LETO VII. 5 maj 1981 glasilo szdl občine logatec ^lo občinskega sindikalnega sveta Logatec eta Qehmbra lanj Je Dil0 polletno poročilo občinskega sindikalnega r.h' 7 J^ ^uiiGiiiu fjuiuunu uuuiMsr\e:yci aiiiuir\aincya ,prav|je ,avlJeno v Logaških novicah. Tako je bilo možno spoznati •inske^0, de'° Porocila Dodo tudi odslej objavljena v našem ob-'berierr, 9 ' kar 00 omogočilo seznanitev vseh članov sindikata, 'ata v s Pa se Dodo clan' lažJe vključevali v razprave o delu sindi-Vtas^0,'n osnovnih organizacijah p, na k od sePtembra do aprila sta bili dve seji občinskega sveta ''■eno Sm° obravnavali naslednje: *ult rlf^3 na DodrocJu uresničevanja načel o delitvi po delu in dr^ben ' SrecJstev , A s,ališč ,?Sebne donodke in skupno porabo, ^ Dri ... . Jultatih dela v naši občini, ' dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev I Pfi uvel m Sklepe " konference ZSS o vlogi in nalogah sindikatov D°tek | ,Vljan'u načela delitve po delu in rezultatih dela, ta in s^ n clanskih sestankov v osnovnih organizacijah sindika-osnutePre'emanJe zaključnih računov za leto 1980, d°horiL- druŽDenega dogovora o usmerjanju razporejanja čistega K0oce V °bčini L°9atec- °Vost rje?JUjerno de'° sveta, ne moremo mimo dejstva, da se je ka-J k bolj§ 3 mocno izboljšala. Vključevanje vseh članov je pomaga-inski von °blikovanim sklepom, ki so vodilo za nadaljnje delo. Na lav aradi "•tunk je bi Se'' Smo od 33 clanov sveta zamenjali 8 članov. Zame-sv' a,potreDna. ker nekateri člani niso bili aktivni nekateri pa ■Unk delovnih dolžnosti niso mogli zadovoljivo opravljati ,y 0r,iembn Sm° ''n 0Dravnavali na sejah sveta so bila aktualna in •i Viakos 3 Mihovo vsebino so člani sveta in predsedstva prenesli ^dino. Tako smo se resnično vključevali v tiste dejavnosti sernata' kl Je v sedanjem trenutku zaželena in umestna. Pre-P v rj6|0'da smo v veliki meri odstranili tiste oblike dela, ki ne so-'^nje 2a ^lndikata, ampak v druge strukture. To pa je večalo za-napak ° V sindikatu in pripomoglo k odpravljanju predvsem Ocen S° subjektivnega značaja. Seveda pa bi bilo napak, ,prob|eJ6va'i' da smo storili vse, oziroma, da ni še drugih rešitev °9ram d ?v p°trebno bo tudi v bodoče nadvse skrbno izdelati Vt1°stmj 3 sveta. 9a med letom dopolnjevati z vsemi novimi de- stih °t> raZprn ga skrbno prenašati najprej v bazo. j Porjgi avi ocene stanja na področju uresničevanja načel o de-L >i prece 'n rezultatin dela v občini lahko ugotovimo, da se je po-sildik-t'Zb°'^a' K temu ie v naJvečJi men pripomoglo boljše i^ženi n ta v delovnih organizacijah. Ocenjujemo, da so rezultati, 'a sveta m Področju, v veliki meri tudi plod izredno uspešnega i ^Ss Lrj9 0blikovanJe in delitev dohodka in sredstev za OD pri vai si,»; 9a*ec K tako uspešnemu delu je na tem področju pri- * Svoi rt uspešnemu delu je na tem področju pn- .5 h°dka in delež Prav predsednik sveta za oblikovanje in delitev 4r rePubhk6dStev 23 °D't0V' Franc Godina Družbeni dogovor na y^ srerj t6, ki se Je nanašal na skupne ocene za oblikovanje in "Točili V ta osebne dohodke in skupno porabo, smo teme-' I ' °d ka? ^ osnutek te9a dogovora posredovali tudi vrsto pri-preje|| erih so bile v predlogu nekatere tudi upoštevane. 6nia, rja m° tudi precej kritičnih ugotovitev. Člani sveta so b n°. da kg' 'e niso v sredinah naredili tisto, kar bi morali. Zato 1)a> da v tudi PreceJ kritičnih ugotovitev. Člani sveta so bili ■ °> da kg' 'e niso v sredinah naredili tisto, kar bi morali. Zato ni r-erTla delitf preceJšno število DO ni poslalo ocene uveljavljanje y-?vic|no ^Ve.Po delu in rezultatih dela. Iz poročil, ki so prišla pa do|~"je nagrajevanje po rezultatih dela v neposredni pro-I dobro rešeno. V administraciji pa uporabljajo za ugo- tavljanje prispevka delavca le čas. Zato često prihaja, do tega, da so dobri in slabi delavci enako nagrajeni. V ugotovitvah sveta je kot zaključek z zato jasno napisano, da delavci, zlasti v materialni proizvodnji, žele uveljaviti delitev po delu Posebna pozornost je bila v tem času posvečena pripravi II konference ZSS in uveljavljanju stališč in sklepov II. konference v praksi. Nekaj besed še o članskih sestankih v OOS, ki so potekali v februarju mesecu Potekali so skupno z obravnavo zaključnih računov za leto 1980. Na teh letnih sestankih so bili tudi člani predsedstva. Ustna in pismena poročila, ki so jih podali člani predsedstva, so nam dala sliko o dejavnosti posameznih OOS. V pretežni večini 00 so se na letne sestanke dobro pripravili. Kritično so ocenili svoje delo in poslovanje svoje delovne organizacije. Največ pozornosti je bilo posvečeno nadaljnjim prizadevanjem za stabilizacijo. Opozorili smo tudi na problem socialne varnosti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Morali bi stremeti za tem, da se delavcem, ki delajo poln delovni čas in dosegajo normalne delovne rezultate, mora OD primerno