri sta bila udeležena Milena Šolar iz Rabelčje vasi in šestletni Branko Vodušek iz Naselja bratov Rešev, učenec prve- ga razreda. Ko se je Branko vračal iz šole, ga je na prehodu za pešce zadela Solarjeva z avtomobilom MB 22-78. Z levim sprednjim blatnikom je zadela otroka, ga zbila po ce- stišču, nato pa mu Je zapeljala čez desno nogo. Otrok je dobil zlom desne noge in prelom lobanje. Zdra- vi se v ptujski bolnišnici. 29. septembra ob 9.30 sta v ovinku v Spuhlji pri hiši št. 6 trčila osebni avtomobil MB 49-12 z voznikom Rudijem Celanom iz Spuhlje in osebni avtomobil nemške registra- cije MXP 536, ki ga Je upravljal naš državljan Miro Kufrin iz Zagreba. Celan se Je pripeljal Iz smeri Ptuja proti Borlu in Je v ovinku začel zavijati v levo na stransko cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko stori, ne da bi oviral ostala vozila. Vtem je pripeljal za nJim Kufrin in trčil vanj. Nastalo je za 700 no- vih dinarjev materialne škode. 30. septembra ob 18.20 se Je pri- petila lažja prometna nesreča na cesti II. reda v Kidričevem. Mope- dist Štefan Iljevec iz Sopoš se je s svojima otrokoma peljal k sorod- nikom. Izgubil Je oblast nad krmi- lom in padel po cestišču. Pri tem Je sam ostal nepoškodovan, medtem ko sta bila oba otroka prepeljana v ptujsko bolnišnico na zdravljenje. Vzroka padca za sedaj še ni mo- goče ugotoviti. 1. oktobra ob 17. uri je prišlo na občinski cesti v Selah do trčenja med osebnim avtomobilom renault MB 231-96, ki ga je upravljal Alojz Vidovič iz Ptuja, in kravo. Voznik je z zmerno hitrostjo peljal po ce- sti, ko se Je nenadoma vanj zale- tela krava, ki je utekla z bližnjega travnika. Med prerivanjem z dru- gimi kravami v navezi si Je snela verigo. Povzročila Je za 3000 novih dinarjev materialne škode na avto- mobilu. * 2. oktobra ob 0.15 sta v križišču Mariborske in Zagrebške ceste tr- čila osebni avtomobil MB 122-30, ki ga je vozil Mitja Lnagerholc iz Ptuja, in osebni avtomobil MB 230-88 z voznikom Jožefom Jorda- nom iz Maribora. Jordan ni upo- števal prednostne ceste v križišču' In je pri izsiljevanju prednosti tr- čil v desno stran Langerholčevega avtomobila. Pri tem je nastalo za 4000 novih dinarjev materialne škode na obeli vozilih. CENE SADJA IN ZELENJAVE V PTUJSKI POSLOVALNICI PO VRTNINE (PRI MAGDI): Breskve 3, grozdje 3,20 do 3,80, hruške 3, Jabolka 1,30, sveže slive 1,10, suhe slive 5, banane 3,20, li- mone 4,50, rozine 6,20, cvetača 3, čebula 1,50, česen 9, korenček 1, krompir 0,60 do 0.70, ohrovt 1,60, pesa 1,20, paprika babura 1,20, pa- prika paradižnik 1,50, paradižnik 2, črna redkev 1. solata endivija 2,50, sveže zelje 1.20, kislo zelje 1,50, fi- žol prepeliCar 4, fižol tetovec 3,90, jajca 0,54, belo olje (1 1) 5. belo olje (0,5 1) 280, bučno olje (1 1) 12, bučno olje (0,51) 6,20, papirnate vrečke 3,20. Cene veljajo v novih