oblikovati. »Nobene miloščine ne prosimo, želimo pošteno delati in biti pošteno za svoje delo nagrajeni«, so bile njihove misli. Precej pripomb je bilo o nepravilnem nagrajevanju fizičnega dela v primerjavi z lažjim, enostavnejšim administrativnim delom. Zato bo potrebno v bodoče predvsem spreminjati miselnost ljudi, ki fizično delo podcenjujejo. Predsedstvo je imelo od septembra 1980 do aprila sedem sej, na katerih je obravnavalo vso aktualno problematiko. Vsa prizadevanja predsedstva so bila usmerjena v izboljšanje dela tako na ravni občine, kot OOS. Člani predsedstva so svoje zadolžitv izvrševali v celoti. Njihova prisotnost na sejah predsedstva in v OOS je bila izredno dobra. Tudi vključevanje v problematiko in njeno razreševanje je bilo na zavidljivi ravni. Delo je lahko potekalo nemoteno, vodenje in odločanje pa je bilo že v tem obdobju kolektivno. Že prej sem'omenil, daje bil svet za oblikovanje in delitev dohodka in sredstev za OD vseskozi zelo aktiven, kar je pripomoglo k občutnem izboljšanju tudi v delovnih organizacijah. Gotovo je, da delovne organizacije niso izkoristile vseh priložnosti, ki jim jih lahko svet nudi. Zato mi naj bo dovoljeno, da apeliram na DO, ki želijo izboljšati nagrajevanje po delu, da svet za oblikovanje in delitev dohodka in sredstev za OD pri ObSZS Logatec zaprosijo za sodelovanje in pomoč. Vsi zainteresirani bodo pomoč z zagotovo dobili. Pri OoSZS je v tem obdobju dobro delovala komisija za šport in rekreacijo. V zimskem času je organizirala tekmovanje za člane sindikata v teku in veleslalomu. Komisija bo morala v prihodnje razmisliti še o možnosti, kako poleg zaposlenih v občini Logatec vključiti tudi člane sindikata, ki živijo v naši občini, zaposleni pa so izven občine in bi želeli tudi sodelovati na tekmovanjih. Menim, da je možno poiskati način, da se bodo v tekmovanju lahko udeležili tudi ostali tekmovalci Na koncu bi želel spregovoriti še o nalogi, ki je sindikat ni realiziral. To je problemska konferenca o kulturi v občini. Mislim, da je ta naloga izredno pomembna, zato jo je treba slej kot prej realizirati sami ali skupaj z OK SZDL. Po poročilu OoSS Zabeležil urednik Logaške NOVICE j u A I II M 1(8 f\ boj£ širja Hi »ht Jf kulti M. 9am Si Sani, "a s FRANC JERINA 1923- 1981 Ni dolgo tega. kar nam je smrt iztrgala človeka, ki ga je poznal ves Logatec, m ne samo poznal, tudi cenil in spoštoval. O tem je pričal tudi pogreb, ki se ga ja udeležila takšna množica občanov, bilo izrečenih veliko spominskih besed in /ato je prav, da tudi v našem glasilu orišemo življenjsko in revolucionarno pot i ranca Jerina. Hodil se je 26. marca 1923 v Blekovi vasi. Starši so se ukvarjali s k me*0' ■ »snovno šolo je obiskoval v Logatcu, nato pa se je izučil kolarske obrti < nem letu okupacije se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. V SKv prejet 1943. leta. Po kapitulaciji Italije je z mnogimi mladinci odšel v p8'^ v Zibršah so ustanovili Logaški bataljon, ki je že čez nekaj dni bil teza* iiodoviču in Črnem vrhu z enotami nemške divizije. Ta je prodirala iz srn*' 'lane in Logatca proti Godoviču. Črnemu vrhu in Gorici. V partizanih je"'1 jerina mitraljezec in pomočnik intendanta 3. bataljona Vojkove brigade M Kovec se je udeležil mnogih bitk na Primorskem in Gorenjskem. Kasneje j*^ intendant idrijskega vojnega področja, nazadnje pa upravnik tranzitnega s^i £a ekonomskega odseka IX. korpusa v Vitovljah pri Vipavi. Po končani j Kot aktivni oficir služboval po raznih krajih naše ožje in širše domovi11* • »!>b |e bil upokojen. Vrnil se je v domači kraj, kjer se je zaposlil kot up'8 gaškega vodovoda, nato pa je vrsto let vodil Komunalno podjetje v Log*"' leta 1964 do 19/8 je bil tajnik krajevne skupnosti Naklo, nato pa je v Ko" cestni skupnosti opravljal posle strokovnega sodelavca. . Po vrnitvi iz JLA se je aktivno vključil v delo družbeno političnih organ'2 1959. do 1961. leta je bil sekretar občinskega komiteja ZKS Logatec, od 1962" leta predsednik občinskega odbora SZDL. nato dve leti predsednic skega sindikalnega sveta, od leta 1963 do 19/2 pa predsednik občins* nora ZZB Logatec. Bil je tudi član republiškega odbora ZZB NOV. j Med že omenjenimi dolžnosti je treba omeniti tudi mesto predsednik8'^ qa odbora skupnosti pokojninsko invalidskega zborovanja občine Lo9'^ I-rane Jerina je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, redom zaslug z8 . siebrno zvezdo, redom republike z bronastim vencem in srebrnim priznal Leta 1976 je napredoval v čin rezervnega majorja. ( Veliko podatkov, ki na prvi pogled suhoparno obeležujejo življenjsko P I riša Jerina. Vendar Logatec ve, kaj je tovariš Franc pomenil nam vsen preteklost njegovega delovanja in trdna vera v prihodnost so dali peča* ■ osebnosti. Vemo, da ga Logatec ne bo pozabil in kliče: slava njegovem" "J F-rane' St ravr,i Pil utrje, pi Srebrna priznanja OF slovenskega naroda za leto 1981 Predsedstvo občinske konference SZDL Logatec je na svoji seji 20. aprila 1981 potrdilo predlog žirije za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda za leto 1981, da se srebrna priznanja OF podeli 7 posameznikom. Priznanja so bila vročena na proslavi dneva OF, ki je bila v soboto, 25. aprila 1981 ob 19 30 uri v Narodnem domu v Logatcu. Priznanje so prejeli. s 9ašk H, "tela, rjt s°cle Anton ARH, KS Logatec-Tabor, Aktiven udeleženec NOB Vsa leta po vojni je zelo aktiven družbenopolitični delavec. Tako je deloval kot nosilec pomembnih dolžnosti v osnovni organizaciji ZK, v krajevni konferenci SZDL, krajevni organizaciji ZZB NOV, kot tudi v organih občinske konference SZDL. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno Pevsko društvo Tabor, ki ga je kot predsednik vodil vrsto let. Aktivno deluje kot delegat v občinski in republiški zdravstveni skupnosti. Anton GROM, KS Hotedršica. Aktiven udeleženec NOB. Takoj po osvoboditvi se je vključil v družbenopolitično delo. Bil je prvi tajnik takratnega krajevnega ljudskega odbora Hotedršica. Vrsto let je aktivno deloval v socialistični i in drugih organizacijah. Je predsednik krajevne organizacije zveze borcev ter delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine. Mihael KLEČ, KS Logatec-Tabor. Aktiven družbenopolitični delavec. Vrsto let je bil tajnik občinske skupščine. Aktivno deluje v občinski konferenci ZK, kjer je član komiteja, ter v občinski konferenci SZDL, kjer je član sveta za družbenopolitični sistem. Aktiven je tudi v krajevni organizaciji zveze borcev. Družbenopolitične naloge je vedno vestno in požrtvovalno izpolnjeval. Jakob KOKALJ, KS Vrh nad Rovtami. Takoj po priho' delovno mesto v podružnični šoli na Vrhu pred nekaj ^ je aktivno vključil v družbenopolitično in kulturnoprosv An dejavnost v krajevni skupnosti. Z veliko prizadevnostjo v krajevni konferenci SZDL kot njen sekretar in tudi prl >av* sveta krajevne skupnosti. Na kulturno prosvetnem po %stj, je s svojim požrtvovalnim delom dosegel zavidljive uspe '°g. \, svojimi nasveti in spodbudami je veliko pripomogel tudi av,ja tivnemu delu osnovne organizacije ZSMS. j lil kraje\ Janko PETKOVŠEK, KS Rovte. Vrsto let aktivno dej Jih 0| krajevni organizaciji SZDL, v sedanjem mandatnem ob" J; Pc c sv 6cJs skupščine in predsednik sveta krajevne skupnosti. » „krai kot njen predsednik. Pred tem je bil več let odbornik ob^fflri* prizadevnostjo je veliko prispeval k napredku krajevne» nosti. Pomembna in uspešna je njegova dejavnost za rtfP % ek kmetijstva in tudi sam je vzoren kmetijski proizvaja' |San k a'l Noj SLAVKO RUPNIK, KS Trate. Veliko svojega časa je PjJjeB čal reševanju problemov v krajevni skupnosti. Kot preds^ne, sveta KS si prizadeva, da bi tudi Trate hitreje napredov3' ^i^' tivno sodeluje pri delu krajevne organizacije SZDL. LlsP deluje tudi v samoupravnih organih delovne orga Gradnik. ni* Tilka TRUDEN, KS Logatec-Naklo. Že med vojno f,Kvo vključila v narodnoosvobodilno gibanje, saj je bila njih°v haP0( mačija v Kališah važno stekališče partizanskih poti ^lo- po vojni aktivno sodeluje v zvezi komunistov, socia'1Viški zvezi ter v borčevski organizaciji. Sedaj opravlja pome družbenopolitične funkcije. Delegat je v družbenopoli11,^1 zboru občinske skupščine, predsednica sveta za vpr^9ierj0 družbenoekonomskega in političnega položaja žensk P^rj, SZDL, članica predsedstva občinskega odbora zveze & ^ in predsednica občinske skupščine. »6n kovice Bronasta priznanja OF za leto 1981 Na slavnostni seji krajevne konference SZDL Logatec-Naklo 23. aprila J81 so bila na osnovi sklepa predsedstva KK SZDL podeljena bronasta prišla OF naslednjim posameznikom in društvom: ^ Francu URBASU za aktivno in požrtvovalno delovanje med osvobodilnim s°iern in po njem ter za zg|edno nadaljevanje tega dela s poudarkom na raz-lanJu revolucionarnih tradicij na mlajše rodove. Jeleni BRENČIĆ za dolgoletno neumorno, požrtvovalno in uspešno delo sanitarnih organizacijah samoupravnih organih in družbenopolitičnih rgar«zacijah. M*"6*" P0DJEDU za Pomemben prispevek pri razvijanju in utrjevanju dejavnosti ter komponente družbene samozaščite gani*g8nu LApAJNETU za požrtvovalno aktivistično delo pri razvijanju or-C|je socialistične zveze in za uveljavljanje delegatskega sistema. Sam ganiža u OBLAKU za zavzeto nepretrgano in požrtvovalno delovanje v orna sorjob*1 ,elesne kulture in graditve skupščinskega sistema s poudarkom crn delovanju uprave II j. 1 ravnihodU ISTEN,ČU za dolgoletno požrtvovalno delo pri graditvi samoup-' °dr|osov'in razviianiu oolitičneaa ter društvenega življenja yiveg 1 °dnosovin razvijanju političnega ter društvenega življenj. iittjey*LNEMU ORKESTRU LOGATEC za bogat dolgoletni prispevek pri 'H, Pr 'u ln Širjenju glasbene kulture v občini in širšem slovenskem prosto-avsem na