dinarjih za kilogram, kos ali liter. RODILE SO: Marjeta Kovačič, Stopno 13 — Branka; Magda Dukarič, Kidričevo 67 — deklico; Alojzija Horvat, Sre- dišče 205 — Andreja; Marija Hajšek, Varož 23 — Darinko; Štefka Koželj, Na postajo 12 — Ivana; Terezija Sori, Kicar 86 — deklico; Elizabeta Brec, Zabovci 47 — dečka; Ana Vajs, Ljutomer, Ormoška 32 — Mirana; Ljudmila Centrih, Ljutomer, Ul. br. Pihler 10 — Karmeno; Silvestra Setir čar, Zg. Kamenščak 1, Ljutomer —' Mira; Marija Murat, Vumpah 4 — Smiljana; Ana Pihler, Sp. Velovlak 28 — dečka; Angela Florjančič, Brezovcl 4 — deklico; Frančiška Horvat. Kukava 38 — Darinko; Eli- zabeta Emeršič, Cirkulane 53 — Da- rinko; Marta Cerni, Ljutomerska 15 — dečka; Marija Krajnc, Gajevci 33 — Fredija; Ana Težak, Radovec-po- IJe 17 — Draga; Ivana Bratušek. Zg. Hajdina 87 — Jožeta; Marija Pucko, Cvetkovci 50 — Franca; Ana Maje- rič, Podvinci 78 — Janka; Draga Janžekovič, Formin 57 — Suzaao; Elizabeta Forstnerič, Gradišče 22 — deklico: Elizabeta Osterc. Sakušak 52 — Francka; Marija Brlek, Po- brežje 30 — Sonjo; Marija Korošec, Koritno 23 — Brigito; Ivana Pukšič, Pacinje 35'a — Danila; Alojzija Ko- letnik. Grajenščak 84 — dečka; Ma- rija Drevenšek, Mariborska 20 — dečka; Marija Polič, Gomilce 1 — Danila; Jožefa Zibrat, Mota 34, Lju- tomer — Mirka; Katarina Belec, Koračice 25 — deklico; Matilda Medvar, Nunska graba 43, Ljuto- mer — Mirana; Ljubinka Nikolič, Ljutomerska 2 — Sonjo; Magdalena Priol, Drakovci 87, Radgona — de- klico; Angela Jakopec, Trubarjeva 1 — dečka; Neža Petek, Potenci 39 — dečka; Štefka Ceh, Gabernik 22 — dečka; Ema Sirovnik, Slovenja vas 73 — dečka; Silva Kunčič. Pristava 25, Ljutomer — Silvo; Pavla Sinko, Cvetkovci 3 — deklico; Kristina Ro- žič, Miklavž pri Ormožu 34 — de- klico; Marija Kosec, Polenšak 62 — deklico; Štefanija Kosi, Ptujska 25 — dečka; Marija Vlašič, Senežcl 29 — deklico; Marija Voglar, Mestni vrh 67 — Darjo; Marija Zagoršek, Zg. Velovlak 18 — dečka: Štefka Go- lob, Grajenščak 19 — dečka In de- klico; Marija Seruga, Majski vrh 7 — deklico. POROKE: Božidar Kanfl, Maribor, Draga Ko- bala 34, in Marija Voda, Podvinci 136; Franjo HlupiC, Vičavska pot 6, in Marjana Toplak, Vičavska pot 6; Feliks Koser, Juršinci 50, in Štefa- nija Ceh, Janežovci 8. UMRLI SO: Marija Majcen, Hrvatski trg 4, rojena 1804, umrla 28. septembra 1967; Marija Potrč, Nova cesta 10, rojena 1885, umrla 1. oktobra 1967. TEDNIK glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. 1'rejuje uredniški odbor: Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik), Bogo Hme- lina, Janko KrapSa, peter Potočnik in Inž. Roman Zavec. IzhaJ« vsak petek. Letna naročnina za Jugoslavijo 20 N din, za inozem- stvo 40 N din. Tekoči račun pri SDK Ptuj St. 524-3-72. Tiska ftaso- pisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Rokopisov ne vračamo