Notranjskem. EMU DRUŠTVU LOGATEC ob 70 letnici zglednega in neprecen-9ašk;"j oh*VSke9a del°vanja in gojitvi revolucionarne ter domače pesmi v lo-cini in širšem slovenskem prostoru. Na r, l8|8, kir°S'aVi 0b 40"'etnici ustanovitve OF, vstaje naših narodov in praznika ^ s°de|0V3° '° dru2benopolitične organizacije KS Logatec-Naklo pripravile s I I '981 iv "Jem učencev OS »Edvarda KARDELJA« in MPZ »Tabor« 24 aprila le e°er, so bronasta Priznanja prejeli naslednji posamezniki: 5 Ant d* Va*kega MERLAK iz Žibrš. Vrsto let je aktiven član sveta KS in predsednik ri'^9 niih°db0ra Zibrše- v svojem okolju uspešno povezuje krajane in pre-rjfl iaVierna°Ve Žel'6' po,rebe ,er naloge, ki jih je potrebno izvršiti V kraju se a nostj0 Q,2a Posodobitev kmetij in povečanje proizvodnje predvsem z aktiv-'°9 V Pr '29radnJi elektro omrežja in posodobitvi ceste ter drugih nujnih nali* ravija| ern obdobju je prav tako deloval kot občinski odbornik in 6p-1 druge naloge v krajevni skupnosti. J«rik0 r;ije vru K0 ZZB NOV Tabor sodeluje tudi pri delu ostalih organizacij v Skupnosti. , TEK> Tabor 16, je bil aktiven in organiziran udeleženec NOV. V ur8an Upnos'' ie aktivno sodeloval pri delovanju vseh družbenopolitič-PosebZaC''' kul,urnin društev in krajevne skupnosti V zadnjem obdobju ći|UtVen, k° usPešno deluje kot predsednik krajevne organizacije zveze S'k^dnik0*6* N0V Tabor in na ,em PodrocJu razširja tradicije NOV Kot j| ajeVr)| O Z7R MflU Tahn, iMUlida 1..H, „ri rlnln letalih nrnani7af-.ii V 3P' C,r|llSTF ?'*fs,anav|jan ' Tfzaška 166. V povojnem obdobju je aktivno sodeloval pri bVal Dn Ga'U °mladinske organizacije, kulturno umetniškega društva, sode-o:uer'Dl:)oiitjeS'lskem društvu in pri obnovi kulturnega doma Partizan Na druž-? 'i 6le9at Sort6"1 podrocJu je deloval kot občinski odbornik in kasneje kot s800VneH rne ,0val 'e tudi v delu KS na obrambnem področju. Na svojem deli6 i 'ni s km 'e ak,lvno deloval in še deluje pri svetovanju kot delavec v tr-,pf avec e,ijskimi potrebščinami Aktivno deluje kot družbeno politični de- I Vil«, ti°St'° ^stva Trzaška 123. Ob vsakodnevnem šolskem delu s svojo vest-ci>VnD deia v 'zredno delovno vzdušje v oddelčni skupnosti Že 18 let ak-Vk* 0be'nskaZtitn'h druzber,opolitičnih organizacijah. Šolski kolektiv zastoja 'n rTientr-SkUpScini v lzvrSnem odboru SIS za izobraževanje, je aktivistka 5 V irvai PodroCju°nca Podmladka RK na šoli. Zlasti pomembno pa je njeno delo obrambne vzgoje na šoli in v kraju. S svojim delom, osebnim od- s0rn Požrtvovalnostjo je vzgled kolegom in v polni meri prispeva k to j|f " °dnosom v kolektivu in k ugledu šole P'S dolUSmeria učence k tovarištvu, jih vzgaja v samoupravnem duhu in pri )^fcl6«a maksimalne vzgojnoizobraževalne uspehe Novosti v pedagoš-'U » znala nevsiljivo vnesti v vsakdanjo prakso V oddelčno skupnost IHl i ^il* rod.Kff'EN<*' TrzaSka 113. V osnovni šoli Edvarda KARDELJA vzgoja ""orrn,.6 27 let ^ svojim vestnim in požrtvovalnim delom in osebnim je vnesla vse tiste pozitivne elemente, ki prispevajo, da učenec postane resničen subjekt in da tudi manj nadarjeni učenci dosegajo dobre rezultate. Bila je mentor številnim mladim kolegom, prav tako že vsa leta deluje na kulturnem področju, vzpostavlja stike s slovenskimi literarnimi delavci S svojim tovariškim odnosom do ostalih članov kolektiva ustvarja delovno vzdušje v kolektivu. Vojko PREZELJ, Tržaška cesta 132, je aktiven telesnokulturni delavec v kraju Po njegovi zaslugi je telesna kultura postala aktiven subjekt pri vzgoji mladega rodu na šoli. Prav tako je aktiviral številne člane športnih društev Tako postaja telesna kultura, zlasti zimski športi (tek na smučeh), pomembna množična športno rekreativna dejavnost, ki prispeva k boljšemu počutju občanov in boljši telesni pripravljenosti Nesebično rešuje probleme, ki se pojavljajo v zvezi s prevozom otrok v šolo. S svojim osebnim zgledom odkriva otrokom tovarištvo Je tudi družbenopolitični delavec. Sodeluje tudi na področju obrambne vzgoje. Podelitev srebrnih znakov sindikatov Slovenije v letu 1981 V skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Logatec na 31. redni seji 214 1981 sprejelo ODLOK o podelitvi srebrnih znakov sindikatov Slovenije Srebrni znak prejmejo: Amalija KRASNA, na predlog konference 00 sindikata Mercator, TOZD Dolomiti, za aktivno družbenopolitično delo v svoji organizaciji Ves čas zaposlitve pri Mercatorju je uspešno opravljala vrsto samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij, še posebno se je izkazala v delu izvršnega odbora sindikata Nedeljko MRVOŠ, na predlog osnovne organizacije sindikata Železniška postaja Logatec, za aktivno družbenopolitično delo Tov Mrvoš uspešno vodi izbršni odbor osnovne organizacije sindikata, je aktiven v drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter zelo aktiven v hišni samoupravi Zdenka OMERZU, na predlog osnovne organizacije sindikata osnovne šole »8. talcev«. Kot delavka je vseskozi aktivno sodelovala v vseh družbenopolitičnih in strokovnih dejavnostih na šoli. Kot predstavnik sindikata je imela v vseh družbenopolitičnih in strokovnih dejavnostih na šoli. Kot predstavnik sindikata je imela vpliven odnos za sprejemanje pozitivnih odnosov v samoupravi delavcev in samoupravnih organih. Aktivno deluje tudi v občinskem svetu ZSS. Milan RUPNIK, na predlog osnovne organizacije sindikata Energetsko strojni obrati, KLI Logatec, za aktivno delo v sindikatu in samoupravnih organih v TOZD ter aktivno delo v predsedstvu občinskega sveta Tov. Rupnik je deležen zaupanja sodelavcev, ker vse svoje naloge opravlja vestno in z željo za čim boljše uveljavljanje samoupravnih odnosov Aktiven je na kulturnem področju in gasilstvu. Niko GLAVATOVIČ, na predlog izvršnega odbora osnovne organizacije občinske uprave za aktivno družbenopolitično delo v upravi občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij ter za večletno uspešno delo v predsedstvu občinskega sveta. Aktivno deluje tudi na telesnokulturnem področju Anton GANTAR, na predlog predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Logatec za aktivno delo v enotnih delavskih sindikatih po osvoboditvi Tov Gantarje bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik enotnih delavskih sindikatov v Logatcu jeseni 1945. DOPISUJTE V NASE GLASILO LodaSke NOVICE centra »Sekirica« V okviru TKS je že izvoljen gradbeni odbor, začetek prvih del pa se predvideva v obdobju 1982/83. Pomembno vlogo bodo morale odigrati vse TKO in seveda mladina, saj brez širše akcije in prostovoljnega dela cilja ne bomo uresničili. Po razrešnici staremu izvršnemu odboru je bil izvoljen nov, 11 -članski izvršni odbor, katerega predsednik je postal Ljubo Mihelič (Teniško društvo), njegov podpredsednik Bogdan Comino (ŠŠD Mladost), člani pa Anton Antičevič (SK), Vojko Prezelj (ŠŠD Polet), Konrad Merlak (ŠKD Hotedršica), Marjan Lenaršič (KK), Drago Korenč (Jamarsko društvo), Miro Turk (SK), Igor Cigla-nč (NTK), Kostja Šmuc (ŠŠD Mladost) in Franc Podobnik (Kegljaško društvo). Dosedanji predsednik izvršnega odbora Vlado Puc pa je bil izvoljen za predsednika skupščine zveze, Boris Hodnik pa v sam'"' ravno kontrolo. Ob zaključku seje so bila po*' na skromna priznanja za špodn6' pehe v letu 1980. Plakete za te^' valne dosežke so prejeli smuč8'' skakalec Marjan Urbančič, že" ekipa Kegljaškega društva, P10 ska košarkarska ekipa ŠŠD dost« in košarkar Darko KlavžlJ organizacijsko delo in vodenje ? ze pa dosedanji predsednik izvrs ga odbora Vlado Puc. Za tekmo* ne uspehe je bilo podeljenih tudi P knjižnih priznanj, ki sta jih prejel3" miznoteniška igralca Evgen ^a m Uroš Gutnik ter smučarji T* Urašler, Janez Maček in Božo N8' de Ob čestitkah je bila izražena jI da bi v letošnjem letu z dosegi uspehov nadaljevali ter da bi nO" vršni odbor zvezo uspešno vo1 Tomaž Sr/ Sk ot št, D« Ir Vi ni Pozdravljeni, ljubitelji psov Na zadnji skupščini Kinološkega društva Ljubljana so predlagali, da se osnujejo kinološka društva tudi v krajih izven Ljubljane, kjer je dovolj zanimanja za tako delo Namreč, ljubljansko društvo je preveliko, saj ima čez 1000 članov, od katerih pa so le posamezniki aktivni in redno sodelujejo z društvom Med člani so tudi ljudje iz drugih občin, ki bi sodelovali aktivnejše z društvom, če ne bi bila razdalja tista, ki bi jim onemogočala učinkovitejše delovanje Drugi vzrok je tudi ta, da v velikem društvu ni mogoče zadovoljiti želja posameznikov, kar je v manjšem društvu veliko laže. Na pobudo ljubljanskega društva se že ustanavljajo društva v okolici Ljubljane V logaški občini je okrog 500 psov Vsak pes mora biti vsaj minimalno šolan, če hočemo imeti psa, ki naj bo tak, za kakršnega smo si ga namenili. Prav z vzdrževanjem in vzrejo psov je nemalo problemov, menim pa, da bi v manjšem klubu našli ustrezne rešitve. Vabim zato vse tiste, ki imajo pse, da osnujemo kinološko društvo v Logatcu; posebej vabim tiste, ki že imajo izkušnje s psi, da bi se osebno seznanili ter ustanovili iniciativni odbor. KINOLOŠKI POZDRAV! Damjan Petkovšek Športniki o dosedanjem In prihodnjem delu Skupščina ZTKO Logatec Delegati trinajstih telesnokultur-nih organizacij so se 5 maja 1981 v posebni sobi Krpana zbrali na redni skupščini Zveze telesnokulturnih organizacij občine Logatec Obravnavali so poročilo o delu zveze in izvršnega odbora v preteklem letu ter poročilo o finančni realizaciji Delegati so opozorili na to, da bi morali športne in delovne uspehe društev predstaviti tudi javnosti, ker se le tako pravilneje in realno vrednotijo uspehi športnikov in prizadevanja športnih delavcev Opozorjeno je bilo tudi na to, da je občinska SIS za telesno kulturo s svojo prispevno stopnjo še vedno na samem repu v SR Sloveniji, čeprav po svoji aktivnosti in uspehih pa tudi po splošni gospodarski razvitosti občine, tja ne sodi Poleg spremenjenih pravil zveze so delegati obravnavali in potrdili tudi program dela s finančnim ovrednotenjem za leto 1981 Največ razprave je bilo o razmejitvi sred- stev med prednostnimi panogami in športno rekreacijo, ker je najreal-nejšo delitev težko doseći. V naši občini je še prav posebno težko določiti mejo med tekmovalnim športom in rekreacijo, ker se obe področji v večini prepletata Poudrajeno je bilo tudi to, da bo potrebno vzpodbuditi telesnokulturno dejavnost v vseh krajevnih skupnostih, kjer ta še ne deluje organizirano, saj je to tudi pomembnejši sklep posvetovanja predstavnikov občinskih TKS, ki je bilo februarja v Mariboru in o katerem so bili delegati tudi seznanjeni. Spregovorjeno je bilo tudi o kadrih, ki jih še vedno primanjkuje, bistvena slabost pa je v nezadostnem strokovnem izpopolnjevanju, zaradi česar pogosto trpi kvaliteta treningov Opozorjeno je bilo tudi na to, da se nekatere tko in delegati svojih dolžnosti in odgovornosti vedno ne zavedajo in postanejo delegatsko aktivnejši šele, ko jih zažulji denar Slišali smo tudi sporočilo o pripravah na izgradnjo telesnokulturnega Vrtec v KS Rovte Dolgo smo v naši občini razpravljali o pioblematiki varstva in vzgoje predšolskih otrok Ob hitrem zaposlovanju žena je postalo vprašanje vzgoje in varstva otrok v času materine odsotnosti vedno bolj aktualno Vendar nismo ostali samo pri razpravah, temveč smo s pomočjo vseh delovnih ljudi zgradili najpreje vrtec v KS Naklo in KS Hotedršica. V tem času pa se približujemo še dokončni dograditvi vrtca v KS Rovte Gradnjo naštetih vrtcev je torej omogočil občinski samoprispevek Zbrana sredstva, ki smo jih na ta način zbrali za prostorske potrebe šol in vrtcev, so nam dokaz, da se delovni ljudje naše občine zavedajo, za kaj se odločajo in da jim za to ni žal V preteklosti smo mislili, da je vzgoja in varstvo predšolskih otrok le stvar družine. V spremenjenih družbenih odnosih, ko se mati enakovredno vključuje v družbo tudi kot proizvajalka in enakovredna sa-rnoupravljalka, pa je dolžnost družbe, da ji pri vzgoji otrok pomaga Naloga vrtcev je torej zagotavljanje ustrezne vzgoje in varstva v času P 9at SkL friis tori lj odsotnosti staršev, in dopolnJeV* trg|. družinske vzgoje V predšo'5 ^ ' obdobju prehodi otrok zel" • membno pot, ki v mnogočem ^. WVi na njegov nadaljnji razvoj. P° ^ *9fj dela v vrtcu ni le na varstvu i" ^ jayy temveč na razvijanju otrokovi^ ^ sobnosti in drugih osebnostni , ' nosti, ki mu bodo kasneje v ŽW. UP omogočale srečno in usp8' 1 vključevanje v družbo. < 2 Zato je želja nas vseh, da -bi|j tel1 s* 3, zgrajeni prostori, namenjeni javnosti v KS Rovte, pričnejo : svojemu namenu. Dela teh Pr "6 rov se bližajo koncu Zaradi P , 4. na začetek dejavnosti moram" dobiti resnično število potr^ vpis. Vključevali bomo otrok6 . od 3 let do vstopa v šolo. V», &. vse zainteresirane starše ttK da se zglasijo do 30. maja 1 Ijl^ tajništvu VVZ Kurlrček od °, g' 14. ure. Tu bodo izpolnili Pr''a^Vj>»i in dobili podrobnejše 'nT°rr!«R')ol Če bo prijavljeno ustrezno 5 otrok, bo vrtec predvidoma 1. 7. delom v zadnjem četrtletju 1et0' l5g ( ga leta. EmaZ s„ ot r3di So v, ********** izreki o sovraštvu Sovražnika se znebiš, če ga napraviš za prijatelja. Henrik IV. Borbo je iznašla narava, mržnjo človek. K. Čapek Povej mi, s kom se družiš in povedal ti bom, koga sovražiš. Jan »h^ **** sovice ^CiALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA ^UPŠČINA OBČINE LOGATEC ■"finska popisna komisija j>t; 054-79/1 Datum: 22. april 1981 Inf ormacjja o popisu prebi-v9lstva, gospodinjstev in stanovanj v občini Logatec Popis 9atec : preDivalstva. gospodinjstev in stanovanj v občini Lo >š ■orjev I? komisija je imenovala 38 popisovalcev in 5 inštruk c Je organizirala, vodila in izpeljala posebna, s strani iine < Ta k( Skup opis j >rane 1981 in v času od 15. 4. do 20. 4. 1981 so bili izdelani ^oasni rezultati popisa za našo občino. Končne rezultate republiko in za posamezno občino bo izdelal in ob- rnisjj!fČine tofjev 'iudi p KUDno Je pri popisu v občini Logatec sodelovalo 48 (trola hP'S ie bN 0Drav|Jen v času od 1. 4. do 10. 4.1981, kon-f 15 d , |!arie9a materiala je bila opravljena v času od 10. 4. do vPli Prvj f^lotno M prvrepubli§ki Zavod za statistiko. # kopr'5ačasni rezultati v naši občini nam kažejo naslednjo sli-pe: 1 v IVa'stva, gospodinjstev in stanovanj ter živine v občini: 2 občini stalno živi 8300 prebivalcev Ji bil, hr9 dan D0Pisa Je bilo v občini še 327 prebivalcev, ki so pr'jav|je ■■Jeni le začasno ; Oseh^'69 ten Je bilo na dan popisa prisotnih v občini še 56 °> ki c"- ■ ■ ... ......... .ro* si 4 okxSo bile tu le na obisku, počitnicah itd., 10 hern * , L°9atec ima 67 svojih občanov, ki so na začas-Vtoriov V tuilnl' z nJ'mi Pa Je tudi 26 nJih<>vlh družinskih \i 5 Dr', . StaInih6 občine žive v 2424 gospodinjstvih, v 1613 ^Nih, 8tanovanJih in v 53 zasilnih oz. začasnih Stanovali ^' Oh „««Voy Popisu je bilo ugotovljeno, da se iz občine Logatec žif62e r,, J,del° v 16 občin skupno 979 občanov in sicer: 7 S.°ških in 351 žensk. ,„( hin.ekonJ' 3436 goved, 74 ovac, 872 prašičev in 6676 perutmi Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj za *156 ^Popisu je bilo ugotovljeno naslednje število živali: t/išinj j°eLo9.atec so znašali 537.305,- din. Sredstva v navedeni v0rJ 2a na žiro račun občinske popisne komisije nakazal Za- °bčin Stiko SRS-radi i2re^ka Popisna komisija ocenjuje, da je popis uspel za- S° Vestn prizadevanju popisovalcev in inštruktorjev, ki n° opravili svojo nalogo. Predsednik občinske popisne komisije: Emil ROKAVC, l.r. ZANIMA AS Že dalj časa vsi občani Logatca vemo za nevarne odseke ceste od Cest proti rovtam, posebno na dveh ovinkih. Posebno, kadar je cesta mokra, pride do drsenja in zato večkrat do nesreč. Taka cesta ogroža tako domače voznike, posebno pa še tuje, ki ceste dobro ne poznajo in jim navidezna varnost na teh odsekih nad gostilno v Cestah povzroča nemalo nevšečnosti. Kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti za rešitev tega problema? Krajevna skupnost Rovte Spodaj podpisani inšpektorji in komandir Postaje milice v Logatcu smo opravili 2. 4. 1981 pregled omenjenih odsekov in ugotovili naslednje: 1 hrapavost asfaltnega vozišča je dobra in enaka po vsej dolžini pregledanega odseka 2. trasa na zgornji krivini proti Rovtam je izvedena s kombiniranimi polmeri 3. odbojna ograja je v zgornji krivini na pogled preblizu asfaltnega vozišča 4 prečni skloni so premajhni glede na velikost polmerov 5. na spodnji krivini proti Logatcu so prečni nagibi nepravilno izvedeni. Na podlagi teh ugotovitev je komisija sprejela naslednje sklepe: 1 Cestno podjetje Ljubljana mora preveriti tehnično dokumentacijo za navedene odseke 2. izvesti je potrebno posnetek obstoječega stanja in primerjavo s projektom izvedbe 3. posnetek obstoječega stanja se mora obdelati, oziroma treba je izdelati projekt za obe krivini po jugoslovanskih standardih 4. glede na ugotovitve se bo takoj pristopilo k rekonstrukciji tega odseka Glavni republiški inšpektor za promet dipl. ing. gradb. Radoš Hribernik Republiški inšpektor za javne ceste dipl. ing. gradb. Franc Runovc Cestno podjetje Ljubljana dipl. ing. gradb. Jure Čepon Komandir PM Logatec Jože Selšek Glede na podatke, ki Jih Je pripravila zdravstvena skupnost o poprečnih bruto osebnih dohodkih na pogojno nekvalificiranega delavca v letu 1980, smo ugotovili, da smo med 60 občinami v Sloveniji na predzadnjem mestu v razmerju poprečnega bruto osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca v združenem delu in zdravstvenem varstvu, saj dosegajo osebni dohodki delavcev iz zdravstvenega varstva le 85 % osebnega dohodka v združenem delu. S čim se utemeljujejo razlike v poprečnih osebnih dohodkih na pogojno nekvalificiranega delavca v združenem delu in torej tudi v zdravstvenem varstvu? - Notranjski zdravstveni dom TOZD Logatec Višina osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu, kamor sodi tudi zdravstvo, ni bila v soodvisnosti od rasti OD v gospodarstvu, temveč je bila omejena na osnovi določil resolucije o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1980 Tako so bile negospodarske delovne organizacije in delovne skupnosti omejene na 16 % rast maše sredstev za osebne dohoddddke nad izplačano maso sredslev za OD v: letu 1979, kar z drugimi besedami pomeni, da je eventuelni nizek start v letu 1979 pomenil glede na dovoljeno rast v letu 1980 tudi povečevanje razlik, na katere se nanašaaaa delegatsko vprašanje. Z popravkom določil resolucije pa je bilo omogočeno delovnim organizacijam na področju zdravstva, otroškega varstva, izobraževanja že omenjeno1 maso povečati za dodatna 2%, torej na največ 18 %. To povečanje pa je bilo mogoče povsod tam, kjer so za to bile materialne možnosti, ki si jih zagotavljajo izvajalci v dogovoru z uporabniki preko skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Vodja skupne strokovne službe SIS Janez Smole pevci pokazali voljo domačega petja, ki mu bo, kot reč& treba dodati samo še malo več natančnosti in skrbi za W{ no obliko podajanja. Mešani zbor iz Divače je pripeljal na oder ognjeviti Race. Brez posebnega ceremoniala so s polnimi glasovi^ začetku ogreli naše dlani. Navdušili so z izborom pesmi dobnega primorskega skladatelja Ubalda Vrabca. Temf$ ment pevcev, ki pozorno sledi dirigentovemu razpolot® se je sicer nekajkrat izrazil v netočni intonaciji, a celoviti* je bil imeniten. Ne bi mogli izdvojiti nobene pesmi, vse so podane z občutkom za glasbeno vsebino in obliko. Tudlj vilčnost zbora je pripomogla k veličastnim zaključnim a"l dom, dovolj organiziranim in zbranim v posameznih it$\ Divaški zbor je prav gotovo dvignil pevsko raven jubilein večera. Ki n« Pevska pot dolga 70 let Ob jubilejnem koncertu Pevskega društva Logatec Štejemo 70 let, kar je skupina pevcev, med njimi še živ in pojoč Janez Hodnik, načela pevsko pot, ki je vodila zborovsko petje kar skozi pomembna zgodovinska obdobja; tudi tista obdobja, ko se je sodilo slovenskemu narodu, ko je potrjeval svoj obstoj in zmagal. Skozi vse te pomembne čase se je oglašala tedaj slovenska pesem na pravšnji strani, zato je tudi zbor živel, ustvarjav in zmagoval. Zato je tudi prav, da je bil jubilejni koncert posvečen tudi 40-letnici obstoja naših narodov. Veliki narodi so za lasten obstoj potrebovali topove; mnogi veliki narodi so sredi Evrope usahnili. Obrambni zid majhnega slovenskega naroda je bil v kulturi. Pesem, zborovstvo je bilo samo eden od načinov izpovedovanja narodne pripadnosti, eden od načinov potrjevanja narodne bitnosti: od stare ljudske pesmi, prek puntarskih, partizanskih in delovnih, ki so se vedno stapljale s celovito slovensko glasbeno tvornostjo. Eden največjih slovenskih časnikarjev Bogdan Pogačnik je delil mnenje s priljubljenim opernim basistom Ladkom Korošcem, ko je dejal na jubilejnem koncertu, da smo Slovenci obstali tudi zato, ker smo imeli svojo pesem. Zbor je bil tej pesmi ves čas zvest, v tem je velika pomembnost in vsa priznanja, ki jih je bil zbor deležen tega večera ali še kako drugače, so bila več kot zaslužena, tudi vseh 11 Gallusovih priznanj, priznanje OF in vse čestitke so govorile temu v prid. Posebno dragocen dogodek večera je bil nastop 89-letnega Janeza Hodnika, še edine žive priče vseh dogajanj v zboru, in tistega, kar se je v Logatcu dogajalo teh 70 in še več let. Svečanemu dogodku in proslavljanju so mnogo pripomogli tudi pevski gostje večera. Logaški pevci so stkali prijateljske vezi z moškim zborom iz Hotedršice in z mešanim zborom iz Divače. Vsekakor je potrebno zabeležiti vtise, ki sta jih pustila gostujoča zbora, kakor tudi vznesenost domačih pevcev. Moški zbor iz Hotedršice pod vodstvom Matije Logarja se je predstavil z izborom domačih slovenskih narodnih in po-narodelih pesmi. Pevci se lotevajo vsako leto novega programa, zborovodji uspe pritegniti še nove pevce, predvsem mlajše, zato je kakovostna rast tisti problem, s katerim se največ ukvarjajo. Kajpak, kakovosti ni moč dvigniti v eni sezoni. Na logaški slovesnosti smo bili priča preveč grlenemu petju, tudi nenatančno naučenim zaključnim akordom in včasih slabši intonaciji. Vendar naj te besede pomenijo vzpodbudo za rast zbora, saj je pristop k notnemu materialu domač, zdrav in predvsem slovenski. V celoti je najbolj ugajala Pregljeva skladba Je pa krajčč. S svojo prisotnostjo so hotenjski Na koncu pa veljajo naše besede jubilantu, ki je izbor a mi prilagodil tako kronološki kakor kakovostni rasti $ Logaški pevci so se predstavili s silno raznolikim progr^ ki so mu bili predvsem v vsebinskem podajanju odlično* Mogočno je zazvenela Vrabčeva Zdravica, nežno, pred& po solistovi zaslugi, je prelila akorde po dvorani Buč&l uspavanka, težko mogočno so se oglašali dihi partiz& mornarjev v Simonitijevi pesmi Podgorski mornarji. ZbO> našem občutju, primanjkuje nekaj basovske osnove, 3 , ( «8» vost mu dajejo predvsem ubrani tenorji, ki tudi v v/sofr'^ gah zvene odprto in natančno. Kajpak je to zasluga Pra]/\ rovodje-tenorista, ki naj bi v bodoče, spet po našem Pr čanju, še več pozornosti posvetil zvočnosti v nizkih teg$ bilejno vzdušje je lahko dvorezen meč. Vznesenost čanem dogodku bi lahko pripeljala do nepozornosti, a 1°* ki pevci so bili ne samo odlično pripravljeni na nastop, *J™ so ob popolni pozornosti poslušalcev tudi sami ujeli nap trenutek zbranosti in pevskega občutja. Tudi zaključn6. sem - Vrabčeva Bratci veseli vsi - ki je niso zaključili tako, kakor jo znajo, je zvenela dovolj prepričljivo in n^n trdila obete, da bo zbor svoje poslanstvo tudi v bodo& aljeval, bodisi na pevski rasti, kakor tudi na pridobival vih glasovnih možnosti. j Jubilejni koncert logaškega pevskega zbora je bil vs,, kor velik dogodek za naš kraj. Številni domači obiskov1' tudi tuji gostje so s svojo prisotnostjo potrdili mesto, zbor v našem kraju že ima. Želimo mu še širše potrditve^ Slovenci. Ljubezen do petja je zadostno potrdilo, da \W% tudi uspelo. Ne le zadovoljni, smo predvsem ponosni na svoj zb°''( nosni na vse tri pevske zbore, na oktet, na dva pihalna on ra, na tamburaški zbor, na 5 dramskih skupin, na knjižnic, in na še kaj: vsi namreč živijo, delajo in odmevaj v vseh srcih enako, pa vendar. In veliko je vsega tega '"(r je tako. Pevskemu društvu Logatec pa bodi prepetih '! ne le v čast, temveč tudi zaveza za danes in jutri. i Marcel Štel% —(J Prim Ur se -Si, no Pil Po °Si " Or, n« da «C «! 01 S1 bi ti «! t« li (i s. Sl Pr v ic Pr in P« tP( tlVi Ve trs » I ltjV De